—rs s'A PA' ir; .pot tajni t h A Vi jlagaj« Ali" Jazl)8 Glob za SK [ochevi [. Per! edeljo v S. DOM, k; pO! inik Al 'e.; ar Lo'J Mart ltOll P in, L" in Bi« Hrovl k. Si, 5SSCU Ive. ® >n Bli MaP Kostel LITE! ki sti i, je i' O rA & r A»« JO Ki 2088 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB NO. 262 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 7TH, 1934 LETO XXXVI.—'VOL. XXXVI. Več Amerikancev se nahaja že tri mesece v nacij-skih ječah v Nemčiji Berlin, 6. novembra. Vlada Zedinjenih držav je poslala včeraj jako ostro noto nemški republiki glede dveh ameriških državljanov, ki se nahajata že Največja zmaga demokratov v Ameriki Trije demokratski volivci ustreljeni v paradi na predvečer volitev -s w fE sten-li tr- ate. Dva torpedna rušilca poškodovana na morju Los Angeles, 6. novembra. Dva i'ad tri mesece v nemških zapo-' ameriška torpedna rušilca, Ellis rih. Ameriška vlada je že par- in McFarland, sta tekom morna-W'at posvarila potom svojega riških manevrov, ki se vršijo v Poslanika nemško vlado, da iz- bližini zaliva sv. Magdalene, 200 Pusti prijete ameriške državlja- milj od mehikanskega obrežja, ne, oziroma, da nemška vlada! trčila včeraj skupaj in sta Haperi specifično obtožbo proti bila oba močno poškodovana. Na aretiranim. Hitlerjeva vlada je pomoč so prišle druge vojne Pred meseci aretirala Isabell ladje, ki so preprečile nadaljno Gillian Steele, staro 23 let, iz nesrečo. Hollywooda, in Richard Roide- -o- •'erja, starega 40 let, iz Chicage. | H00Ver redivivUS Davey, Donahey, Sulzmann, Cullitan izvoljeni z ogromno večino. McMaster tepen Summit, N. J., 6. novembra. Aba sta bila aretirana junija Meseca, in vsa zadeva se je vrši-, v. . i , . , , , . Bivši predsednik Zedinjenih dr- 'a tako tajno od strani nemških ' . ' ... . ... zav, Herbert Hoover, ie včeraj °olasti, da ameriško poslanistvo ^ Pi zvedelo prej, dokler ni zaključilo svojih knjig, kjer so vpisa-1 Pa imena ameriških državljanov v' Nemčiji, ki imajo ameriške Potne liste. Dognalo se je tedaj, da sta omenjena neznano kam Rinila, in na poizvedovanje "radnikov ameriškega poslanstva se je dognalo, da sta bila °ba aretirana pod pretvezo, da ■ta vohuna proti Nemčiji. Nadalje sta bila aretirana tudi dva •fruga ameriška državljana 25. °ktobra, ker sta baje prestopila; "ehote "vojaško zono." Sicer staj 'Ha takoj zopet izpuščena, toda 'emška vlada je izjavila, da je ^faela pravico oba aretirati, ker sta bila osumljena, da sta hote-'a vohuniti. naslovil na vse volivce države j New Jersey posebno pismo, v katerem povdarja, da narod bolj kot kdaj prej potrebuje republikansko stranko. Hoover pravi v svoji okrožnici, da je danes politična svoboda ogrožena, da imajo radikalci preveliko besedo, in samo republikanska stranka je zmožna, da reši Ameriko pred strašnim polomom, ki ji preti v bližnji bodočnosti. -o- Razburjena ženska Včeraj je bila končana na ^°mmon Pleas sodni j i razprava p°ti 20-letnemu John Fabianu, 1(i je bil obtožen, da je avgusta ^seca povozil 14-letnega Al-Monsa Amato s svojim avtomobilom in povzročil njegovo smrt. sodniji je pričala mati ubite-fantiča, in ko so porotniki izbili, da John Fabian ni kriv, ^ pa je le po nesreči zadel fan-ta> J2 mati planila s sedeža in svojo denarnico proti in prijela obenem za jH da ga vrže v glavo Fabianu, demokratov! Tako, Joe, bomo 'Je pa k sreči pobegnil iz sod-jv8i v bodoče Vpoštevali geslo — 'Jske dvorane, dočim so sodnij-| h „„r.iimt uslužbenci prijeli Mrs. Ama-j 10 jo odvedli. "Svoji k svojim' Naš prijatelj, (odvetnik Mr. Jos. Križman, nami je te dni povedal lepo zgodbo. Mr. Križman je navdušen republikanec in je tekom pretekle politične kampanje z vso gorečnostjo deloval za izvolitev republikanskega kandidata Freya. In sicer ima naš odvetnik Joe mnogo republikanskih prijateljev. Pa se je pripetilo pred nekaj tedni, kot nam je povedal prijatelj Joe Križman, da so ga policijski organi republikanskega župana v Euclidu, našega čislanega Charlita Elya, prijeli radi kršenja avtomobilskih postav. Kako in kaj je bilo, to dobro ve naš Jože. In priznal je tudi, da ga je njegov prijatelj republikanec Čarli Ely imel zaprtega osem ur, predno so ga izpustili iz zaporov na prizadevanje — dveh odličnih slovenskih Strop se je podrl y Poznani slovenski slaščičar-i1'' ki jo vodi že dolgo vrsto let H; , rs- Mary Kushlan v S. N. Do-1 S J se je te dni podrl strop v 'Kovini. Očividno je, da je bil v . v°rani nad trgovino Mrs. Kush-|Sn Prevelik pritisk od strani te-vadcev, ki telovadijo v dvorani in da zidava ni mogla vzdr-Mrs. Kushlan ima nesreče seveda veliko škodo * Magu. Trgovino te dni pobijajo. Poročna dovoljenja St. ^i Pritiska. svoji k svojim Rop v naselbini V pondeljek okoli 9:30 zvečer je prišel v znano lekarno na vogalu 61. ceste in St. Clair Ave., neki mlad ropar, ki je izzval lastnika lekarne v klet, kjer ga je zvezal in mu zamašil usta, nakar se je ropar podal v lekarno, kjer je vzel iz registra, kar je bilo v njem, potem pa je imel drznost, da je v lekarni še pol ure posloval in stregel odjemalcem, in seveda ves nabrani denar sproti spravljal v žep. Ko je mislil, da je prišel njegov čas je ropar zginil. Zadušnica Za pokojno Karolino Bukovec iif C M. °**na dovoljenja so dobili: se bo v četrtek, 8. novembra, St • prank Hlabše, 1082 E. 72nd brala sv. maša ob 8. uri zjutraj U7r 111 Miss Frances Tekavec, Ce t Addis°n Rd. Mr. John lVt.,lUt- 4921 St. Clair Ave. in ?4th Pauline Zakrajšek, 1015 E. 1]0? Sl-> Mr. Edward Hočevar, Ben ^arrington Ave. in Ann Venton, 10505 Joan Ave. v cerkvi sv. Pavla ob priliki druge obletnice njene smrti. Prijatelji ranjke so prošeni, da se udeležijo sv. maše. K molitvi ("'lanice podružnice št. 14, S. ž. Zveze so vludno prošene, da K pogrebu J se zberejo k molitvi za pokojno klJatlice East End Walfare Mrs. Mary Kaušek, ob 7. uri a so prošene, da se udeleži- zvečer v sredo, v hiši žalosti na jem številu. Ameriški narod je včeraj vzel v pretres poslovanje predsednika Roosevelta in je to poslovanje odobril z ogromno večino. Demokratska stranka je po vseh Zedinjenih državah zmagala z ogromno večino, z večjo večino kot kdaj prej. Republikanska stranka je poražena tako silovito, da kot stranka težko če še obstoji. Celo v najbolj močnih republikanskih državah, kjer od pamtive-ka nikdar noben demokrat izvoljen ni bil, so demokrati zmagali s tem, da so povdarjali, da stoje lojalno z Rooseveltom. Med drugimi državami, ki so izbrale demokratsko upravo je tudi država Ohio. Dvomljivo je bilo en čas, če bo zmagal demokratski kandidat za governerja, Martin Davey, toda glasom najnovejših poročil, je Davey zmagal v državi Ohio z večino 150,-000 glasov. Naše slovenske varde so se sijajno odzvale. Dočim nimamo pri rokah poročil iz 10., 28. in 32. varde, pa imamo točno poročilo iz 23. varde, kjer voli nekako 4,000 Slovencev in bratov Hrvatov. Natančne številke iz 23. varde kažejo, da so se naši ljudje odzvali z demokratsko stranko letos še mnogo bolje kot pa v letu 1932, ko so se vršile predsedniške volitve. Vsi demokratski kandidati so zmagali v 23. vardi nekako 4:1. Za primerno nekaj številk: Davey za governerja je dobil v 23. vardi 4,776 glasov, republikanec Brown pa 1,222. Republikanci so nazadovali tozadevno za 450 glasov. Za senatorja Donahey je bilo oddanih 4,955 glasov, za republikanca Fessa pa 849, ali najmanjše število glasov, kar jih je še kdaj kak republikanec dobil v slovenski 23. vardi. Celo Mr. Sweeney, kongres-man je precej dobro zmagal v 23. vardi, kar kaže na lojalnost naših demokratov napram stranki. Za Martin Sweeneya je bilo oddanih 4,446 glasov, za njegovega nasprotnika Cassidy pa 1,088 glasov. Sijajno je prišel iz borbe kandidat za državnega prosekutorja Cullitan, ki je dobil 4,496 glasov, njegov nasprotnik Frey pa samo 1,088. Za šerifa Sulzmanna je bilo v 23. vardi oddanih 4,587 glasov, dočim je dobil Twelvetree 584 glasov, birič McMaster pa 1,010. Za okrajnega blagajnika je dobil demokrat Boyle 4,651 glasov, republikanec Dunn pa 1,081. 