PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št 303 (9305) TRST, sreda, 31. decembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ULTIMATUM DE MARTINA DEMOKRISTJANOM IN REPUBLIKANCEM Socialisti bodo umaknili podporo vladi če ne bo upoštevala njihovih predlogov De Martino pravi, da obstajajo sedaj v parlamentu pogoji za sestavo nove vlade, ki bi lahko uživala podporo vseh levih sil - Strategija alternative Utemeljena pričakovanja Leto, ki se izteka, ni do kraja razjasnilo nobenega od mnogih vprašanj, ki tarejo svet in človeško družbo, a je vendarle bilo leto, ki ne bi smelo ostati brez ugodnih posledic za prihodnje. Prineslo je nekaj dogodkov, ki so pospešili razvoj v pozitivno smer neglede na to, da so se pojavili tudi novi momenti, ki bodo na ta razvoj vplivali zaviralno tudi v prihodnjem letu in zahtevali tako od političnih, diplomatskih kot od gospodarskih in splošno družbenih dejavnikov še veliko napora, da se zgladi pot, ki bi človeštvu zagotovila lepše in pravičnejše življenje v miru. Mir je slej ko prej podlaga vsemu, zato nas vse, ki se gnetemo na tej zemeljski obli, neposredno zanima, razveseljuje in vznemirja vse, kar se kjerkoli dogaja in mir pogojuje. Zato smo vsi z zadovoljstvom pozdravili konec vojne v Vietnamu, toliko bolj, ker je z veliko zmago osvobodilnega boja vietnamskih in drugih narodov Daljnega vzhoda pomenil poraz imperializma in še eno potrdilo več, da naroda, ki se bori za lastno svobodo, ne more premagati še tako premočan nasprotnik. A v isti sapi smo zaskrbljeni zaradi nadaljnjega zapletanja položaja na Bližnjem vzhodu, kjer vojno žarišče zaradi vmešavanja tujih sil še zdaleč ni pogašeno in kjer predstavlja nespoštovanje večinskih sklepov OZN in Varnostnega sveta o umiku okupatorskih sil z zasedenih arabskih področij, še vedno latentno nevarnost za svetovni požar. Z zadovoljstvom smo pozdravili nadaljnjo dekolonizacijo v Afriki z nastankom novih neodvisnih držav, a nas istočasno vznemirjajo nove neokolonia-listične mahinacije v Angoli in drugod, za katerimi stojijo sile mednarodnega kapitala in reakcije. Prav tako smo z zadovoljstvom pozdravili začetek konca fašistične diktature v Španiji, a nas istočasno zaskrbljajo mučni dogodki na Portugalskem. In še bi lahko naštevali pozitivne in negativne postavke v letu 1975, kot na primer zastoj pogajanj o razorožitvi in zmanjšanju atomskega orožja ob istočasnem norem večanju izdatkov za oboroževanje; poglabljanje svetovne gospodarske krize, ki ima svoje korenine v večanju razkoraka med industrijsko razvitimi in nerazvitimi deželami ter deželami v razvoju. Toda tudi na tem področju beležimo spoznavanje, da je svetovna gospodarska kriza zadeva soodvisnosti vsega sveta in da industrijsko razviti svet ne more več živeti na račun brezobzirnega izkoriščanja dežel proizvajalk surovin, ne da bi to vodilo v katastrofo. Politika neuvrščenosti, ki predstavlja danes ogromno pozitivno silo, je tudi v tej smeri odigrala velikansko vlogo, kot jo je v preteklem letu odigrala na splošno v mednarodnih odnosih kot faktor enakopravnosti m miru sredi blokovskega antagonizma in hegemonističnih teženj. Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih je eden izmed najbolj pozitivnih rezultatov prav te politike in njena načela o nespremenljivosti obstoječih meja s silo ter o sporazumnem reševanju vseh spornih vprašanj, vključno onimi, ki se nanašajo na narodnostne manjšine, so nedvomno velik prispevek k evropskemu in svetovnemu miru. Pomen tega dogodka smo prvi spoznali in občutili prav mi, saj je sporazum med Italijo in Jugoslavijo o dokončni u-reditvi mejnih vprašanj in o gospodarskem sodelovanju, prvi konkreten primer izvajanja helsinških sklepov. S sporazumom med našima državama pa smo že pri nas, pri vprašanjih naše narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Sporazum je naša javnost z zadovoljstvom pozdravila, ker vidi v njem odprtje novih perspektiv medsebojnega sodelovanja v neposredno korist obmejnega prebivalstva. Že samo zaradi tega sporazuma lahko mirno označimo odhajajoče leto za nas in za vso deželno skupnost kot izredno pomembno, še bolj pa bo ta pomembnost potrjena, če se bodo v letu, ki prihaja, začela dejansko uresničevati dolgoletna pričakovanja konkretnega reševanja naših narodnostnih vprašanj. Od leta 1976 pričakujemo torej, da bo odstranilo ali vsaj začelo odstranjevati dediščino minulega in prejšnjih let. Gre v prvi vrsti za čimprejšnjo uresničitev globalne zaščite vse slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in z njo tudi za odpravo razlik med sedanjim nevzdržnim statusom Slovencev v tržaški, go-riški in videmski pokrajini, a gre tudi za celo vrsto posameznih vprašanj, ki se vlečejo že leta in leta in ovirajo naš vsestranski kulturni, gospodarski in družbeni razvoj. V letu 1975 žal nismo mogli zabeležiti ureditve nobenega od teh vprašanj. Nasprotno, deležni smo bili marsikaterega razočaranja, zadnje med njimi je v bistvu negativen odgovor predsedstva rimske vlade na zahtevo o takojšnjem priznanju pravice do rabe slovenščine v izvoljenih krajevnh upravah. Ta odgovor žal ne kaže tiste politične volje, katero smo si pričakovali po sporazumu med državama in obvezi o maksimalni zaščiti manjšine, a ga jemljemo na znanje predvsem v tistem njegovem delu, kjer se sklicuje na člen 3 deželnega statuta, ki daje deželi pristojnosti glede reševanja naših vprašanj. Tudi na osnovi tako formuliranega vladnega odgovora pričakujemo, da bo dežela sedaj brez odlašanja in z drugačnim pogumom kot doslej, začela izvajati svojo pristojnost do naše narodnostne skupnosti tudi ! glede rabe slovenščine v izvoljenih | upravah in da se bodo uresničile besede, ki jih je izrekel predsednik Camelli v oceni uradnega obiska deželnega odposlanstva v SR Sloveniji. Pričakujemo, da bo pripravljenost v besedah postala pripravljenost tudi v dejanjih. K optimizmu nas ne navajajo samo določeni premiki v naši de želni stvarnosti, ki jih nikakor ne spregledujemo; navajajo nas tudi družbeni preobrati v državi, ki so dobili svoj najvidnejši in tudi najbolj delekosežni izraz v junijskih volitvah z veliko zmago naprednih sil in z njihovo afirmacijo v celi vrsti deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav velikih mest in prav tako tudi pri nas. Ta važna uveljavitev demokratičnih sil, nedvomno nakazuje tudi za našo narodno skupnost ugodnejše perspektive. Vsi ti pozitivni faktorji pa ne bodo dali sami od sebe takojšnjih rezultatov če ne bomo sami kot doslej še bolj kot doslej, aktivni in borbeni v zahtevanju naših pravic, če ne bomo vodili našega boja na osnovi čim večje akcijske enotnosti, žal ne moremo reči, da smo v preteklem letu izkoristili vse možnosti za tako enotnost, čeprav so se nam ponujale in jo tudi narekovale. O-bisk enotne delegacije pri predsedniku Leoneju ob otvoritvi Rižarne je bil zadnji tak primer, lahko pa jih bi bilo še več ob celi vrsti bitk za naše pravice. Ta u-gotovitev ne odvzema ničesar vrednosti naporov, ki so bili vloženi v razreševanju naših vprašanj po raznih poteh. Poudariti hoče le, da nam enotno nastopanje in povrhu še ob podpori demokratičnih, naprednih sil italijanskega naroda, daje mnogo večje možnosti za doseganje pozitivnih rezultatov ob manjšem trošenju energij. Naš dnevnik bo, kot glasnik interesov Slovencev v Furlaniji-Julij-ski krajini kot doslej, tudi v bodoče borbeno glasilo vseh prizadevanj v korist naše narodnostne skupnosti, pozoren ocenjevalec vseh pozitivnih premikov, pa tudi kritičen do negativnih pojavov. Ob 30-letnici osvoboditve, ki smo jo tako enotno proslavljali z navdušenjem in v duhu antifašističnega in nardnoosvobodilnega boja, je to naše zagotovilo in obenem želja naročnikom, čitateljem in vsem zamejskim Slovencem, da bi bilo leto 1976 za nas vse kot skupnost in za vsakega posameznika med nami čim bolj uspešno JOŽE KOREN RIM, 30. — Tajnik PSI De Mattino je napisal za jutrišnji «A-vanti» uvodnik, v katerem v bistvu predlaga zamenjavo sedanje vlade Moro — La Malfa z novo vlado, v kateri se ne bi smelo izključiti socialističnega prispevka v možnih oblikah, upoštevajoč obstoječe politične razmere. Članek bo gotovi vzbudil veliko pozornost v vseh italijanskih strankah, saj so socialisti že povedali, da bodo odvzeli podporo sedanji vladi takoj po njihovem februarskem kongresu. Zdi pa se, da hoče PSI odvzeti vladi podporo v najkrajšem času in poiskati možnosti novega širšega sodelovanja v vladi, ki naj bi bila politično trdnejša in sposobna da se spoprime s sedanjim resnim gospodarskim položajem v državi. V Rimu tolmačijo De Martinov uvodnik kot ultimatum demokristjanom in republikancem, da če ne bodo poslušali socialistične stranke in upoštevali njenih predlogov predvsem v zvezi z reševanjem sedanje gospodarske krize, je vladna kriza neizbežna. De Martino pravi v svojem uvodniku, da je italijanski politični položaj po 15. juniju postal še bolj negotov in zapleten, kljub temu, da je ! ljudstvo z glasovanjem 15. junija ! jasno nakazalo pot nove politike, ki jo je socialistična stranka takoj tolmačila in zahtevala pogumen pre-okret vladne politike, hkrati pa vključitev komunistov, v eni ali drugi obliki, v vladno večino. Nato tajnik PSI ugotavlja, da kljub spremembam, ki so nastale v krščanski demokraciji, ni prišlo do takšnih stvarnih političnih dejstev, ki bi o-pravičevali trditev, da je PSI «privilegirana ali skoraj privilegirana» j sogovornica. Dogaja se prav nasprotno. Vlada KD - PRI, ki bi morala iskati oporo predvsem pri strankah, ki so novembra leta 1974 sestavile večino, ne upošteva stališč in želja socialistov, medtem ko dvori komunistični partiji, hkrati pa pojasnjuje, da je KPI opozicijska stranka in da mora kot takšna tudi ostati. De Martino nadalje poudarja, da čeprav imajo socialisti mnogo razlogov, da bi umaknili podporo sedanji vladi, so jo do sedaj vedno podpirali tudi v pričakovanju, da bo demokristjanski kongres nakazal novo 'pozitivno politično smer. «Toda danes, po vsem tem kar se je pripetilo v zadnjih dneh — nadaljuje De Martino — ne upamo v to možnost. Zato je naša dolžnost, da se vprašamo, ali ni že prišel trenutek, da pride do resnega soočenja med strankami, in sicer tako, da vzamejo na znanje, da se je vladna večina razblinila.» V uvodniku tajnik PSI priznava nevarnost, ki jo predstavljajo predčasne volitve, ki jih PSI «ne želi», tudi če bi imeli od njih «kako korist». Toda volitve, poudarja De Martino, niso edino možno izhodišče, saj obstajajo v sedanjem parlamentarnem položaju «pogoji, da se sestavi vlada, ki bo na osnovi svoje parlamentarne podlage sposobna, da se spoprime s po-lažajem, ki je postal nevzdržen.» Po mnenju De Martina je naloga krščanske demokracije, da dokaže, da je razumela nauk 15. junija in da pove, če je sedaj v stanju, da vzpostavi nov odnos s PSI, se pravi odnos, ki bo med drugim slonel na možnosti, da se sprejme podpora vse levice pri naporih za resno in stvarno rešitev perečih vprašanj. obveznostim in bo ostala zvesta strategiji alternative, ki je bila predlagana za kongres stranke. Smoter socialistične alternative je korenito spremeniti večino, da pride do poenostavljenja političnih skupin, in sicer, da si bosta nasproti levica in konservativna ali sredinska stranka, kar naj bi omogočilo postopno pot v socializem. Vse to pa zahteva «drugačen odnos med levimi silami, med socialisti in komunisti in dosego popolne avtonomije komunistov od sovjetskega bloka». De Martino zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da dokler se ne bodo ustvarjeni potrebni pogoji «ni mogoče izključiti socialističnega prispevka vladi v raznih možnih oblikah, ki jih okoliščine narekujejo, ki pa morajo obenem zavarovati doslednost in smotre, ki smo si jih zadali». niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiniiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiisuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiMiimnmiHHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHiiii HUllllllllllllllllUllltllHailHII NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA SFR JUGOSLAVIJE TITO: LETO 1975 JE SVETU PBINESLO VELIKE USPEHE, PA TUDI NOVE SKRBI Velika vloga neuvrščenih v svetu narni uspehi socialistične družbe - Helsinški duh v sporazumu z Italijo - Revoiucio-v Jugoslaviji, ki jih noben pritisk ne more zbrisati BEOGRAD, 30. — Predsednik republike Josip Broz Tito je v tradicionalni novoletni poslanici, ki jo je prebivalcem Jugoslavije prebral nocoj prek radijskega in televizijskega omrežja, spregovoril o iztekajočem se letu, o nalogah, ki čakajo Jugoslavijo v letu 1976, širše pa se je dotaknil tudi jugoslovanske zunanjepolitične aktivnosti «Minulo leto 1975 — je uvodoma naglasil Tito — je bilo jubilejno. Minevalo je v znamenju proslave tridesetletnice zmage nad fašizmom, tridesetletnice dela in ustvarjanja v svobodi. Mislim, da so bile ob tem jubileju dobro povzete naše zmage v vojni, ne pa tudi vse naše zmage v miru, v izgradnji socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Kajti v treh desetletjih je bil izveden zares revolucionaren skok tako v razvoju novih družbenih odnosov in ekonomskem napredku dežele kot v krepitvi njene pozicije in ugleda v svetu.» V nadaljevanju je Tito obširno spregovoril o novi podobi Jugoslavi- Socialistična stranka, nadaljuje De je in jo ponazoril s podatki. Med Martino, se ne bo izognila svojim drugim je dejal, da se je realni druž- beni proizvod Jugoslavije v obdobju 1947 - 1975 povečal za sedemkrat, medtem ko je industrijska proizvodnja rasla na leto za približno deset odstotkov. V nadaljevanju novoletne poslanice je predsednik Tito poudaril, da sta se v minulem letu še bolj okrepila mednarodni položaj in varnost Jugoslavije. «To je rezultat naše načelne politike in bogate zunanjepolitične dejavnosti.» Po mnenju jugoslovanskega predsednika pomembne spremembe, ki so se pripetile v svetu v zadnjem času, še ne dajejo zanesljivega u-panja, da se hitro bližamo stabilnejši in pravičnejši mednarodni u-reditvi, vendar je treba priznati, da so bili doseženi tudi velikanski, zgodovinski rezultati v boju za svobodo in neodvisnost narodov Vietnama, Kambodže, Laosa in drugih. «Politika neuvrščenosti — je nadaljeval Tito — je priznani pobudnik in pomemben dejavnik pozitivnih gibanj. Uveljavila se je kot svetovna politika, kot aktivna opredelitev naj večjega števila držav in izraz potrebe, da se svet združuje na temeljih skupnih interesov in ciljev. V sedanjem procesu popuščanja poseben pomen pripisujemo konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, ki j» opozorila na pozitivna gibanja v Evropi in na potrebo po ustvarjanju pogojev, da se popuščanje poglablja in širi. Zdaj je pred nami velik boj za izvajanje helsinških načel. Kar zadeva nas, smo že dali tudi konkretne prispevke, med katerimi so tudi naši nedavni sporazumi s sosedno Italijo.» Tito je opozoril, da še naprej obstaja vrsta negativnih pojavov. Imperialistične in druge reakcionarne sile se po njegovih besedah vztrajno upirajo pozitivnim procesom in spremembam. Detant je ostal omejen pretežno na odnose med posameznimi velikimi silami. Druge države, zlasti neuvrščene, so izpostavljene raznim pritiskom in tujemu vmešavanju. Vse to otežuje reševanje akutnih mednarodnih kriz in spodbuja nastajanje novih. Tudi svetovni gospodarski položaj se ne iz- .................................•■uh.......nun................. Pokol na newyorskem letališču «La Guardia»: 12 mrtvih in 75 ranjenih po eksploziji bombe Palestinci zanikajo vsakršno odgovornost - Alarm na vseh ameriških letališčih NEW YORK, 30. - Strahovita eksplozija je razdejala v prvih večernih urah (ob 18.33 po ameriškem, se pravi o polnoči in pol po italijanskem času) sprejemni oddelek letalske družbe TWA na newyorškem letališču «Fiorello La Guardia». Bombni atentat je povzročil po zadnjih poročilih dvanajst smrtnih žrtev in skoraj 75 ranjenih. Kljub plohi anonimnih telefonskih klicev, ki so pripisovali odgovornost za zločinski atentat zdaj Palestincem, nato Portorikancem, nato še mafiji in drugim podtalnim organi- zacijam, niso še znani resnični na- Agenti newyorske policije ob truplih žrtev bombnega atentata Guardia». vdihovalci tega atentata, ki je v A-meriki povzročil popolno zmedo in dejansko ohromil za dobrega pol dneva ves notranji letalski promet. Kmalu po atentatu so namreč neznanci telefonirali tiskovnim agencijam, televizijskim postajam in dnevnikom, da so bombe tudi na drugih letališčih v Los Angelesu, Phoenixu, St.- Louisu, Clevelandu, Detroitu, Denverju, Chicagu, Indianapolisu, New Havenu in Filadelfiji. Povsod so sprožili varnostne ukrepe, izgnali z letališč potnike in vse o-sebje ter jih temeljito pregledali, a brez uspeha. Vsi alarmi so bili le prevara ali morda dokaz, da gre za razpredeno ustrahovalno akcijo zaenkrat še neznanih teroristov. Celo letalo, ki je iz New Yorka že letelo proti Parizu so morali preusmeriti, da se je vrnilo v Boston. Tam so morali potniki izstopiti, da je lahko policija pregledala kabine in prtljažnik. Tudi v tem primeru je šlo le za lažni alarm. Vsekakor se je v nekaj urah razblinilo prepričanje, češ da so atentat zakrivili predstavniki palestinske gverile. Najprej je vest odločno demantiral predstavnik Organizacije za osvoboditev Palestine pri OZN Zuhdi Terzi. «Noben Palestinec,» je dejal, «ne bi naredil kaj takega.» Kmalu nato je tudi predstavnik konkurenčne Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Georgesa Habbasha demantiral vsakršno odgovornost svojih pristašev za zločinski aten- tat. Sploh se zdi čudno, čemu so skušali takoj pripisati atentat Palestincem, ki se prav te dni v New Yorku pripravljajo na prvo resno soočanje z ameriškimi predstavniki v okviru varnostnega sveta OZN. Temu soočanju v OZN pa, kot znano, odločno in polemično do samih ZDA nasprotujejo v Tel Avivu. Spet drugi so skušali pripisati a-tentat nekakšni portorikanski tajni organizaciji «SETA» ali «ČETA». Morda ni samo naključje, da je pred kratkim Castro obljubil politično podporo ljudstvu Portorika v boju proti ameriškemu kolonializmu in bi torej atentat lahko izkoristili za nadaljnjo zaostritev odnosov med V.'ashingtonom in Havano, ki so že itak napet' zaradi kubanske pomoči angolskim revolucionarjem. Atentat, kot rečeno, je bil izvršen ob 18.33, se pravi ob uri, ko je sprejemni oddelek letalske družbe TWA (moderna steklena in aluminijasta palača z visokim stropom) bil poln potnikov, ki so čakali na izročitev prtljage. Zbrani so bili, kot je naravno v teh primerih, okoli prenosnih trakov, preko katerih spuščajo z letal vso prtljago. Bomba, za katero računajo, da je bila izredno močna (najmanj 28 - 30 sveč dinamita) so atentatorji položili v kovinski varnostni predal, ki se nahaja ob steni in služi kot avtomatski prtljažnik. Odpira se z navadnim ko- boljšuje, posebej pa je težak položaj večine dežel v razvoju. Poleg vsega tega se zastrašujoče širi oboroževalna tekma, vštevši nekatera nova sredstva za množično uničevanje. Predsednik Tito je v novoletni poslanici govoril tudi o jugoslovanski zunanjepolitični dejavnosti v naslednjem obdobju. Dejal je, da bo mednarodna dejavnost Jugoslavije v okviru Organizacije združenih narodov in zunaj nje usmerjena h krepitvi vseh pozitivnih procesov v svetu. «Na tej liniji se bomo zlasti zavzemali za popoln uspeh konference neuvrščenih držav v Colombu. Prizadevali si bomo tudi za to, da bi bila v pripravah na ministrski sestanek evropskih držav, ki bo v na-' šem glavnem mestu leta 1977, čimbolj navzoča spoznanja o povezanosti interesov Evrope z interesi dežel v razvoju.» «Mednarodni položaj in ugled Jugoslavije — je dejal Tito — temeljita na enotnosti naših narodov in narodnosti, na trdnosti njene samoupravne družbene ureditve, na razvitem sistemu splošne ljudske o-brambe in družbene samozaščite, na dinamični neuvrščeni politiki. Takšna Jugoslavija ima moč in najboljše možnosti, da vpliva na mednarodna dogajanja. Naše opredelitve tudi v prihodnje ne bodo mogle spremeniti nikogaršnje želje niti poskusi vmešavanja in pritiski od zunaj.» Ob koncu je jugoslovanski predsednik dejal: «Kot je razvidno, so pred našo družbo velike naloge. Seveda je treba računati s problemi in protislovji v vsakem razvoju, zlasti pa v tako dinamičnem, kakršen je naš, in v tako zapletenih mednarodnih razmerah, kakršne so danes. Njihovo reševanje je ravno pot za nadaljnji napredek. Ne dvomim, da bomo na tej poti tudi v naslednjem letu dosegli pomembne rezultate. S tem seveda treba razumeti nujnost še večjih naporov vseh družbenih sil za utrditev naše skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, za krepitev delavskega razreda kot glavnega kohezivnega dejavnika naše države, za nadaljnjo graditev jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti.» Novoletno poslanico je predsednik Tito sklenil z najprisrčnejšimi novoletnimi voščili jugoslovanskim delovnim ljudem, mladini, pionirjem, pripadnikom ljudske armade in varnostne službe in vsem državljanom VLADO BARABAš Danes dekret o podražitvi avtomobilskih zavarovanj RIM, 30. — Jutri bo minister Do-nat - Cattin po vsej verjetnosti podpisal vladni dekret o zvišanju zavarovalnih polic za avtomobiliste, ki ho stopito v veljavo z novim letom. Zdi ■se,, da s« riddi zelo mudi, saj namerava odrediti objavo dekreta v uradnem listu takoj, da bi lahko dekret in torej nove cene zavarovalnih polic stopili v veljavo že s 1. januarjem. Kot se je izvedelo namerava vlada odobriti povišek cene zavarovalnih polic za avtomobiliste od 15 do 18 odst., vendar pa bo dekret predvideval nekatere olajšave za voznike, ki niso povzročili v «zavarovalnem letu» nobene prometne nesreče. Bomba na konzulat SFRJ v Chicagu CHICAGO, 30. — Neznani teroristi so prejšnji večer izvedli bombni a-tentat na poslopje jugoslovanskega konzulata v tem mestu. Na srečo je eksplozija sicer povzročila veliko gmotno škodo, ni pa prizadela žene in hčere jugoslovanskega konzula. ki so v tistem trenutku bile v poslopju. «State Departement» je obsodil ta atentat kot «nesmisel», ki nikakor ne vodi v smer prijateljskega sodelovanja med ZDA in Jugoslavijo. Sumijo pa, da so avtorji atentata emigrantski politični krogi, ki so zadnje čase zaostrili svojo kampanjo proti Jugoslaviji. Nobenega upanja več za ponesrečene indijske rudarje NOVI DELHI, 30. — Usoda indijskih rudarjev, ki so bili zasuti v premogovniku Čas Mal v državi Bihar, je skorajda zapečatena. Tako je izjavil ob povratku iz Čas Mala funkcionar indijskega ministrstva za energijo in premog. Možakar je tudi dodal, da kljub prizadevanju reševalcev je skoraj nemogoče, da bi rudarji lahko zdržali ogromen pritisk 500 milijonov litrov vode, ki so zalili premogovnik. Nesreča v premogovniku je vzburila ostro polemiko v indijskem tisku, ki izraža dvome in pomisleke v ustreznost varnostnih naprav v indijskih rudnikih. Namesto tradicionalnih pismenih novoletnih voščil posameznikom daruje Primorski dnevnik letos 50.000 lir za Dijaško matico. (Nadaljevanje na 16. strani) Slovenska kiiltiinio-gospodarska zveza želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem v Italiji srečno in v boju za narodnostne pravice plodno leto 19 76 PO ZAKLJUČKU DVODNEVNE RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU Z glasovi KD, PSDI in PRI odobren program novega deželnega odbora Liberalci in predstavnik Slovenske skupnosti so se vzdržali • Odgovor predsednika Comellija na posega slovenskih deželnih svetovalcev Obdaritev otrok vojnih invalidov Z odobritvijo programske izjave. ta 1975 deželni svet sestal 69-krat in odv. Comellija se je v deželnem sve- da je odobril 80 zakonskih predlo-tu končala razprava o rešitvi dežel- gov, od katerih 68 na