23. varda se je letos pokazala bolj demokratsko kot sploh kdaj prej. Zlasti kaže ogromno število glasov oddanih za državnega pravdnika Cullitana, da je vsa izmišljena in nečedna gonja proti njemu, bila kot nekaka vzpodbuda volivcem, da so za Cullitana glasovali v toliko več- Za državne poslance nismo do časopisje za njega, zmagal s danes zjutraj mogli niti iz 23. j komaj 8000 glasovi. Letos, ko varde dobiti natančnih poročil, j je bilo vse angleško časopisje Štetje je bilo letos tako težavno j proti njemu, je zmagal z nad in tako ogromno, da so bili n. j 40,000 glasovi večine, pr. volivni uradniki v 23. vardi j Skoro 350,000 ljudi je glaso-gotovi s štetjem šele okoli 2. ure j valo v Cuyahoga okraju, kar je Hazelton, Pa., 6. novembra. f„' " ! V malem premogarskem meste-Prvi ples V Kremlju od cu Kelayres, pet milj južno od carskih časov tega mesta je včeraj prišlo do Moskva, 5. novembra. Bivša streljanja tekom demokratske carska palača v tem mestu bo v parade, katero so vprizorili pre-sredo prizorišče sijajnega plesa, mogarji v počast svojih kandi-katerega v p r i z o r i boljševiška datov. Dognalo se je, da so stre- vlada, in to prvič, odkar so bolj- ljali republikanci, in sicer neki ševiki na krmilu vlade. Ples se Joseph Bruno in njegov nečak vrši ob priliki 17. obletnice bolj- Paul. Oba sta streljala s stroj-ševiške vlade. nimi puškami na demokrate v ____________________ paradi. Dočim so bile tri osebe .. . ^ , ubite na licu mesta, jih je dobilo dtmokraticm nasprotnik McGut- , ofl ' -iop i. • ■ ac nrtni nadaljnih 29 nevarne rane od zjutraj in še po tem času so ta-bulirali in urejevali glasove. Vardni vodja Mr. Surtz nam je prinesel šele danes zjutraj ob 5:30 poročilo iz 23. varde in je izjavil, da je pravkar gotov s žte;tjem glavnih uradnikov, ne da bi mogel poročati o državnih poslancih in senatorjih. rekordno število. Sijajna je zmaga državnega prosekutorja Cullitana, ki je dobil med demokratskimi kandidati skoro največje število glasov. Cullitana se je napadalo surovo in lopov-sko, češ, da je v zvezi s slovensko banko. Vsi ti zahrbtni in ilečedni napadi so dobili svoj V čisto slovenskem precinktu j odmev v tem, da je bil Cullitan večino A, varda 23, je dobil Davey 330 j izvoljen z mnogo večjo glasov, Brown pa le 73, za Do- j kot pred dvema letoma, naheya je bilo oddanih 340 gla-1 Jako malenkostno število glasov, za republikanca Fessa pa j sov so letos dobili socialisti. M8, za Sulzmanna 340 glasov, 1 Njih število glasov je bilo še za McMastra je pa v tem čisto ' vsako leto večje kot letos. V slovenskem precinktu volilo 31 fey 1,185,414, torej je za 42,000 glasov naprej. Starokopitni re publikanski bosi Penrose Vare ter enaki so bili popolnoma poraženi od naroda. Demokrati bodo zmagali v Pennsyvaniji z večino 75,000 krogel iz strojnih pušk. Dve osebi sta tako nevarno ranjeni, da n!so zdravniki boje za njih življenje. Ubijalca, Joseph in njegov nečak, sta po- vsem okraju j poznana kot republikanska vodi- , .. , • tel]a. Načelnik demokratske glasov, docim so bih dosedai ' , , > . „ i 6 , v . , . .,.. i stranke v državi Pennsylvamji, vedno poraženi z nekako million' ., , T . ... . J David L. Lawrence, je označil napad republikancev na demokrate kot "strašen umor" političnega maščevanja. Aretirani republikanski vodja Bruno je trdil, da je nekdo izmed demokra- 300 volivnih okrajih je bilo n. pr. oddanih za Barbiča 31 glasov, za Zorkota 30 glasov, za PirCa 48 glasov. Te številke si- oseb!! Republikanec Twelve^ tree je dobil 37 glasov! Tako je bil birič McMaster v naši vardi poražen 10:1. I cer niso še končne, vendar pa Največjo zmago v Cuyahoga I kaže.i° malenkostno vpoštevanje okraju je pa doživel šerif John ! od strani volivcev za socialistič- 5 J^'-eba za pokoj no" sestro 1532 E. 186th St. Kluk KauSek- ustanoviteljico K pogrebu a Prosi se za veliko ude-. Člani društva sv. Cecilije št. 'juh. .r>°K»-eb se vrši v četrtek 87 S. D. Z. sO prošene, da se ude-žiU0'Hi ob 8:30 zjutraj iz hiše'ležijo pogreba v četrtek zjutraj Ho. na 532 E. 185th St. za pokojno sestro Mary Kaušek. Lepo število glasov, ki jih je dobil kongresman Sweeney v 23. vardi, kaže, da se naši ljudje zavedajo strankarske discipline in so volili za Sweeneya kljub vsem težavam lanskega leta. Sulzmann, demokrat. O njem je bilo že ob 9. uri zvečer jasno, da je sijajno zmagal, in ob 10. uri zvečer je že govoril na radio in se zahvalil volivcem. Nikdar v zgodovini Clevelan-da ni bilo še proti kakemu demokratskemu kandidatu toliko strupene gonje od strani angleških časopisov kot je bilo to pot proti šerifu Sulzmannu. Vsi angleški časopisi, brez razlike strank in prepričanja, so napadli Sulzmannai in rotili ljudi cele tri mesece skupaj, da zavržejo Sulzmanna. Angleško časopisje, katerega se dnevno tiska nad pol milijona številk je dan za dnevom, skozi tri mesece sramotilo šerifa Sulzmanna in vsiljevalo McMastra za šerifa. Toda ravno letos je bil Sulzmann izvoljen z večjo večino kot je bil še kdaj prej, kar pomeni, da je angleško časopisje v Cle-velandu brez vsake moči in vpliva. Sulzmann je zmagal z nad 40,000 glasovi večine. Iz uradnih številk je videti, da je birič McMaster dobil največje število glasov v predmestjih in v onih okrajih, kjer prebivajo bogatini. Toda v Cleve-landu samem, zlasti pa v delavskih distriktih je bil Sulzmann vedno naprej 3:1. Najbolj" važno vlogo so pa pri tem igrali slovanski časopisi, ki so bili skoro vsi za Sulzmanna. Edina "Enakopravnost" je delala izjemo. Vse ostalo slovansko časopisje je bilo zedinje-no za Sulzmanna, ki je dobil večjo večino kot kdaj prej, kar kaže, da moč slovanskega časopisja v Clevelandu je 100 procentov večja kot pa moč vseh angleških časopisov v mestu. Glasom najnovejših poročil je dobil šerif Sulzmann 83,551 glasov, policaj McMaster 58,-596 in republikanec Twelvetree pa 34,662. To niso še končna poročila, ki bodo pokazala, da je Sulzmann v Cuyahoga okraju zmagal z nekako 40,000 glasovi večine, dočim je pred dvema letoma, ko je bilo angleško ne kandidate. Komunisti so dobili precej več glasov kot socialisti. Iz poročil po ostalih državah Zedinjenih držav posnemamo, da so republikanci propadli vsepovsod. Celo taki republikanski senatorji ali kongresmani, ki so bili prijazni idejam Roosevelta so se morali umakniti iz javne pozornice in oddati svoja mesta zmagovitim demokratom. V državi New York na primer je bil izvoljen za governerja demokrat Lehman. Njegova večina nad republikanskim nasprotnikom znaša 1,250,000. Kaj takega se v državi New York še nikdar ni zgodilo. Republikanci to postavili svojega najmočnejšega kandidata Mosesa, ki je bil tako poražen kot pred njim še noben kandidat ne. Katastrofalna poročila prihajajo iz države Pennsylvanije, kjer so imeli republikanci od postanka republike svoje največje zatočišče. Vsa znamenja kažejo, ua so republikanci letos prvič v zgodovini Zedinjenih držav zgubili tudi Pennsylvanijo. Glasom najnovejših poročil iz 6,500 volivnih okrajev izmed 7,-$'00 je dobil demokratski kandidat za governerja Pennsylvanije l ekako 3,600 več glasov kot njegov republikanski nasprotnik. Demokratski kandidat Schnader j e dobil samo v mestu Philadelphia nad 20,000 večine nad svojim republikanskim nasprotnikom. Silno je najbrž vplivalo na volivce v Pennsylvaniji, ker so republikanci na predvečer volitev streljali s strojnimi puškami na demokrate, in to v več mestih. Pri tem so bili trije demokrati ubiti in 29 ranjenih. Skoro gotovo bo v Pennsylvaniji izvoljen tudi demokratični kandidat za senatorja McGuffy, in sicer prvič v zgodovini države. Pennsylvania še nikdar ni imela v kongresu demokratičnega senatorja. Glasom najnovejših poročil ima republikanec Reed dosedaj .1,142,895 glasov, dočim jih ima Iz Californije prihaja poroči lo, da je republikanski kandidat Merriam za governerja daleč naprej od demokrata Sinclairja. To je skoro edina zmaga, katero so pri včerajšnjih volitvah republikanci odnesli. Upton Sinclair, bivši socialist, ki je letos pristopil v demokratsko stranko in začel kandidirati za governerja, je ob 2:30 v sredo zjutraj priznal svoj poraz. Sinclair je izjavil napram svojemu nasprotniku: "častitam vam na. vaši kratki zmagi, toda bodite prepričani, da se bomo za prihodnjo kampanjo drugače pripravili!" Država California šteje nekako 10,700 volivnih okrajev. Do danes zjutraj so na razpolago volivna poročila iz 5,264 volivnih okrajev. Republikanec Merriam je dobil v teh okrajih 454,530 glasov, demokrat Sinclair pa 369,738, dočim je dobil progre-sivec Ilaight le 98,000 glasov. Glede raznih novih davkov, katere so hoteli letos vsiliti ljudem pri včerajšnjih volitvah, se poroča, da so skoro vsi predlogi propadli. Le denar za podporo brezposelnim je bil skoro gotovo odobren, in mogoče tudi denar, za katerega so prosili šolski distrikti v Cuyahoga o-kraju. Glede državnih poslancev so na razpolago sledeča poročila: Za Milan Boyd-Boiča je bilo oddanih 4075 glasov. Seveda je pri tem le nekaj volivnih dis-triktov vštetih. Boyd je daleč naprej pred drugimi kandidati. Za slovenskega kandidata za državno zbornico, Jos. J. Ogri-•la je bilo v istih volivnih okrajih oddanih 3660 glasov, in skoro gotovo je, da so dobili demo- te v v paradi vrgel kamen v njegovo stanovanje, nakar je pričel Bruno s strojno puško streljati v parado demokratov. Chas. Drevo, premogar iz Kelayres, pripoveduje o dogodku sledeče: "Mi demokrati smo imeli svoje zborovanje na prostem. Po zbo-rovanju smo pa sklenili, da pa-radiramo po mestu. Dobili smo truk, na katerega smo naložili naše otroke, mi smo pa korakali z"a trukom. Kar naenkrat so začeli streljati na nas, in sicer je streljal republikanski "bos" Joseph Bruno iz svoje hiše, in iz hiše preko ceste je pa streljal njegov nečak Paul. Otročiči v truku so začeli kričati in jokati. Krogle iz strojnih pušk so švigale ckoli njih. Enajst jih je bilo ranjenih. Medtem sem pa videl, kako ljudje padajo v paradi. • Nekateri so bili na mestu ubiti, diugi pa smrtno ranjeni. Videl sem, da so odnesli nad 30 ranjencev iz parade." Demokrati zahtevajo preiskavo od strani zvezne vlade. Država Pennsylvania je znana kot strogo republikanska država in demokrati imajo letos prvič upanje, da zmagajo. To je vzrok, da so šli republikanci do skrajnosti in začeli ubijati demokrate. -o-- Aretirani raznašalci Trije mladi fanti so v pondeljek večer raznašali po newbur-ški naselbini plakate, na katerih se je čitalo, da je kongresman 21. okraja, Robert Crosser, Ku Kluksar. Dva prijatelja kon- gresmana sta sledila raznašal-krati vseh 18 sedežev v državni !cem jn jjh prijela. Pozneje so zbornici, kakor tudi vseh šest senatorskih mest. Iz uradnih številk je videti, da so ljudje letos volili v veliki večini "straight" demokratično. Jako malo skakanja iz ene liste na drugo je opaziti. Vse angleško časopisje, brez razlike stranke je priporočalo mešetar-jenje z glasovnicami. Nekaj republikancev, nekaj demokratov, toda v nobenem volivnem dis-triktu niso volivci tega vpoštevali, pač pa so glasovali straight. Glede sodnijskih mest še ni ničesar gotovega. Gotovo je izvoljen le mladinski sodnik Eastman in probatni sodnik Brewer, ki nista imela dosti opozicije. Za Common Pleas sodnike so imeli do danes zjutraj sledeči trije največje število glasov: Powell, Martin in Harris. bili raznašalci aretirani in se bodo morali zagovarjati na sodniji. Plakate politične vsebine, na katerih ni podpisan oni, ki jih je dal tiskati, je prepovedano raz-našati v javnosti. Mr. Crosser je pozneje izjavil, da je nesramna laž, da bi bil on Ku Kluksar, ko je večina njegovih podpornikov katoličanov. "Hot Dog" že preteklo nedeljo je dospel v Cleveland naš priatelj "Hot Dog" pomočnik na farmi Mr. Jos. Gramca v Geneva, Ohio. Prišel je volit za — McMastra, no, ja, seveda ne, pač pa za demokrate. Obenem nadaljuje študije za doktorja v Clevelandu. Tonie se nahaja pri svojih sorodnikih na 6720 Bayliss Ave. in ostane tu do konca tega tedna. "AMERIŠKA DOMOVINA >> AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Clevel»nd, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za r-jeveland, PO pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l*to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. 8. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year IJ. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months _Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. at the Post Office No. 262, Wed., Nov. 7, 1934 Podlo izdajstvo hrvatskega naroda Pošten ameriški Hrvat in iskren Jugoslovan, g. Ivan Mladi neo v New Yorku nam je poslal v priobčitev sledeči izredno zanimiv članek v hrvaščini, katerega na tem mestu z veseljem priobčamo v slovenskem prevodu v informacijo vsem Slovencem in Jugoslovanom sploh. Članek, ki nosi gornji naslov, slove: ^ "Prošteno je svima, svima, Zulumčaru, ubojici; Prošteno je svima, svima, Samo nije izdajici! Krajnčevič. Sovjetski tisk je povedal svoje v zvezi z umorom kralja Aleksandra. Iznesel je vsakovrstne trditve — pametne in fa™e dobre stvari, nespametne. Pa tudi naš tisk v Ameriki je dal izraza svojim čuvstvom, a ta čuvstva so, v glavnem — žalost in škodoželjnost. Ugotovljeno je, da je bil atentator Makedonec. Vlada Georgijev, nazvan Černozemski, član organizacije V. M. R. O., ter pomočnik Vanče Mihajlova, rojen v selu Kamenica v Južni Bolgarski. Isti Georgijev je umoril leta 1924 narodnega poslanca Hadži-Dimova, a leta 1930 Tomalevskega. Radi tega je bil v Bolgariji obsojen v ječo, toda je bil leta 1931 izpuščen zopet na svobodo. Prav tako je dokazano, da se je Georgijev kasneje pridružil Paveljčevi bandi ter da je v Jankapusti, na Madžarskem, poučeval Ustaše v metanju bomb in v streljanju. To je bil, na splošno rečeno, njegov življenjski poklic. Kar mora nas Hrvate interesirati, je dejstvo, da so se Pavelič in njegova ganga kot Hrvatje ter v imenu nekakega hrvatskega patriotizma naravnost udejstvovali v tem uboju ter da je ta uboj sledil kot izvršitev "obsodbe," izrečene s strani njihovega vrhovnega vodstva, to je Paveliča, kakor to javno priznava njih ameriški organ. Ujeti Paveli-čevi pajdaši na Francoskem so priznali, da so imeli po ukazu svojega vrhovnega vodje izvršiti umor v Parizu, ako Georgijev ne bi uspel v Marseillu. Pavelič se zdaj v Turinu, Italija, strahopetno opravičuje, da ni imel deleža pri tem ter da je bil daleč od mesta zločina. Italijanska policija ga je aretirala na zahtevo francoske policije, toda ni dovolila, da bi ga Francozi zaslišali, ker baje ni dokaza za njegovo soudeležbo pri zločinu. To je zelo značilno. Italija se boji, da bi Pavelič pri zaslišanju ne povedal česa, kar bi bilo za Italijo vrlo neugodno. Prej kakor bi ga Italija izročila Franciji, ga raje sama spravi v — temo. Brezpomembno je, zaiti v razpravo, da-Ii je ta umor povzročil dobro ali zlo. Prav tako ni cilj temu članku, niti da brani, niti da obsoja politične režime v Jugoslaviji in njihovega glavnega nosilca. Stališče o tem vprašanju se med nami v Ameriki silno razlikuje in bilo bi nespametno, ovra-čati mišljenje poedincev, pa naj je to še toliko zagrešeno. Človeški razum dopušča vsakemu, da zastopa lastne nazore o obliki vladavine, o sistemu, o režimu, o političnih smerni- Vsl veseh svete^ smo Martina> call in tako tudi o tem, da-li je za blagostanje narodnih slo-'ker 0,1 Je patron vsega vina; jev boljše, da živimo ujedinjeni s Srbi in Slovenci, ali da bomo samostojni. Razno iz Newburga Cleveland (Newburg), O. — Od raznih strani sem že dobila opomine, zakaj nič več ne pišem v Ameriško Domovino. Naj po-'■em, da je bil v prvi vrsti vzrok, da se nisem oglasila, silna vročina letošnjega poletja. In kdo bi pri taki vročini sedel in pisal, ko si je bilo vedno treba pot otirati in muham se braniti, ki niso dale miru. Od druge stra-pi pa so pikali komarji, da se je bilo treba vedno praskat, ker za komarjevim pikom hudo srbi. Torej mislim, da sem dala dosti pojasnila in mi ne boste zamerili, da se nisem toliko časa oglasila. Sedaj, ko je to nadlogo uničila burja, nas pa stisnila k peči, bomo pa večkrat kakšno uganili, da nam bo krajši čas. Saj se vedno kaj novega zgodi, malo bomo pa tudi staro mešali; tu in tam se bo treba malo zlagat, samo da bo kaj smeha. Sedaj vam bom pa nekaj prav lušnega povedala. V četrtek 8. novembra ob 7:30 zvečer, imajo članice podružnice št. 15 SŽZ v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma nekaj prav veselega, ko bodo obhajale 7 letni obstanek ustanovitve podružnice. Članice se skrbno pripravljajo, da bodo prinesle skupaj Nekatere bodo prinesle krofe, druge torte, tretje šunke in druge jestvine, da bo res vsega zadosti. Nekatere so še tako srečne, da v teh suhih časih še lahko rečejo, da pri njih v kleti še od zida teče in da ga bodo prinesle seboj na to slavnost. Ker smo blizu goda sv. Martina, ga bomo pa krstile, saj ga par dni prej nič ne škodi. Torej, če je katera članica, ki bi hotela dati nekaj kapljice za ta večer, naj prinese seboj, ali pa če naznani in se bo poslalo ponjo. Tudi če hoče katera darovati kaj jestvin, lahko to stori do 4 popoldne v četrtek. Vse članice se pa prosi, da so prav vse navzoče, da se prav vse skupaj poveselimo. Pripeljite