pobudo od-ne krize in sestavi novega odbora bora, 12 pa na pobudo sveta. Stalne in nove večine med KD, PSDI in PRI. Za novi odbor so glasovale samo te tri stranke, proti pa KPI, PSI, MSI in predstavnica Furlanskega gibanja. Dejansko novost dneva predstavlja vzdržanje liberalcev, kar sicer številčno krepi novo večino, vendar ji daje še bolj izrazit cen-tristični značaj. Vzdržal se je tudi predstavnik Slovenske skupnosti Štoka, in to na osnovi ugotovitve, da je novi odbor v svoj program vključil nekaj točk, za katere se SS, kot je izjavil Štoka, «bori že nekaj desetletij». Zaključke dvodnevne razprave, v katero je poseglo 18 svetovalcev, je povzel predsednik Comelli, ki je poglobil nekatere točke svoje programske izjave in odgovoril na nekatere očitke opozicije. Med drugim je odv. Comelli potrdil «prehodni značaj» novega odbora ter ponovil poziv o-poziciji k sodelovanju. Predsednik deželnega odbora se je dotaknil tudi vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in v tej zvezi dejal: «Glede na poseg svetovalca Slovenske skupnosti Štoke potrjujemo linijo ,ki je bila izražena v programskih izjavah glede problemov slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Dežela namerava sprejeti točno obvezo v odnosu do državne vlade, ki naj — v izvajanju nedavnega sporazuma z Jugoslavijo — odobri zakonodajne instrumente za zaščitenje in zajamčenje popolnega izvajanja človeških in socialnih pravic manjšine same. Dežela tudi zagotavlja, kolikor se je tiče, da ne bo zavzemala zaprtih stališč glede tega, kar je v njeni pristojnosti, tudi v zvezi z nekaterimi nedavno izraženimi posebnimi zahtevami na področju šolskih okrajev.» «Isto bi rekli,» je nadaljeval Comelli, «in rečemo svetovalcu Lovri-hi, s pripombo, da po našem mnenju stališča naprejšnjega razbitja, kakaršna je zagovarjal v tej razpravi, ne koristijo ciljem, ki bi jih želeli doseči, in niso v skladu z ozračjem odgovornega obravnavanja tega problema, kakršnega smo zabeležili med nedavnimi razgovori s predstavništvom republike Slovenije.» Razprava o deželnem programu se je zaključila s posegi zadnjih štirih govornikov: liberalca Traunerja, socialista De Carlija, komunista Cuf-fara in demokristjana Ginaldija. Bivši podpredsednik deželnega odbora De Carli je utemeljil razloge, zaradi katerih so se socialisti odločili za izstop iz odbora: med drugim je u-gotovil, da konec levega centra ni pomenil samo konca nekega zavezništva, ampak predvsem konec poskusa, da bi nasprotujoči si družbeni sloji skupno vodili reformistično politiko. Prav zato je PSI po 15. juniju izbrala politiko alternative. Glede novega odbora pa je De Carli dejal, da ga ni mogoče ocenjevati drugače kot nazadnjaškega, še posebno glede na demokratični razvoj v državi. Deželni tajnik KPI Cuffaro je v uvodu ugotovil, da se s sestavo novega tristranskega odbora povečuje razdalja med našo in drugimi italijanskimi deželami. Večina, na kateri sloni novi odbor, je nerealna in je možna samo zaradi tega, ker volitve 15. junija niso zajele tudi deželnega sveta, saj bi v nasprotnem primeru KD imela tri svetovalce manj. Cuffaro se je vprašal .zakaj se je KD odločila za tako rešitev: res je, je dejal, da je po eni strani to odraz želje po ohranitvi pozicij oblasti, po drugi strani pa gre za nesposobnost demokristjanov, da komisije so se sestale 117-krat, vloženih pa je bilo 155 vprašanj, 43 interpelacij, 12 resolucij in 3 peticije. Pittoni je tudi omenil važna srečanja deželnih predstavnikov z delegacijami raznih družbenih komponent deželne stvarnosti, med drugim tudi z zastopniki slovenske manjšine v videmski pokrajini. • V okviru predkongresnih priprav bo tržaška KD organizirala v soboto, 10., in v nedeljo, 11. januarja 1976, odprto pokrajinsko konferenco, na kateri bodo poglobili kongresno tematiko tudi s prispevkom «zunanjih krogov in nečlanov stranke», kot je rečeno v tiskovnem poročilu KD. Tržaški odvetniki o vprašanju posl. Fortune o procesu o Petovijah Odbor odvetniške zbornice je na včerajšnji seji zavzel stališče do vprašanja o procesu o Petovijah, ki ga je pred kratkim vložil v parlamentu poslanec Fortuna. Odbor u-gotavlja, da «predstavlja ta pobuda hud napad na redno poslovanje sodstva in ogroža njegovo neodvisnost». Zbornica zato poziva sodnike, naj nadaljujejo pri svojem nepristranskem in premočrtnem delu. • Pokrajinski odbor ONMI (državna ustanova za varstvo materinstva in otroštva) sporoča, da čuti dolžnost, v trenutku ko je parlament 13. decembra odobril zakon razpusta ustanove z prenosom njenih funkcij na krajevne, javno izraziti zahvalo vsem, ki nesebično in humano delujejo na tem področju. Istočasno pa izraža tudi upanje, da prenos pristojnosti in funkcij na druge ustanove ne bi doprivedel do težav v asisten-cialnem delovanju in nikakršne škode za nobenega. Urnik trgovin Združenje trgovcev tržaške pokrajine je objavilo urnik trgovin v prihodnjih prazničnih dneh: Jutri, 1. januarja, bodo zaprte vse trgovine. V soboto, 3. januarja, bodo dopoldne in popoldne odprte vse trgovine. V ponedeljek, 5. januarja, bodo dopoldne in popoldne odprte vse trgovine. V torek, 6. januarja, bodo zaprte vse trgovine razen pekarn, ki bodo odprte do 13. ure. V sredo, 7. januarja in v soboto, 10. januarja, je tedenska zapora neobvezna. • Deželni urad za šolstvo sporoča, da je na oglasni deski urada na Trgu sv. Antona 6 objavljen seznam sposobnih kandidatov s končne preizkušnje posebnih habilitacijskih tečajev, ki so bili napovedani z ministrskima odlokoma z dne 30.9.1974 in 2.10.1974. Na Zvezi vojnih invalidov je bila včeraj skromna, a prijetna slovesnost. Po starem običaju je zveza obdarila otroke bivših partizanov -invalidov s Tržaškega. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiis NOVI NAČELNIK POKRAJINSKEGA NADZORNIŠTVA NAJ BO SLOVENEC! Deželna uprava naj odgovori na pravične zahteve kmetov Deželni svetovalci Lovriha in Moschioni (KPI), Štoka (SS) in Ermano (PSI) vložili vprašanje o skorajšnji zamenjavi na čelu nadzorništva za kmetijstvo Deželni svet se bo moral kmalu ukvarjati s problemom imenovanja slovenskega funkcionarja na čelo pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo, v skladu z zahtevo ogromne večine kmetov in vse slovenske in demokratične javnosti. Štirje deželni svetovalci so namreč včeraj vložili na predsedstvo deželnega sveta vprašanje z zahtevo po čimprejšnjem odgovoru. Vprašanje sta podpisala oba slovenska deželna svetovalca, Štoka (Slovenska skupnost) in Lovriha (KPI), poleg njiju pa še podpredsednik deželnega sveta, komunist Moschioni, in predsednik deželne komisije za kmetijstvo, socialist Ermano. Podpisniki vprašanja poudarjajo da so organizacije kmetovalcev tržaške pokrajine s podporo vseh občinskih uprav, pokrajinske uprave in ljudske peticije, ki jo je podpi- V petek skrčena dobava vode Občinsko podjetje Acegat sporoča, da bo v petek, 2. t.m., zaradi popravil na vodovodni napeljavi od 8. do 13. ure prekinilo dobavo vode za Ribiško naselje, Devin in Sesljan. V istem času bo zaradi nižjega pritiska zmanjšana dobava vode tudi v nekaterih mestnih predelih. Zato Acegat poziva prebivalstvo, naj v petek dopoldne omeji uporabo vode I salo več kot dva tisoč ljudi, že opo-na najnujnejše potrebe. I zorilc deželnega odbornika za kme- iiHiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiuiiiiiiiniiiifininiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii OB PREGLEDU DOGAJANJA V LEI» 1975 Vzpodbudna novoletna poslanica tržaškega župana inž. Spaccinija Le s podporo in sodelovanjem vseh živih družbenih sil bo mogoče premostiti težave poslitveno raven, se soočuje tudi s bi izvedli resno analizo družbene in ; težkim političnim položajem, ki za- gosp^darske stvarnosti v naši deželi in da bi šli preko ozkih shem določenih zavezništev. Res pa je tudi, je dodal, da je KD to lahko storila zaradi popustljivosti PSDI in PRI, ki sta zavzeli dokaj kratkovidno stališče. Še najhujše pa je, je tudi dejal deželni tajnik KPI, da je KD spet povlekla na dan, pa čeprav v mnogo manj prefinjeni obliki, stare protikomunistične diskriminacije, in to zaradi lastnih političnih računov v pričakovanju strankinega vsedr-žavpega kongresa. Pred zaključnim glasovanjem so bile na vrsti še kratke glasovalne izjave, s katerimi so predstavniki vseh strank potrdili svoja stališča. Zanimiva pa je bila glasovalna izjava (pravzaprav je šlo za pravi poseg v razpravo) novega načelnika demokrščanske svetovalske skupine Colonija, katerega izstop iz deželnega odbora, v katerem je vodil od-borništvo za finance, je dal povod za veliko govoric in domnevanj med političnimi opazovalci. Coloni je govoril skoraj izključno komunistom in zanikal, da bi sestava novega odbora pomenila diskriminacijo do njih, čeprav je po drugi strani priznal ,da je bilo vprašanje odnosov s KPI glavna tema deželne krize. Coloni je še posebno poudaril začasni značaj novega odbora ter opozoril na možnosti, ki obstajajo za koristno sodelovanje med večino in o-pozicijo, na primer glede deželnega proračuna. Zanimivo glasovalno izjavo je dal tudi socialdemokrat Lonza, ki je v zvezi z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti podprl načelo samoupravljanja na šolskem področju in izjavil, da njegova stranka soglaša z ustanovitvijo samostojnega okraja za slovenske šole. Ob zaključku dolgega zasedanja je predsednik deželnega sveta Pittoni izrekel novoletna voščila svetovalcem, osebju deželne uprave in predstavnikom tiska, nato pa je podal že tradicionalni kratki obračun enoletnega delovanja dežele. Med dru-gtaa je Pittoni povedal, da se je le- Tržaški župan Spaccini je v svoji 1 teh dneh je zato kot običajno zavla-novoletni poslanici izrazil najboljša dalo vsepovsod posebno vrenje. Naj voščila za leto 1976 ter obenem ugo- splošna draginja še tako navija cene, so bile vse trgovine kot vselej pred prazniki, polne kupcev in cenam navkljub je bila večina restavracij že pred dnevi zasedena. Marsikdo je odšel v hribe ali kam drugam že pred dnevi, večina pa bo odšla v bližnje ali bolj oddaljene kraje Istre, Krasa ali Furlanije da- tovil, da je leto, ki gre k zatonu, označevala vrsta hudih težav za državo, našo deželo in mesto Trst. Poleg hude gospodarske krize, ki je imela občutne posledice za za- hteva veliko čuta odgovornosti s strani vseh demokratičnih sil, ki se spoznavajo v vrednotah odporništva. V tem položaju je prebivalstvo našega mesta v duhu blizu tudi vsem tistim, ki se še borijo za najosnovnejše človečanske pravice, za boljše mednarodno sožitje in za premostitev vseh nacionalističnih in rasnih pregrad. Posebej je župan Spaccini omenil čilsko ljudstvo, ki trpi pod jarmom fašistične diktature. Ravno zgled našega mesta, je nadaljeval Spaccini, ki je znalo v preteklem letu ustvariti nove priložnosti sožitja med različnima narodno-stima, ustvarja prepričanje, da bo s sodelovanjem vseh živih družbenih sil, od mladine, sindikatov, gospodarstvenikov in kulturnikov do politikov, upraviteljev in raznih etničnih in verskih dejavnikov mogoče ustvariti pogoje za odločnejši premik naprej. Ob zaključku svoje poslanice se je župan Spaccini navezal na besede predsednika Evropske gospodarske skupnosti Ortolija, ki je ob svojem nedavnem obisku v Trstu dejal, da je Trst mesto zgodovine, upanja in prihodnosti. Ob tem spoznanju i-zraža župan upanje, da bi izvoljene uprave, ob stalnem sodelovanju vsega prebivalstva, čim boljše izpolnjevale svojo vlogo ter pripomogle, da bi bilo v letu 1976 več svetlih kot temnih trenutkov. Leto se bo pričelo s sekundo zamude Ob prestopu starega leta v novo je navada, da se ozremo v preteklost in skušamo iz nje izluščiti nauk za prihodnost. Kot skupnost in kot posamezniki polagamo obračune in kujemo načrte, vendar si vsakdo po svoje zaželi na ta dan nekaj razvedrila in brezskrbnosti in rad pričaka zaton starega ter rojstvo novega leta v čim prijetnejšem vzdušju. V nes ter pričakala polnoč v prijetni družbi ob radodarni mizi. Pri tem naj omenimo, da se bo novo leto pričelo z eno sekundo zamude, ker je treba nadoknaditi malenkostno razliko med astronomskim časom, ki je vezan na zemeljsko kroženje ter koordiniranim univerzalnim časom, ki od leta 1972 urejuje ure vsega sveta. DOVOLJ SNEGA IN VESELJA Zimovanje naših najmiajših v Gorjah Iz Gorij pri Bledu so nam včeraj sporočili, da imajo na Gorenjskem lepo vreme in toliko snega, da se najmlajši pošteno smučajo in kepajo okoli hiše, večji pa odhajajo na smuko v Zatrnik. Danes bo predtekmovanje, v nedeljo pa zaključno tekmovanje, na novega leta dan pa bo skupen izlet na Pokljuko. PD «RDEČA ZVEZDA» iz Saleža želi svojim pevcem in pevkam, članom in prijateljem srečno in obilo uspeha polno novo leto. Tržaški pokrajinski odbor VZPI — ANPI želi vsem svojim članom, simpatizerjem ter sorodnim organizacijam naše dežele, Italije in Jugoslavije srečno novo leto tijstvo in demokratične svetovalske skupine na potrebo, da se upošteva dejstvo, da skoraj vsi kmetovalci ppkrajine pripadajo slovenski etnični skupnosti in da bi moral funkcionar, ki bo poklican, da vodi pokrajinsko nadzomištvo za kmetijstvo, nujno poznati njihov jezik. Ta zahteva, je dalje rečeno v vprašanju predsedniku deželnega sveta, temelji na načelu zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti, na katerega se sklicuje tudi sam deželni odbor, v specifičnem primeru pa je tudi utemeljena s potrebo, da se vzpostavijo koristni odnosi sodelovanja med kmetovalci in pokrajinskim nadžomištvom za kmetijstvo; treba je namreč odpraviti nesporazume in zamude iz bližnje preteklosti, do katerih je prišlo zaradi praktičnega nepriznavanja posebnih značilnosti in pravic slovenske nacionalne skupnosti, kar pa je škodilo kmečkemu gospodarstvu, splošnim interesom prebivalstva, pa tudi verodostojnosti načelnih stališč, ki jih je razglašala deželna uprava. Deželni svetovalci Štoka, Lovriha, Moschioni in Ermano sprašujejo predsednika deželnega odbora in pristojnega odbornika, kateri koraki so bili storjeni, da bi bil dan pozitiven odgovor pravični zahtevi tako širokega in reprezentančnega loka demokratičnih sil in krajevnih ustanov v zvezi s položajem v pokrajinskem nadzorništvu za kmetijstvo, in to v okviru politike, ki naj prispeva k dejanski enakopravnosti in svobodnemu razvoju slovenske skupnosti na vseh področjih. odredil, da so lahko vsi javni lokali odprti danes, 31. decembra. # Finančno ministrstvo sporoča, da bo od 3. januarja 1976 žrebanje loterije ob sobotah ob 15.30 in ne več j ob 16. uri kot doslej. Ta sprememba je bila potrebna, da bodo lahko objavljali izžrebane številke vsi popoldanski dnevniki. Poštena najdlteljica Sinoči se je na tržaški kvesturi zglasila 64-letna Francesca Radizza iz Ul. Cologna 57, ki je na križišču med Ul. S. Spiridione in Trgom sv. Antona našla žensko denarnico s približno 30.000 lirami, nekaj dinarji in ključem. Zakonita lastnica lahko dvigne denarnico na kvesturi ob vhodu iz Ul. Teatro Romano. Nalezljive bolezni Občinski zdravnik sporoča, da je bilo od 15.12. do 28. 12.1975 22 primerov škrlatinke, 11 primerov noric, 4 primerov vnetja priušesne slinavke, 2 primera srbečice, 2 primera nalezljivega vnetja jeter, 1 primer otroškega vnetja črevesja in 1 primer mononukleoze. • Glede na možnost začasne razveljavitve obveznega tedenskega počitka javnih lokalov po zakonu št. 425 z dne 1. 6. 1971 in ker je ta razveljavitev potrebna zaradi praznovanj ob koncu leta je župan dolinske občine KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 GLASBENA MATICA želi vsem gojencem glasbene šole, njihovim staršem, obiskovalcem koncertov, sodelavcem, članom orkestra in vsem, ki so s svojo podporo omogočili njeno dejavnost SREČNO NOVO LETO POTOVALNI URAD « AURORA » vošči vsem srečno, zdravja in uspehov polno novo leto 1976 ! ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1976 KMEČKA ZVEZA v . vošči članom in vsem kmetom s Tržaškega srečno in plodno novo leto 1976 Zveza vojnih invalidov NOV želi vsem svojim članom invalidom ter svojcem padlih v narodnoosvobodilni vojni veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v 1976. letu. Gledališča ROSSETTI DANES ob 20.30, JUTRI ob 17. uri Aroldo Tieri in Giuliana Lojo-dice «Zakonska postelja» Jeana Har-toga. Izven abonmaja. Abonenti imajo za prvi dve ponovitvi 30 odst. popusta, za ostale pa 20 odst. Informacije in rezervacije za vse pono-vitve pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti. AVDITORIJ Danes in jutri odmor. V petek, 2. januarja 1976, ob 20.30 «Ana-tol» Arthurja Schnitzlerja. Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Pretti, od danes za predstave do 8. januarja 1976. VERDI V petek, 2. januarja 1976, bo v gledališču «Verdi», z začetkom ob 20. uri, premiera opere «Katja Ka-banova» Leosa Janačka, povzeta po znanem romanu H. Ostrovskega «Potop». V glavnih vlogah igrajo Holia T’Hozan, Djerdijevka Čakarevic, Katja Angeloni Kolceva, Gianfranco Pastino, Piero Filippi, Mario Petri in Ermanno Lorenzi. Orkester gledališča Verdi bo dirigirai Georges Sebastjan, režija Margherita Wallmann. Včeraj-danes Danes, SREDA, 31. decembra 1975 SILVESTER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 6.24 in zatone ob 15.44, Jutri, ČETRTEK, 1. januarja 1976 NOVO LETO VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 9 stopinj, najnižja 4,4, ob 19. uri 7,2, zračni pritisk 1026,6 narašča, vlaga 86-odstotna, nebo jasno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. decembra 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 62-letna Lidia Peri-scutti vd. Lozic, 62-letni Carlo Mai-nardi, 88-letna Cecilia Zamida vd. Kosanic, 53-letni Luciano Umer, 54-letni Vittorio Hlača, 58-letni Francesco Melidoro, 52-letni Afro Armil-li, 66-letni Armando Musina, 97-letna Clotilde Zeell vd. Visintini, 83-letni Antonio Marta, 65-letni Renato Moretti, 53-letni Albert Carli, 79-letni Ruggero Dudine, 73-letni Giuseppe Gorelli, 69-letna Ernesta Peressin roj. Bregant, 87-letna Maria Pitacco. Kiha La Cappella Underground Danes zaprto. Ariston Danes zaprto. Jutri 15.30 «40 mila dollari per non morire», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Pasqualino Sette-bellezze». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini. Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill. Excelsior 15.30 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film. Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film. Eden 16.00 «Il padrone e l’operaio», barrai film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi, Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 16.00 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newman. Cristallo 16.30 «Africa-express». Barvni film. Igrata Giuliano Gemma, U. Andress. 1. jan. 1976: 15.00 «Di che segno sei?». Igrajo A. Sordi, A. Celen-tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno Danes zaprto. Jutri: «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Barvni film. Filodrammatico 15.30 «Banana meccanica», barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale Jutri, 1. jan. 1976: 16.00 «Come sl distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». Barvni film. Impero 15.00 «Beniamino». Barvni film. Vittorio Veneto Danes zaprto. Jutri: «La sbandata». Igrata D. Modugno in E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Da Hong Kong l'urlo, il furore, la morte». Igra Chen-chang. Jutri: «Il sergente Rompiglioni». Igra F. Franchi. Radio Danes zaprto. Jutri: «Chi te l’ha fatto fare?». Igra B. Strei-sand. Barvni film. Astra Jutri, 1. jan. 1976, «L’esorcic-cio». Igra C. Ingrasia. Barrai film. Mignon 16.00 «Soffici letti... dure battaglie». Igra Peter Sellers. Volta - Milje 1. jan. 1976: «Simone e Matteo, un gioco da ragazzi». Prosvetno društvo «IVAN GRBEC» vabi na ogled slikarske razstave umetnikov Grimalde, Kravosa, Švare, Vecchieta in Volka. Ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. Ogled in rezervacija mape, izdane ob 30-letnici osvoboditve, v prostorih prosvetnega društva in v Tržaški knjigarni Razstava ostane odprta do vključno 6. januarja 1976. Raznaàobyestila Tržaški partizanski pevski zbor ima v nedeljo, 4. januarja 1976, sejo glavnega odbora v Bazoviškem domu od 9. do 12. ure. Prosim točnost! Starešina. DREVI bo približno ob 20.30 kot dodatek poročil koprske TV posebna oddaja o «Primorskem dnevniku», ki jo je pripravila agencija Alpe Adria. Prispevki Ezio Fontanot daruje 15.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Natalije Simoniti daruje Angelca Hrovatin 5.000 lir za ŠD Polet. Lado Ferluga - Cvek daruje 6.300 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Zore Košuta darujeta Miloš in Majda Kovač 4.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. Namesto cvetja na grob Pavle Stojkovič daruje družina Renčelj (Bazovica št. 56) 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za dom han-dikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Zore Savi darujeta Zora in Cvetko Magajna 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB. SVET AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE se ganjen pridružuje žalovanju deželnega svetovalca Arnalda Baracettija ob izgubi očeta DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott Gmeiner, Ul. Giuba 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro i,INAM), Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Gihnasfìca 44: ’ " ' ~ * ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPÀS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi., «128» ’70 ’73; 850 coupé 71; 500 L 70 72; Mini 70 72; Escori 1100 71; 850 S. 1000 72; 124 S. 70; 128 X 1/9 73; 124 70; Capri 1700 70; 1750 71; Simca ’67; 132 1600 avtomatični 75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. La Termoelettrica ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah. TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600 ČISTILNICA «La Triestina». Ul. Zo- I venzoni 4 in Ul. Madonnina 38, Trst. čisti obleke, krzna, antilope, koštru-ne — barvanje vseh vrst oblek, j specializirana v barvanju po vzorcu. Ob sobotah zaprto. NOVI zastopnik RENAULT vam na razpolago F. ŽAGAMA Trst. Trg Sansovino 6 tel. 725-390 SERVIS IN REZERVNI DELI:1 Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 -4 HEWLETTJj^ PACKARD žepni elektronski računalniki Trgovina CRASSO TRST Galerija ROSSONI (Korzo Italija - Coin) Tel. 64-267 m i£jjg ■ H yrsuz «IÉi? ìssEr URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 690.— Funt šterling 1389,— Švicarski frank 261,30 Francoski frank 153,70 Nemška marka 261,— Avstrijski šiling 37,25 Dinar: debeli 35.— drobni 35,— MENJALNJCA vseh tujih valut TULLIA Trst, 31. decembra 1975 Ob težki izgubi očeta TULLIA izreka uredništvo Primorskega dnevnika deželnemu svetovalcu Amaldu Baracettiju iskreno sožalje. Zveza bivših borcev NOV iz Trebč izreka globoko sožalje svojcem pok. ALBERTA KRALJA - JAKLA Ob priliki smrti tov. Alberta Kralja, sekcija KPI «Kralj Zorko» iz Trebč izreka svojcem iskreno sožalje. Dne 29. decembra je preminil naš dragi Albert Carli Pogreb bo danes ob 14. uri iz cerkve v Trebčah. Žalostno vest sporočajo sestri Emilija in Carmen, nečakinja Renata s hčerkico. Trebče, 31. decembra 1975 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti drago pokojnico PAVLO STOJKOVIČ Posebna zahvala č.g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Družini Stojkovič in Renčelj Trebče, Bazovica, Repen, Trst, Livorno, 31. decembra 1975 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage matere in none MARIJE GUŠTIN roj. GUŠTIN se iskreno zahvaljujemo č.g. župniku, gospe Angeli Guštin, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Družine Guštin Veliki Repen, 31. decembra 1975 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki so spremili k večnemu počitku našo drago sestro in teto ZORO KOŠUTA vd. SAVI Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči bratje z družinami Sv. Križ, 31. decembra 1975 GORIŠKI DNEVNIK Zarja novega leta bo ovila pisani svet V ozračju veje praznično razpoloženje, tudi sonce se obdaja s svetlim škrlatom. Trg in otroci. In jelke na cementu. čudno, to blesteče zelenje na mrzli sivini. Željno vdihavam vonj po smrekah in opazujem malčke. Tudi sestrica je med njimi. Izmakniti nameravajo nekaj vejic prodajalki smrek. Počasi se plazijo med kupi dreves. Naj pokličem sestro in naj jo oštejem? Osnovnošolski otrok, ki moli vejico materi. Koliko časa je že preteklo, sedem, osem let? Tisti o-trok sem bila tudi jaz. Takrat nisem opazila kontrasta med koščkom ukradenega gozda in mestom. Ljudje. Berem zgodbe na njihovih obrazih. Pojava v sivem dežnem plašču. Zamaknjeno strmi v visoko smreko. Posasi stegne roko in se dotakne bohotne veje. Jo bo odlomil? Prodajalka se približa. Starec se obrne, hoče oditi, toda ne, skloni se in dvigne vejo. Da, kupil jo bo. Odhaja s komaj zarisanim nasmehom na sivih licih. Lepa, dišeča veja bo z njim pričakala novo jutro. On in ona v zelenih, modernih plaščih. Kupila bosta božično drevesce in ga okrasila. Sama bosta pričakala novo leto. To bo njuno prvo praznovanje, odkar sta poročena. Opolnoči bosta stopila na teraso m zrla v svetlikajoče se mesto. S prsti bosta napisala njuni imeni v tanko plast snega. Utrujeno stopa in si ogleduje drevesa. Katero bo najlepše za njenega moža in otroke? V roki ima torbi polni nakupljene hrane. Za svoje drage bo ona pripravila i-menitno večerjo. Otroci bodo krasili jelko, mož pa bo mirno kadil in jih opazoval. Ona bo v kuhinji sama s svojim trudom in delom. Ko se bo kazalec pomikal proti polnoči, bodo že vsi zbrani okrog bogato obložene mize. Nihče ne bo opazil, da mati v kuhinji pospravlja. Ko bo počil zamašek šampanjca, se jim bo pridružila s trudnim nasmehom. Hrupno ji bodo voščili: «Srečno novo leto, mamica! U-pamo, da bo prihodnje prav tako lepo, kot je to!» — In ona bo zablestela v svoji sreči. Fant žalostno sedi na kamniti klopci. V rokah stiska čisto majh- no smreko. Poznam ga, njegova mati je kroničen alkoholik. Ko se bo vrnil v stanovanje, je prav gotovo ne bo doma. S svojo družbo spet popiva. Vsak dan isto. Obup je vztrajen, neminljiv. A očka, najstrašnejša je njegova podoba. Vsak dan manjši, bolj sključen nad svojim delom. Krojač, ki je s šivanko priboril sim univerzo in ženi Šilce žganja. Dal mu bo smreko in izza očal mu bodo zažarele oči. Lepo jima bo, četudi bosta sama. Gospa v kožuhu. Saj res, zebe. S prstom pokaže m visoko jelko. Prodajalka se ji nasmehne ter si zapiše njen naslov v zvezek. Šofer bo že poskrbel, da bo drevo doma ob pravem času. Ni problemov. Res ne, saj bo ona v črni obleki in s kupico iskrečega se vina pričakala svit v družbi veselih ljudi. Ni problemov. Zarja novega leta bo ovila pisani svet. Ti ga boš drugače pričakal kot jaz, ampak nezmotljivi, vedno isti spremljevalec staranja — čas, bo moj in tvoj. Srečno novo leto! Mak alUMHiiiiimniiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiitiMimmiMNiliMmtfiMmMNHiHMiiiHiimiittiuiHiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PREDSINOČNJI SEJI ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Obsodba negativnega odgovora vlade o rabi slovenščine v javnih organih Poročilo župana o srečanjih javnih upraviteljev ter o zaključkih kongresa gorskih občin v Firencah - Podžupan Simoncla o sestavljanju proračuna Na ponedeljkovi seji zgoniškega občinskega sveta je župan Guštin poročal o srečanjih,, ki jih imajo (na pobudo predsednika pokrajinskega odbora) upravitelji vseh krajevnih ustanov, da bi se soočili z zaskrbljujočim zastojem krajevnega gospodarstva in da bi s skupnimi močmi skušali koordinirati enoten nastop, ki naj bi omogočil izhod iz te krize. Sicer je zgoniška občina le posredno zainteresirana, saj ni na občinskem območju večjih tovarn ali industrijskih obratov, vseeno pa je njen doprinos lahko koristen za skupno stvar. Na podlagi prejšnjih srečanj je pokrajina izdelala in dala v proučitev okviren programski dokument, vendar pa žal ni poskrbela (kot je bilo obljubljeno) za slovenski prevod, da bi lahko vse politične sile okoliških občin vzele v pretres tako važno vprašanje v svojem materinem jeziku. Guštin je v imenu odbora ostro kritiziral in obsodil negativen odgovor vlade na upravičeno zahtevo, da lahko Slovenci v izvoljenih organih govorijo v materinščini. Ogorčenost je tem večja, ker se je vlada izrazila v tem smislu po podpisu sporazuma o mejnih vprašanjih, ko so bile izrečene obljube in jamstva za temeljito zaščito manjšin. Zatem je župan pozitivno ocenil delo in zaključke vsedržavnega kongresa gorskih občin v Firencah, ta ko da se -bo lahko tudi zgoniška občina, ki je komaj pred kratkim dosegla status goratega področja, o-koristila s številnimi ugodnostmi. Na koncu svojega posega je omenil, da je tudi zgoniška občinska uprava podprla zahtevo, naj bo novi načelnik pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva slovenske narodnosti, kot odraz -slovenskega porekla večine kmetovalcev na tem področju. Občinski svet je imenoval za revizorje Albina Hrovatina, Stanka Budina in Janka Grudna (Salež), da pregledajo občinski obračun. Sledila je še potrditev štirih sklepov občinskega odbora. Zatem je prevzel besedo podžupan •B. Simoneta, ki je orisal prizadevanja odbora, da sestavi smotrn proračun, ki bo letos obsegal vrsto novih in obremenjujočih postavk. Ob- ter vsem prebivalcem zgoniške občine. —bs— čina si bo namreč predvidoma prevzela visoka finančna bremena z u-vedbo smetarske službe, s članstvom pri pokrajinskih konzorcijih za javne prevoze in zdravstvo, z začasno samostojno pediatrično in psihopeda-goško službo ter še z drugimi važnimi socialnimi uslugami. Da bi bil proračun za leto 1976 čim bogatejši in da bo odražal zahteve oziroma potrebe krajevnega življa, bo odbor v prihodnjih dneh razpravljal o proračunu s političnimi silami in na sestankih s prebivalstvom po vaseh, tako da bo občinski svet lahko dokončno izglasoval proračun za leto 1976 proti koncu meseca januarja. Ob zaključku je župan izrekel voščila odbornikom in svetovalcem _____________________________________________ ■ItilillinHttiaiiMiiiiiliiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiMiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinfill PREJŠNJA LETA JE BH.0 VEČ PRIČAKOVANJA SILVESTROVANJE V BREGU V ZNAMENJU OKLEVANJA Cene za večerje v gostilnah niso pretirano visoke CENJENI SODELAVCI! Ob koncu leta se Vam želimo zahvaliti za zavzetost, požrtvovalnost in trud, ki ste ga vložili vse leto pri vestnem razdeljevanju našega dnevnika. Hkrati Vam voščimo veliko sreče, zdravja in zadoščenja v letu 1976. Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Morda bo le vtis, vendarle letošnje silvestrovanje ne vzbuja tolikšne privlačnosti kot prejšnja leta. Nikjer ni videti tistega nestrpnega pričakovanja, burnega pripravljanja, veselja in drugih znakov, ki kažejo na pričakovanje nekega dogodka. Morda je temu kriva draginja, manjša kupna moč denarja ali pa večje število praznikov, ki so že močno osušili nekatere žepe še pred zaključkom leta. Naj bo karkoli že vzrok temu, pravega A PD Slovenec čestita in želi še mnogo let zdravja pevovodji DRAGU PETAROSU Rodila se je mala MAJA Srečnima staršema Majdi in Klavdiju p.d. «1. Gruden» iskreno čestita. immmiliim................. V KRKU FRANC ŽERJAL PRAZNUJE DANES 94. ROJSTNI DAN Tokrat Franc Žerjal, po domače Žerjalov, oče kriškega pevovodje, ni imel sreče. Vse dosedanje rojstne dneve, in teh ni bilo malo, kar 93. je slavi! v družbi svojcev in prijateljev pri pogrnjeni mizi. Svoj 94. rojstni dan, ki ga slavi danes, pa praznuje, žel, v postelji, kamor ga je prisilila pljučnica. Ker mu zdravje doslej ni delalo preglavic, smo prepričani, da bo kmalu okreval, kar mu želimo ne le mi, pač pa skupno s sorodniki tudi ves Križ. Franc Žerjal je najstarejši v vasi, pravzaprav najstarejši moški, kajti najstarejša v Križu je Urška Kovačeva, Id je slavila 29. septem- bra svoj 99. rojstni dan. V Križu i-mamo še veliko «starih korenin», ki so prekoračili osemdeset let. Današnji slavljenec, pravi Križan, se je rodil 31. decembra 1882. leta v zavedni kmečko-delavski družini. Po končani ljudski šoli se je takoj spoprijel z delom v kamnolomu, kjer se je izučil za Mesarja. Tako na kriškem, kot na drugih pokopališčih je veliko nagrobnih spomenikov, M jih je on sMesal. Vse svoje življenje je Franc moral trdo delati, da je preživljal številno družino. V za-j konu z domačinko Marijo Fabris je 'm^ *5?r 8 otrok, od katerih so še trije živi. Zaradi fašističnega preganjanja je leta 1926 odšel v Argentino, kjer je ostal pet let. Med zadnjo vojno se je tako Franc kot vsa njegova družina borila proti nacifašizmu in za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva, posebno pa slovenskega življa v teh krajih. Današnji slavljenec se je vse svoje življenje boril za pravico delovnega človeka, saj je bil eden prvih sindikalistov in socialistov v vasi ter požrtvovalni prosvetni delavec v Križu. Čestitkam otrok, sorodnikov ter vseh prijateljev, se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika, katerega je slavljenec zvesti čitatelj od vsega začetka, in mu želi, da bi kaj kmalu okreval ter preživel med svojci še dolgo zdravih in srečnih let. MARIO MAGAJNA silvestrovskega vzdušja letos ni. V Bregu tečejo priprave za ta dan precej neopazno. Nekatere gostilne so za vaščane in običajne goste pripravile primerne večerje z glasbeno spremljavo, kjer je bilo mogoče jo preskrbeti. Cene tudi niso pretirano visoke za današnje dni. Sučejo se od dvakratne do trikratne cene običajnega kosila v isti gostilni. Vendarle je le redkokatera gostilna že popolnoma zasedena. Ljudje oklevajo, težko jim je kar tako odšteti čedno vsoto za en večer. Zato iščejo le prilike, kako bi se dalo v domačem krogu ali s prijatelji najti bolj ekonomične rešitve. Društva, ki so včasih prirejala silvestrovanja so to dejavnost opustila. Nekatere skupine iz posameznih društev se sicer še menijo, da bi v društvenih prostorih dočakali novo številko na koledarju, vendarle dokončne odločitve še ni. Le športno društvo Domjo je za svoje člane pripravilo večerjo v hotelu Sonja pri Domju. Seveda ne veljajo gornje ugotovitve za mladino, ki si je pravočasno zagotovila prostor v plesnih dvoranah, disc-j-klobm, raznih restavracijah od Portoroža do Lipice, ter v zimskošportnih središčih. Manjša skupina ŠD Breg se je odpravila v Kranjsko goro- na smučanje, nekateri posamezniki ali pari pa z raznimi turističnimi agencijami v razna turistična središča. Neki par je zaneslo celo na Kanarske otoke. Večina pa še vedno pravi: nisem se še odločil... SKUPNOST HANDIKAPIRAN1H na Opčinah se od srca zahvaljuje vsem, ki ki so jo na kakršen koli način podprli in želi srečno in uspešno novo leto. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto 1 RESOLUCIJO IZGLASOVANO V PONEDELJEK ZVEČER Goriški občinski svet zahteva takojšnje javno upravljanje vseh avtobusnih prog Občinski svet je tudi obsodil prepočasno delo deželne uprave ■ Občina bo odkupila Attemsov park v Podgori Včeraj smo poraočali, da so na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta trije svetovalci predlagali razpravo o vprašanju medkrajevnih avtobusnih prevozov. Do nadaljevanja diskusije v začetku seje ni prišlo, ker ni bil v tistem času prisoten odbornik za progra-macijo Moise, ki je prisostvoval istočasnemu sestanku v pokrajinski upravljanje avtobusnega prometa in prizna izredni finančni prispevek. Prav tako naj se v prihodnjem letu dokončno ustanovi medobčinski avtobusni konzorcij. V ostalem delu seje pa so svetovalci odobrili najemno pogodbo med občino za zasebnikom, po kateri bo občina vzela v najem za potrebe občinske podporne ustanove bivši palači. Do debate pa je prišlo hotef pri Treh“ kronah v “Gosposki kasneje, potem ko so svetovalci ulici. Sprejeta je bila tudi spre- izčrpali obširni dnevni red. memba k regulacijskemu načrtu, po Odbornik Moise je prikazal razne katerem se iz kmetijske zelene možnosti rešitve tega kočljivega vprašanja. M jih je strokovni odbor, v katerem so zastopstva občin in goriškega mestnega avtobusnega podjetja ter tržiškega medobčinskega avtobusnega podjetja, poslal deželni upravi. Deželni odbornik za prevoze je iz teh možnosti izbral tisto, ki predvideva, da bi podjetju Ribi podaljšali za nekaj mesecev koncesijo, vendarle z nadzorstvom dežele. Podjetje Ribi ni sicer potrdilo, da s tem soglaša. S svoje strani pa je prefekt, na vabilo sindikatov, dejal, da ne more zaseči | avtobusov, dokler ne ugotovi resnične prekinitve prometa. Dežela pa meni, je dejal Moise; da ni možna takojšnja predaja avtobusne službe goriški občini ali drugim javnim podjetjem, ker ni za to niti ustreznih zakonov, niti obstoječih ustanov, niti potrebnih finančnih sredstev. Moise pa je tudi dejal, da se je goriška občina pravočasno zganila in da je dala pobudo za razne rešitve, prepočasna pa je bila dežela. Prvi je posegel v diskusijo socialist Del Ben, ki je ožigosal pasivnost krajevnih organov in predvsem deželne vlade. O nameri Ribijevega podjetja, da opusti avtobusne proge, se je vedelo že letos spomladi. Zato je obsodbe vredna počasnost, s katero je deželna uprava preučevala ta vprašanja in stvar je še bolj resna, ker je zadevo imel v rokah goriški odbornik Cocianni. Komunist Battello je prav tako obsodil nemarnost deželne vlade v reševanju tega vprašanja in dodal tej še obsodbo goriške občin« in drugih krajevnih uprav, ki so jih upravljali ali upravljajo demokristjani, ker niso znali ali hoteli rešiti tega vprašanja. Če ne bo 2. januarja avtobusov, bo vsa odgo-. vomst padla prav na sedanje upravitelje. Socialdemokrat Bianconi je skušal braniti goriško upravo, nato pa je socialist Sanzin predlagal resolucijo o stališču goriškega občin skega sveta do tega vprašanja Sejo je nato župan prekinil, načelniki skupin so se za pol ure umaknili, da so sestavili tekst resolucije. Te ga, ki je sestavljen na podlagi socialistične resolucije (svoje so predložili tudi drugi svetovalci), je nato v imenu vseh prebral v sejni dvorani socialist Waltritsch. Občinski svet v Gorici, je rečeno v resoluciji, je vidno zaskrbljen zaradi položaja, ki grozi po 1. januarju na področju javnih avtobusnih prevozov. Goriški občinski svet ugotavlja tudi, da so pristojni deželni organi prepočasno preučevali zadevo tako, da smo prišli do zapadlosti brez nadomestila za sedanje stanje. Občinski svet v Gorici zahteva od dežele izreden ukrep s tem, da od 1. januarja dežela prepusti goriški občini in drugim zainteresiranim krajevnim upravam koncesijo za površine spreminjata v javno zeleno površino področji okrog nogometnega igrišča pri Madonnini in za teniškimi igrišči v Drevoredu 20. septembra. Občinski svetovalci so nato soglasno odobrili tudi nakup Attemsovega parka v Podgori. Občina bo v ta namen potrošila 21.000.000 lir za 8.145 kvadratnih metrov zemljišča. V parku pa so tudi številna drevesa. Pri tem so se oglasili nekateri svetovalci s svojimi pripombami . Paulin (SS) je predlagal, da bi tako v tem parku, kot drugod, učili šolsko mladino o raznih drevesih, Jaconcic (KD) pa je predlagal, da bi v park prinesli tiste zgodovinske spomenike, ki so jih svojčas odstranili. Svetovalci so tudi odobrili višje stroške pri gradbenih delih za športno središče v Straži-cah, za katera bo občina v celoti dala pol milijarde lir. Odobreno je bilo tudi posojilo 207 milijonov lir za ureditev kanalizacije v Ulici Garzarolli. Pred zaključkom seje je župan De Simone izrekel voščila vsem svetovalcem. V novo leto stopamo okrepljeni z novimi močmi Bolj kot v preteklost je ob obratu leta uprt naš pogled v čas, ki je pred nami. Od prihodnosti pričakujemo odgovore na številna vprašanja, ki smo si jih zastavljali doslej in vse do nedavnega, pa naj se ta vprašanja nanašajo na napredovanje naših narodnostnih pravic, našega enakopravnega vključevanja v družbene tokove, na našo gospodarsko rast, na sodelovanje ob meji itd. Rimski odgovor o uporabi slovenskega jezika v izvoljenih organih oblasti mora vsakega osveščenega Slovenca navajati k razmišjanju, kako usmeriti našo akcijo, da bi uveljavili pravico do rabe jezika v izvoljenih organih. Gre za vprašanje, ki predstavlja preizkusni kamen dobre volje Italije izražene v sporazumu v Osimu. Gre za vprašanje, ki je za našo skupnost življenjske važnosti. Jezik je namreč tisti neposredni manifestativni izraz naše narodne bitnosti, s katerim živimo in brez katerega umremo. F dobrem političnem ozračju, ki je nastalo po sporazumu, smo pričakovali, da bodo odgovorni dejavniki začeli uresničevati največjo možno zaščito in da bodo prenehali s prisilo nad našo narodnostno skupnost- jo, kajti za osveščene pripadnike •uilliHiiiiiiimiMlliuiliiiMlHmiiiMiiiiiluiiiirmiiifiminiiiuiinifirrniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiTOiimniiiiiiiiiiniuniiMmmiiiiiiiiiiiitMtiMuitiiuii» SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Predsednik Agati napovedal začasno podaljšanje koncesije podjetju Ribi /. januarja bo seja skupščine goriškega prevoznega bazena SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA želi vsem včlanjenim društvom, ljudsko-prosvetnim delavcem, in sodelavcem na Goriškem, v zamejstvu in v Sloveniji ter na Koroškem obilo uspehov v novem letu 1976 z željo za še večji in kvalitetnejši razmah prosvetne dejavnosti. ZDRUŽENJE STARŠEV goriškega šolskega okoliša želi učiteljicam in učiteljem ter vsem učencem uspešno in plodno novo leto 1976. ZDRUŽENJE STARŠEV nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici želi profesorskemu zboru ter dijakom uspešno in plodno novo leto 1976. Ob zaMjučku sinočnje seje pokrajinskega sveta v Gorici je predsednik Giuseppe Agati voščil vsem svetovalcem srečno novo leto ter ob tej priložnosti omenil tudi pričakovanje delovnih ljudi, da se bo v novem letu izboljšal njihov gospodarski položaj. Na začetku seje pa je predsednik sporočil, da bo podjetje Ribi za krajši čas nadaljevalo z vzdrževanjem fxrtmkov tudi po zapadlosti koncesije 1. januarja, in sicer vse dotlej, doMer ne bo ustanovljen prevozni konzorcij. Agati je opisal dosedanji potek akcije za publiciza-cijo javnih prevozov, stališča krajevnih ustanov in sindikatov. Napovedal je za 10. januar sklicanje skupščine četrtega prometnega bazena (goriškega) ter poudaril, da je potrebno zagotoviti zaposlenost delavcem podjetja Ribi, ne glede na obliko uprave. , v v. Načelnik skupine svetovalcev KPI j VOSClI ZUPUHOV Poletto je predlagal sprejem reso- ! - . . r.. _ . lucije za»*oyjtvjfe p e bonce m Nove Gorice vozov 8000 potnikov. Najprej je po- federaciji, da ostro nastopi na deželi, da ta reši to vprašanje. Danes zjutraj ob 8.30 bo sestanek med sindikalisti in zastopniki deželne vlade. V zvezi z vprašanjem avtobusov je tudi izvršni odbor federacije PSI izdal tiskovno sporočilo, v katerem se Ja stranka zavzema zato da bi prišlo takoj do publicizacije avtobusnih prevozov na Goriškem. Vsakršna drugačna rešitev bi bila, po mnenju federacije PSI, škodljiva za uslužbence avtobusnega podjetja, za dijake in delavce in vse druge, ki se poslužujejo avtobusov. Tovarniški svet v gorišM livarni SAFOG je predsedniku deželne vlade Comelliju poslal telegram, s katerim zahteva publicizacijo avtobusne službe na Goriškem. izmenjava novoletnih udaril težnjo po ustanovitvi konzorcija ter zahteval nujno posredovanje dežele, ki naj zajamči finančno podporo javnim ustanovam ter omogoči javno upravo nad prevozom. Nadalje je zahteval, da se v razpravi o prosti coni v pokrajinskem svetu pokažejo podatki o prejemkih podjetja Ribi iz naslova proste cone, ker je to velikega pomena za obnovo voznega parka. Svetovalec Bukovec (PSI) je bil predvsem zaskrbljen zaradi tega, koliko časa bo trajala začasna u-prava, zahteval je točno opredelitev glede rokov za ustanovitev konzorcija ter izrazil tudi zaskrbljenost spričo iztrošenega stanja voznega parka. O zadevi so spregovorili tudi o-stali načelniki skupin, nakar so se sestali na ločeni seji ter odobrili resolucijo, ki se v glavnih obrisih sklicuje na tisto, ki so jo predložili komunisti. Morda danes odločilna beseda o avtobusnem prevozu na Goriškem Zastopniki sindikatov in krajevnih uprav (pokrajina, goriška občina in mestno avtobusno podjetje v Gorici) so v ponedeljek popoldne na sestanku, o katerem smo delno poročali včeraj, zavrnili predlog dežele, da bi dala nadaljnjo režijo avtobusnih prog podjetju Ribi. Omenjeni zastopniki se zavzemajo za takojšnje javno upravljanje. V ponedeljek zvečer so se nato sestali tudi uslužbenci podjetja Ribi na izredno skupščino. Sindikalisti so ožigosali odsotnost odbornika Co-ciannija na popoldanskem sestanku. Uslužbenci podjetja Ribi so s sindikalisti napovedali izredno stanje v vsem področju prevozov na Goriškem in dali nak»g deželni sindikalni Goriški župan Pasquale De Simone in predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj sta si včeraj izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta zaželela nadaljnje razvijanje obmejnega sodelovanja v duhu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter zlasti večjega sproščanja obmejnega prometa in prometa prek meje z odprtjem mednarodnega mejnega prehoda. Včeraj popoldne je bilo na mejnem prehodu Rdeča hiša — Rožna dolina tradicionalno novoletno srečanje mejne policije, carine, finančnih stražnikov in predstavnikov špe-diterskih podjetij in delovnih organizacij z obeh strani meje, na katerem je bila poudarjena obojestranska želja po hitrem urejanju prometa in storilnosti na mejnem prehodu, kar je v obojestransko gospodarsko korist. Takšna srečanja so bila tudi na mejnih prehodih prve kategorije v Robiču in na Predelu, medtem ko si bodo pripadniki mejne policije in finančnih straž na prehodih druge kategorije izmenjali novoletna voščila danes. rih se bo zdravil 5 dni, ter 19-letni Giovanni Mauri, Ulica Tomani 35, ki se bo zdravil 7 dni. Ganzato je okoli 1. ure po polnoči vozil avtomobil iz Gradišča proti Gorici, ko je zaradi deloma ledene ceste izgubil oblas: nad vozilom in zapeljal v obcestni jarek. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V soboto, 3. januarja 1976, ob 20.30 v župnijski 'dvorani v ŠTEVERJANU. V nedeljo, 4. januarja, ob 19.30 v župnijski dvorani «Gregorčič» v ŠTANDREŽU. naše skupnosti, ki to svojo osveščenost dokazujejo z živahno vsestransko dejavnostjo, je zanikovanje pravice do uporabe jezika v izvoljenih organih z italijansko večino — odkrito nasilje in nadaljevanje asimilacijske politike. Hkrati je zanikovanje te pravice tudi spodkopavanje duha sporazuma v Osimu in kaj slab obet za izvajanje sporazuma. Že na prvi seji goriškega občinskega sveta v Gorici smo ugotovili, da morajo imeti naši predstavniki — sedaj jih je v občinskem svetu kar šest — pravico do slovenskega govor., in da bi jim morala uprava omogočiti to pravico z namestitvijo prevajalca in ustreznih tehničnih naprav, tako da se bodo ustvarjalno izražali v svojem jeziku. Naša pričakovanja pa gredo še dalje in se nanašajo na novo deželno vlado, od katere pričakujemo, da bo bolj razumevajoča za naše kulturne potrebe. Goriška občinska uprava naj od nje doseže podporo za naše glasbeno življenje kot jo je dobila za občinsko glasbeno šolo. Gre za obvezo občinske uprave, ki jo naša glasbena šola ni pozabila. Nadalje obstajajo točne zahteve glede uvajanja dvojezičnih napisov v goriški občini, v okoliških vaseh in tudi v mestu, torej na področju, kjer živi največ goriških Slovencev. Poleg splošnih jezikovnih in kulturnih potreb, na katere se nanašajo naše zahteve ob vstopu v novo leto, pa je zelo visoko postavljeno tudi pričakovanje po nadaljnjem razvijanju demokratičnega sodelovanja kot važnega gonilnega dejavnika vsakršnega napredka. Naša skupnost se zavzema za takšen napredek, ker sodi, da bo s sodelovanjem demokratičnih strank in sindikatov pri temeljnih izbirah mogoče odstranjevati krivice, diskriminacije in izkoriščanje ter mono-polizacijo oblasti. Participacija ljudstva pri odločanju na različnih ravneh bo nujno pripeljala tudi do boljšega sprejemanja naših potreb v tistih sredinah, kjer še vedno nahajamo predsodke in odpore. Širjenje demokratičnega odločanja pa bo nujno spodbujalo tudi zadovoljevanje tistih življenjskih interesov, ki so povezani z dobrososedskimi odnosi, z odprto mejo, z izvajanjem določil sporazuma o odpiranju mejnih prehodov ter z nadaljnjim razvijanjem gospodarskega sodelovanja. Za razvoj Gorice in njenega širšega zaledja je perspektivna samo takšna politika. Tako stopamo v novo leto s prepričanjem, da bomo s spodbujanjem demokratičnega napredka, sodelovanja in miru ustvarjali takšno vzdušje, ki bo spodbudno vplivalo tudi na zadovoljevanje naših narodnih potreb. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Thomas Valentinuzzi, Alessandra Simeoni, Andrea Pizzo-litto, Viviana Bertossin, Stefano Riz-zignacco, Marlena Boscarol, Matteo Močilnik, Ester Nascig, Stefano Rosolen. SMRTI: 89-letna upokojenka Giuseppina Bolaffio vd. Donati, 46-letni težak Giovanni Nanut, 90-letna upokojenka Anna Dorsi, 59-letna gospodinja Stefania Mosetti, 85-letna gospodinja Anna Michetti vd. Brauni-zer, 61-letni kmet Valerio Orzan. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79. PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ» ŠTANDREŽ vošči srečno novo leto članom, vaščanom ter sorodnim društvom PROSVETNO DRUŠTVO «O. ŽUPANČIČ» - Štandrež vabi svoje člane in prijatelje na VESELO SILVESTROVANJE ki bo v Prosvetni dvorani v Gorici Vstop samo z vabili, ki jih dobite v gostilni Turri, v baru Milan ter na sedežu SPZ, Ulica Malta št. 2. Rezervacija miz Igral bo ansambel «Kraški odmevi». # Goriški prefekt dr. Antonino Barrasse je bil včeraj na vljudnostnem obisku pri predsedniku goriške pokrajine Agatiju. Ta je zastopniku vlade prikazal najnujnejša vprašanja, s katerimi se soočuje pokrajinska uprava. Urniki trgovin za praznike Danes, na Silvestrovo, bodo lahko vse trgovine odprte do 20. ure, mesnice bodo odprte tudi popoldne, pekarne bodo prodajale kruh tudi za jutrišnji dan. Jutri, na novega leta dan, bodo zaprte vse trgovine. Občna zbora sekcij ANPI iz Števerjana in s Peči Sekcija AMPI iz Števerjana vabi bivše borce in prijatelje na občni zbor, ki bo v četrtek, 8. januarja, ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču. Pečanska sekcija ANPI bo pripravila občni zbor v petek, 9. januarja, ob 19.30. Bivši borci in prijatelji naj se za to uro zberejo pri plošči. Avtomobilska nesreča zaradi poledenele ceste Poledenela cesta je včeraj ponoči na Majnici botrovala nesreči, pri kateri so se laže poškodovale štiri osebe, M so se vozile v avtomobilu fiat 124 GO 84692, M ga je šofiral 31-letni Paolo Ganzato iz Ulice Gelsi 29, katerega so v splošni bolnišnici zaradi poškodb po telesu pridržali za 10 dni na zdravljenju. Z njim so se vozili 56-letni Ottone Gallo, Ulica Piave 11, M bo ozdravel v 10 dneh, 24-letni Gianpaolo Malfatti, Ulica Torriani 39, M je I utrpel lažje poškodbe, zaradi kate- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Prispevki Namesto cvetja na grob Alojzija Prinčiča daruje Dominik Kovic 5.000 lir za šolo Glasbene matice v Sovodnjah. Sekcija VZPI . ANPI v Dolu vabi svoje člane in vaščane na SILVESTROVANJE ki bo pri Bonetih Vpisovanje sprejema Viktor Vižintin (bencinska črpalka v Dolu) Zagotovljena zabava Kino Gorica VERDI 17.00—21.00 «Il gatto mammone». L. Buzzanca in G. Guida Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00—21.00 «L’incorreggibile*. J. P. Beimondo. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-20.20 «Due uomini e una dote». W. Beatty in J. Nicholson. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.00 «La parola di un fuorilegge... è legge». L. V. Cleft in I. Broun. Barvni film. VITTORIA 16.30-21.00 «Yupi du». A. Celentano in C. Rampling. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Di che segno sei?». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «L’incorreggibile». Barvni film. RTF GORICA ■A, i . u, Trieste 101 Radio Televizorji — Hi-Fi — gospodinjski stroji PHILCO - SINUDYNE - ARISTON - MIVAR INDESIT — IGNIS — EUROPHON OLMAR - SANSUI — THORENS - - UHER AUGUSTA - LUKMAN - BOZAK ARAI — SANYO — LEUCO Knjižna zadruga ‘SREČANJE-INC0NTR0» ki jo sestavljajo slovenski in italijanski demokrati, prodaja, ob priliki prve obletnice ustanovitve, knjige, revije in plošče s 15-odstotnim popustom do 31. decembra t.l. ULICA SV. IVANA 10 - TEL. 31-045 - GORICA TRADICIONALNI VSAKOLETNI IZLET ZA NAROČNIKE, ČITATELJE IN PRIJATELJE V aprilu s Primorskim dnevnikom z letali v Bukarešto in v Karpate Od velike noči do prvomajskih praznikov v treh obroki||| - Povsod prvorazredni hoteli, povsod najboljše usluge - 360 km z avtobusi * Folklorne prireditve, zanimivi ogledi itd. Dragi naročniki in čitatelji Primorskega dnevnika! Že iz naslova ste videli, da je cilj našega letošnjega tradicionalnega izleta Romunija. Takoj naj vam povemo, da bo to zanimivo, poučno, a tudi veselo in zabavno potovanje, saj so Romuni znani kot veseli ljudje, gostoljubni in tujim turistom zelo naklonjeni. Kljub temu, da nam je Romunija blizu — vsaj zdi se nam tako — pa je vendarle zelo daleč. Zato bomo morali potovati z letalom, kajti če b; se odločili za avtobus, tedaj bi za več kot 1.300 km dolgo pot j v eno smer potrebovali vsaj dva \ in pol dni oziroma pet dni za samo | potovanje. Tudi z vlakom bi ne bilo : nič bolje, saj bi morali v vagonih j presedeti več kot 60 ur, se pravi j skoraj tri dni in dve noči vmes. Z letalom, modernim reaktivcem DC-9 slovenskega podjetja Inex Adria, pa bomo pot preleteli v manj kot dveh urah'in se sveži in spočiti spustili na glavno bukareštansko letališče Otopeni. Jasno je, da smo za glavno točko .našega obiska v Romuniji izbrali .prav glavno mesto Bukarešto in k temu dodali še izlet v Južne Karpate. To nam go omogočilo videti vse tri karakteristične romunske krajine, in sicer ravnino, gričevje in gorati svet, saj je znano, da ima Romunija 33 odst. ravnine, 36 odst. gri-.čevja in 31 odst hribovja. Seveda pa bomo videli le delček te romanske države na jugovzhodu Evrope, vendar smo prepričani, da si boste lahko ustvarili jasno sliko ne samo o njenih lepotah, ampak tudi o življenju ljudi, ki tam bivajo. Toda začnimo s kratkim opisom našega potovanja. Kot smo že rekli, si bomo najprej ogledali Bukarešto. To je nad 500 let staro mesto, nekdaj imenovano «mali Pariz», od katerega pa je ostalo bore malo. Predvsem v povojnih letih se je mesto izredno razvilo, tako da šteje danes nad en milijon šesto sto tisoč prebivalcev. Romuni so izredno ponosni nad načrtovanjem mesta, kjer je je prijazno in postrežljivo, tako da se človek v njem zelo dobro počuti. so zrasle nove, moderne četrti, s širokimi ulicami — a vse mesto je prepreženo s parki in vrtovi, tako da je novi naziv za Bukarešto «mesto vrtov». Bukarešta je politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno središče Romunije. Petina vse romunske industrije je koncentrirana v okolici mesta, kjer je 13 univerzitetnih ustanov s 60 stolicami, 261 . ustanov za znanstvene raziskave, 16 gledališč, 43 muzejev itd. Tu je- tudi sedež romunskega patriarha, tu so številni spomeniki in .cerkve vredne ogleda. Zanimiva je tudi okolica Bukarešte, zlasti veliki parki in gozdovi. Romuni polagajo največjo pozornost na zaščito narave in zato je v državi 70 zaščitenih naravnih parkov, med njimi tudi nekateri gozdovi v sami okolici Bukarešte. : Še nekaj besed o izletu v Karpate. Pot nas bo vodila mimo s petrolejskimi vrelci prepreženo ravnino do Sinaie in do Brasova, srednjeveškega mesta z 200.009 prebivalci. Pokrajina je izredno lepa, podobna Do-iomitom in velja tudi kot taka. Brasov je prav tako zelo pomembno politično, ekonomsko in kulturno. središče z bogatimi zgodovinskimi spo-taeniki ter: «odskočna deska» za številna turistična naselja v Južnih Karpatih. Med temi je najbolj znana karpatska Cortina - Poiana Brasov, ki slovi po vsem svetu. Kot pred tremi leti v Španijo, tako -bomo tudi tokrat potovali v izmenah, saj. imamo na razpolago le eno letalo, ki bo v treh izmenah prepeljalo 336 izletnikov (po 112 vsakokrat). Vsako potovanje bo enako, tako da velja program potovanja za vse tri predvidene lete, ki se bodo zvrstili tja od velike noči do konca aprila. Program je naslednji: PRVI DAN Ob 15. uri odhod avtobusov izpred . sodne palače v Trstu na ljubljansko letališče Brnik, nato ob 18.25 odhod letala za Bukarešto. Vožnja traja manj kot dve uri. Po pristanku na letališču Otopeni prevoz z avtobusi v prvorazredni hotel «Athènèe Palače» v samem središču mesta. Večerja in prenočišče v dvoposteljnih ■ sobah s kopalnico. Hotel je eden od štirih najboljših hotelov v Bukarešti. Poleg restavracije ima vrsto salonov, night club, trgovino itd. V njem je tudi menjalnica, frizer, «taverna» itd. Oseb- DRUGI DAN Po zajtrku v hotelu odhod na ogled mesta do poznih popoldanskih ur. Na razpolago bomo imeli svoje avtobuse z vodiči (v italijanščini), ki nas bodo spremljali od začetka do konca našega potovanja. Ogledali si bomo najvažnejše zgodovinske in kulturrie spomenike Bukarešte, med njimi Sodno palačo, Romunski avditorij, vilo Minovici, Slavolok, patriarhalno cerkev itd. Zapeljali se bomo tudi v okolico Bukarešte, kjer bo posebno zanimiv ogled palače Mo-gosoaia (v istoimenskem parku), nekdanjem sedežu vojvod ter obisk muzeja «Romunska vas», ki v etnografskem smislu prikazuje najbolj značilno vaško arhitekturo vseh dežel Romunije. Tu bomo tudi na kosilu, pod večer pa se bomo vrnili v naš hotel, kjer se bomo za dobro juro odpočili, kajti,že ob 18.30 bomo I spet zasedli prostore v naših avto-! busih in se odpeljali v gledališče j na folklorno »redstavo. Tu je treba omeniti, da imajo Romuni j^i^dno razvito folSSoro, ki se lahko meri z najbogatejšimi folklornimi stvaritvami v Evropi. Prikazali nam bodo splet romunskih plesov in narodnih pesmi iz vseh dežel države. Po prireditvi se bomo odpeljali v karak-terištičho restavracijo na večerjo in po njej spet v hotel. Tu naj še o-rheriimo, da se lahko' program spremeni v toliko, da bomo odšli takoj na večerjo; folklorni program pa bo med samo večerjo. Ker že govorimo o jedači naj omenimo nekaj romunskih specialitet: Mititei (sveže klobase na žaru), fri-gasni (vrsta ražnjičev), piaciuta (sladica s sirom). Romuni imajo tudi dobra vina, n. pr. odličen rizling, vino «fateasca» (belo) in «babaea-sca» (črno), zelo dober konjak in tudi slivovko. TRETJI DAN Po zajtrku se bomo odpeljali v 180 km oddaljeni Brasov v Karpatih. Seveda se bomo med potjo tudi ustavili, najprej v Ploestiju, središču romunske petrolejske industrije. Kako črpajo nafto bomo videli že med • potjo, v mestu pa si bomo ogledali - edinstven «petrolejski muzej». Od tu se bomo odpeljali v Sinaio, že v gorskem svetu. Tu je zanimiv grad Peles, v katerem je danes muzej srednjeveške umetnosti. Ustavili se bomo v hotelu «Palas», kjer bo kosilo, po kratkem počitku pa bomo popoldne nadaljevali pot v 60 km oddaljeni Brasov, kjer se bomo namestili v najboljšem in .spet prvorazrednem hotelu «Carpati». Tu se bomo nekoliko odpočili, potem pa bomo odšli na večerjo v karakteristični lokal «Cer-bul Carpatin», kar bi po naše pomenilo «Karpatski jelen». V karakterističnem lokalu bo seveda tudi karakteristična večerja, poleg nje pa spet nastop folklorne skupine, ki je še posebej znana zaradi svojega veselega programa, pri kate- Otopeni — glavno letališče Bukarešte. rem sodeluje tudi občinstvo. Vseka-kor.-bo to zanimiv in vesel večer. , ČETRTI DAN že v uvodu smo rekli, da je Brasov zanimivo mesto, ki 'je ohranilo, mnogo zanimivosti iz srednjega veka. Te si bomo ogledali; med njimi zelo znano «Črno cerkev» v gotskem stilu, potem pa se bomo odpeljali v karpatsko Gortino, v Poiane Brasov, kakih 12 km od Brasova. Poiana Brasov slovi kot najlepše karpatsko letovišče. V njem je vrsta odličnih hotelov in restavracij, od tod vodijo ceste in steze v gorski svet Karpatov. To je značilno turistično središče, kjer traja sezona od 1. januarja do 31. decembra. opazili, da je bil doslej program izpolnjen takorekoč - od ranega jutra do poznega večera in da ne' boste imeli mnogo časa za nakupe in podobno. No, ta dan je namenjen prav temu, to bo prosti dan. Ne prav stoodstotno prost, kajti dopoldne bomo imeli kratko predavanje ,ki pa bo prav gotovo vse zanimalo. Gotovo ste že slišali za prof. Asla-novo in za gerovital. Mnogo se je o tem pisalo, mnogo je ljudi iz vsega sveta; ki prihajajo v Bukarešto, da se podvržejo terapiji gero-vitala. Kakšna je ta terapija, kako se zdravi z gerovitalom, ali je to res sredstvo, ki ustavi starost? To so vprašanja, na katera bomo dobili . pa bo tudi možen vpis na kolektivni potni list. To, kar vas morda najbolj zanima, namreč koliko bo izlet veljal, pa smo pustili za konec: CENA POTOVANJA JE 125.000 LIR, v kar je všteto: 1. Avtobusni prevoz iz Trsta na ljubljansko letališče in obratno. 2. Letališke takse. 3. Prevoz z letališča v Bukarešti v hotel in obratno. 4. Bivanje v Romuniji v hotelih najvišje kategorije v dvoposteljnih sobah s kopalnico in WC. 5. Kompletna oskrba od večerje prvega dne do kosila petega dne, vštevši obroke v karakterističnih restavracijah. 6. Obiski in ogledi kot po programu z vključenimi vstopnicami, kjer je tò predvideno. 7. Izlet v Karpate. 8. Vodiči na vsem potovanju. 9. Večerja v letalu (na povratku), 10. Vizumi. 11. Napitnina. 12. Spremstvo. V ceno niso vštete pijače. DOPLAČILA Za enoposteljno sobo (če bo na razpolago) 18.000 lir. Za vpis na skupni potni list 1.000 lir. To je, dragi naročniki in čitatelji našega dnevnika, vse kar smo morali povedati o našem letošnjem tradicionalnem izletu. Omenimo naj še, da stane letalska vozovnica na redni progi Ljubljana - Bukarešta in obratno več kot 92.000 lir, pa lah ko torej sami presodite, če je naše potovanje poceni ali ne. Sedaj pa še poglejmo, kako je z .vplačili in kakšni so termini: Vpisovanje se začne v petek, 2. januarja 1976 in se zaključi ob oddaji zadnjega prostora (vpisovanje bo kot običajno v upravi našega dnevnika v 1. Montecchi 6 in v uredniš- Bukarešta , — središče mesta Pravijo, da je pomlad v teh krajih odgovor-prav. na tem predavanju, izredna lepa, in zato -je Ppiana Brasov tudi cilj mnogih poročnih potovanj. Naše potovanje seveda ne bo poročno, zaradi česar se bomo po ogledu tega letoviškega .kraja .pp-1 dali v najznamenitejši ..lokal.. «Sura Dacilor» (Koliba Dačev). To je lokal, kakršnih ni na svetil. V ' njem nam bodo pripravili kosilo, prebavili pa ga bomo v avtobusu, ki nas bo popoldne odpeljal spet v Bukarešto, kjer bomo spet zasedli naše sobe v hotelu «Athènèe Palàcè». Tu bo tudi večerja, po njej pa prosto.: Kdor bo truden in zaspan, bo 'šel spat, ostali pa bodo večer lahko preživeli v night clubu ali pa se odpravili na nočni potep po Bukarešti. PETI DAN In že smo pri zadnjem dnevu našega bivanja v Romuniji. Gotovo ste katerem bomo stanovali. ki ga bo imel zdravnik, z Inštituta prof. Aslanove. Predavanje . bo ' kratko, morda : bo trajalo slabo uro,- potem pav boste 'res prosti (prisptnost na .predavanju seveda ni obvezna! ).' Dopoldne boste lahko obiskali kakšen, muzej ali galerijo, ki vas še,- posebej zanima, po kosilu pa se boste lahko odpravili v i supermarket «Victoria» ali pa v eno od trgovin «Comturist», kjer je največja : izbiraspominkov, a tudi drugega blaga, a, kjer se vse plača , v : tuji, valuti. Čas bo še prehitro minil, kajti okoli 19. ure se bomo odpeljali na letališče (na letališču je prosta capinska cona), kjer nas ; bo čakalo'. naše letalo in nas odpeljalo v Ljubljano, kamor bomo prispeli okoli 22. ure. še prevoz v Trst in ob . polnoči ; bomo spet doma. To je v kratkem opis našega potovanja v Romunijo. Upamo, da ste iz njega lahko razbrali, da bo potovanje res tako, kot. smo .v začetku napisali: zanimivo, poučno, zabavno in veselo. *# * Sedaj pa poglejmo, kako se bo odvijala naša veriga poletov. Prvo potovanje bb trajalo od velikonočne sobote 17. aprila do srede 21. aprila;, drugo potovanje bo od srede, 21. aprila do nedelje, 25. aprila; tretje potovanje, pa bo od nedelje; 25. aprila do 'četrtka, 29. aprila 1976. Kot smo že omenili, velja za vsako potovanje enak program, kot je zgoraj opisan. Če bo zanimanje naših čitajeljev, in naročnikov večje, tedaj bomo skušali doseči še en^let, ki bo trajal od 29. aprila do '3. maja., Vendar , to ni ; gotovo, kajti zaradi prvomajskih praznikov so težave s hoteli. Omenimo naj'še, da bodo vsi prijavljeni- izletniki; dobili, pred odhodom podrobna navodila, tudi v zvezi z vizumi, valuto in drugimi- praktičnimi nasveti. Že sedaj pa lahko tvu našega dnevnika v Gorici). Urnik vpisovanja v Trstu: v petek, 2.: (samo za naročnike PD) in v soboto, 3. januarja (za ostale) od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, v ponedeljek 5. in sredo 7. januarja 1976 pa med 9.00 in 14.00 — seveda če bo do takrat še kaj prostorov. Vpisovanje v Gorici bo med običajnimi uradnimi urami. Ob vpisu je treba vplačati 40.000 lir, drugi obrok v znesku 40.000 lir do 3. marca 1975, tretji obrok v znesku 45.000 lir pa do 1. aprila 1976. Dnevi obročnih vplačil bodo pravočasno javljeni v našem dnevniku. Pripominjamo, da telefonskih naročil oziroma rezervacij ne sprejemamo! Ob vpisu prinesite s sabo veljavni potni list ali osebno izkaznico, če se nameravate vpisati na kolektivni potni list. VAŽNO OPOZORILO! Kdor bi se moral iz vzrokov višje sile; odpovedati potovanju, lahko to stori do 1. marca 1976. V tem primeru mu bo povrnjena vsa vplačana vsota. Za odpoved v času med 1. in 16. marcem 1976 se zaračuna 15.000 lir odškodnine, v času od 17. marca do 1. aprila 55.000 lir odškodnine, po prvem aprilu pa celotni znesek aranžmana. Izletnike prosimo, da upoštevajo omenjene termine in zneske, za katere smo pogodbeno vezani. V vsakem primeru pa lahko izletnik, ki bi se moral potovanju odpovedati, nadomesti svojo osebo z drugo in v tem primeru seveda ne izgubi ničesar. Vsem našim zvestim izletnikom želita Primorski dnevnik in vodstvo potovanja mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu 1976 ter še posebej kar največ užitka na v Ro povemo, da bo .treba itoeti za poto-1 n&še'm letošnjem potovanju vanje veljavni potni list, prav tako 1 munijo! NASE OSREDNJE KULTURNE USTANOVE V LETU 1975 Predsednikom oziroma ravnateljem štirih osrednjih zamejskih slovenskih kulturnih ustanov smo zastavili vprašanja, kako ocenjujejo pravkar zaključeno leto 1975 s stališča svojih ustanov in kakšen je njihov program za prihodnje leto. Odgovarjali so: Filibert Benedetič za Stalno slovensko gledališče, Gojmir Demšar za; Glasbeno matico oziroma za glasbeno delovanje GM, Stanislav Renko za Narodno in študijsko knjižnico ter Klavdij Palčič za Slovensko prosvetno zvezo. Filibert Benedetič: SSG ŠE VEDNO ČAKA NA UREDITEV STATUSA Gledališko leto poteka od zgodnje jeseni do konca pomladi. Naš novoletni obračun obsega zato dve poslovni dobi. To kajpada samo iz formalnega vidika, kajti v 30 letih neprekinjenega delovanja se še ni zgodilo, da bi se vsaj v eni sezoni uresničile obljube o ureditvi našega težkega finančnega stanja. Ob zaključku vsake sezone rešujemo najnujnejša življenjska vprašanja za nazaj, v začetku vsake sezone pa, iščemo možnost, kako sploh začeti. Ujeti v ta mehanizem vseskozi žimmo (slabo) na račun pričakovanj. Kar se mene tiče, stopam v dvanajsto leto neprekinjenega gledališkega službovanja. Kakor vsi novoletni prazniki iz te dobe, tudi letošnji predstavljajo pravo moro. Kolektiv namreč (naravno) pričakuje, da bo prejel, , kar si je z napornim delom in velikimi težavami prislužil. Potrebnih sredstev pa od nikoder ni. Zaradi tega je treba potrpeti in ob novoletnih praznikih oživljati pričakovanja. Po sedemletnih obljubah o ta-kozvani publicizaciji SSG, oziroma v priznanju stalnosti s strani ministrstva za turizem in prireditve, smo letošnjo jubilejno sezono začeli na podlagi nove obljube o posebnem zakonu. V pričakovanju, njegove uresničitve, potem kò je publicizacija SSG splavala po vodi (kljub prizadevanjem krajevnih ustanov, dežele Furlanije -Julijske krajine, predstavnikov strank ustavnega loga, zunanjega ministrstva, ministrstva za turizem in prireditve, vsedržavnega združenja, gledaliških dejavnosti, sindikatov), sta se tržaška občina in pokrajina obvezali, da bosta izstavili SSG jamstvo za nadaljnjo zadolžitev, ki bi morala globalno znašati približno 340 milijonov lir, plačljivih v 20 letih. Ker bodo v tej vsoti zapopadeni vsi dolgovi, izvirajoči iz neuresničenih obljub, bo potrebnih za zaključek jubilejne sezone še 100 milijonov, ki bi jih morali prejeti vnaprej iz obljubljenih podpor do leta 1981 (?!). Jubilejno sezono smo začeli z velikim uspehom. Realizirali smo «Dva bregova», «Staro gardo» in «Barbare». Obnovili smo «Rižarno», «Za narodov blagor» in komedijo «Anatolov dvojnik». Prvi dve obnovitvi smo tudi posneli za ljubljansko televizijo. V Trstu smo izvedli gostovanje Jugoslovanskega dramskega gledališča z Nuši-čevim «Mister dolarjem», v Gorici pa gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega s Hiengovim «Izgubljenim sinom». Najmlajšim smo nudili «Ostržka» Primorskega dramskega gledališča. Obnovili smo Štokovo burko «Ne kliči vraga!» in z njo nastopili v Krmim. Aktivno sodelujemo v pripravah Dneva emigranta v Benečiji. U-spešno nadaljujemo z baletno šolo. Obisk je povsod zadovoljiv in gledališče vseskozi opravlja svojo kulturno nalogo ob nenadomestljivi odločni podpori vseh Slovencev. Kar pa zadeva obljube in pričakovanja, tudi.po.,izidu junijskih volitev in dosego sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, moja največja želja ' je, da bi naš kolektip, vsaj do zaključka jubilejne sezone, še naprej z enako potrpežljivostjo-in isto zvestobo kot doslej sprejemal naloge kulturnega poslanstva v naši družbeno - politični stvarnosti in za našo narodnostno skup-nbst. Gojmir Demšar: LETO JE BILO PLODNO Delovanje Glasbene matice bi lažje ovrednotil ob zaključku šolskega leta in koncertne sezone, vendar je tudi ocena dela v koledarskem letu dokaj zanimiv odraz stanja in razvoja naše centralne glasbene ustanove, njenih pozitivnih postavk in senčnih strani. Pri delovanju glasbene šole sodi med prve močan porast števila dijakov (zlasti v Gorici), otvoritev nove podružnice v Bazovici, deloma tudi uspehi pri prizadevanjih za nadaljnje oblikovanje pedagoške funkcije šole. Letošnja statistika prikazuje 45 prireditev, pri katerih so samostojno nastopili ali sodelovali solisti in ansambli ' Glasbene šole. Med pomembnejše sodijo vsekakor samostojni koncertni nastopi absolventov, odlična uveljavitev posameznikov na glasbenih tekmovanjih in mednarodnih glasbenih srečanjih ter nastopi solistov z orkestrom Glasbene matice in orkestrom RTV Ljubljana. Med zelo koristne glasbene pobude spadajo tudi letos nastopi solistov glasbene šole, gostov iz matične domovine in orkestra Glasbene matice na slovenskih srednjih in osnovnih šolah v zamejstvu ter na osnovnih šolah obmejnih krajev v Jugoslaviji — skupno 14 nastopov. Dokaj razvejana dejavnost glasbene šole in nagel porast števila dijakov pa imata tudi senčne strani, saj sta tudi letos povzročila precejšnje težave. Pomanjkanje pedagoškega kadra je postalo še bolj očitno, prav tako pomanjkanje učilnic — zlasti v Gorici, kjer je položaj skoraj nevzdržen. Pri tem moramo upoštevati, da se številni pedagogi Glasbene matice u-dejstvujejo kot pevovodje, dirigenti instrumentalnih ansamblov ali drugače na glasbenem področju. Tudi z namenom rešitve problema učnega kadra in njenega finansiranja je Glasbena matica že 1. 