tudi svoje družine in prijatelje seboj. Igrali bomo karte, bunco. Za najboljše igralce so1 lepi dobitki, ples. Lepi domači valčki in polke bodo kar privzdigovali človeka od tal. Vstopnina je samo 25 centov. Vsi so dobrodošli. Za zaključek večera bomo pa zapeli tisto staro pesem naših dedov, ki so jo nekdaj prepevali po lepih naših zidanicah in vinskih goricah: ta dan je pripravljen poseben program. Kakor znano, po navadah in običajih naših očetov in dedov, trtni sok še ni krščen. Da bi bil pa brez krsta, pa tudi ne gre. Zato ga bomo pa krstili v nedeljo in to na prav slovesen način in ob zvokih izvrstne godbe. To se bo vršilo v dvorani fare sv. Kristine ob osmih zvečer. Ker sta boter in botra najbodjše razpoložena, sta mi naročila, naj povabim kar največ svatov in svatinj, ker bo za vse najboljše preskrbljeno in to v vseh ozirih. Dovolj zabave bo nudila tudi šaljiva pošta. Ker se pričakuje gostov z vseh delov naše zemlje, bo šla tudi pošta po vseh državah in delih sveta. Pa to še ni vse, vendar, vsega ne morem povedati, ne znam in tudi ne smem, le to naj še povem, da brez petja tudi ne bo in sicer takega petja, ki se ga ne sliši vsak dan. Le pridite in prepričali se boste, da kaj takega še ni bilo. Bo v resnici nekaj novega. Torej na svidenje na Martinovo nedeljo pri sv. Kristini. Pozdrav, Frank Kosten. -o- ZAHVALA Dolžnost me veže, da se tem potom javno zahvalim vsem članicam, ki so se potrudile, da je bila udeležba pri card party dne 24. oktobra v pritličju nove cerkve sv. Vida zelo povoljna. Hvala udeležencem, natakarjem in kuharicam ter vsem, ki ste kaj darovali. Upam, da ste se vsi prav dobro zabavali. Ob tej priliki vabim članice Materinskega kluba šole #sv. Vida, da se gotovo udeleže'prihodnje mesečne seje, ki se vrši 7. novembra ob pol osmih zvečer v navadnih m SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA • (Nadaljevanje) večje lovske pohode vzamejo se- Prišel sem v Ameriko. Po parj boj klobasice in večjo zalogo rde- dnevih bivanja tukaj sem se toliko skoraj žil, da sem se podal izven mestnega obzidja v bližnji gozd. Pričakovanja in presenečenja poln sem se strahoma oziral, ko sem taval po gozdu, da me izza vsakega grma opazuje oko divje zveri, kot tigra, leva, cpice, gorile itd. kot sem pač či-tal kot otrok povesti in zgodbe. Obljubljeno deželo sem si predstavljal kot nekako divjino savane in puščave, po kateri se podijo divje zveri. In glej, kaj sem našel? Najhujša in najkrvo-ločnejša zver je bil dolgoušec. Minilo je štirinajst let, kar sem prvič ustrelil zajca v tej deželi in od takrat naprej, kot se meni vidi, je vedno manj tega zaroda. Do pred nekaj leti je bila kvota določena, da jih lahko postreliš deset na dan. Pa jih daj danes, ako jih m naravn0j ves čas fil_ em, dasi so se morali čuditi, | mal in imel pri tem sijajno svet-aksne vrste stvori smo. Neka-!lobo_ Ko je bil veliki dečko ga_ n so vstali ter pričeli stopi-'mo Se petnajst čevljev oddaljen "ti okoli, da bi si nas bolje pedali. Drugi so zopet obleci. kjer so bili ter v solnčni Svetlobi mežikali proti nam v Popolni indiferentnosti; kvečje-11,11 so se čudili, da smo li dobri ^ Jesti ali ne. Dokler niso lač-smo bili varni. Prva stvar, ki sem jo zdaj S'0ril, je bila, da sem dal postaji kamero na tla, nakar sem ,Wžel vrteti kljuko s tako vne-J0. s kakršno je nisem še ni-vrt jI Sa je stala poleg mene s abinko v roki, dočim je Bu-šepetal staremu poglavarju , naj bo tiho, ker se je ho-slednji glasno bahati, da je res privedel v kraj, kjer mnogo levov, kakor je bil , ^eka posebnost je z levi, kail*1, se jih filma. Ob takih pri-^n postanejo namreč mnogo-^t kaj samozavestni, kar so , lahko, če vzamemo v poštev J'hovo moč in njih majestetič-lepoto. Sk t»v upina pred nami je bila kaj "odušna in mirna, kar je bil i, da ni imela še nikoli op-j z ljudmi, kajti lev, ki je . e' že opraviti s človekom, je 8 °£o bolj nezaupen. Tako so ,, na primer naravnost trudili, . niso pogledovali k nam. Dva, sta nam bila najbližja, sta : a'a> stopila par korakov da-le ter e sku ei-o. zopet legla. Držali so pa j in bili vedno pred ka-■ toda skrbeli so, da niso rfHlali k nam. L Hto je eden vstal ter obkro-t laš avto, držeč smrček niz- fat |)ri tleh. Enkrat ali dva-je zamolklo zarenčal, ven-teg a njegovega renčanja 1110 vzeli za znak slabe volje. 0 je bolj nekako blagohotno His.' h liVo • češ, naj ne podvzamemo ^j^ega "funny" biznesa ž nji- K • ■/ . 0 Je ta lev stopical okoli nas pri zemlji, jo je nena- od nas in še neprestano s svojim smrčkom pri tleh, sta oba, Osa in Bukari, pritisnila kara-binke k licu in pomerila nanj, da bi bila mogla v trenutku sprožiti, če bi se pripravil na skok. Bil je kočljiv trenutek, i za filmanje tako sijajen, da smo pač tvegali stvar. Končno se je moral vsekakor naveličati te igre, kajti z nekakim razočaranjem se je obrnil ter se vrgel na tla na kup treh mlajših levov. Oni trije so hlastnili po sapi, ki je puhnila iz njih ko iz mehov, ko se je stari dečko zavalil nanje. Mlajši levi so se naglo prevalili iz-pod njega, ga pričeli nekaj časa vohati, da vidijo, kaj jim ;ma povedati v svojo opravičbo, potem pa stopili na stran ter zopet legli. Osa je zdaj pognala truk ter se pričela počasi bližati levom. Pri tem sva oba natančno vede-'a, da če bi padlo levom v gla-jo, da podvzamejo na nas koncentriran napad, da ne pridemo nikoli z življenjem od tu. Res je, da bi morda enega al dva podrli s kroglamii naših karabink. Toda vsi ostali bi bili na nas v trenutku in raztrgali bi nas na kose prej, kakor bi se zavedli. Citatelju, ki misli, da pretiravam nevarnost, v kateri smo se nahajali, naj navedem besede Sira Alfreda Pease-a, slove-čega lovca na leve, ki je preživel večji del svojega življenja s' Afriki. On pravi: "Lev more skočiti čez plot, ki je deset, dvanajst in tudi več čevljev visok. Plotovi "zaribas" so narejeni iz trnja, in lev mora dobiti, preden skoči, dovolj zaleta in opore, da ga more gladko preskočiti. Dva moja prijatelja na farmi Kitanga sla zme-l ila razdaljo, ki jo je premeril lev s takim skokom čez zaribas plot, in ugotovila sta, da je trave in'znašala ta razdalja nad štiride- Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio IN POMOČI V IZ PRIMORSKECA Uf, Primahal iz Mi krepak levji dečko.'set čevljev. In skeptičnim lju- I), ^o videli oba toda onadva1 dem naj še pripomnim, da je C1Sta »ogla videti drug dru-'imel lev pri tem skoku v svojem ■<-3 ker je bila med njima vi- žrelu ptico noja, ki si ga je pri- ?Jvtr*va in praprot. Toda pr- žel iskat na farmo.' Je moral slišati mlajšega (Dalje prihodnjič) Vsak dan o 11 a >'tor 58 do 3. marca 1859 Potem naselil v državi Missouri a »»ni (Nadaljevanje) SPREMEMBE GLAVNIH ODBORNIKOV GLAVNEM URADU Brat Joseph Rosa, III. glavni podpredsednik, je poslal re-signacijo, ker je bil pri svojem delu zaposljen in preveč oddaljen, da se ni mogel sej vdeleževati. Ker je bil njegov namestnik črtan iz Slovenske Dobrodelne Zveze smo dali priliko angle-ko poslujočim društvom, da postavijo in izvolijo kandidata za namestnika in izvolili so brata F. M. Surtza in glavni odbor ga je potrdil. Ko se je preurejeval sistem v glavnem uradu, se je potrebovalo več moči, delo je bilo ogromno z novim sistemom American Experience Table of Mortality, posebno pa s posojili za asesmente, s kampanjo, ki se je vršila takrat, ko je pristopilo čez tisoč novih članov, veliko sprememb in certifikatov, kateri so bili poslani za prilepiti listke o vrednosti certifikatov in nad 5,400 naslovov napraviti na zalepke za pošiljanje glasila, ko so bili priobčeni računi. Zato je bil nastavljen brat F. Kačar in sestra Eleanor Cerne. Potem ko je brat Kačar dobil svoje delo, je pustil kot-posebna pomoč v glavnem uradu in na njegovo mesto smo dobili brata Joseph Jaklicha. Brat Frank Kačar, ki je bil pomočnik v glavnem uradu, je resigniral kot predsednik nadzornega odbora. Njegovo mesto je prevzfel njegov namestnik brat Josip Grdina. Nadzorni odbor se je potem sam konstituiral in sestra Cecilija Brodnik je prevzela predsedništvo nadzornega odbora. Potem je prišla Kogojeva afera. Poneverba v glavnem uradu. O tej zadevi je bilo toliko pisanega, da mi ni potreba več pisati in poročati. Pisanega poročila je bilo toliko, da danes že vrabci čivkajo po strehah. Listi in člani, kateri so naklonjeni bolj drugim organizacijam, so radi z veliki črkami priobčili vse, samo da bi S. D. Zvezi in glavnemu odboru vzeli več ugleda. Pripravljen pa sem dati ustmeno poročilo kadar pride zadeva na dnevni red. Po odslo-vitvi prejšnjega tajnika je prevzel brat James Debevec kot tajnikov namestnik in 2. aprila pa je bil sedanji glavni tajnik brat John Gornik zaprisežen in vstoličen. Na mesto pomočnika brata Joseph Kogoja pa je bil izvoljen brat F. Kačar za plačo $100.00 mesečno kot jo je prejemal prejšnji pomočnik. Plača je v resnici premajhna, reklo se je, da bomo poročali to konvenciji, ker glavni odbor je imel vezane roke in ni mogel nič priboljšati. Druga pomočnica Eleanor čeme pa prejema $15.00 tedensko. Za nekaj izrednega dela pa smo dobili dobro pomoč, brata John Gornika Jr., ki je vpeljal sistem in knjigo o naših prvih vknjižbah ali preračunal vse obresti za zadnje dve leti in šest mesecev, in naredil proračun za vsa posestva za dohodke in izdatke ter vknjižil vse kamor spada, vse v General -Ledger, na tiste hiše in na tiste sklade kamor spada. Svota od zamujenih obresti je bila nad $2,300.00. S. D. Z. POSESTVA IN OSKRBNIK Najlepša zahvala bratu Joseph Okornu, oskrbniku posestev. S. D. Zveza ima sedaj 12 posestev za svojo last, v kratkem času jih dobimo mnogo, ako ne bodo šla posojila H(|)LC skozi. Priporočani konvenciji, da naj nastavi stalnega oskrbnika takoj s stalno mesečno plačo, da bo vse oskrboval, pregledal kako izgledajo druge hiše, kjer ima S. D. Zveza posojila na njih. Kolektal ne le samo rente ali najemnino, tudi zaostale obresti, katerih je nad $46,000.00, obenem bi spotoma obiskal več bolnikov, za katere bi mu glavni tajnik dal naslove. Pregledati je treba tudi vsako leto dvakrat kako so davki plačani. Manjša dela, kar jih more, sam popravi. Priporočam sedanjega oskrbnika ako bi bil pripravljen sprejeti, ker se je izkazal vrednega, zanesljivega in sposobnega. NOVA DRUŠTVA Žal, da ne morem poročati, da smo veliko društev ustanovili. Ustanovljeno je bilo angleško poslujoče društvo Modern Knights, št. 57, aprila meseca 1932 z 9 člani in danes prav lepo napreduje in je zastopano po delegatu Herman Stupica. 1. julija t. 1. smo ustanovili novo društvo v Youngstown, O., z imenom društvo Ljubljana, ki je iz urada dobilo št. 58. Pristopilo je 9 članov v odrasli in 2 v mladinski oddelek. Upam, da bo imela Slovenska Dobrodelna Zveza dobro bodočnost v Youngstownu. Drutvo Comet, št. 54, se je razpustilo, in člani so vzeli prestopne liste k drugim društvom. Nismo dovolili ustanoviti novega društva v Wadsworth, O. Dobili smo vprašanje za ustanovitev, pa odbor ni dovolil zaradi kritičnih časov, kateri so bili tisti čas. Priporočam bodočemu glavnemu odboru, da se tam društvo ustanovi v bližnji bodočnosti. NATIONAL FRATERNAL CONGRESS Priporočam konvenciji, da pristopi Slovenska Dobrodelna Zveza k National Fraternal Congress, kjer s tem ne bodo veliki stroški in lahko velike koristi za organizacijo. OBISK DRUŠTEV PO GLAVNIH ODBORNIKIH V aprilu > leta 1932, maja in junija so bila vsa društva obiskana po glavnih odbornikih, izvzemši dveh društev, v svrho boljše agitacije, posebno smo agitirali za novo članstvo, posebno mladine, in priporočali glede 20-letnega, 50, 60 in 70-letnega zavarovanja in da društva pazijo in gledajo na to, da se ne bi izkoriščal bolniški sklad. KAMPANJA ZA NOVO ČLANSTVO Imeli smo dve kampanji, kateri sta bili zelo uspešni tako, da smo vsaj toliko pridobili novih članov, kolikor smo izgubili članov vsled krize. Priporočam, da se kampanje še vrše, vsaj vsako leto ena. Priporočam vam zelo toplo, da naj se zopet vpelje podelitev in prepeljava srebrne kupe in naj se vpelje častna straža. S tem ne bo posebno stroškov, ker imamo že sedaj vse, častna straža pa bo od časa do časa napravila kako veselico, da bi se morebitni stroški pokrili. Zadnja konvencija je s tem napravila veliko napako, ker je to opustila. Koliko članov smo Jni pridobili samo zaradi tega, koliko oglaševanja je bilo skozi dopise in za prevoz kupe za S. D. Zvezo. S tem je bila najcenejša reklama z,a Slovensko Dobrodelno Zvezo in najuspešnejša. Ako bi dali članom, da glasujejo sem prav siguren, da bi dobili dvetretinsko večino. PRESELITEV GLAVNEGA URADA IN OPRAVA ISTEGA Pogodi >o z Slovenskim Narodnim Domom imamo še za 3 leta in 3 leta privilegije za svoto $65.00 s kurjavo in čiščenjem. (Dalje na 4. struni) —Fašizem si izmišlja nova nasilja. — Trst, 2. oktobra. — Zgleda kot bi fašistom zmanjkalo iniciative in da je postalo življenje za njih že dolgočasno. Konfinacije, zapori, razni lepo režirani procesi in slično je že postalo vsakdanje. Treba je bilo najti novih možnosti, da se povzpno po lestvici sarž, novih zaslug, da bi čim bolj dopadli svojemu vodji. Dolg« so morali "gruntati," da so našli narodne noše in jih pričeli pleniti. . . . Delo ni trajalo dolgo. Kmalu so pospravili, kar so imeli. Treba je bilo novega, ker končno z narodnimi nošami so si lahko le nekateri pomagali. Našli so! Vsa nasilja zadnjih let niso zlomila v naših ljudeh ogromne življenske sile in še večje zavesti. Ce že mi ne moremo, Dva odvetnika priborila ljudem milijone Chicago, 5. nov. — George Haight in Benjamin Goldstein, dva chicaška odvetnika, sta pravkar priborila odjemalcem telefona v Chicagu $20,700,000. Začela sta tožiti The Illinois Telephone Co., češ, da računa pre-\ isoke cene za telefon. Tožba je že prej trajala dolgo vrsto let, toda je bila vedno izgubljena. Nihče se ni več brigal za tožbo in kompanija je še naprej računala visoke cene. Omenjena odvetnika pa sta kljub odsvetovanju od vseh strani začela z novo tožbo pred dvema letoma in sta včeraj zmagala. Potrošila sta tekom tožbe $250,000 svojega denarja, toda najvišja sodnija jima je sedaj priznala $1,250,-000 za odvetniške stroške, dočim bodo odjemalci telefona dobili sedaj $20,700.000 povrnjenega denarja, kar so kompaniji plačali naj vsaj naša mladina uštvarja j prevec; Kompanija se je podala pogoje za novo življenje uničene ! zf zafla. P^evati. Oba zemlje. Treba ji je zato svo- j letnika slavijo ljudje v Chi-bode v delu in mišljenju, treba cagl" V nobenem restavrantu ne ji je zato vzgoje, ki jim je fa-!moreta Placatl za ->ed ali P1^0' šizem ne nudi. In tako ni bilo Vse jima Je zastonJ na razP°la" vasice, najmanjše vasice s par go, celo čistilci čevljev ne zahte- hišicami, da ne bi imela vsaj vaj° ničesar v znak hvaležnost! enega ali dV& študenta. In ne za dolgotrajno borbo, le, da je poslabšani položaj za- 0 " hteval to, ampak že stara v Poljska repUblika bo uči- Slovencu vkoreninjena zavest, j da mora biti vsaj en sin v viš- la nepismene jih šolah, je povečala dotok primorske mladine v šole. In še končno, toda to pustimo za sedaj, so pospešili fašisti sami. Po dobrih petnajstih letih takega položaja so se sedaj zmi- Varšava, 6. novembra. Po vsej poljski republiki se je danes začela narodna kampanja, da se izobrazi one, ki ne znajo čitati in ne pisati. V poljski republiki se nahaja 6,000,000 mož in žen, ki slili, da bodo poklicali vse star- ne znajo niti čitati niti pisati, še na odgovor, češ: zakaj ste i Poljska vlada je pozvala vse one, poslali svoje otroke v šole v Ju- ki so vešči čitanja in pisanja, da goslavijo, in ste jo s tem od- j sleherni vzame kot učenca ene-tujili materi Italiji? Velika za-kra nepismenega in si šteje kot hrbtnost tega vprašanja je jas- svojo domovinsko dolžnost, da na in namen je tudi bolj kot jasen. Najenostavnejši zaključek ga nauči čitati in pisati. -o- je za njih ta, da so se pregrešili Komunisti ne vedo kaj bi in da so protidržavni. naredili s cekinom Toda, če še vprašamo sledeče: . Kdo je bil tisti, ki je zaprl vse New York' 6" novembra. Pn slovenske in hrvatske šole, kdo1 ^ključnem političnem shodu ko-je bil tisti, ki je takoj izgnal, munistične stranke v tem mestu vse učitelje, profesorje, kdo je | ^ v pondeljek večer odborniki bil tisti, ki je plenil slovenske komunistične stranke.