1971 začela akcijo za publici-zacijo glasbene šole, za katero so se zavzeli predstavniki vseh političnih struj Slovencev v Italiji. Kljub intervencijam pa se to, za Glasbeno matico zelo pomembno vprašanje, tudi letos ni premaknilo z mrtve točke. Tudi letos je Glasbena matica uspešno nadaljevala z organizacijo koncertnih prireditev v Trstu in v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici, tudi v Gorici. " Abonmajski kóncerti so našli lep odziv pri občinstvu, še posebno pri mladini ter predstavljajo pomemben dejavnik v našem kulturnem življenju. Prepričan sem, da bomo z organizacijo abonmajskih koncertnih prireditev, ki naj približajo našemu občinstvu glasbeno umetnost in ga seznanijo z domačo in tujo glasbeno ustvarjalnostjo in s priznanimi umetniki, tudi v prihodnjem letu zadovoljili obiskovalce naših koncertov. Klavdij Palčič: 1975 — 30-LETNICA OSVOBODITVE 1976 — 100-LETNICA CANKARJEVEGA ROJSTVA Leto 1975 je potekalo za SPZ in za vsa njem društva, koi za vse , demokrate, v zmmenju 30. obletnice osvoboditve in zmage nad mcifašizmorh. Ta ' pomembni jubilej je bil priložnost, da so društva še posebno zaživela ter se marsikje obnovila in prerodila in skoraj j ni bilo kraja, kjer bi tega zgodovinskega 'dogodka ne proslavili na èn ali drugi način. Vse to nam daje ponovno potrditev, da so o-stali ljudje zvesti vrednotam izpred 30 in več let; velika udeležba mladih pri teh proslavah pa nam je vlila zagotovilo o kontinuiteti mšega ljudskoprosvetnega in družbenega dela ter upanje, da bomo končno dosegli; kar pritiče slovenski narodnostni skupnosti. Ob ocenjevanju uspehov in težav v letu 1975 ne moremo mimo širše družbene stvarnosti, ki jo pretresajo krize in ki neizogibno odseva tudi na našo ožjo narodnostno stvarnost. Pri tem. gre za celo vrsto nerešenih problemov, med katerimi tudi problem rabe slovenščine v izvoljenih upravah. Negativni odgovor Rima prihaja nad nas kot mrzla prha po nedavnih italijansko - jugoslovanskih dogovorih v Osimu, ki so bili nedvomno : velik korak na poti zbliževanja med sosednima mrodoma. To je odprlo, upanje tudi naši manjšini, da bo odigrala vlogo, ki ji pritiče. Največje jamstvo, da lahko z optimizmom zremo v novo leto, prihaja od vedno večje osveščenosti naših ljudi,-ki -z voljo in požrtvo- valnostjo ščitijo in negujejo naš jezik in našo kulturo. Prva naloga SPZ v novem letu bo občni zbor, ki bi moral prinesti potrditev veljavnosti dosedanjega dela ter usmeriti bodoče kulturno -prosvetno delovanje na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji k še popolnejšemu pokrivanju kulturnih potreb našega ljudstva. Kot je preteklo leto potekalo t> zrtamenju 30. obletnice osvoboditve, tako bo prihodnje leto potekalo predvsem v znamenju proslavljanja 100-letnice Cankarjevega rojstva. Obenem pa bodo še naprej tekli naši napori v smeri povezovanja s kulturno - prosvetnim delom v matični domgvjnf v smislu enoten ja slovenskega - kulturnega prostora in tudi v smeri iskanja dialoga s kulturo večinskega naroda pri nas. Stanislav Renko: MNOGO NAREJENEGA MNOGO JE ŠE TREBA NAREDITI V Delovanje NŠK v Trstu v letu 1975 ocenjujem kot pozitivno, ker je NŠK —- če naštejem samo glavne primere delovanja v letn*1975: — organizirala (po cikluse^sestih predavanj o slovenski umetnosti v letu 1974) ciklus osmih predavanj o slovenski književnosti z najbolj kvalificiranimi predavatelji z ljubljanske univerze; — priredila dobro uspeli tržaški dan posvetovanja Društva BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE s skoraj 200 udeleženci ter zanje pripravila dve v 250 izvodih razmnoženi posebni poročili: o osnovnih podatkih o Slovencih v Italiji in o slovenskih knjižnicah v Italiji ter razstavo slovenskih bibliografij od Trubarja pa do danes; — odsek za zgodovino je izdal že H. Zbornik pod naslovom BOJ ZA SVOBODO, posvečen 30-letnici osvoboditve in njeni predstavniki so tudi sicer sodelovali v koordinacijskem odboru za proslavo ' te obletnice; — izdelala je pripombe k prve-: mii in drugemu osnutku predloga deželne vlade za deželni zakon o knjižnicah, muzejih in arhivih in dosegla, da drugi predlog celo poimensko upošteva tudi našo NŠK ter začela s pripravo pripomb k predlogu državnega zakona rimske vlade o ukrepih za zaščito arheoloških, umetniških in zgodovinskih dobrin; — opravljala redno delo tako knjižnice same, ob pomoči NUK iz Ljubljane, kakor tudi njenih treh odsekov: za zgodovino, za etnografijo in za slovenski jezik. * * * Odboru NŠK pa ni uspelo rešiti niti v letu 1975 naslednjih zadev: — še vedno nismo mogli preskrbeti ustreznih prostorov, temveč nam je uspelo s pomočjo uvidevnosti ŽTT, ki je začela s pre-zidovanjem in preurejevanjem I. nadstropja in dela pritličja nekdanje tiskarne Graphis v Ul. sv. Frančiška 20, obenem se ureja še tretji prostor skladišča v Kulturnem domu v Ul. Petronio, kjer bodo bodoči prostori treh odsekov NŠK; — ni nam še uspelo doseči povišanega prispevka iz javnih sredstev — ravno narobe: za letošnje leto so se ti prispevki celo znižali za več kot 65 odst. v primerjavi z letom 1973, namesto da bi se zvišali za najmanj 30 odst. za kolikor je v teh treh letih narasla draginja; — tudi drugega letnika LETOPISA NŠK (za leto 1972/73) nam še ni uspelo izdati. Bolj podrobno pa bo letošnje delovanje obrazloženo na prihodnjem rednem občnem zboru v poročilih tajnika in upravnika konec meseca januarja. Za leto 1976 pa imar mo v načrtu predvsem: Preselitev v nove prostore v Ul. sv. Frančiška 20. Ciklus treh predavanj o slovenski glasbi. Sodelovanje z ostalimi našimi kulturnimi organizacijami pri proslavi 100 - letnice rojstva Ivana Cankarja s predavanjem, razstavo njegovih del (tudi v prevodih), vzidavo spominskih plošč na stavbe v Trstu in Gorici, kjer je v zadnjih letih enajstkrat predaval. Dokončna ureditev prostorov v Kulturnem domu tudi za naše odseke. Odsek za slovenski jezik zagotavlja, da bo po večletnem delu končno izšel prihodnje leto zemljevid tržaškega območja z izvirnimi krajevnimi in ledinskimi i-meni. Odsek za zgodovino bo povečal delovanje in po možnosti pripravil že tretji zbornik. Okrepili bomo tudi sodelovanje z matično domovino, a natančnejši načrt sodelovanja NŠK bo vsebovalo predsednikovo poročilo na januarskem občnem zboru. NŠK bo v prihodnjem letu — vedno zvesta tej usmeritvi — pripravila tudi petletni načrt v prepričanju, da bo obveljalo načelo večje pristojnosti naše deželne avtonomne zakonodaje glede izvajanja člena 3 posebnega deželnega statuta. . ; -w-ubilejno leto 1975 — 30-letnica osvoboditve — nas j je zavezovalo, da se na dostojen način oddolžimo 1 $f žrtvam narodnoosvobodilnega boja, padlim na bo-!’ jiščih naše ožje in širše domovine, umrlim v koncentracijskih taboriščih, padlim v aktivističnem delu, pogrešanim v vojni vihri. Radi smo sprejeli to zavezo ker nosimo v sébi nikoli ugasli čut hvaležnosti dc \:seh tistih, ki so v boju za našo svobodo žrtvovali največ, kar so lahko žrtvovali — svoje življenje. Skozi vse.'leto, predvsem ,pa okoli 1. maja, na sam zgodovinski dan, ko so enote jugoslovanske narodnoosvobodilne ■ ;, vojske osvobodile Trst in z njim vso Primorsko in ' Istro', smo prirejali spominske svečanosti, razstave, tiskali knjige in pisali spominske sestavke v počastitev dogodkov, ljudi in tudi najmanjših epizod iz te veličastne epopeje izpred tridesetih in več let. In pred nami so bolj kot sicer vstajale žive podobe predanosti ih zvestobe brez primere, zgledi drznosti in junaštva, ki so danes kot neverjetna pravljica, pa so vendarle bili resnični primeri resničnih ljudi, preprostih, iz brezimne množice vstalih in v zarjo svobode stopajočih s preziranjem smrti in z veselo pesmijo na ustih. Iz meglic preteklosti so se pred nami izvijale kolone utrujenih brigad in bataljonov in če si odmislil svet okrog sebe, si zaslišal regljanje brzostrelk in strojnih pušk, pokanje bomb in granat, pa tudi jok nedolžnih otrok in žena, pa skozi stisnjene zobe izpuščeno kletev, vrženo nacifašističnemu sovragu v njegov poživinjeni obraz, ko je požigal in moril po naših vaseh ali se naslajal ob mukah izglodanih internirancev v tolikih taboriščih smrti širom po Evropi od ruskih step in Severnega morja do Tržaškega zaliva, do sivih zidov grozljive Rižarne. Zagledal si plamene, ki so požirali naše domove, a med njimi vihranje zastav, zastav naše. nezadržne poti v -svobodo kljub vsemp jn kljpl? vsem, ki so na tej poti za vedno omahnili. Kajti to je bilo povelje dneva : naprej, samo naprej, saj. cilj je ■ jasen, svetel in dosegli ga bomo z uporno voljo po prostosti, po svobodi. >na: svoji ta: > ... Oživljanje spominov pa je šlo še dlje od prireditev in govorjenih ali pisanih besed. Marsikje so prav to okroglo obletnico izkoristili za postavitev večjih ali manjših spomenikov ali spominskih plošč padlim v NOB. In tako se je v letošnjem jubilejnem letu število takih spominskih obeležij ■ v slovenskem zamejstvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini povečalo za 11. Nove spomenike so po časovnem zaporedju postavili vaščani in občani 24. aprila z odkritjem spomenika - muzeja Rižarne, 1. maja v Križu, 1. junija v Dolini, 9. septembra v Gročani, 28. septembra v Podgori, spominske plošče pa 10. maja v Devinu, 11. oktobra v Barkovljah, 7. decembra v Zdravščini ter 28. decembra v Trnovci, Prečniku in Slivnem. Nekaj spomenikov so v letošnjem .etu začeli graditi ali pa so še v teku akcije za njih postavitev. Vse te akcije, vsi ti spomeniki in plošče so v veliki meri, če že ne izključno, izraz spontanih pobud, rezultati nabirk, katerim se ni odtegnil nihče in dolgi seznami darovalcev, ki smo jih skozi vse leto in jih še objavljamo v našem dnevniku, so lep dokaz, da naši ljudje svojih žrtev, svojih junakov, v boju za svobodo, ne bodo pozabili nikdar in da. je prav naša mladina tista, ki nosi naprej na svoj način a nič manj spoštljivo, kot sami neposredni udeleženci partizanske epopeje, ideale narodnoosvobodilnega boja, ki so patriotizem, bratstvo med narodi, svobodoljubnost in nepopustljivi boj za narodne in socialne pravice vseh narodov in vseh delovnih ljudi sveta. Naša spominska obeležja zato niso samo simboli slavne preteklosti, ampak so tudi plamenice, ki razsvetljujejo pot k novim ciljem,, k novim dosežkom za našo narodnostno skupnost, za vse človeštvo. JOŽE KOREN DOLINA, 1. junija — Občinski spomenik padlim v NOB. Arhitekti Jagodic, Sforzina, Race, slikar Palčič in inž. agr. Vremec Svfms p7'- . S iipff"' ;:S» TRNOVCA, 28. dec. — Spominska plošča 1 iP- .N ■ ■—'■r v * t - Si! w ' »: im:,m* . 1 s., - «£ TsetnswwE'mv* y s •««<»>« V! p ' i L *•',<<>• /be ' ^ 'k' 4. | A & : ÉÌ *8^ ■ .. PREČNIK, 28. dec. — Spominska plošča SLIVNO, 28. dec. — Spominska plošča j . ^ . «sr;:; UBE“z,o"t ' 19>iò . 1975 OB TRIDi SI t » I («ICI OSVOBODITVE V SPOMIN PADU* a COMUNI ■ . oftCms IWMO AUMSfM OiVIH NABNC2MA DEVIN, 10. maja — Plošča občine padlim v NOB ZDRAVŠČINA, 7. decembra — Plošča pokrajine umrlim internirancem HOROSKOP ZA LETO 1976 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V začetku leta bo marsikje šepalo, ker ste prevzeli tudi naloge, v ^ katerih se šele uva- jate v določenem delu. Potrebna po, zato večja previdnost, kateri pa ; naj sledi odločnost. Med letom bo vse teklo kar prav. Precej ópore boste imeli v sodelavcih. Glede čustvenih zadev bi znalo priti do manjšega spora. Previdni morate biti glede zdravja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z začetnimi komplikacijami si boste utrli pot v bolj gladek potek dogodkov, vendar , bo tudi tu prišlo do nevšečnosti, posebno ob obletnih obračunih. V delu ne bo velikih rezultatov, pa tudi ne padcev. Napredovali boste na položaju in se v družbi uveljavili. Neke spremembe v družini ali sorodstvu. Z zdravjem bo v glavnem dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) če ste na vodilnem ali podrejenem položaju, povsod boste imèli veliko dela in počasi'boste, lezli navzgor. Naj vas to ne moti, pa čeprav moti to koga vaših. Bolje je počasi in previdno, kajti vsaka naglica je nevarna. Veliko opravkov boste imeli z javnostjo. Ne boste imeli pre-včč sreče v tisti ljubezni, ki vam že dolgo ne da spati. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Skozi vse leto boste imeli težave z ljudmi, ki vas obdajajo, kar pa je pravzaprav povsem naravno. Nikoli pa ne bo prišlo do preloma, ali hujših spopadov. Prav tako pa tudi ne do povsem tesnega sodelovanja. Med letom boste šli na potovanje, verjetno spomladi. Pazite na zdravje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Marsikdaj boste morali z delom pohiteti, da bi dohiteti druge ali vsaj spravili pod streho to, kar vam naključje nudi. Ne boste vedno zadovoljni, ven- dar to ne bo odvisno od dejanskega stanja, pač pa od vašega prezahtevnega značaja. Celo v družinskem krogu bo šlo kaj navzkriž. Obetajo se vam poznanstva. Ne bodite v skrbeh glede zdravja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vse do srede leta bo šlo kot po olju, seveda v razmerah splošnega zastoja in krize. Nato pa bi se znalo, kje kaj zatakniti. Krivda bo bolj vaša in ne mečite odgovornosti na druge. Potovanje ali obisk iz daljnih krajev. Neko navdušenje bo kmalu splahnelo. Davno prijateljstvo se bo obudilo in vam popestrilo življenje. Živčne motnje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sporočilo, ki ga boste dobili že v prvih tednih novega leta, bi vam znalo spreme niti pot. Pravzaprav ne bo nič ve likega, vendar bo pripomoglo k izboljšanju položaja. Spremembe tudi v vašem družinskem okolju. Nekaj težav sredi leta. Večji nakupi ali premiki kapitala bi se znali slabo končati. Brzdajte svoje apetite. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Znašli se boste v pole žaju, ki vam ne bo prijal. In vendar druge izbire ne bo. Posebno zato ne, ker se bo vaše okolje znašlo v težavah. Ne bi bilo napak posvetiti nekaj truda stre kovnemu usposabljanju ali bolj resnemu delu. Zadoščenje boste de živeli proti koncu leta. Še več zadoščenja boste letos imeli v svojem krogu in v zdravju. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Za ljudi, ki preradi nasedajo obljubam, ni pametno, da se spuščajo v tvegane posle. Preveč na lahko verujejo v bogastva, ki so lahko ali lažna ali na trhlih nogah. To naj vam bo vodilo v nič kaj mirnih vodah. To pa se bo odražalo tudi v vašem ožjem okolju. Poskrbite, da se be ste vsaj deloma kretali v zdravem okolju. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Življenje zahteva napredovanje ali vsaj težnjo k napredovanju. Hkrati pa ne smete tudi preveč hiteti,, saj so že stari Rimljani rekli, da naj človek hiti počasi. To velja posebno za trgovsko okolje. Motnje boste doživeli tudi doma, vendar bo ob letu obračun pozitiven, kar pomeni da začenjate leto z zaupanjem. To velja tudi za zdravje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Kdor se neke naloge dobro loti, je opravil že pol dela. Tako pravi pregovor. Ni slabo temu slediti. Če drugega ne, boste imeli čisto vest, če bi kaj šlo narobe. Potovanje je na programu ali si ga boste sami zamislili. Težave finančnega značaja se bodo uravnale. To velja tudi za neko vašo čustveno zadevščino, ki se predolgo vleče. Zdravje v glavnem dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša kritičnost in doslednost bo marsikoga motila in zato vam ne bo lahko na delovnem mestu. Kljub temu vztrajajte pri svojem, kajti izplačalo se bo. Med letom boste dobili tudi neko priznanje moralnega, morda tudi materialnega značaja. Ne bodite prezahtevni. Pazite na zdravje in družinsko srečo. ............ VELIKA NOVOLETNA KRIŽANKA 118 VODORAVNO: 1. slovenska zamejska vas, prizorišče Kraške oh-ceti, 6. hud naliv, dež, 11. slovenski zamejski pesnik in urednik revije Dan (Miroslav), 17. japonsko oblačilo s širokimi rokavi, 18. božjepotnik, 19. 105, 20. nerazdruž-ni spremljevalci boga Dioniza, 21. priznavanje kakega nauka o zveličanju ali zaupanje v moč božanstva, 22. začetnici nemškega misleca, ki je utemeljil kritično ali transcendentalno filozofijo, 24. zaslombe, 25. odrsko delo, v katerem se glasba povezuje s pesništvom, 26. angleško ime za več «pop» lokalov, 27. glas trobente, 20. v grški mitologiji Dedalov sin in «prvi letalec», 30. zapuščeni, brez družbe, 31. mišični želodec pri pticah, 32. zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi in Prešernov prijatelj (Andrej, 1800-1840), 34. osoren na pol, 35. začetnici avtorja dela «Cvetje v jeseni», 36tat, zmikavt, 37. neglobok, 38. že v latinščini, 39. odstranjevati umazanijo, 42. staro slovensko rudarsko mesto, v katerem so živosre-brovo rudo odkrili leta 1490, 44. ... in druge, 46. italijanska pevka (Rita), 48. zbadljiva stran revije ... (Dan), 49. ameriški pisatelj - (Stephen, «Rdeči znak hrabrosti»), 51. dolžinska mera, 52. Bohuslav Tablic, 54. predlog, 55. starostne kategorije, 57. angleški pisatelj in kritik (Walter H., 1839-1894), 58. tržaško predmestje s slovensko nižjo serdnjo šolo «Fran Erjavec», 60. italijanski nogometni klub z bogato tradicijo, ki pa letos igra v B ligi, 61. začetnici slovenskega družbeno političnega delavca in sekretarja IB predsedstva ZKJ, 62. nravoslovec, 63. članica britanskega Commonweal-tha in površinsko druga največja država na svetu, 64. pristaniško mesto na polotoku na skrajnem jugozahodnem delu Arabije, 65. zelenjadnica, zel za juhe, 66. prislov, ki zatrjuje nasprotno nikalnici, 67. živalske maščobe, zlasti pri govedu in ovcah, 68. ki je iz enega samega dela, ene enote, 70. okoreli, odreveneli, trdi, 71. medmet, ki izraža začudenje, 72. sa-modej, 73. od 1903 voditelj bolj-ševiške struje v Ruski socialdemokratski stranki (Vladimir Iljič, 1870-1924), 74. prislov, 75. ime tajnika Kmečke zveze in zamejskega političnega delavca Volka, 77. Karl Altmann, 78. latinski veznik, 79. francoski filmski igralec (Alain), 80. tekmec, konkurent, nasprotnik, 81. korist, dobiček, doprinos, 83. seznam z imeni, 85. naselje na Goriškem, vas Dol, občina Lo-kavec, 86. beneški družbeno politični delavec in urednik Novega Matajurja (Izidor), 88. naročnik, 91. toliko na pol, 93. šolarjeva domača dela, 95. norveški pesnik in dramatik (Henrik, «Strahovi»), 97. oranje, 98. če, 99. spreminjajo se v ženski modi, 100. ime partizanskega pesnika Destovnika-Ka-juha, po katerem se imenuje o-snovna šola v Gropadi, 101. osvežujoča in ugodno dražeča pijača, 103. impresija, 105. kožokrilci z zložljivimi krili, vitkega telesa, brez dlak, večinoma rumeno-čmi s strupenim žeLm na koncu zadka, 106. domači izraz za taborišče, 107. drobni predmeti za okras telesa, 108. mestece ob Nadiži s «Hudičevim mostom» in središče Beneške Slovenije, 110. začetnici slovenskega pisatelja, avtorja romana «Človek in pol» (1877-1942), 111. mestece ob zahodni istrski o-bali, 112. mesto ob Soči, kjer so obglavili Gradnika in druge tolminske puntarje tjr drugo najpomembnejše središče Slovencev v Italiji, 113. prebivalec glavnega mesta Grčije, 115. glavno mesto bivše cone B, 117. reva, 118. pehati, porivati, 119. grška boginja, ki so jo Rimljani istovetili z Minervo, 120. privlačnost Istrije. NAVPIČNO: 1. periodično gibanje, menjava poudarjenih in ne-poudarjenih enot, 2. islamski naslovi za prince in plemenske poglavarje, 3. luknjica v snovi, 4. italijanski naftni koncem, 5. medmet, 6. kreganja, 7. znana filmska igralka (Sophia), 8. kalif, s katerim se je začel zmagoslavni pohod islama in ime filmskega i-gralka Sharifa, 9. okrajšava za hektar, 10. neredno bitje srca, 11. Kosovel Srečko, 12. ime slovenskega popevkarja Pestnerja, 13. konfekcije cvetja ali špargljev, 14. penzionirani, 15. odprt balkon, ploščad, 16. lojna bula, 17. cepati, 20. mladi openski gledališki delavec (Marko), 21. dvorec na de- želi ali bajeslovno bitje, 23. žaba, 26. francoski modrijan, ki je izdelal lonec z ventilom za kuhanje pod pritiskom, centrifugalno in parno črpalko (Denis, 1647-1712), 28. krila rimskih legij, 31. pogonski stroj, 32. fotografija, 33. angleški nogometni prvoligaš, 36. reka v angleščini, 37. renomirane, 40. slovenski zamejski politični delavec (Stojan), 41. očka, 43. Dušan Pirjevec, 45. roman E. Zolaja, 47. z žveplom vulkanizirana gumijeva mešanica roževinastega videza, 49. ki se ga da kupiti za malo denarja, 50. od zunaj delujoč na zemeljsko površje, 51. vasica in hrib v Beneški Sloveniji, po kateri nosi ime tudi glasilo beneških Slovencev, 53. prislov kraja, 55. zmrznjen, 56. libijski kralj (1590-69), 57. anorganske sestavine rastlinskih in živalskih materialov, ki preostanejo po gorenjo, 58. mestna četrt, 59. glavno mesto južne Avstralije, 60. predajati (se) udor ju, 63. slovenski zamejski gledališki igralec (Silvij), 65. sklenitve zakonskih zvez pred pristojno uradno osebo, 67. pošteno, 69. osebni zaimek, 70. glavno mesto in važno pristanišče v estonski SSR, 72. eden boljših italijanskih nogometašev (Gigi), 74. ime dveh grških filozof, 76. ki se nanaša na krivuljo, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po premici. 77. karanja, 79. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, 81. ulica na Opčinah, 82. pritrdilnica, 84. kdor poklicno opravlja masažo, 86. računski znaki za seštevanja, 87. reka v Severni Ameriki, ki povezuje je zeri Erie in Ontario, ne na meji med Kanado in ZDA, 89. vest, informacija, 90. menica, katere denarni znesek je treba ob do spelosti plačati, 91. slovenski zamejski književnik in predsednik SSG (Josip), 92. skladbe za osem glasov, 94. veznik, 96. dolinsko športno društvo s predsednikom Silvanom Kiabjanom, 100. mesto v Porurju (ZRN) z znanimi pre mogovniki, 101. lani umrli partizanski skladatelj Pahor, 102. japonsko pristanišče na otoku Hou-šu, 104. vozilo z drsniki namesto koles, za vožnjo po snegu in ledu, 106. povečevalna stekla, 107. ime slovenske zamejske operne pevke Jankovič, 109. delni detajli, 112. premik, 114. Cankar Ivan, 116. Oliver Twist, 117. tako v nemščini. (lako) !jj::::::!:n::!::::P::i!:::::!::in:«!nin!a!H!mSm!n3:!