šteli cente, knjige? Ali 'ima potem pravico ! lliklje in desetice, ki so jih ljudje še zahtevati to, da bi se jim j »a shodU. darovali za stranko, po nasilnem odvzetju vsega te- ' Med darovi je pa bil tudi en ce-ga naš človek še prostovoljno: kin za $10.00. In sedaj komum-ud'al in se mu- iz udanosti po- i sti ne vedo, kam bi s cekinom, klonil. Kdo je dalje pregnal ^a.jti lastnina cekina je danes tisoče naše mlade inteligence! prepovedana po zveznih posta-čez mejo za kruhom? Italijanski fašizem danes ni upravičen klicati naših staršev na odgovor, ker so poslali svoje otroke v šole, četudi preko meje, ker je tega sam kriv, ker je to sam povzročil. Mlad obsojen Joseph Blade, star komaj 17 let, je bil včeraj na porotni sod-niji spoznan krivim, da je umoril 65 let staro trgovko Mrs. Ano Sturski v nekem roparskem napadu, ki se je izvršil 15. septembra lanskega leta. Mladič ima žalostno zgodovino za seboj. Oktobra meseca lanskega leta je prišel v zapore v Warrensville, kjer je hotel oprostiti več svojih znancev. Tedaj so ga zalotili detektivi, ki so ga nevarno obstre-lili. Mesec prej je prišel v druž- * bi z nekim drugim mladim fantom v trgovino Mrs. Sturski na W. 25th St. Oba sta pila žganje, nakar je mladi Bade potegnil revolver in zahteval od stare ženske denar. Ker se je Mrs. Sturski branila, jo je Blade udaril z revolverjem po glavi tako, da je omahnila in padla in pri tem zadela ob peč. Bade jo je potem zvezal in brcal, nakar je pobegnil, ko so prišli drugi ljudje na pomoč. Bade je priznal šest ali sedem drugih zločinov na sod-niji. Pri Kaynee družbi Včeraj je nastal štrajk pri Kayne Co., katera kompanija je ena izmed največjih v deželi, ki izdeljuje deške pralne obleke. Kompanija ima normalno zapo-sljenih 700 deavcev. Delavci so zahtevali, da se v tovarni vršijo volitve, čemur je pa kompanija ugovarjala. Delavci so se že prej pritoževali, da kompanija ne postopa pošteno in odslavlja delavce, o katerih je mnenja, da pripadajo uniji. Zadnje čase je kompanija odslovila 78 delavcev, ki so pristopili k uniji. Včeraj zjutraj je bilo 40 piketov pred tovarno, sama mlada dekleta. Zadevo ima v rokah narodni delavski odbor v Washingtonu že od septembra meseca. MALI OGLASI Malo stanovanje se da v najem, tri sobe. Odda se tudi garaža. Vpraša se na 6124 Glass Ave. (262) Naprodaj so psi izurjeni za lov zajcev. Tudi mladiče dobite. Jako poceni. Psi so bili zrejeni in trenirani na farmi. Oglasite se pri Henry Glavich, 6612 Bliss Ave. (Nov. 6. 7. 10.) vah. Suhači dobro pripravljeni za novo borbo Lincoln, Nebraska, 6. novembra. 1,800 protestantovskih pastorjev je dobilo na volivni dan —Na vrsti so cestarji. Ilirska nalog, da morajo zvoniti vsako že itak ni več domačina, ki bi uro 10 minut z vsemi zvonovi, bil zaposlen še v kakšni javni j Zahtevo je razposlala Anti-sa-ali pa državni službi. Zadnji so loonska liga. Z zvonenjem naj bili še cestarji. Zdaj pa je pri-! se opominja volivce, naj nikar šel dekret, s katerim je 87 slo- ne pozabijo, da je danes pijača venskih in hrvatskih cestarjev | svobodna in da volijo za kandi-na cesti Postojna—Reka preme-! date, ki so za prohibicijo. ščenih nekam v Sicilijo. Obve- _ 0 ~ stilo, ki ga je vsak cestar pre- Šotor Franc Jožefa pro-jel, je vsebovalo med drugim (Jan Za Štiri dolarje tudi opozorilo na to, da je kraj,' Budapest, 5. novembra. — Šo-kamor je premeščen, nezdrav j |or> katerega je svoje čase rabil in poln malarije. Kakšen na-! ra]1jki avstrijski cesar Franc men imajo s to prijazno napo-' j0žef, kadar se je nahajal na vo-vedjo, si lahko predstavljamo, j jaških manevrih, je bil včeraj Drugo vprašanje pa je, kako bo j prodan na javni dražbi. Kupil živel naš človek z 250 lirami J ga je nekdo za $4.50. plače tako daleč in brez kakšnih -0- drugih dohodkov. Doma ima Sjjne zalQge orožja zaple-navadno še hišico, kos njive ah; jene socialistom vrta, da si tako pomaga m živi. MJ 3 noyembra Sociali_ Na mesta slovenskih cestarjev pa pridejo sami Italijani. -o- * Država Iowa je začela te dni razpošiljati prve čeke za starostno zavarovalnino. --o- VAŽNO! Pazite na četrtkovo izdajo za naš oglas! Posebno znižane cene na blagu za ta teden! SPECH GROCERIJA 1100 E. 63rd St. Bodite pripravljeni Kupite si premog ž? SEDAJ. L. It. MILLER FUEL, INC. 1007 E. 61st Street. ENdicott 1032 Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu G411 St. Clair Ave. HEnderson 0919 DNEVNE VESTI sti v Asturias pokrajini so pripravljeni začeti z novo revolto, ki naj bi izbruhnila 29. novem-j bra. Dasi je vlada zaplenila že i velike zaloge orožja socialistom in komunistom, pa imajo slednji j skrite še dovolj municije, da se lahko spoprimejo z vladnimi če-! tam i. • | —--o- Nova igralnica ustanov- Politični plakati ljena v Jugoslaviji Ravnatelj javnih šol v Cleve- Dubrovnik, 5. oktobra. — Ne-'landu je upeljal preiskavo, kako ki litvinski milijonar, po imenu je bilo mogoče, da so otroci v Zimdin, je v tem mestu odprl | raznih šolah dobili v roke plaka igralnico. Vlada bo vzela 60 od- j te politične vsebine. Vsi enaki stotkov vseh dobičkov igralnice.1 plakati so zabranjeni v šolah. POZOR! Predno kupite pohištvo, «1 gotovo oglejte našo popolno ralo-go v obeh trgovinah. Primerjajte cene in blago. A. Grdina & Sons HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Ed._ Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HE 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Sc priporočamo F J CIMPERMAN j. J. FRERICKS I jim nekako v njih juhi. Kake |tri afi štiri dni kasneje je tale povidelbuhtelček prišel k meni. Le da sem postal na račun pre-kasno pozoren. Kakor se pač i;godi tako v noči, ko razum spi. Ampak danes, nu, danes mi je vendar enkrat počilo iz žolča. Naj jim le pove, če hoče, škandal je itak." Bogulin je zamišljeno vlekel svojo pipo. "Nu, da, da bi te za kakimi ti najraJ'e odgriznili iz svoje sre-de, to sem ze davno opazil. In Odločno je prijemal in valil "To se že ve, debele hlode. Tedaj je ugledal žvižgaš. Vsakdo ve, po kakšni predpasnik češke Janke in začel slanini dišiš!" tako razmetavati med hlodi, ka-' "Po malo okusnejši, kakor je^ g. ^ rayn<) me . Iglenjaka pogoditi." tudi mene," ko bi mogli. In od strelske tekme sem šele, na, in kor da mora ves les iz vsega, tvoja, že, da veš. Ko le ne hriba še to jutro v dolino. i bila tistikrat noč tako temna! "Ti, nekaj imam govoriti s j A prišla pa si vendarle, ko se ti teboj." I Je zahotelo zase ali pa za račun tvojega brata Petra, kaj?" "Lažeš! . . . Lažeš! Zadušil da bi se na svoji laži!" "Boš lahko dolgo čakala! Saj Padec v drčo je odgovoril. "Tako, da ne bo nihče slišal." "Tu je en numeriran vmes!" je zaklical Košutnik preko dekleta drvarjem. "Kako gospo-'nisem neumen! Pa tudi slep darstvo pa je to?" [nisem. Čeprav ne razlikujem v "Boš ali ne boš? . . . Hočeš \ noči krav." "In nisi neumen? . . . Nisi ^lep? ... Ti, ki ti je tista tvoja ali nočeš? ... Ali me nisi razumel? Prosim te še enkrat v dobrem." "A jaz hočem, da že enkrat j spredaj in zadaj, kakor jih še izgineš s tistim svojim dudla-[ni imel noben srnjak v teh goz (Nadaljevanje z 3. strani) . Je zelo primerna cena in najbolj primeren prostor v naselbini. Potreba je za nov sistem, katerega moramo vpeljati, kar je najbolj potrebno, če mogoče še pred novim letom. SESTANKI DRUŠTVENIH URADNIKOV S. D. ZVEZE Imeli smo štiri sestanke društvenih uradnikov z glavnim odborom in so bili zelo koristni. Priporočam bodočemu glavnemu odboru naj skliče vsaj dvakrat na leto take sestanke, ki bodo gotovo veliko koristili napredku Slovenske Dobrodelne Zveze. TOŽBA ZA DAVKE Tožba za davke še ni prišla na vrto. Kako bo izpadlo ne vem. Bojim se pa računa advokatov že naprej. Zastopa S. D. Zvezo advokatska firma Locher/Green & Woods. ANGLEŠKO POSLUJOČA DRUŠTVA Takoj ko smo začeli izdajati angleško stran glasila sem povabil društvene uradnike angleško poslujočih društev, ter so se vsa društva odzvala za prvo sejo, da se napravi tesnejša zveza in sodelovanje med angleško poslujočimi društvi. Takoj Potem lahko mirno 1 so se organizirali in izvolili centralni odbor. Takoj prvo leto so Ko bi bil i napravili veliko vrtno veselico in Olimpiado na Pintarjevih prostorih z velikim moralnim uspehom. Le žal, da jim je vreme pokvarilo finančni uspeh. Potem 6. novembra 1932 so imeli zopet velik Zvezni dan v S. N. Domu. Zopet'velik uspeh; razdajale so se isti dan tudi nagrade Olimpiade in kampanjske nagrade in društvo Modern Crusaders, št. 45, je dobilo največ članov. Najbolj se je odlikovala sestra M. Milner, ki je sama dobila 81 članov. Lansko leto, 1933, so zopet priredili dvodnevno veselico in Olimpiado z velikim moralnim uspehom na Frank Mervarjevi Primož je zapiskal: "Megle njaka? . spe. Ta je še živ. ta!" "Meniš, da ne?" * "Ne. Le molčiva o tem, da se ne izve. A ga bom še dobil. Ako me bo še tako dolgo strpe-lo tu pri vas." Zasmejal se je. ' Za enkrat sem jaz sam meg-lenjak, kakor je ona tako lepo a več kot enkrat je bilo nemogoče, ker potem bi zvezi sami zmanjkalo gotovine. Na vprašanje kako to mogoče, da je mladina vselej imela velik moralni uspeh na svojih prireditvah, a materjalnega uspehi pa ni bilo. Brat predsednik pojasni in podpira svoje trditve, ter pripominja, da kar imajo mladinska društva gotovine, je pa zmrznj -na na banki in vsled tega jim je Zveza morala enkrat priskočiti na pomoč z malo vsoto denarja. Brat Zalar predlaga konec debate. Ugovor. Debata se nadaljuje. Na vprašanje glede $9,000.00, ki so naloženi na bailki in ( katerih smo mi samo varuhi, kdo bo trpel v slučaju kake izgube. Brat predsednik pojasni, da temu so največ krivi varuhi ;stih mladoletnih dedičev, ker niso denarja dvignili in naložili 1'" svoje in so skoro v vseh slučajih prepustili nam, da smo skrbeli® varnost denarja. A žal, pa nimamo nobenih pismenih potrdil od teh varuhov. Ker je čas zborovanja potekel, konvenčni predsednik zaključi popoldansko sejo ob 5 uri P. M. Joseph Skuk, konvenčni predsednik; Frank Turek, konvenčni zapisnika!' j ciganka tam doli nastavila roge povedala. Morebiti je res, da farmi vencjar dobička ni bilo, ker je slabo vreme vse pokvarilo. T • • 1 • 1 1_______X „ 1 • 1 M ' ' _ NO. Žani n; njem! . . . Saj itak nihče ne čuje, jaz pa najmanj. . . Nume-riranega mi spravite s poti, krajctajfel, da mi ne bo vedno pod nogami!" se je jezil proti drvarjem. "In ob priliki tudi tega iz češkega lesa. . . Ali ima kdo pri rokah kladivo in štem-pelj — če že hoče biti na vsak način oštempljan. . ." Drvarji so se zakrohotali. Dekletove oči so zasikale strup. "Boš že še drugače govoril, ti! . . . Kdaj bo poroka, ti? . . . V drugem stanu sem od tebe, da veš!" Košutnik je široko zazijal in popustil. "V dru — ti, v drugem stanu? ... Od mene? . . . Ti; od mene . . . Ja, tu se pa že vse neha! ... Pa že lahko pride vsaka — vsaka krava, ki pride do bika. . ." Široko se je raz-koračil: "Ali ste slišali najnovejšo? ... Ta hoče biti v drugem stanu od mene. . ." dovih, odkar rasejo? . . . Rogove, kakršne ima sam megle-njak, ki si sam nor kozel v megli! ... Da nisi slep in neumen? Ko pa niti ne zapaziš, kadar se zadeneš tam doli pri oni ob sem meglenjak." Bogulin je začuden dvignil obrvi: "Ali hočeš iti?" "Ako nanese tako. . . Bi bil že danes lahko pri princu v Kočevju. Tam so medvedi, pri moji veri! A ostal sem, ko sem se že tu privadil. Gori od tisto kakega drugega? . . ." In hripa-]bukve lahko vidim domače hri-vo se je zasmejala. Bogulin je pristopil resno. — "Na, na, kaj pa je? Ali se take stvari govori pred vsemi ljudmi? Ali se to spodobi? Ali vaju ni sram, vidva, ja?" "Sem mu pa tako povedala, če drugače noče! ... A plačal mi boš, plačal!" "Da, da, ti mi boš plačala!" jo je oponašal Košutnik. "In pred vsemi ljudmi, nalašč, da boš enkrat izplačana." "Sedaj, ti, pojdi!" je zapove-dal strogo Bogulin. "S takimi stvarmi se ni treba mešati v delo. To spada kam drugam. . . Tvojemu očetu tudi ne bi bilo prav, ko bi vedel. Ali imaš pravico kaj zahtevati? In če jo imaš, si lahko pridobiš tudi na drug način, ni treba, da razkri-čiš tu pred vsemi hlačami. Saj že izgleda — na, ali bo že kaj ?" Godrnjaje in mrmraje, besno se je zasramovano dekle odpravilo med skladovnicami drv v hrib. "Si nakuhal neumnost, kaj ?" je vprašal Bogulin Košutnika. "Ustrelil si v centrum, ko je že druga krogla bila tam, zate pa bo sedaj skočil možic ven? . . . Prokleti gorenjski vrag, da si ne moreš vsaj enkrat malo žile cuščati!" "Res je!" je zasikala. "Pregovoril si me, pes nesramni, otroka imam-od tebe, sedaj pa nočeš nič slišati in vedeti! . . . A čakaj, ti! Le čakaj! ... Ti bo že Peter pokazal. . . Peter ti bo pokazal. . ." Zahlipala je v solzah. "A jaz njemu in tržaške fige in tri orehe! ... In še kaj povrh, če bo hotel. Tisto mesto gori v gozdu, ki sem si ga dobro zapomnil in na katerem so bili zloženi v praproti štirje klaftri najlepših kalenc, tako na desno v grabenčku, a drugo jutro jih ni bilo več. . ." "Ni res! ... In sploh, kaj imaš ti iskati v Petrovem revirju?" "Ravno tisto, kar ti pred mojo kočo. . . O, saj se spoznam pri vas in vaših navadah. . ." "Nu, nu," je skušal tolažiti star drvar. "Ali si že doprinesel protidokaze? Saj menda ni bil oni z zelenim klobučkom tvoj boter?" "Ah, kaj!" je besnel Košut-[nejše ljudi, ki svoj cilj pozna-nik. '''Hotela je tako, ker se ji j jo, je dejal gospod grof — Bog je zahotelo in je vse tako na-j mu daj večni mir — in strog je peljala. . . In če bi vam drugim j bil kakor sam satan in dober enemu tako v noči taka potrkala1 kakor angel. In tako bi moralo v gromu in blisku in dežju na | biti tudi pri tem. Le čuvaj se be, kjer so gamzi doma. A priskutilo se mi je. I, saj vidiš, kako se kar javno vame zaganjajo. Da ja pade čim več blata name. Ali ne delam? . . . Ali sem komu kaj ukradel? . . . Kaj jih briga drugo? . . . Branil se bom, a potem bo prišlo, da, bom komu nos poteftal." Stari Bogulin si je popraskal brado. "Na, na, jaz jim pač ne bil nalival še več vode y strugo. Si že enkrat zopet tu prav mojstrsko ustrelil. Že prav, ali okoli se govori, dokler ne pride gospodu grofu na ušesa ali pa žandarmeriji. Da bi vsi mlini zmleli toliko moke in vreč zrnic, kakor jeziki zmeljejo raznih zgodbic iz enega samega zrnca resnice, potem ne bi bilo nobenega lačnega na svetu. Ni bilo potrebno, pri moji veri." V jeseni so napravili petdnevni Penny Bazar v Grdinovi dvorani. So bili komaj stroški pokriti. Letos "May Madness" z veliko reklamo za S. D. Zvezo, in zvečer z veliko udeležbo: veliki stroški, so pa komaj pokrili vse izdatke. Kriva je bila gotovo sedanja kriza, nekoliko pa tudi mlač-nost vsega članstva, ker jim ni dalo niti moralne podpore. O tem vem, da bo brat Frank Surtz več poročal. Sej so imeli veliko in sem se tudi več sej udeležil. Glavni odbor jim je šel vedno na roko in smo jim radi pomagali. Bodočnost pa zahteva za našo mladino vse kaj drugega, če jo hočemo pridobiti in pridržati, da bo ostala v duhu vsaj še slovenska. Konvencije dolžnost je in se moramo zavedati, da moramo nekaj storiti. Moj nasvet je sledeč: MLADINSKI NARAŠČAJ Potreba je tudi, da začnemo misliti bolj na naš naraščaj, da bi poskusili jih organizirati v posebna društva in skupine. Vidimo tudi, kako sta organizirala naša slavna pevca in pevovodja Anton šubelj in Louis Šeme našo mladino, katero bomo v kratkem času videli pri nastopu koncerta in slišali njih glaske v lepih slovenskih pesmicah. Čitali smo tudi, da naš slavni pevski umetnik g. Anton šubelj bo nas zopet v kratkem času zapustil, ker je na zimo angažiran v New Yorku. Ali ni Slovenska Dobrodelna Zveza poklicana, da se to započeto delo nadaljuje? S. D. Z. bi morala prva gledati na to, da moralno in nekoliko gmotno podpre, da organiziramo po celi državi Ohio take mladinske pevske zbore, kjer je le mogoče, in da se otroci učijo vsi enakih pesmic, da lahko parkrat na leto skupno nastopijo v dvorani in enkrat pa na prostem. To je najlepša prilika pridobiti našo mladino, kjer se bo mladina začela zato sama zanimati. Poleg tega bomo lažje pridobili za organizacijo tudi njih starše. Par takih koncertov "Ko mi pa vrag ponoči okoli bajte lazi! . . . Saj tudi jaz nisem škof!" "A sedaj boš lahko samega sebe birmal," se je zasmejal Bogulin. "Ko sem bil jaz še vaje- nec pri grofu Mensdorffu, ni- ^ štiri može, je ob Gorenjčevi smo smeli mi ta mladi basati drugih patron nego le slepe, tako samo za strah in za vajo. Ostre patrone so le za postav- okno, pa ne bi imel kaj drugega boljšega na ražnju: kaj bi sto-l il?" "Lepo žegnano svečo bi pri Čehov, ki ti bodo nekaj napred-li." "Zaradi mene," je godrnjal Košutnik. "Naj se me le pazi- žgal in litanije molil," je resno!jo, da jim jaz kake nitke ne za-poučil stari drvar, medtem ko I mešam! Kar lušta me!" -so drugi tulili od krohota. "Nu, j "Kaj pa je s tisto stvarjo, ki Meni nisi pa saj si tudi ti najbrže prižgal f večo, a litanije so različne." "Da, litanije mi je pel in še kake," je poprijela Janka srčno. "A to znaš, pes nesramni, znaš se vlačiti s krčmarskimi vlačugami, da se že vsak sme-je. . . "Sama si taka!" je zapihal Košutnik. "Ali sem jaz pred tvojimi vrati moledoval in feh-taril, naj se me usmiliš, ali ti pred mojimi?" "Mene si se usmilil? Ti, ti lahko človeka raniš, ti!" "Ja, ja, kakor bi jih ne imel dovolj, samo da požvižgam." Košutnik je sunil s škornjem na leto bj pokrilo vse