«!lH:n::ii:Hni:i:3ini::iii:n:i5iB:s::::::liiiiiliii^ li...................................................... I3- I * B Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA « I Zato ni čudno, če se je Erenburg kot kronist svoje dobe, kot zapisovalec vsega, kar je doživel in videl, kot pisatelj in navsezadnje tudi kot angažirani politik lotil tega gigantskega opravila z vso resnostjo, prizadevnostjo in angažiranostjo svojega talenta. Kdor je prebral njegov celotni opus, lahko bi dejali njegovo življenjsko pisateljsko delo, bo začuden in pretresen obstal nad veličino minulega, razmeroma kratkega, a življenjsko in zgodovinsko tako pomembnega časa. Tu smo živo in prizadeto navzoči pri umiranju in agoniji starega sveta, strahotnih krčih in porajanju novega, ki je po veliki Leninovi revoluciji krenil po popolnoma novih poteh, obeleženih ne samo s krvjo oktobrskih revolucionarjev, temveč kasneje tudi graditeljev socializma in ne navsezadnje s krvjo Stalinovih čistk, njegove brezobzirne diktature, ki je maličila humanost in priznavala edino zveličavni, despotski in džingiskanski tako imenovani «kult Stalinove osebnosti», čez vse to pa so še štiri leta druge svetovne vojne, ki je spremenila staro, dobro Evropo in mlado Rusijo v pogorišče in pustila na bojiščih in v mestih ter povsod na desetine milijonov trupel mož, žena in otrok. SREDA, 31. DECEMBRA 1975 ČETRTEK, 1. JANUARJA 1976 12.30 12.55 13.25 13.30 16.30 17.00 17.15 18.30 18.45 20.00 20.40 20.50 21.55 22.55 23.30 18.45 19.00 20.00 20.30 22.00 10.00 17.30 18.05 18.20 18.45 19.10 19.30 20.05 20.40 21.05 21.35 21.45 22.35 23.05 23.35 24.00 00.01 18.30 18.45 20.15 20.30 21.45 23.15 24.00 00.03 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Proces proti Robespierru Anketa o poklicih: Posebna serija o kooperaciji Vremenska slika DNEVNIK Program za najmlajše: Prigode mucka Mička, risani film DNEVNIK Program za mladino, risani film Stari čevljar, madžarski film Poljudna znanost: Proces proti Robespierru Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK Novoletna poslanica predsednika republike ANDERSEN PRIPOVEDUJE O ANDERSENU Danes pride na vrsto druga, zaključna oddaja, ki govori o Andersenu in njegovih literarnih umotvorih. Oddajo je pripravila Anna Buiatti ob stoletnici smrti velikega danskega literata Ski show: AKROBACIJE NA SNEGU Gledalci TV bodo imeli danes priložnost občudovati smučarske tekme in tudi smučarske zanimivosti, saj bodo videli, kako more smučar na svojih «dilah» drveti s sto in še več kilometri na uro, pa tudi graditi neverjetne figure, med katerimi so tudi skoki, smrtni skoki in podobno VEČERNA ŠOLA Sloviti francoski komik Jacques Tati bo zabaval občinstvo v pričakovanju novega leta PROGRAM OB KONCU LETA Za konec leta je ital. TV pripravila program v milanskem TV studiu. Program bo vodil Enrico Simonetti, orkester bo vodil Corni Kramer, nastopila pa bo cela vrsta italijanskih solistov in ansamblov DRUGI KANAL Športni dnevnik Veliki komik: BUSTER KEATON Nocoj bodo predvajali tri kratke filme s slovitim ameriškim komikom in sicer film Mesarjev pomočnik, V središču Divjega zahoda ter Za kulisami Večerni koncert Eno leto športa LA FIGLIA DEL REGGIMENTO V Donizettijevi operi bodo nastopili Flora Rafanelli, Anna Mac-cianti, Alfredo Mariotti in Ugo Benelli ob spremljavi orkestra in zbora Tržaške filharmonije, baletne dele pa bo izvajal balet dresdenske državne Opere JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA TV šola: Predšolska vzgoja, risanka Dvoživka in templarji, zaključno nadaljevanje Obzornik STRAŠNI LOVEC BUM BUM Skladatelj Marijan Vodopivec je na besedilo Toneta Pavška napisal malo kantato za otroški zbor, solista in orkester, kantato, ki pripoveduje o lovcu, ki se ga bojijo vse gozdne živali Pravljično mesto, reportaža Veselo pričakovanje, šesto nadaljevanje DNEVNIK Kuhinja pri violinskem ključu: Silvestrski menu Risanke TV žehtnik: Humoristična in satirična oddaja Navada je vošit, folklorna oddaja A. Marodič: ŽRTEV UMETNOSTI, TV komedija Mi se imamo radi, zabavno - glasbena oddaja Novoletna zabavno - glasbena oddaja, pripravila beograjska TV Novoletni ples URA IN ČESTITKA Novoletni ples KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček ; : < n t Risanka DNEVNIK Glasba, carine prosto ŠEST DEKLET NA PALUBI, celovečerni film Zabavno - glasbena oddaja NOVOLETNA ČESTITKA Plesni večer iz Viesbadna ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.25 Maša 12.15 NOVOLETNI KONCERT, prenos z Dunaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Risani film 15.00 BRATJE KARAMAZOVI Peto nadaljevanje po delu Dostojevskega, ki ga je za TV priredil Diego Fabbri 16.00 Program za najmlajše, risani film 16.50 Prigode radovednega kozliča, poljski risani film 17.00 DNEVNIK 17.15 Tarzan v džungli: Tarzan v Indiji 18.45 Pop koncert in Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 LETEČI HUDIČI Film je režiral Edward Sutherland in nastopata v njem znana komika Stan Laurei in Oliver Hardy 21.50 Rock in klasika Izbira iz koncertov ob tekmovanju za mednarodno nagrado mladine v pravkar minulem letu 22.15 Srečanje v Vittoriom Marsiglio 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 14.00 MEDNARODNI SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Garmischa v Zahodni Nemčiji 18.15 Protestantizem 18.30 Tedenska oddaja o judovski stvarnosti 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 Stari in novi plesi 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 OGLEJMO SI JIH ŠE ENKRAT Oddaja predvideva posamezne scene, nastope pevcev in oseb nosti iz bogatega varietejskega programa italijanske TV. Nastopili bodo med drugimi Montesano, Macario, ki se je prav pred nedavnim uveljavil s svojimi nastopi na TV, nastopila bo Gabriella Ferri, rimska popevkarica, ki je vodila oddajo Maz-zabubu in drugi 22.15 Spomin na božič TV film je Frank Perry pripravil po zgodbi Trumana Capoteja V njem igrata Geraldine Page in Donnie Melvin JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.10 JANEZEK IN FIŽOLOVKA Gre za znano zgodbo o dečku, ki je živel s svojo mamo v borm koči, potem pa je edino kravo prodal za peščico fižola, ki ga je vsejal. Na vrtu je zraslo velikansko fižolovo steblo, po ka terem je deček splezal do oblakov, kjer je živel hudobni velikan Deček je velikana prelisičil in prišel do bogastva, ki je njemu in mami omogočilo, da sta lepo živela 9.40 Risanka 9.45 Zlata ptica, lutkovna predstava ljubljanskega gledališča 10.30 Risanka 10.35 Sin ubogega čevljarja - Japonski barvni film 11.55 Dvanajsta ura 12.10 POROČILA 12.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.25 SMUČARSKI SKOKI V GARMISCHU 15.30 Zdravo mladi 16.15 VELIKA ATRAKCIJA, film 17.40 Iz sporeda drugih jugoslovanskih TV studiov 18.05 Ponovitev oddaje MI SE IMAMO RADI 18.45 Okrogli svet 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 KABARET, celovečerni film 21.55 DNEVNIK 22.05 Iz sporeda jugoslovanskih TV studiop KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 12.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.25 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Garmischa 19.30 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 Zorrov sin, celovečerni film 22.00 Avtomobil skozi kamero 22.20 Skadansko jezero, dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.50 Glasba po željah: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Jazzovski ansampel; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Pop in folk glasba; 20.00 Šport: 20.35 Silvestrov večerni program. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 18.30, 20.30 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Zbori in baleti; 9.00 Folk, glasba; 10.10 Otroški kotiček: 12.00 Glasba po željah: 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.35 Pismo iz...; 15.30 Plošče; 15 45 Znanstvena oddaja; 16.10 - 16.45 Ansambel Stranci; 17.00 Po samoupravni poti; 17.00 - 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Veselje in radost želimo; 20.00 Zbori v večeru; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Orkestri. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 12.10 Četrti program; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.20 Gershwinova glasba: 20.00 Novoletno voščilo predsednika republike; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem: Otroški zbor RTV Ljubljana; 9.40 Samoupravljanje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 U-rednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -Češkoslovaška; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.45 «Loto - vrtiljak»; 16.45 Naš podlistek: Fran Milčinski: Fridolin Žolna; 17.05 Otroško-mladinsko in silvestrsko popoldne; 19.50 Pravljica otrokom za Silvestrov večer; 20.00 «Prestolnice smeha»; 24.00 Srečno 1976; 00.05 Prvi ples v Novem letu; 01.05 V veseli družbi; 02.00 Silvestrski juke box; 03.05 Spomini in želje; 04.00 S plesom v novoletni dan. TRST A 8.15. 13.15, 14.13, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Maša; 9.45 Klavirske skladbe; 11.15 Mladinski oder; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Hiti leta 1975; 16.30 Dva orkestra; 18.30 Resna glasba; 19.10 V novo leto; 19.30 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Levstik: «Gadje gnezdo»; 22.05 Glasbeni spored. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Oddaja za najmlajše; 10.45 Nasveti; 12.00 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 Turistične informacije: 14.15 Juke box: 14.35 Naši otroci in mi; 14.45 La Vera Romagna; 15.00.Program za mladino; 16.30 Novoletna oddaja posvečena zamejskim rojakom ;' 17.00 Ob novem letu; 17.15 Poje Janko Ropret; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Operna glasba; 22.00 Koncert. NACIONALNI PROGRAM 8.00. 13.00. 19.00 Poročila; 7,45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Maša; 12.10 četrti program; 15.30 Plošče za mladino: 17.00 Nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba: 19.30 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 22.15 Harfistka Elena Zaniboni. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.07 Radijska igra za otroke: Frane Puntar: Vile, vali, voli; 8.47 S pesmijo v Novo leto; 9.05 Zvoki novoletnega jutra; 9.35 «Ko rdeče rože zapade sneg»; 10.05 Stopinje v snegu...; 11.05 «Po delu kultura, počitek in smeh»; 12.10 Čestitke ob Novem letu; 13.30 Pre gled svetovnih dogodkov v minulem letu; 14.05 Evropa z najlep-šmu željami; 15.15 Zima, zima bela: 16.00 Vedri olimpijski spomini; 17.05 Sinkope iz Celja, 17.35 Vražje koloraturke naših dni; 18.05 Radijska igra - Žarko Petan: Igralci; 19.40 Ansambel Silva Štingla; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Novoletni koncert Simf. orkestra; 21.20 F. Vurnik: Le te fabule inu babje vere; 22.20 Ritmi in melodije v novem letu, 23.05 Literarni nokturno - Veseli koled niki. Vse to najdemo na teh nekaj tisočih straneh Erenbur-gove osebne izpovedi, v njegovih spominih mu je le uspelo ujeti te trenutke, ki so za večno odšli v pozabo in postali zgodovina, čutimo pa tudi iz njegovega pisanja avtorjevo prizadetost, da bi vse popisal čim objektivneje, pravičneje in seveda tudi literarno kar najbolj dognano. Prvi dve knjigi, ki popisujeta v glavnem njegovo pariško življenje od 1908. leta pa do konca prve svetovne vojne, sta seveda časovno nujno tudi najbolj oddaljeni in morda tudi zato objektivno najčistejši in dognani. Plejada likov osebnosti, ki jih je Erenburg srečaval, bil njihov prijatelj in tovariš, je v glavnem mrtva in tudi zgodovina jim je že določila objektivno oceno in njihovo mesto v zgodovini človeške kulture. Če omenimo samo nekaj imen teh nastopajočih in dejavnih akterjev iz prvega Erenbur-govega obdobja, bo stvar takoj razumljivejša: Modigliani, Bracqe, Léger, Picasso, Aragon, Eluard, potem Majakovski, Jesenin pa Pasternak. Portreti teh osebnosti so vtkani v tisti čas in prežarjeni z Erenburgovim neposrednim prijateljskim kontaktom, ki je včasih prinesel in povedal več kot vse učene in poglobljene razprave o delu in življenju omenjenih umetnikov. Zato prevladujeta v teh dveh knjigah umetnost in njeni stvaritelji, pred nami so žive, literarno in memoarsko sijajno skicirane podobe teh ljudi, ki preraščajo eseje in zapiske, to so majhne študije in mojstrovine o njih in dragoceno gradivo tako za dobo kot zanje same. Toda Erenburg je svoje spomine nadaljeval in v tretji, četrti, peti in šesti knjigi se čedalje bolj bližal naši bližnji preteklosti, katere priče so še žive, katerih dejanja imajo še neposreden vpliv in odraz na naše zdajšnje življenje in za katerega imamo nujno še vedno nekakšno subjektivno slabost: mislimo namreč, da lahko vrednotimo in cenimo bližnjo preteklost, še krvno povezano s sedanjostjo, edino pravično samo mi. In kolikor nas je, živih, toliko je tudi mnenj in vrednotenj. Tu, menim, pa tudi tiči na eni strani nesporazum, na drugi strani pa spor okrog Erenbur-govih spominov. Kajti nedavna preteklost so leta Stalinovih čistk, španske državljanske vojne, neposredna krepitev in grožnja fašizma ter končno izbruh druge svetovne vojne. In ko je Erenburg začel v svojih spominih obravnavati in popisovati to razdobje, je tudi nujno prišlo do reakcije na njegove poglede, njegovo pojmovanje tega, ne tako odmaknjenega časa. Kljub vsem sporom, polemikam in ostalemu je dejstvo eno: Erenburgovi spomini so nedvomno iskreno, talentirano napisano delo, ki bo še dolgo zbujalo polemike in spore, delo, ki mu bo čas odvzel nekatere trditve in spoznanja, druge pa potrdil, ostajajo pa vendar prepričljiv dokument dobe in časa prve polovice našega stoletja. V primerjavi z Zweigovimi spomini pod naslovom «Včerajšnji svet» pa imajo Erenburgovi «Ljudje, leta, življenje» bistveno prednost: mnogo bolj angažirani so, njihov pisec ni, kot Zweig, obupal nad stvarnostjo in je svoj obup potrdil tudi s samomorom ter ostajajo tako vendar kos nas samih, sodobnikov dvajsetega stoletja, soustvarjalcev in opazovalcev tega časa, ki bo nedvomno ostal v zgodovini človeštva kot pomembno obdobje tako v političnem kot znanstvenem, etičnem in estetskem smislu. Razdobje, ki je v desetletjih skokovito naredilo stoletne poti in ki kvalitativno tako naglo spreminja podobo našega časa, sveta in zavesti. Drobec tega pa je nedvomno prispeval k vsemu temu tudi Erenburg s svojimi spomini. (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT r' ANKETA PD «ŠPORTNIK LETA 1975» - ANKETA PD «ŠPORTNIK LETA 1975» - ANKETA PD Državna reprezentantka Sonja Miličeva spet najboljša med zamejskimi športniki PRVO MESTO V NAŠI TRADICIONALNI ANKETI JE OSVOJILA ŽE ČETRTIČ NOGOMETAŠ OSKAR RUSTJA NAŠ NAJBOLJ PRILJUBLJEN TEKMOVALEC SONJA MILIČ Rodila se je 22. 7. 1955 in je doma iz Bajte pri Saležu, po poroki pa se je priselila' v Zgonik. Obiskuje drugi letnik Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, kjer se namerava specializirati v namiznem tenisu. Sistem študija na VŠTK je zelo zahteven in ji ne preostaja veliko časa za trening. Prvič je Sonja prijela za lopar pri osmem letu starosti. Leta 1969 je začela z «uradno» dejavnostjo in postopoma je prišel do izraza ves njen talent. Tekmovalna sezona v letu 1975 je bila za Sonjo še posebno uspešna. Največji uspeh je dosegla v e-kipnem tekmovanju A lige, saj je v dobri meri prav njena zasluga, če je ekipa Krasa dosegla naslov državnih ekipnih podprvakinj.. V 16 srečanjih prvoligaškega prvenstva je Sonja dosegla kar 15 zmag in tako bila sploh najuspešnejša igralka v državni konkurenci. Tudi na nedavnem prvem delu letošnjega prvenstva A lige je Krasova predstavnica zabeležila same zmage (skupno sedem) in je tako bistveno doprinesla ekipi, da trenutno vodi na lest- vici. Na državnem prvenstvu pa je osvojila dve srebrni kolajni v mešanih in ženskih dvojicah. Na mednarodnem turnirju v Chiassu (Švica) je zmagala med ženskimi posameznicami in v dvojicah, druga pa je bila v mešanih dvojicah. Na mednarodnem turnirju v Luganu je spet slavila dve zmagi med posameznicami in v ženskih dvojicah, na deželnem turnirju v Pordenonu pa je z lahkoto odpravila vso ostalo konkurenco. V tem mesecu pa je dobila novo priznanje, ko je po dveh letih spet nastopila za državno reprezentanco. , Sonja ima: dva hobbija: zelo rada zbira značke, ob prostem času pa se z možem večkrat poda v planine, da občuduje naravne čare. Kakšni so pa njeni cilji? Največji Sonjini želji sta dve: da bi uspešno dokončala študij za VŠTK ter bi tako lahko nudila svoje strokovno znanje v matičnem društvu in v šoli, njen cilj pa je še zmeraj osvojitev naslova absolutne prvakinje na državnem prvenstvu. ZDENKA HROVATIN «Je v letu šestnajstem možit’ se prezgodaj, kotalkat’ pa ne» bi ji morda zapel Prešeren, če bi danes gledal njene nastope. Rojena je 21. maja 1959 v Trstu. Obiskuje 2. razred slovenskega učiteljišča v Trstu in ima poleg tega sedem let star hobi: kotalkanje. Sadovi tako dolge vadbe, seveda, niso izostali: tekmuje namreč v vsedržavni kategoriji mladink, v paru pa v članski vse-dx-žavni kategoriji. Med posameznicami je bila. 5. na pokrajinskem prvenstvu, v paru (s Sedmakom) pa je prava udarna moč našega kotalkanja: 1. je bila na pokrajinskem in deželnem ter 2. na državnem prvenstvu. PAVEL SEDMAK Rojen je v Trstu, 9. februarja 1959 ter je dijak 2. razreda industrijske strokovne šole «A. Volta» v Trstu. Tudi on je prvič stopil na kolesca pred sedurmi leti in zdaj tekmuje v vsedržavni mladinski kategoriji med posamezniki, med člani pa v vsedržavni kategoriji parov. Kot posameznik je bil 2. na pokrajinskem, 2. na deželnem in 3. na. državnem prvenstvu, v dvojicah pa je, kakopak, dosegel enake uvrstitve kot Zdenka: 1. v pokrajini in deželi ter 2. v državi. Zdaj ga (skupno z Zdenko) čaka še naslov državnega prvaka. -v Športnik leta 1975 1. Sonja Milič (namizni tenis) 2. Zdenka Hrovatin (kotalkanje) Pavel Sedmak (kotalkanje) 4. Irena Tavčar (atletika) 5. Sonja Antoni (atletika) Robert Klobas (košarka) Gvido Neubauer (odbojka) Oskar Rustja (nogomet) 9. Sergij Guštin (nogomet) Klavdij Starc (košarka) Silvana Vesnaver (namizni tenis) 12. Rudi Jugovič (planinstvo) Loredana Kralj (atletika) Edi Plesničar (odbojka) Mauro Renar (kotalkanje) Mauro Dornik (košarka) IRENA TAVČAR Rojena 15. 10. 1960 in je gojenka slovenskega učiteljišča «A.M.. Slomšek» v Trstu. Z atletiko se ukvarja eno leto. Začela je ob priliki šolskih propagandnih tekmovanj. Tre- nira zelo redno od 3 do 4-krat tedensko. Specializirana je v metu krogle, kjer ima najboljši rezultat 10,03 m, dobro pa meče tudi disk. Pri krogli uporablja novo tehniko metanja z obratom in je že zaradi tega v središču pozornosti vsakega tekmovanja. Letos je kot naraščajni-cà nastopila na državnem prvenstvu. V prihodnji sezoni bo še vedno v isti kategoriji in obetajo se ji lepi tekmovalni in tehnični uspehi. SONJA ANTONI Rojena 3. 1. I960. Gojenka slovenskega učiteljišča «A.M. Slomšek» v Trstu (v istem razredu kot Irena Tavčar). Z atletiko se ukvarja eno leto in je to pot ubrala po propagandnih šolskih tekmovanjih. Z uspehom igra tudi odbojko. Atletiko trenira prav zagrizeno tudi po 6-krat tedensko. S svojimi časi.l3''4 na 100 m, 27’’3' na 200 m in 61”6 na 400 m je med najhitrejšimi nara- ščajnicami v deželi in gotovo najhitrejša Slovenka v zamejstvu. V prihodnji sezoni bo verjetno poskusila teči tudi na 800 m .Njen glavni problem so poškodbe. ROBERT KLOBAS Robert Klobas je rojen 3i januarja 1957 v Kopru in igra pri Boru košarko že dobrih pet let. Trenutno obiskuje 4. razred višje trgovske šole «žiga Zois». Klobas je v svoji karieri dosegel več uspehov, saj je bil že nekaj let med kandidati za športnika leta. Odlikuje se predvsem zaradi napadalne igre in se je v vseh prvenstvih uveljavil kot izreden 'strelec. Z njim je Borovo mladinsko moštvo doseglo več pomembnih uspehov, saj se je v raznih mladinskih prvenstvih vedno uvrstilo pri vrhu lestvice. Za Klobasa se je zanimalo tudi več drugih klubov, a je, vse ponudbe odklonil in tako ostal zvest «plavim» barvam. Prostega čaša nima veliko, saj mora poleg študija in igranja košarke pomagati še očetu pri zidarskem delu. Ljubi lahko glasbo. GVIDO NEUBAUER Kapetan in trener Borove šester-ke, ki nastopa v 3. italijanski odbojkarski ligi, Gvido Neubauer, se je rodil 4. julija 1944 v Trstu. Že pri 14 letih se je začel uspešno ukvarjati z atletiko pri tržaškem Li-bertasu. Pri, 17 letih pa je stopil v Borove vrste kot odbojkar in od tedaj je stalen član «plave» vrste. Eden njegovih večjih uspehov je bil ta, da je pod njegovim vodstvom Borova članska ekipa dosegla kar 45 zaporednih prvenstvenih zmag. Poleg tega je bil Neubauer trener, igralec in kapetan reprezentance ZSŠDI, ki se je letos spoprijela z jugoslovansko odbojkarsko reprezentanco. Neubauer je, seveda, zelo zaposlen s treniranjem in vodenjem «plave» šesterke in zato nima preveč prostega časa. V glavnem pa ga zanimajo vsi domači in mednarodni športni dogodki. Kako smo izbirali Za našo letošnjo anketo «Športnik leta 1975» smo način izbiranja najboljšega slovenskega športnika v Italiji izvedli nekoliko drugače, kot v prejšnjih letih. Predvsem smo anketo razdelili na dva dela: posebna komisija je izbirala «Športnika leta», naši bralci pa najbolj priljubljenega tekmovalca. Medtem, ko so naši bralci izbirali najbolj priljubljenega slovenskega tekmovalca v zamejstvu po svoji prosti presoji, pa je komisija, ki je izbirala kandidate za «Športnika leta», vzela za osnovo dve načeli: 1. v poštev so prišli le tekmovalci, ki nastopajo v slovenskih društvih; 2. vse kandidate je razdelila v tri kakovostne razrede: v najvišji razred so sodili tisti, ki so se uveljavili na državni ravni v priznanih panogah in disciplinah; v srednji razred je uvrstila tekmovalce deželne in (zgornje) pokrajinske vrednosti, ostali pa so tvorili posebno skupino. Na teh osnovah je vsak član komisije predlagal kandidate za lestvico, komisija je predlog sprejela ali zavrnila, nato pa je vsak član kandidate točkoval s točkami od ena do tri. Na podlagi seštevka točk je bila nato sestavljena lestvica. Poleg ožjega športnega uredništva Primorskega dnevnika so pri sestavi ankete sodelovali še naši stalni sodelavci Giani Fur-lanič, Ingrid Kalan, Edi Košuta, Bruno Križman, Bruno Rupel, Boris Simoneta in Ivo Strnad. OSKAR RUSTJA Oskar Rustja se je z nogometom začel ukvarjati, ko je imel 14 let. Takrat se je s kolesom vozil v Nabrežino na treninge mladinskih ekip Primorja. Med naraščajniki in-mladinci je igral več prvenstev v vrstah Primorja, nato je začel igrati s člansko ekipo. Eno leto je bil «na posojilo» pri Libertasu (Prosek), nato se je vrnil k Primorju, kjer igra še danes. Največji športni uspeh je dosegel v nogometni sezoni 1974-75, ko je bil z 16 zadetki najboljši strelec 2. amaterske lige (skupine E), kar predstavlja nedvomno velik u-speh, saj se je . na to mesto prvič povzpel eden od naših nogometašev. Rustja se je rodil v zgoniški občini 27. 12. 1949 in stanuje v Gabrovcu. Po poklicu je bolničar, poleg nogometa pa se zanima za vse športe in zato bere precej športnih vesti. Zbiral je znamke, nato pa je to opustil in sedaj se zanima za numizmatiko. Guštin se je rodil v tržaški občini 10.9.1958 in stanuje na Proseku. V prostem času rad posluša plošče in sicer pop glasbo. KLAVDIJ STARC Klavdij Starc se je rodil 19.8.1961 v Trstu in že tri leta igra košarko pri Kontoveju. Je standardni igralec dveh mladinskih Kontovelovih ekip: v prvenstvu naraščajnikov in v prvenstvu SERGIJ GUŠTIN Sergij Guštin je eden naših najbolj obetajočih nogometašev. Bilo mu je 13 let, ko je že igral v vrstah Primorja med začetniki, nato je prestopil k naraščajnikom i.. lansko sezono je občasno igral s članskim moštvom Primorja, kjer sedaj stalno igra .vlogo zveze. Guštin, ki obiskuje četrti razred trgovske, a-kademije, meni, da je bil njegov najvidnejši športni uspeh,1 ko je bil izbran v pokrajinsko reprezentanco naraščajnikov. V letošnji sezoni .se je za tega mladega^ obetajočega nogometaša zanimalo več klubov višje kategorije. Govorilo se je že, da bo prestopil v vrste Ponziane, vendar je ostal pri Primorju, kjer je mnogo prispeval k osvojitvi odličnega mesta, ki ga trenutno zaseda prose-ški klub. Guštin je v tem prvenstvu pokazal tudi strelske sposobnosti, saj je dosegel že šest golov. «Pomlad». V obeh je Kontovel resen kandidat za uvrstitev med najboljše pokrajinske peterke in prav Klavdiju gre zasluga za to. Naj omenimo, da je prav prejšnjo nedeljo Klavdij dosegel rekordno število točk v tekmi naraščajnikov proti Ferro viariu (50 pik) in. je bil letos proglašen za najboljšega košarkarja na poletnem tečaju v Seči. Lani je Klavdij (s Kontovelom) dosegel svoj naj večji uspeh, ko je nastopal v pokrajinskem košarkarskem finalu naraščajnikov. Klavdij je dijak liceja «F. Prešeren» (L razred), ob prostem času pa rad posluša lahko , glasbo rad. smuča in se udeležuje tekmovanj v krosu. SILVANA VESNAVER Rodila se je 30. 5. 