stroške. Zatoraj apeliram na vas, cenjeni bratje in sestre, da ne prezrete tega. Potreba je, da bi naša mladina in sploh še večja potreba je za vsa društva, da bi imela Slovenska Dobrodelna Zveza kak prostor za veselice in druge prireditve. Naj se kupi kak prostor v bližini Clevelanda. Ne mislim farmo, katero bi morali obdelovat za farmerske pridelke. Na White Ave. in vogal Bishoff Ild. je ena farma, katera meri 78 akrov sveta, to je predno se pride do dobro poznane Močilnikar-jeve farme, kakih 12 milj od Zveznega urada ali 4 do 5 milj iz Collinwooda in Euclida. Jako primeren prostor. Pol farme spada v Cuyahoga County in druge pol v Lake County. Dobi se po jako nizki ceni za svoto okrog $7,000.00. (Zahteva je bila nekaj let nazaj za $65,000.00.) Veliko lepega gozda in druge planote za žogometne igre, tennis, golf, balincanje, kegljišče, strelišče in dovolj prostora za parkanje avtomobilov itd. Narediti bi se morala plesna dvorana tako, da bi odgovarjala tudi za zimske čase. Poglejmo druge narode samo tu v Clevelandu, naše brate Čehe, Poljake in Nemce kakšne lepe prostore imajo, kjer prirejajo veselice, koncerte, igre, telovadbo in gojijo ves drugi šport. Kje smo pa mi? Vedno se tolčemo po prsih, da smo kulturni narod. Res je, da imamo dovolj narodnih domov in cerkva, in to kar bi sedaj še najbolj potrebovali, tega nimamo. Ne želim, da bi bila velika razprava na tej konvenciji, ker je čas predrag, želim pa, da bi konvencija izvolila za to kak poseben odbor, da bi delal z glavnim odborom roko v roki, da bi napravil kak načrt in potem naj bi se dalo na splošno glasovanje če je ravno potreba. Prepričan pa sem, da je izpeljivo in da bi se kmalu samo izplačevalo. Želeč največjega uspeha osmi redni konvenciji, FRANK ČERNE, glavni predsednik. ob hlod in poskušal svojo moč 'Meniš, da ne? ... To praviš ti. Vi ste pač drugačni, ki nimate prave krvi. A čemu bi se midva prepirala? Saj je itak vseeno. Boljši je tak edin blisk, ki te odnese kar naravnost v pekel, kakor pa vse življenje dežja in roženkranca. Zakaj pa naj bi imel človek srce v prsih in patrono v puški? . . . Samo da bi gledal? Sedaj pa, vraga, spravite mi tega numeriranega izpod nog — sicer, pri moji veli, ga še poberem in vam raz-bijem z njim butice, da boste kar Petra Klepca videli!" In hlod, ki ga je bilo dovolj si jo njej omenil? ničesar povedal." "Človek pač ne blebeče vsega," je rekel Primož omalova-ževalno. "Opazil sem pač." "In zakaj nisi prijavil?" Oni se je branil. "Jaz nisem takšen. Kaj naj bi koristilo Ti so kar kuhani in pečeni pri gospodu grofu. In tudi svež odstrel sem našel, ko ni bil dobavljen v grad noben srnjak. Niti sledu o divjih lovcih. Take patrone s kapico, kaliber štirinajst — kakor sem našel tam hilzno|le. Mojo sestro si tu pred vse- — take ima samo Peter. Na, , mi zmerjal." človek molči. A zadišal sem i (Dalje prihodnjič) moči zdrsnil v drčo, zažvižgaj in zatulil doli v breg, se premetaval, dokler ni zadel kupa in :;e potem zvalil kakor zadeta žival. Ho-bau! . . . Kar--go! —- O--hiii!" In starinski dr- varski krik je odmeval v hladni poletni gozd, a tam daleč iz doline je v odgovor zadonela eksplozija mine. * "Peter! . . . Njen brat! . . . Sedaj bomo kaj doživeli!" Pri-huljeno so gledali drvarji za črnim Petrom, ko je šel mimo njih tako službeno temen ter stopil proti Gorenjcu. "Torej kaj je to in kaj bo z Janko? ... In kaj si včeraj pravil o meni, ha?" Primož, ki je pričakovanega sovražnika videl prihajati, ni delal nobenih obzirov. "Eno me prav nič ne briga, a za drugo pa bodi vesel, če nikomer ne povem." "Tako? Nič te ne briga?. . . Potem ti bom pa jaz druge ftvari povedal, ki te bodo briga- Brat Dolčič predlaga da se vzame poročilo na znanje. Več delegatov se oglasi k besedi br. Černe jim pojasnuje. Ker je bilo vprašanje zakaj se niso pripisale obresti od obresti, se br. černe obrne za pojasnilo na bivšega pomočnika v gl. uradu br. Joe Kogoja, slednji pojasni, da je dobil taka navodila od br. Kushlana. Brat Kushlan odgovarja, da on takih nasvetov ni nikdar dal, pač pa je rokel, da obresti se ne smejo pripisati, dokler naš ček ni vnovčen. Kar se pa tiče obresti od obresti, pa je bilo sklenjeno na seji gl. odbora 5. septembra, kakor kaže zapisnik iste, da se računa samo 5'/' . Na vprašanje kdo je odgovoren za $7,000.00, ki jih je zveza prevzela in pripisala na svojo zamrznjeno vlogo prepusti delegaciji da odloči. Priporočano je, da vsak gl. uradnik naj poda sam svoja pojasnila in naj nikar ne prehaja od enega gl. uradnika na drugega. Na vprašanje če so že pomagali enim društvom do zamrznjenega denarja, zakaj niso tega storili tudi z ostalimi društvi? Brat gl. predsednik pojasni, da se je pomagalo vsem enako, V naš 62 le ■kitij: rasli] V umrl let, d Ame ves č ža, ti Za Muld zan, i V Bu in od V 1'ojaP jena iz Gi sča n sladk Le 25. ( glavi note, za si ■Prej dvor. žili i •ioliel Odlič Mr. nadz K. S. _______ „ M "ika kolikor ga je prejela po društvih kot plačilo asesmenta, da giav, in sprejf \ Z1. k M Kič ^lavi hčer* 100 1 t ve. Kova ta in ri te ■ V kinji okoli Pušč tri o M; V' Zapisnik rednega zasedanja dne 18. septembra 1934. dopol' dne v Girard, Ohio. Konvenčni predsednik pozove delegacijo k redu in otvori ko«-venčno zasedanje ob 8 uri dopoldne, ter imenuje za vratarja brat« Lundra in sestro Pavlin. Prečitan zapisnik sprejet z malimi popravki. Več delegatov apelira na zbornico, naj bo delegacija 'v svoji'1 govorih stvarna in dosledno kratka, želja delegacije je, da se da nes završi konvenčno zasedanje. Gl. tajnik opozarja zbornico, da pred nami so problemi, ki j'11 moramo na tej konvenciji razčistiti in da kadar se povrnemo n» svoje domove k društvom, da bo res vladala bratska sloga splošno zadovoljstvo. Konvenčni predsednik pozove zbornico k dnevnemu redu >>: sicer je predmet razprave interpelacija na poročila glavne^ odbora. Stavljeno je bilo vprašanje na gl. predsednika, kaj je v svoj1 poziciji storil pred zaprtjem bank v varstvo Zvezne gotovine, n8' ložene na bankah? Odgovor: Po večini je bilo to že včeraj popoldne povedano i' kar imam dostaviti je to, da ni nikdo vedel, da bo ta korak storje' v bližji bodočnosti. Vprašanje je pred zbornico; kdo naj plača oni denar, ki je Zveza, plačala v gotovini ob času zaprtja N. A. T. banke, ter' tem prevzela zmrznjeno gotovino društev v višini, kolikor je zitf šal asesment posameznih društev. Brat Penko stavi tozadevno sledeči predlog: Iz ozira, ker )' Zveza priskočila društvom na pomoč, da niso bila ob času zaprtij bank prizadeta po pravilih in suspendirana, so društva dolžna, ® za slučaj, če bi Zveza mogla vsled prejema zamrzlega denarja plačajo društva eventualno izgubo. Predlog podpiran z 67 glasovi. Predstoječi predlog je bil zagovarjan iz stališča, ker to J1 odino pravično še posebno, da niso prizadeta tista društva, ki ® plačala asesment v mesecu februarju 1933 v faktični gotovini, ni nosila nikake rizike za izgubo. Nekateri delegatje so zato, da v slučaju izgube trpi ZVe*> tisti denar, ki je bil kot zamrznen plačan za asesment v mes* februarju 1933. 'Stavljeno je bilo vprašanje na glav. predsednika: ali je1 izvršen sklep zadnje konvencije, ki je naročila, da se nalaga Zv«?' na gotovina na več bank? Odgovor: Se je. V mesecu maju leta 1934. se je preneslo f tovi znesek na banke, ki so se zdele gl. odboru najboljše in van1' Pred zbornico je prišlo vprašanje plačila obresti od deiiai'1 dedičev, ki se po sklepu gl. odbora ne obrestuje. Zbornici je pojasnjeno, da denar, kateri ni obrestovan cd >" vestatorja, ga isti tudi ne more obrestovati drugim brez izgube. Delegacija je mišljenja, da nikakor ni to pravilno postopaj in mnenje delegata, ki stavlja tozadevno vprašanje'je, da bi' moral tak denar obrestovati 3 odstotno. Brat Dolčič stavi predlog, da se ves denar, ki ga ima Z\'ei v oskrbi za dediče obrestuje od 2 do 3%. Predlog podpiran. Po glavnem odboru je bilo pojasnjeno, da Zveza s tem, ki i11" v oskrbi tak denar nosi riziko in oni, ki ga je pa upravičen Zveze zahtevati pa ne, ker ni investiran in se mu ga mora tak izplačati kakor hitro je zadostil pogojem pravil ali oporoke, "j zadevno ni samo glavni faktor Zveza oziroma glav. odbor, amP ima sodišče svojo odločilno besedo. Ker Zveza vzame vso ga^ "v. cijo za vse eventualnosti na svoje rame in odgovornost, da UŠ( •n s (f »ist koti ljisa 'lik kolv 'lir Ofi n t lek He al; bi »ir stt A, hi L.