1959 in biva v Bajti pri Saležu. Letos je študentka tretjega letnika strokovnega zavoda Galvani. Z namiznim tenisom se je pričela ukvarjati pri enajstem letu starosti in se je takoj proslavila kot zelo ' obetajoča igralka. V letošnji sezoni, ki je bila zanjo 'zelo :uspešna, je ;o-| dločilno pripomogla, da . je Kras v prvoligaškem prvenstvu osvojil | naslov podprvaka. Na državnem prvenstvu v Fiuggiju je osvojila državni naslov pri mladinkah ekipno, druga je bila v ženskih dvojicah in tretja med mladinkami posamezno. Na mednarodnih turnirjih v Chiassu in Luganu je med vidnejšimi do- sežki osvojila po eno prvo mesto v ženskih dvojicah. V prvem delu letošnjega prvenstva A lige pa je zaigrala zanesljivo, saj je zabeležila pet zmag in je bila Te enkrat poražena. Šolske obveznosti in intenzivni treningi povsem pokrivajo Silvanin prosti čas, m jen konjiček pa je numizmatika. ZLATA KNJIGA 1971 1. SONJA MILIČ 2. VOJKO CESAR 3. KLAVDIJ VELJAK 1972 1. SONJA MILIČ 2. NINO MAVER 3. SILVANA VESNAVER 1973 1. SONJA MILIČ 2. SILVANA VESNAVER 3. JORDAN MARUŠIČ 1974 1. IVAN PLESNIČAR 2. BOŽIČ GRILANC 3. VOJKO §|^VEC 1975 1. SONJA MILIČ 2. ZDENKA HROVATIN in PAVEL SEDMAK RUDI JUGOVIČ Rojen 11. L 1920. Pred nekaj leti je «odkril» planinstvo in se zagrizeno lotil slovenske planinske transverzale. V Ankaranu se je za zadnji žig predstavil 23. junija. V štirih letih je hodil 28 'dni. Vse žige je nabral izključno s hojo, brez (»moči vsake motorizacije. V zasebnem življenju vozi openski tramvaj. Za prihodnji dopust si je že preskrbel novo transverzalno knjižico, lotil pa se bo tudi «Poti prijateljstva». Posebno bogastvo predstavlja njegov planinski klobuk, ki je obložen z značkami neštetih planinskih postojank. EDI PLESNIČAR Eden boljših igralcev v zgodovini Borove odbojke Edi Plesničar se je rodil 28. decembra 1946 v Trstu. Odbojko je začel igrati pred trinajstimi leti pri Boru in pri tem društvu je ostal vse do letošnjega prvenstva. V svoji bogati športni karieri je Edi dosegel dva pomembnejša u-speha: leta 1968 se je udeležil skupnih priprav druge italijanske reprezentance v Bologni in v Cover-cianu, letos pa je igral z reprezentanco ZSŠDI, ki se je v prijateljski tekmi-spoprijela z jugoslovansko re- ■ prezentanco. Ob prostem času, ki pa ga ima Edi zelo malo, rad vzgaja svojega psa «Vasca». MAURO DORNIK Mladi goriški košarkar se je rodil 18. januarja 1960. leta v Gorici, kjer tudi biva. Svojo športno življenje j« pričel zelo mlad, ko so prvič ustanovili pri športnem združenju Dom ekipo za minibasket. Bil je med tistimi mladimi, ki so se vadili v prostorih Prosvetne dvorane, saj športno združenje ni razpolagalo a primernejšimi prostori. Že od svojih prvih korakov je bilo opaziti, da Mauro dobro obeta, saj se je vedno izkazoval zaradi svoje nadarjenosti. Ko so pri Domu ustanovili mladinsko košarkarsko ekipo, je postal njen kapetan in eden najpomembnejših igralcev. Trma pri igri in vztrajnost sta mu lastni, kar vsekakor veliko pomeni za ta šport, ki zahteva precejšnje žrtve. Da niso naše trditve iz trte izvite MAURO RENAR m§ Ta obetajoči kotalkar sodi med openski drobižek: Rojen je 28. marca 1967 v Trstu in je učenec 3. razreda osnovne šole na Opčinah. Kljub svoji zorni mladosti pa se po kotalkarski ploščadi vneto prevaža že tri leta. Tekmuje kot posameznik v kategoriji začetnikov, kjer je bil prvi tako na pokrajinskem, kot na deželnem prvenstvu, oktobra pa se je še posebej izkazal v Rimu, kjer je bil na državnem prvenstvu novincev prav tako prvi. Stalnega hobija še nima, kaže pa. da bo njegov hobi — osvajanje prvih mest. LOREDANA KRALJ Rojena ?. 9. 1956. Po uspešno o-pravije.nem izpitu čaka, da bo začela šolanje na višji šoli za telesno vzgojo v Bologni (ISEF). Letos je. druga metalka krogle v naši deželi, z najboljšim rezultatom 11,69 m. Zelo dobra je tudi v metu diska. O-dlikuje se predvsem v hitrosti, medtem ko je v tehniki še pomanjkljiva. Ukvarja se tudi z odbojko. Trenira redno po 3 ali 4-krat tedensko. NAŠI NAJBOLJ PRILJUBLJENI TEKMOVALCI 1. OSKAR RUSTJA (nogomet) 2. SONJA MILIČ (namizni tenis) 3. IRENA TAVČAR (atletika) 4. MARIJAN BABUDER (nogomet) PAVEL SEDMAK (kotalkanje) 6. SONJA ANTONI (atletika) JADRANKA KOŠUTA (kotalkanje) SANDOR TENCE (nogomet) 9 PAVEL BARAZZUTTI (košarka) BORIS FABJAN (košarka) ZDENKA HROVATIN (kotalkanje) SARA KOŠUTA (atletika) VOJKO KRIŽMANČIČ (nogomet) BORIS TENCE (nogomet) nam pričajo številne ponudbe drugil goriških košarkarskih ekip, ki h rade imele Maurota v svojih vrstah To pa je pri 15-letnemu mladenič vsekakor zelo vzpodbudno in pri čakovati je, da bo v bodočem zasta vonoša slovenske košarke na Go riškem. Športno društvo «POLET» vošči vsem svojim članom, a ludi vsem dobrotnikom, k; so se nas spomnili tekom leta. mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu 1976! Naše čestitke tudi vsem športnim društvom in organizacijam na Tržaškem in Goriškem ter v matični domovini! NOGOMET VČERAJ V FIRENCAH Tesna zmaga Italijanov proti Grčiji Italija — Grčija 3:2 C STRELCI: v 6. min. Pulici ( 35. min. Kritikopoulas (G), v 47. Pulici (I), v 53. min. Serafis (( 62. min. Savoldi (I) jz 11-metrovl ITALIJA: Zoff, GentTe, R( Benetti (Zaccarelli), Bellugi, Sc Causio, Antogn<*ni, Savoldi, Car Pulici. GRČIJA: Kelesidis. Kirastas, las, Piros, Sinetopoulos, Sarafis. zanidis, Kudas. Kritikopoulos, P ioannu, Karavitis. V d p. sta ig še Nikolau in Apostoilidis. SODNIK: čajič (Jugoslavija) GLEDALCEV: 30.000. Včeraj sta se v Firencah v p teljski meddržavni tekmi sp< jeli Italija in Grčija. Zmagali Italijani s tesnim izidom 3:2. T pa je treba omeniti, da Grki ni grah podrejene vloge in da so Italijanom vseskozi enakovreden mec. SMUČARSKI skOKI NOVOLETNA TURU JA Innauer (A.v.) najboljši OBERSTDORF, 30. - Avstrije nauer je zmagovalec prvega deh tošnje 24. tradiconalne novoli turneje Intersport v smučarsk .h kih v Oberstdorfu. Avstrijec je zanesljivo zmagal f vzhodnim Nemcem Danncberp in rojakom Bachlerjem VRSTNI RED 1. Innaur (Av.) 252 2. Danneberg (NDR) 249 3. Bachler (Av.) 247 4. Aichenbach (NDR) 24] Kaj je bilo v minulem letu pri nas doma in v širnem svetu JANUAR Lansko leto januarja marsikje po svetu so branili se viharja. Naše kraje z burjo, snegom je obiskal, v Rimu pa (kot sindikat) vlado je s povišico pritiskal; vihro Watergate v ZDA je pravo sprožil; v Trstu je odbor občinski svoje funkcije odložil. Tisk v Italiji Jugoslavijo dveh ubojev (blizu števerjana) je obtožil, (ko v resnici blizu meje le neki lovec zajca dva na dlako je položil). Odobrili novo so reformo RAI-a. Dva fašist je Tuti v Empoliju ustrelil policaja. V Čedadu emigranti so svoj dan slavili, nov izvršni smo odbor pri eskageze dobili. Za pretep med tekmo s Thiene Triestina je dobila ukor. 1. redni občni zbor imel je SLORI. So zaman ostali vsi napori, da navili ne bi cen navzgor za elektriko, sladkor. FEBRUAR Ker so tudi v naših šolah delegirane dekrete uzakonili prve šolske svete starši so, dijaki in profesorji volili. Turki so z otoka Cipra črto čezenj potegnili, tistim, ki bi čez stopili, je naperjena grozila mitra. Manj so bojevito akcijo v Boljuncu izpeljali: v Glinščico so v ekološki se pohod kar vsi podali; zanj bili so nizki stroški velik učinek, saj so vse škodljivo zbrali in požgali. MAREC Mokri mesec marec našemu jeziku je prinesel nov udarec: na deželi, občini in pokrajini so slovenščini zaprli vrata, češ, za nas dovolj je kramp, lopata in pa sem ter tja še kakšna maša. Tita na obisk k Poljakom Dot je popeljala. V Arabiji peščeni je sorodnik kralja ustrelil, Fejsala. Vsem zamejskim so rojakom naši kmetje priredili lepo slavje, ko so zveze svoje petindvajsetletnico slavili. Da sovražimo vse črne kroje stavka je na naših šolah pokazala, saj se je mladina naša brez izjeme protestni akciji odzvala. APRIL nekomu nenadoma so zrasla krila: general Lon Noi je svojo kožo reševal z begom v zedeà in kolikor se da pospešno zapustil Kambodžo; in po vrsti let trpljenja muk se v Phnom Penh je vrnil Sihanuk. Na volitvah portugalskih so levičarji uspeh slavili. V naši smo deželi kraško gorsko skupnost umestili. Bolj nevarna kot z letalom so v Italiji potovanja z vlaki: dejstvo, da na progi Rim - Firence bomba je vagon raznesla, vrglo na oblast je dokaj čudne sence. Naši, kajpak, so rojaki raje se zato odločili, da se na izlet s «Primorskim» bodo h Grkom z ladjo napotili. Krasno, res, so se ves čas imeli, dobro jedli so, zabavali in peli. V Trstu vsa «Primorska poje». Na Kaninu plaz odnesel je v dolino od vzpenjače stroje. MAJ Po vsem svetu 1. maj so praznovali, a v Saigonu so se najbolj radovali, ker domače so izdajalce in Američane iz Vietnama južnega nagnali. Sredi bele so Ljubljane dva odkrili spomenika; revolucija se z enim slavi, z drugim pa poveljnik Stane. Tudi v Trstu slavnost je bila velika: na Goldonijevem trgu leto trideseto smo slavili, kar svobodo sveto smo si priborili. Trikrat let deset naš časnik že izhaja in zato se v Kulturnem domu je prenekatera čaša izpraznila z iskreno željo, naj se še naprej uspešno kot doslej oglaša. Openskim se športnikom zdaj boljši čas obeta, ker zgradili so tam sedež nov Poleta. Vsi dijaki so primorski v Trst na DOSP dopotovali. Gledališčniki so skopski v Kulturnem domu našem res sijajno zaigrali. JUNIJ Sueški prekop po osmih letih spet prometu so predali. So odločili Britanci z referendumom da v EGS še nadalje bodo ostali. Spet krajevne smo uprave v Italiji volili: državljani so se krepko proti levi premaknili. Skozi zdrobljeno rešetko Mozambik je šel v svobodo. V Trstu so nacionalisti izgubili spet oprodo: so odstavili Santina in nam dali Cocolina. Šolska vrata so zaprli. V Trstu so na sejem drli. Na evropskem šampionatu v košarki «plavi» so se kitili vsi v zlatu, Italijani pa so tokrat se razveselili brona mnogo bolj kot zasoljene podražitve telefona. JULIJ Podražili niso se le žganci ampak tudi avtoceste in železna kača. (Skorajda le peš se potovati izplača ali pa kot Rusi in Amerikanci, ki so na državne stroške v vesolje odfrčali, tamkaj si roko podali, ko apollo in sojuz so med seboj spojili). Novega župana so v Dolini izvolili: tam, kjer desetletja je sedel Lovriha, zdaj imajo Švaba. Da prav nič ni težka raba našega jezika, so pokazali slovenski pokrajinski svetovalci. V Italiji mnogo je prepiha povzročil zaton Fanfanijeve zvezde. Diplomatov množica velika se v Helsinkih je zbrala in o varnosti v Evropi je na dolgo in široko zborovala. AVGUST Težek je porod imela Nabrežina, ko je s komplikacijami rodila za župana škerka Albina, a pred njim je na volilni plamen zlil svoj delež olja tudi Srečko Colja, ko so tudi njega za župana izbrali; toda on odstopil je in ... amen! Zoper Turke v starih časih tabore smo si zidàli, letos pa na Opčinah so naši kmetje prav brezskrbno zborovali. V Bangladešu za upor so se zarotniki zmenili in za vsak slučaj predsednika so Rahmana ubili. V pokrajinskem svetu v Vidmu gledali so salamensko, ko profesor je Petričič govor svoj urezal kar slovensko. V Etiopiji so potihem Selasjeja pokopali, s cesarjem so istočasno v grob še monarhijo dali. SEPTEMBER Na Sinaju se pojavil (sicer daleč) mir je na vidiku, ker dosegli Egipčani z Izraelci sporazum so o razmiku. Ker Slovenci vsi bi radi na univerzi doktorji postali, je na almi mater v Ljubljani zmanjkalo prostora in zato svetišče novo učenosti še eno so zgradili sredi Maribora. (Zdaj, ko vsi bodo Slovenci imeli višjo izobrazbo, kdo namesto njih bo rezal s plugom v polje brazdo)? Štirinajste športne igre v zamejstvu start so imele, ves naš športni svet je migal pridno kot čebele. V Ameriki atentati na predsedniške so glave skoraj ljudski šport postali, v enem izmed njih bi kmalu Forda tja na drugi svet poslali. Španski oblastniki nič ne ljubijo humorja, ljudstvo vsak dan težje nosi pezo črnega terorja. V Trstu protestirajo posebno gospodinje, ker, poleg drugega, podražil zopet plin je. OKTOBER Itali, Po debelem dvajsetletju so demarkacijsko črto med Italijo, Jugoslavijo spremenili v mejo (odprto). Libanon pri miru so pustili Izraelci, ker namesto njih so bitke uprizorili kar domači ostrostrelci. V Moskvi so se na vso moč jezili: oporečniški Saharov je Nobelovo prejel nagrado. Alpinisti so slovenski nosili kosmato brado, ker do vrha Makaluja so tako hiteli, da za britje niso časa prav nobenega imeli. V Dolini roka tuja spomenik je oskrunila, vsa ogorčena je, srenja, to dejanje obsodila. Vidmar (mislec, literat) v Ljubljani osemdesetletnico imel je, obračun njegov življenjski v pravi slavospev izzvenel je. Na sodišču v Trstu so nazadnje le začeli obravnavo proti tistim, ki po Krasu so raztresli črne gradnje. NOVEMBER Emigranti iz Benečije so v Tamines na kongres hiteli, vse težave svoje tam so razodeli. Pasolinijeva smrt je ves kuiturni svet pretresla, kot bi sam si ga v scenariju napisal, tak mu konec je prinesla. V Osimu so končno sporazum o meji podpisali. V Ameriki so šefa CIA brez pomisleka čez prag pognali. V Rimu bombo vrgli v telefonsko so centralo. V Trebčah se odslej na novem bo igrišču nogomet igralo. V vrtcu na Proseku našle so svoj dom podgane. Nov so spomenik zgradili vsi vaščani iz Gročane, da padle počastijo partizane. V Saharo pohod zeleni so začeli Maročani. V Angoli Portugalce so lepo domov poslali. Maratonska agonija se za Franca je končala. Ker ji očividno nič ne prija, šolski je okraj dežela za Slovence — zamolčala. Spet bencin so podražili, ceno so (zaenkrat) za 15 mu lir navili. DECEMBER Ker okraja šolskega Slovencem niso odobrili, starši, šolniki, dijaki demonstracijo so uprizorili. V Fernetičih so tovornjaki strašno zmedo naredili, iz protesta proti polževi carini cesto vso so pregradili. Miličeva v državnem dresu v Trstu ping - pog je igrala. Nizozemska se pretresu psihičnemu je vsa predala, ker skupina Molužanov se je vlaka polastila in vse potnike v njem je kar za talce proglasila. Delegacija dežele naše je Slovenijo obiskala, po povratku o obisku mnenje je povoljno dala. Tudi Ford Kitajsko je obiskal, vendar ni nikomur znano, kaj je pravzaprav tam iskal. Rim poslal Slovencem je darilo v izvoljenih upravah se slovensko dolgo še ne bo spregovorilo ... In kako se kronika dvanajstih mesecev končuje? I, kako! S šampanjcem pač, s plesom in voščili, s katerimi svet lepše, boljše novo leto pričakuje. Besedilo: BOJAN PAVLETIČ Ilustracije: KLAVDIJ PALČIČ PRITIKLINE ZA OGREVANJE PIPE ZA KOPALNICE GORILNIKI «COMET» HIDRO - TERMO ELEKTRIČNE NAPELJAVE TERMOTEHNIČN1 STUDIO Tvrdka V. KLANISCEK BARVNI TELEVIZORJI VSEH SVETOVNIH ZNAMK Skladišče vina, likerjev, piva, oranžad in mineralnih vod SEMOLI ORLANDO GORICA — Ul. Vittorio Veneto 146 — tel. 83497 TRGOVINA ČEVLJEV AND. ČOTAR GORICA Tel. 2258 (0481) Ulica Duca d'Aosta 35 TVRDKA ELIJA ČUK GORICA, Trg Cavour 9 — tel. 83-536 ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ ŠPORTNI POKALI — RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE GORICA, Ul. Carducci 49 — tel. 56-57 TEKNOMEC GORICA, Korzo Italija 76 — tel. 81-032 stroji za urade: OLYMPIA INTERNATIONAL IBM stroji za fotokopije: NASHVA COPYGRAPH pohištvo za urade — tehnični servis r ANTICA OREFICERIA GORIZIANA 1 GORICA, Raštel 72 - tel. 83667 i i. i GORICA — Raštel 26 ® TRGOVINA KONFEKCIJE iii iii TALIN H! ni 1 AGROFOREST !!! ŠULIGOJ MAJDA « NADOMESTNI DELI 11 GORICA, Raštel 15 1. GORICA, Ulica Carducci 30 — tel. 87-154 1 ŠPORTNA TRGOVINA 1 URARNA IN ZLATARNA ffl VUGA RUDOLF 1 VISINTIN ffi GORICA, Ul. Carducci 13 tel. 28-80 AVTOPREVOZI MIKULUŽ LADISLAV GORICA, UL. TERZA ARMATA GORICA Ul. Monache 5 RESTAVRACIJA «AL CAVALLINO» GORICA, Drevored XXIV, maja 18 RESTAVRACIJA RUBIJE 5 «RUBIJSK! GRAD» BRUNO PETEAN1 SOVODNJE FOTO - CINE — OTTICA ALTRAN GORICA, Korzo Italija 35 PODJETJE Z GORIVOM IN OLJEM CARLO MISCHOU GORICA, Ul, Angiolina 23 Tel. 23-29 I I MANUFAKTURA NA DROBNO LUTMAN GORICA, Travnik 63 VINOAGRARIA GORICA TRAVNIK 6 - tel. 33-95 TRGOVINA JESTVIN MIRKO BUDIHNA GORICA, Ul Veniero 6 MARKET S. ANDREA Ul. S. Michele 184 — tel. 5419 GORICA ŠTANDREŽ TRGOVINA ČEVLJEV FRANCO GIOVANNI GORICA Korzo Verdi 76 ir :::::::::::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::::::::: I AVTOKLEPARSTVO VOŠČILA DRUŠTEV NA TRŽAŠKEM MUŽIČ IN KOREČIČ Trg Julia (Seneni trg) — GORICA ! GOSTILNA PRI OBČINI SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA :■*•••• «v* «1.11,1», ŽELI SREČNO NOVO LETO 1976 aia ,fsvf» Im« sv v n;-. »V: i, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vošči vsem svojim podpornikom, prijateljem in obiskovalcem SREČNO mvo LETO 1976! Srečno novo leto želi vsem članom, sodelavcem in prijateljem na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ! i Športno društvo «VESNA» KRIŽ želi svojim igralcem, igralkam, članom in simpatizerjem srečno 1976 PD «LIPA» - BAZOVICA želi vaščanom, prosvetnim in kulturnim organizacijam v zamejstvu ter v matični domovini srečno in uspehov polno leto 1976 Odbor FC «PRIMORJE» SOVODNJE UL. EX IMPERO 127 Gostilna s pristnim domačim vinom in kuhinjo PRI VIKTORIJI DOBERDOB 24 GOSTILNA PRI FRANCETU SOVODNJE 76 I GOSTILNA PERIC POLJANE TRGOVINA JESTVIN :>IDa 06 KOVIC OSKAR PEČ — SOVODNJE Trgovina jestvin in gostilna TOMŠIČ SOVODNJE 30 PROSEK vošči svojim rednim in podpornim članom, vaščanom in simpatizerjem ter vsem športnim organizacijam srečno in uspehov polno leto 1976 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT PD «VESNA» - KRIZ VOŠČILA DRUŠTEV NA GORIŠKEM ! i ZVEZA BORCEV IZ KRIŽA vošči vsem vaščanom srečno novo leto 1976 Vsem članom in Kraševcem sploh vošči srečno Novo leto odbor ZADRUGE «NAŠ KRAS» iii iii PD SLOVENEC ŠK KRAS I BORŠT želi vsem članom in pri- ! želi vsem pevcem, članom in vaščanom sreč- jateljem srečno 1976 iii no in mnogo uspehov v iii letu 1976 -iii- ] želi vsem članom, prijateljem, bratskim prosvetnim društvom, športnim in demokratičnim organizacijam srečno novo leto 1976 PD «SLOVAN» - PADRIČE in ŠZ «GAJA» - GROPADA - PADRIČE voščita srečno novo leto 1976 vsem svojim članom in prijateljem ter članom vseh slovenskih organizacij ŠD «ZARJA» - BAZOVICA želi vsem članom, navijačem in športnim organizacijam srečno in uspešno leto 1976 ŠZ «SLOGA» želi svojim članom in vsem slovenskim športnim društvom srečno in uspešno leto 1976 PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz BOLJ UNCA j|SPD «TABOR» OPČINE! želi vsem članom, vaščanom, zvestim podpornikom, bratskim prosvetnim društvom, športnim in drugim organizacijam veliko uspeha v letu 1976 TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR !!iSPD «S. Škamperle»! zeli v novem letu 1976 vsem prijateljem borbene pesmi, slovenskim in italijanskim antifašistom obilo sreče in zadovoljstva! Posebna zahvala rednim in podpornim članom i želi vsem svojim članom in prijateljem društva srečno novo leto 1976 LJUDSKI DOM SV, BARBARA — KOROSCi Barbara Tel. 27-27-85 ! PROSVETNO DRUŠTVO «JEZERO» DOBERDOB Izreka iskrena voščila vsem članom, prijateljem in vaščanom PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» ŠTEVERJAN vošči uspeha polno novo leto članom, prijateljem ter obiskovalcem prvomajskih praznikov PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR OSLAVJE - REVMA - STMAVER vošči članom, prijateljem, vaščanom VESELE PRAZNIKE KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA SOVODNJE ! L Kodermac Succ. MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA UL. ALVIANO 56 Tel. 83-677 - 83-678 - 83-162 P.p. 86 Telex 46119 Kodermac SLAŠČIČARNA LA BOMBONIERA GORICA Raštel 23 — tel. 52-32 GOSTILNA PRIMOŽIČ VID Drevored XX. septembra 138, telefon 82-117 — GORICA z briškim vinom in domačo kuhinjo (pri bivšem Pavlinu) KMEČKA ZVEZA GORICA, ULICA MALTA 2 GOSTILNA ŠTEKAR (PR! ARMANDO ČIUBEJU) GORICA, Ul. Duca D'Aosta 71 Trgovina elektrogospodinjskih predmetov JOŽEF KERŠEVANI export — import GORICA, Korzo Italija 90 Tel. 26-43 PEKARNA Trg Cavour 7 OŽBOT GORICA Trg S Rocco 7 TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA GRAFICA GORIZIANA GORICA, Ul. Favetti 9 — tel. 57-66 ELETTRAUTO LIVIO ANTONI Ul. C. Trivignano 32/B — ŠTANDREŽ 34170 GORICA Telefon 87-059 GRADBENO PODJETJE DOMINIK GRILJ IN DOMINIK JUREN Vrh sv. Mihaela UVOZ in IZVOZ LESA ZA OBDELAVO MAURI TRŽIČ (Monfalcone), Viale S. Marco 29 — Telefon 74-451 GOSTILNA DEVETAK Pristno vino — domač pršut VRH SV MIHAELA — tel. 88-005 PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN COTIČ SOVODNJE 109 — tel. 88-006 / 88-026 GRADBENO PODJETJE KOSIČ STANKO DOBERDOB — Ulica Jezero 10 PRIMORSKI DNEVNIK 10 31. decembra 1975 Trg Stare mitnice št. 6 TRST LUCE E TECNICA LEST ENCI Ul. del Bosco 1 Tel. 744-700 Ul. S. Marco 4 Tel. 762-428 MALIARDI & Ca. Mednarodni prevozi SEDEŽ: Trst, Tel. 794-386 Ulica Foscolo 1 POSLOVALNICE: Trst, Ul. Flavia 62 — Tel. 812-397 Milje, Trg Curiel 3 — Tel. 272-494 (pri avtobusni postaji) KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V BIFEJU TOMAŽIČ TRST, Ul. Cassa di Risparmio 3 — tel. 35-301 RIGU T TI veste tutti... URARNA IN ZLATARNA KARLO TRST, Čamp« MIKOLJ ' -i — tel. 795-881 CVETLIČARNA «RIVIERA FIORITA» Ivanka TRST, Ul dellTstria 19 — tel. 795-052 MOŠKO OBLAČILO PRISCO 1 R S T Ul S. Spiridione 4 — tel 24-912 Campo S. Giacomo 3 — tel 790-664 Ul Caprin 12 — tel. 794-818 ZALOGA VINA IN LIKERJEV FERLUGA PETER - ROMAN Ul della Fabbrica 4 — tel 790-758 Telegram: TRST TRAD-TRST Ul. Cicerone 10 Telex: 46187 TRADEX Tel. 68-812 C.C. Trieste: 60217 M/851624 30-336 — Specialni stroji za industrijo pohištva — nadomestni deli — površinski in repro materiali želi vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto URARNA ZLATARNA LUXOR TRST, Ul. Roma 15 — Tel. 37-823, 36-370, 61-082 Telex: 46-078 MALLSPED VSE CARINSKE OPERACIJE — VKRCAVANJE — IZKRCAVANJE — KONTROLA BLAGA Vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto IMPORT — EXPORT TECHNA TRST, Ul. Ghega 2 — Tel. 35-907 opravlja vsakovrstne uvozne In izvozne operacije Vsem srečno in uspešno novo leto VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO — STROJI VSEH VRST KMETIJSKA ZADRUGA - Trst i 1 I TORBICE ANITA Ul. Oriani 1 Tel. 794-592 TRGOVINA JESTVIN JERKIČ ALOJZ TRST Ul. dell'lstria 64 Tel. 810-210 MIZARSKA DELAVNICA MILAN KOVAČIČ TRST Ul. Cunicoli 13 r- tel. 726-212 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. GLAVNICA L. 600.000.000 - VPLAČANA GLAVNICA L. 300.000.000 VSE BANČNE OPERACIJE IN USLUGE MENIČNA OBRTNIŠKA POSOJILA E.S.A. PETLETNA HIPOTEKARNA POSOJILA NEPREKINJENA BLAGAJNA - VARNOSTNE SKRINJICE MENJALNICA BANKA POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE S TUJINO TRST, UL. F. FILZI 10 TELEX: 46264 TELEFON: 61-446 I l GOSTILNA DA FRANC UL. GAMBINI 7 specialiteta italijanska jn mednarodna vina i I i GOSTILNA OSTROUŠKA TRST, Ulica S. Nicolò 1 — tel. 37-918 ZALOGA VINA IN LIKERJEV MIRAN KURET Trst, Riva Gulli 1/E — tel. 60-948 * ELEKTRČMEHANICNA DELAVNICA ROJC-ROICI VJUV-i ! TISKARNA graphart vošči srečno novo leto TRST UL. ROSSETTI TEL. 77-21-51 CENTRO RAPPRESENTANZE EDILI TRIS - CERAMICHE Ul. Madonnina 43 — tel. 761-162 • * | I TRST, Ulica Giulia 28 — tel. 796-742 UVOZ - IZVOZ INTERMARES TRST Ul. B. Celliui 2 - tel. 33-922 ST. PERTOT ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA «STELLA - FURLAN» TRST, Ul. Cotogna 4 - tel. 744-694 Servis «LANCIA» SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE VLADISLAV MARINAC ! i V s TRST, Strada Vecchia dellTstria 64 — tel. 810-211 ji; "ii;;!;:::::!!::;;;!;:"":::::?::;:::::;;!::;!:;::;:;;;;;:;::::;; J j! CVETLIČARNA uno™ SAVINA ! TRST Ul. dein.lri, 10 lj! Tel. 755-590 SESTAN ROBERTO TRST, Ul. Pola 58 - tel. 816-303 I 'Patadiso dedda Seta TRST - Trg Barriera Vecchia 14 KONFEKCIJA - TKANINE ZEU VSEM SREČNO fN VESELO 1976 ! P A [ GOSTILNA « N I N I » TRST Ul. Valdirivo Tel 38-915 1 Velika izbira 14- in 18-karatnega zlatega nakita, kakor tudi 22-karatno zlato za zobe LUXOR — Trst, Ul. Valdirivo 36/a — Tel. 36-469 S. A. C. A. T. S. N. C. IMPORT — EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. S. Francesco 38 Telex: 46272 SACAT PRODAJALNE: Ul. S. Francesco 38 Ul. Donizetti 5 Tel. 794-532 — 795-511 Tel. 772-002 — 794-306 Tel. 30-229 Vsem srečno In uspešno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM STOJAN UDOVIČ Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije TRST. Trg Ponterosso 4 in P.zza Vecchia 2 — tel. 62-537 ! VJA“ TVRDKA Rajj. LUCIANO FABIAN IMPORT — EXPORT T R S T, Ul. Ronco 7 — tel 728-267 1 J TVRDKA GIACOMO VATOVEC Suče. IMPORT — EXPORT O. TRST, Ul. Torrebianca 19 — tel. 69-077, 37-561 Specialižirano podjetje' za izvoz ; vsakovrstnih gospodinjskih in tehničnih predmetov, kolonialnega blaga na debelo Vsem srečno in uspešno novo leto . BAR - BUFFET UL. TOTI 3 BRUNO CAMPO S GIACOMO 6 BIFE' «PRI JOŽKOTU» (FIGOVEC) TRST, Ul. Ghega 3 — tel 24 780 AGRARIA SILVANO MOČILNIK VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO TRST - Ul. Udine 18 - Telefon 418-878 RESTAVRACIJA «Locanda Mario» DRAGA 22 tel, 228-137 Vse kraške specialitete in divjačina MESNICA DANILO GRILANC PROSEK 197 — tel. 225-682 SEMENARNA ZORN RADOVAN Semena — Kmečko orodje — Gnojila — Antiparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno PROSEK 160 TRGOVINA JESTVIN MARTA HUSU GABROVEC 42 — tel. 229-157 DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC (Najemnik G. TROIAN) GABROVEC 24 — tel. 229-168 GOSTILNA «PRI PINOTU» MEDJA VAS 10/a — tel. 208-296 TRGOVINA IN LABORATORIJ RADIO TV ALDO COLJA KONTOVEL 134 — tel. 225-471 ! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVO GRILANC NABREŽINA 108 — tel. 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem srečno novo leto BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA RESTAVRACIJA TRGOVINA JESTVIN VLADI LUXA PROSEK 539 — tel. --- ». •' 225-398 POHIŠTVO elio PROSEK (TRST) TEL 225-277 VSE ZA HIŠO — VSE ZA VRT GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) — tel. 225-214 JESTVINE MARUŠIČ SALEZ 20 — tel. 229-125 GOSTILNA GUŠTIN I ! ! ALOJZ KOŠUTA KONTOVEL 100 TRGOVINA JESTVIN REBULA SALEŽ 60 - tel. 229-154 Trgovina posode in železnine FIORETTA PERTOT PROSEK 5 - tel. 225-142 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DANICA MARTINUZZI PROSEK 138 - tel. 225-257 MANUFAKTURNA TRGOVINA RAFAEL ŠTOKA PROSEK 1 - tel. 225-121 Tobakarna MARMOR PODJETJE ZGONIK 3 — tel. 229-123 ......................................jj; i" prodajalna časopisov LJUDSKI DOM GOSTILNA I SEDMAK ZIDARIČ ŠEMPOLAJ 4 —tel. 200-297 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN ŠEMPOLAJ 49 — tel. 200-151 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JUSTINA GUŠTINČIČ KRIŽ 357 — tel. 220-132 Društvena gostilna Prosek PROSEK št. 280 Tel. 225-137 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 — tel. 225-220 KRIZ 204 — tel. 220-349 J ZALOGA PIVA IN MINERALNE VODE IVAN ŠTOKA III zaloga gradbenega materiala MILIČ-USSAI I - - , ‘ PROSEK (Devinščina) — tel. 225-207 lij KRIZ 9/a — tel. 220-368 1 CVETLIČARNA '' : ' • . ’ . j.' * ' , ‘I ' iii NADJA POHIŠTVO L • . < f . PROSEK 131 — tel. 225-450 i PROSEK 151 DROGERIJA ROMAN DANEU PROSEK 154 CVETLIČARNA KOSMINA - VISINTIN Nabrežina 108/B - tel. 200-375 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV IN POSODE ZVONKO RADOVIČ NABREŽINA (Kamnolomi) 77 TRGOVINA POSODE LIDIA STANISSA NABREŽINA (center) i ! i TRGOVINA LISJAK KONTOVEL 201 - tel. 225-451 KONFEKCIJA IRENE PROSEK 141 - tel. 225-125 ŽELEZNINA BRUNO REBULA PROSEK 191 - tel. 225-396 MESNICA PUNTAR DANILO PROSEK 3 - tel. 225-219 Trgovina električnih predmetov BOGOMIL KRALJ PROSEK 212 - tel. 225-224 DROGERIJA ANTONI PROSEK 140 - tel. 225-509 TRGOVINA JESTVIN ŠEGINA - LUKSA PROSEK 551 KIOSK ADO VIŽINTIN - SLAVEC NABREŽINA MESNICA i I ! ! telo Rolich NABREŽINA 128/a — tel. 200-371; 200-204 MESNICA ANGELA SAKSIDA por. VOLPI NABREŽINA (Kamnolomi) — tel. 200-191 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV MIRKO FRANČEŠKIN NABREŽINA (center) — tel. 200-238 ZALOGA PAPIRJA GUIDO ZIDARIČ NABREŽINA 120/bis tel. 200-232 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA (center) — tel. 200-174 TRGOVINA ,■ C MIKA NABREŽINA (center) 149 — tel. 200-200 GOSTILNA «SILVESTER» - najemnik LIVIO NABREŽINA 97 — tel. 200-228 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN i... KUKANJA NABREŽINA 106/b — tel. 200-172 KAVARNA — TOBAKARNA PRODAJALNA ČASOPISOV TERČON NABREŽINA (center) — tel. 200-278 ŽELEZNINE ROŽICA TERČON-PERTOT NABREŽINA 124 — tel. 200-122 PAHOR NABREŽINA (center) GOSTILNA lil GOSTILNA III FIDEL LEO ! pesek381 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN || I SARDOČ SLIVNO 5 - tel. 200-225 GRUDEN DEVIN 50 — tel. 208-139 PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN PUPIS 57 STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA SESLJAN 59/b — tel. 209-269 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA Andrej Terčon SESLJAN 27/a — tel. 209-259 _ PEKARNA IN SLAŠČIČARNA V ; ; LEGI ŠA SESLJAN 41 — tel. 209-147 ! I MESNICA FIORE GARBINI PROSEK, Ul. S. Nazzario 46 — tel. 225-256 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE ZDRAVKO KANTE PROSEK 152 — tel. 225-223 CVETLIČARNA ADA VERŠA PROSEK 551 — tel. 225-496 PEPI SIVITZ ' . I' - A // ‘ S?\ ' 1 TREBČE 23 . tel. 211-440 Gostilna in tobakarna PRI MIČETU TREBČE 17 GOSTILNA JOŽE MOŽINA TREBČE 49 - tel 211-869 GOSTILNA «PRI DEVETIH SESTRAH» (ALLE NOVE SORELLE) PROSEK 167 — tel. 225-146 DOMAČA KUHINJA ! KAROSERIJA IN CESTNA POMOČ PERTOT PROSEK 1 TEL. 225-367 HOTEL RESTAVRANT TOURING ^ ALOJZ SABA lastnik PESEK 54 — tel. 226-100 I GOSTILNA ZOFIJA MOŽINA TREBČE 10 — tel. 221-131 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR TREBČE 232 — tel. 211-857 1 ::!!iiiiHH£;i!i TRGOVINA JESTVIN ANTONIJA BRCE BORŠT 67 — tel. 228-225 AG1PGAS — KEROSAGIP (Postrežba na dom) GOSTILNA DANILO PETAROS BORŠT 60 — tel, 228-151 GOSTILNA MARIO PAVLETIČ BORŠT 29 — tel. 228-152 i PEKARNA ■ -.v ••• ¥• k- OTA ■.■ ■■"'J / . ‘v Jj.'.t », ) BOLJUNEC 38 : m tel. 228-253 NOVA RIBARNICA >r. SILVESTER KOREN BOLJUNEC 47 ‘ i’ ' - tel. 228-551 MLEKARNA - SLAŠČIČARNA - £ • TJvt . 1 < LAURA KOFOL BOLJUNEC 44 — tel. 228-425 !:! :!! ZALOGA LIQUIGAS PETAROS MARIJA BORŠT 89 Tel. 228-327 KAROSERIJA SULLI CORRADO BORŠT 89 Tel. 228-327 TRGOVINA JESTVIN MARCELA ZOBEC BORŠT 27 Ì MESNICA KJUDER RICMANJE 10 TOBAKARNA ŽERJAL RICMANJE 24 TRGOVINA JESTVIN BRUNO KAPUN PESEK 1 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 — tel. 228-114 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA ALDO MAURI BOLJUNEC 340 — tel. 228-166 VODNI INŠTALATER BOGOMIL in MIJODRAG ZOBEC BOLJUNEC 195 — tel. 228-188 EMPOR MARKETMETAL L a s t n i k JOSIP DERGANC DOMJO 89 — tel. 820-191 MESNICA PANGERC SERGIO DOMJO 33 — tel. 820-346 SUPERMARKET DESPAR DOMIO Guido Jez DOMJO 157 TEL 826-541 ! OBČINSKA DOLINA UPRAVA ZELI SVOJIM OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976 ZADRUŽNA GOSTILNA Podnajemnik Ezio in Nerina Fonfanot DOLINA 230 Tel. 228-187 MESNICA PANGERC DOLINA 80 — tel. 228-112 TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA ŽERJAL DOLINA 348 — tel 228-143 > ( i KOZMETIČNI SALON RUŽIČA T’ BOLJUNEC 378 GOSTILNA GAŠPERUT JEZERO — tel. 228-212 GOSTILNA «PRI VODNJAKU» Gustinčič - Guštini Gigi JEZERO — tel. 228-211 •xxvi'X' Xx: ■ SADJE IN ZELENJAVA KARLA ČOK-GRDINA ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA KARLO ČOK HONJER 236 —tel. 910-124 Lonjerska cesta 177 SAMOPOSTREŽBA e'. ; r; v.r UMBERTO GHEZ TRGOVINA JESTVIN CELESTIN MALALAN DOMJO 84 RESTAVRANT LOCANDA SONIA DOMJO 47 Tel, 820-229 GOSTILNA PRI PEPCI LOG 4 Tel. 8.14-282 MESNICA I i w ; GRDINA - ŽERJAL BOLJUNEC 371 tel. 228-405 TRGOVINA JESTVIN VALENTIN SANCIN BOLJUNEC 62 tel. 228-422 ! I GOSTILNA — TRAFIKA ADAMIČ TRGOVINA JESTVIN Krmenka 205 DOMJO GOSTILNA JOŽEFA ČEFUTA Podnajemnik: Alcide OLENICH DOMJO 36 J TRGOVINA JESTVIN JERJAN DOLINA 69 Tel. 228-121 is---------------------- BORIS ŽERJAL DOLINA 172 — tel. 228-178 GOSTILNA PRI OBČINI DOLINA 268 Tel. 228-497 P P A M M ŽELEZNINA 34010 Domjo 132 - Trst (industrijska cona) Tel) 824-979 TRGOVINA ČEVLJEV IN POPRAVILA DUŠAN ŽERJAL BOLJUNEC 46 MESNICA MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 TRGOVINA MANUFAKTURE IN KONFEKCIJE BRUNA SANCIN DOLINA 24 MLEKARNA in SLAŠČIČARNA KOS MIRANDA DOLINA 15 MANUFAKTURA SANCIN - STRAIN BOLJUNEC 231 tel. 228-145 TELEFON 54-388 LONJERSKA CESTA 168 ..II!!**!!!II!••••••••• GOSTILNA GELMO Str. di Fiume 412 (Katinara) Tel. 790-918 I ELEKTRIČNE INSTALACIJE SILVESTER METLIKA BOLJUNEC 265 PEKARNA ŠTRAJN CELESTIN DOLINA 55 TRGOVINA POSODE, ROŽ in ELEKTRIČNEGA MATERIALA— SLAVKO KRMEC DOLINA 71 Tet. 228 197 TRGOVINA JESTVIN SADJA IN ZELENJAVE DRAGO ŽERJAL BOLJUNEC 237 Tel. 228 386 TAVERNA PRI POŠTI BOLJUNEC 159 Tel. 228-350 :::!:!!) t:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::; i«i iiàp&friio leta celila I TRGOVINA JESTVIN ANTON ŠVARA KATINARA Str. di Fiume 553 BAR LORENZI (LAVRENČIČ) ZVONKO IN SONJA LONJER 330 — tel. 910-047 TRGOVINA JESTVIN ANTON ČOK LONJER 344 — tel. 910-085 TRGOVINA JESTVIN ALEKSANDER in EMIL HROVATIN LONJER 269 GOSTILNA ŽUPAN Podnajemnik KLAUER LONJER 269 Tel. 910-931 TRfSPAN želi svojim odjemalcem srečno novo leto GOSTILNA I ZDENKA IN OSKAR KURET (Ex društvo) RICMANJE 6 — tel 820-192 TRGOVINA JESTVIN H ILARI J GEJ RICMANJE 111 *• DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE OPČINE, Proseška 39 ZALOSA GRADBENEGA MATERIALA ČELESTE DANEU OPČINE, Narodna 77 — tel. 211-034 Zaloga drv; premoga, nafte, kerozena in gasolio “ ■ * * DANILO ŠULIGOJ OPČINE, Železniška 5 — tel. 211-921 Železniška 21 — tel. 211-172 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PAHOR-PUNTAR OPČINE, Narodna 63 — tel. 212-197 HOTEL RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE, Ul. Nazionale 156 — tel. 211-204 TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV ZA AVTOMOBILE IN AVTO ODPAD SIMIČ OPČINE, Narodna 48 — tel. 211-322 GOSTILNA LEBAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 53 — tel. 226-129 OBLAČILA EZIO BAZOVICA, Ul. D. Kette 12 GOSTILNA IN ZALOGA PIVA «DREHER» ANDREJ GRGIČ BAZOVICA, Ul. I. Gruden 44 — tel. 226-106 CVETLIČARNA ‘Gl " ' = ANICA ŠVAGELJ '1 OPČINE, Proseška 33 ♦el. 2T1-482 --------------------I DROGERIJA < .L : ■ ' V. '.'“L VASILIJ GULIČ ........... ■ OPČINE, Narodna 48 KEROZEN NAFTA — DRVA — PREMOG RUDOLF VREMEC OPČINE, Proseška 66 tel. 211-306 GOSTILNA SOSIČ • VREMEC TRGOVINA JESTVIN HERMAN KRIŽMAN H* « BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 7 — tel. 226-272 ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC KARLO GRGIČ BAZOVICA 176 — tel. 226-185 ■ : MESNICA MEVLJA m ‘ i OPČINE, Narodna 65 /"»J ^ t) f ^ ..... RESTAVRACIJA DANEU ; OPČINE, Narodna 194 5 tel. 211-241 jj: TRGOVINA JESTVIN GOSTILNA IN TOBAKARNA 11! CVETLIČARNA V I D A U MIL,Č NADA I |i BUSCIKI . 21,-480 | 0p£|NE Pro„sll BANI 72 - tel. 211-387 j;; domača kuhinja !!! tel. 211-028 BAZOVICA, Ul. I. Gruden 35 — tel. 226-233 TRGOVINA JESTVIN PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 24 — tel. 226-1' PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JERMAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 64 — tel. 226-147 MANUFAKTURNA TRGOVINA DA ANITA BAZOVICA, Ul I. Gruden 68 — tel. 226-147 GOSTILNA PRI PLESCU ' t Lastnik DANILO STURMAN •*. -. • BAZOVICA, Ul. I. Gruden 32 TEL 22-62-63 BAR METLIKA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 62 GOSTILNA S PRENOČIŠČI PEPI KRIŽMANČIČ KARLO KALC ? **• "T l| GOSTILNA ili >, BAZOVICA 113 — tel. 226-127 MESNICA I GROPADA 97 — tel. 226-366 HOTEL KRISTAL (Hrovatin) V BRIŠCIKIH 32 — tel. 211-829 Trgovini električnih predmetov ERNEST MALALAN OPČINE, Narodna 128 tel. 211-189 HOTEL PEKARNA IN SLAŠ^/^- u ZORA ČOK ur. OPČINE, Narodna 57 — tel. 211-046 AGRO-SOSIČ I OPČINE — NARODNA. 158 III w , ::j Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto ji; in se priporočamo !;l GOSTILNA j|j OPČINE, Proseška 35 — tel. 21-16-29 • ■T*’*-1; 'rt* j,h:. ''V: : ..v; ——— .........111 " DR O G E R IJ A S t i 'j % r IVAN ŠKABAR - OPČINE, Proseška 22 — tel. 211-552 TRGOVINA RADIO-TV - ELEKTRIČNIH PREDMETOV MARIO SOSSI OPČINE, Ul. dei Salici 1 — tel. 211-155 ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE, Alpinska 85 — tel. 211-054 UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC ,• '-V;' v•. ' Ul. Biancospino 18/1 — OPČINE TEL 212-518 tr . c -y .. ., r ---- . v' i ’ trgovina Gramofonskih plosc tr «decibel» OPČINE, Narodna 116 URARNA ZLATARNA TRGOVINA ČEVLJEV Anton MAIALAN Marcel im*' ' 3 Prošeška 6 HI. 211-465 OPČINE Proseška 18 Tel. 212-136 ; - ; • SPECIALIZIRANA DELAVNICA ELEKTRONSKIH UR URARNA IN ZLATARNA V NOVIH PROSTORIH NA PROSEŠKI 6 » V •«? ’■» -■••• V? • GOSTItNA MILKOVIČ r- ■ • GROPADA 60 — tel 226-130 I I GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA DANEU ALOJZ OPČINE, Proseška 13 — tel. 211-044 KRAS REPENTABOR 1 . tel. 227-113 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR MILIVOJ L $ W * 4, REPNIČ 40 TRGOVINA JESTVIN STANKO HMELJAK V. REPEN 77 - tel. 227-127 faečM’ m6 11! r MAHNIČ najemnik IGNAC METLIKA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 29 TOBAKARNA - IN PRODAJALNA ČASOPISOV MARIO BAJEC VERA KRIŽMANČIČ BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 7 TRGOVINA JESTVIN KRIŽMANČIČ GROPADA 29 t; čtllli jij BAZOVICA, Ul. I. Gruden 66 li! MEHANIČNA** ^ * S KAROSERIJO i;;;;:::;::: GRGIČ SPREJEMAMO VSA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE • CESTNA POMOČ PADRICE ŠT. 151 — tel 226-161 POHIŠTVO RENAR OPČINE PROSEŠKA ULICA 3 TEL. 21-22-55 NA IZBIRO: • KUHINJE • DNEVNE SOBE • JEDILNICE • SPALNICE • RAZNE OMARICE • OBEŠALNIKI ZAVAROVALNICA LLOYD ADRIATICO AGENCIJA NA OPČINAH Zastopnik BORIS ŠTREKELJ OPČINE, Proseška ulica 3 — tel. 21-27-53 i GOSTILNA BATIČ REPNIC 3 — tel. 229-178 GOSTILNA «POD TABROM» Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL (Repentabor) št. 8 — tel. 227-120 VELEBLAGOVNICA BRANKO GUŠTIN VELIKI REPEN 85 — tel. 227-263 i I ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA f EMIL GRGIČ ' T . ; V '' n. ■ ' PADRICE 10 — tel. 226-138 BAR KARLO GUŠTIfs •*. f' „ « -v* PADRICE 7 — tel. 226-136 DROGERIJA SILVAN GRGIČ 1 . 'T-. A, PADRICE 54 4 GOSTILNA HOTEL - RESTAVRACIJA TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR ' ' ;■i.i • ' - T'.!/'■ OPČINE NARODNA 42 — TEC. 211-026 ČRNO - BELI IN BARVNI TELEVIZORJI RADIO - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA BRUNO BRESCIANI OPČINE, Narodna 47 — tel, 211-711 FURLAN i GRGIČ PADRICE 36 — tel 226-112 REPENTABOR — tel. 227-125 j MESNICA — UVOZ ŽIVINE IN MESA RESTAVRACIJA ŠKABAR najemnik Roman VELIKI REPEN 70 — tel. 227-117 ALBIN BAK I I PADRIČE 39 — tel. 226-184 PLESKAR IN DEKORATER ŽERJAL BRANKO MILJE - FERNEI, Ul. Stazione 5 — tel. 272-701 ! jestvine - Karlo Guštin Najémnik SILVAN GRGIČ PAbRIČE 37 — tel, 226-293 PRIMORSKI DNEVNIK Vi;—^---; ;— ------- 31. decembra 197i Širjeno novo loto želijo_ .. imm erncnier lile KORZO ITALIA 10 ELEGANTNA OBUTEV Tarabocchia MENJALNICA Ulica Genova 14 — tel 34-095 TRGOVINA Z DRAGULJI BLASI già BUCHER Corso Italia 28/1. nad. — tel. 794-090 PODJETJE «TRANS-TRST» Import — Export TEL. 820-460 TRST, Lesno pristanišče želi vsem mnogo uspehov v novem letu CAVALLAR TRST — Ul. S. Uxi.ro 15 — T«l. 37-186 vošči vsem srečno novo leto ! UNIVERSALTECNICA di SILVIO BACCHELLI TRST Ul. Saba 18 Trg Goldoni 1 Ul. Zudecche 1 UVOZ - IZVOZ «MERCANTILE di Marco Tenze TRGOVINA TORBIC BORSAMARKET SELT SERVICE ULICA IMBRIANI CVETLIČARNA «TRE ROSE» TRST, Trg stare mitnice 10 tel. 796-904 S TRST - Ul. Torrebianca 18 Tel. 38614 - 60691 Vošči uspešno in srečno no co leto GRADBENO PODJETJE PETRA ©ostiina „ stimali) 1865“ Najvišja priznanja na gastronomskih tekmovanjih: ciRStr * sti). wm IDia Comici 2 GlSX- 795=577 I ! TAST - Ul. Carducci 8 - Tel. 732681 I I Ul I J VOŠČJ SREČNO NOVO LETO! SERVIS €»> POOBLAŠČENA DELAVNICA èòeoìt m TRIESTE Via S. Francesco 58 ELEKTRAVTO Telefon 761-227 vošči klientom in prijateljem srečno novo leto 43133 TRST, Ul. Rismondo 9 - Tel. 761-884 - 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: mROGAŠKA mineralna voda ■ vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda - TRI SRCA BRIŠKA in DALMATINSKA VINA - KRAŠKI PRŠUT PIVO: PUNT1GAM in REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA I I nagrada «Accademia cucine d'Italia» — 1970 posebna nagrada «Oscar della cucina italiana» Perugia — 1971 priznanje «Piatto d'oro» — Benetke — 1972 priznanje «Zlata medalja» — Benetke — 1974 udeležba na mednarodnem kuharskem festivalu v Bombayu — Tajmahal — 1975 — kot predstavnik Italije Marjan Suban vošči cenjenim gostom uspešno novo leto 1976 POLAGANJE PLASTIČNIH IN TOPLIH PODOV Martin Petelin - Nabrežina 1 \ .š r •*...• ■ VOŠČI USPEŠNO NOVO LETO 1976 ! «SimPRESS SPEDIZIONI» s. r. L TRST - TRIESTE, GORICA - GORIZIA, PONTABEL - PONTEBBA Ul. Ceppa 4 Ul. Alvietie 40 Ul. Marconi 14/16 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA: ■ carinjenje živine in raznega blaga ■ mednarodno pomorsko, žeteeniško in kamionsko špedicijo ■ zbirni vagoni in kamioni za Jugoslavijo in vse dežele Bližnjega vzhoda želi svojim komitentom in korespondentom uspeha polno leto 1976 ŠUNKA GIOVAN NI MANZI N «L'ARTIGIANALE.» SKLADIŠČE NA DEBELO SUHO MESO - SIR IN JESTVINE GRGIČ - GREGORETTI FERNETIČI 13 tel. 211-966 Tel. 795-534 Telefon št. 231-782 Tel. (dom) št. 751-060 UL. S. OLINO 52 PREBENEG 13 DOLINA 41 i GOSTILNA «JADRAN» KOBOL TRST, Ul. dell'Industria 16 Tel. 744-505 ............... SÌ ‘ Previdenza e Sicurtà Società Mutua di Assicurazione e di RIassIouiwloM Legalni sedež - Glavna direkcija: 24145 MILANO • Ulica Buonarroti 39 Naša agencija v Trstu Vam nudi naslednje usluge: « AVTOMOBILSKO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE NA DELU IN IZVEN PO UGODNIH'POGOJIH O PRAVNIŠKO POMOČ PRI IZTERJEVANJU KREDITOV ZA UTRPELO ŠKODO OD TRETJIH OSEB IZ DR2AVE ALI TUJCEV • KATEROKOLI OBLIKO ZAVAROVANJA (požar, tatvina, kristali, RCD, odvzem vozniškega dovoljenja, bolniške dnevnice) VSE INFORMACIJE DOBITE PRI: t Genmalnem zastopniku Edvardu Prelcu - Trst - Via Cicerone 8 - Tel. 61789 AVTOMEHANIČNA DELAVNICA LEANDRO CORETTI TRST, Ul, Sette Fontane 97 — tel 733-249 TRGOVINA JESTVIN OSKAR KRALJIČ PREBENEG 85 Tel. 231-846 GOSTILNA KOZINA ALEKSANDER PREBENEG 11 Tel. 231-741 TRGOVINA JESTVIN KOS MAČKOLJE 28 Tel. 231-749 KROJAŠKI SALON I TRGOVINA JESTVIN HOTEL | GOSTILNA S. KOŠUTA VINKO BENČIČ «POŠTA» 1 TUL :£:::;;£::!£;i;i!£l£!;£;££i£;£ii£:£i:jiiSiiiiiii TRST Drev. D'Annunzio Tel. 795-498 I TRST, Ul. Roiano 5 tel. 413-363 I TRST, Trg Oberdan 1 — tel. 68-397 — 38-786 MAČKOLJE 106 — tel. 231-744 l»:i!St!8:ža£££ii££i:£i£i:i£:£:::::::::::ii:ii::ii:::ii:i::iiii£iiiiiiiiiii!i££iiiii£ii£iiiii£i£££££::i:ii:i:i:^ KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Priporoča obiskovalcem našega območja: Lastne proizvode — priznana vina: REFOŠK, MERLOT, KABERNET, MALVAZIJA brezalkoholne pijače EXCORADO žgane pijače EXCORADO meso in mesne izdelke mleko in mlečne izdelke SOLIDNO POSTREŽBO v lastni maloprodajni mreži ■ marketi ■ mesnice ■ mlekarne ■ gostinstvo Postanite tudi Vi porabnik naših kvalitetnih proizvodov in uslug! VSEM VOŠČIMO SREČNO IN USPEŠNO 1976 ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE primorski tisk ! ZAVOD ZA TURIZEM TOZD AVDITORIJ TOZD PORTOROŽ I i GOSTILNA ŽELITA VSEM SREČNO NOVO LETO 1976 n. sol. o. — K O P E R TOZD ZALOŽBA UPA n. sub. o. s poslovalnicami Portorožu, Piranu, Bistrici in Postojni i ■ Kopru, Izoli, Sežani, Ilirski Birro servisom TOZD TISKARNA JADRAN n. sub. o. TOZD PROPAGANDA KOPER n. sub. o. f '■ . i/lGGG l&tG !___________________________________________________________________ ! Jni&AtLUh&fia, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113 Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.tol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma in v tujini. S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami NUDI po suhozemnih, v transportno - vrste prevozov, preko luk Reke popoln špediterski servis, organizira prevoze pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete špediterskih in carinskih zadevah; z lastnim kamionskim parkom prevzema vse Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE in prepričali se boste o našem strokovnem in skrbno opravljenem servisu. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV KO PER LJUBLJANSKA’ C. 13 i A C K VELETRGOVINA ADRIA COMMERCE KOPER UVOZ-IZVOZ JUGOSLAVIJA Vošči poslovnim partnerjem in prijateljem uspešno novo lieto 1976 ! i 1 I ÌÌj:ii:i;i:::if::::ii£:£:£lli£i£lii:££££i£l"££lii:£i£iiii£liilllli£:£i£llli:llii£:::li:i:£ii:!i:!:i:iii:i;i!ii::::::;iiiiiii:i:i::ii::!:ijjjÌi:ii£ili£iiiii£i££iili£iiii::::::i:ii:iii:i::i:i:!:::::::::::::::::ii:iiii:ii:;:i:iiii:::;:::ii:iii;;:i::::i::ii::::iiiii:i::i::i:::::;jj aibi ličili fiiJiil Kolektiv m l*AmTVT HOTELA SABOTIN Dietični sladkor sionon P sladek kot sladkor sladilo za diabetike 200 g Netto sionon V pridobljen iz na soncu dozorele koruze lip h vitkost pravilne prehrana iz NOVE GORICE '■ '' - v" ■■ ' želi vsem svojim gostom iir ■ obiskovalcem veliko uspehov in zadovoljstva v Novem letu ' ■ , ;. ' • i \ .... . . ■ i - . ... ... PREHRAMBENA INDUSTRIJA’ ii! VODNOGOSPODARSKO PODJETJE «HIDRO» p. o. KOPER l$tNa-&en?z koper BENCINSKE ČRPALKE Lazaret, Hrvatini, Škofije, Plavje, Osp, Lokev, Gorjansko Želi srečno vožnjo v 1976 I i I /e ljubljanska banka PODRUŽNICA KOPER S POSLOVNIMI ENOTAMI GOSTILNA RAVBAR Dobra kuhinja — pristen kraški pršut in domač teran DOL POD REPENTABROM 5 — tel. 73-013 I MUHA Pristno belo in črno vino Izvrstna postrežba z raznimi specialitetami LOKEV IH Gostilna GRGIČ Tomaj 12 Tei. 774-038 GOSTILNA PRI JAZBECU Specialitet« — divjačina TUPELČE It GOSTILNA I «PRI RADOTU» Žiberna Rado KRIŽ PRI SEŽANI S1/B TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSTOJNA MESNICA ŠT. 24 — KOZINA KOZINA 24 — tel. l1-2St ZDRUŽENO K. G. P. KOČEVJE Mesnica štev. 1 LOKEV POTNIŠKI PROMET SLAVNIK KOPER Koper, Kidričeva 46 p. p./p. o. b. 130 telefoni: h. c. 22 660 operativa 22 989 turist, posl. koper 22 750 telegram: slavnik koper telex: 341-24 yu slavkp tekoči račun: 514-1-872 Opravlja redne prevoze in organizacijo raznih izletov doma in v tujino z modernimi avtobusi. Se priporočamo! i mmmk IH- SPLOSNA PLOVBA PIRAN VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976 <ŽMplas- učna industrija 66001 KOPER i-::l.!ii:i:iilflKi:i Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. MonUcchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 1.750 Ur — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADiT» - DZS - 61000 LJubijan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.i. Stran 16 31. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja mi tiska ZTT - Trst VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI PODPREDSEDNIKA LA MALFE Vlada pojasnjuje svojo gospodarsko politiko R na področju industrije in njenih posegov na Jugu Podpredsednik La Malfa trdi, da ukrepi, ki so jih sprejeli pred tednom dni, pred- stavljajo nov poseg v gospodarstvo, ki stremi po višji proizvodnosti in zaposlitvi RIM, 30. — Davi so na tiskovni konferenci v palači Chigi vladni podpredsednik La Malfa, minister za proračun ter za posebne posege na Jugu Andreotti in minister za industrijo Donat Cattin pojasnili u-krepe, ki jih je sprejela vlada 23. decembra glede industrijske preobrazbe ter pomoči za poživitev gospodarske dejavnosti na Jugu. Vlada bo predložila te ukrepe parlamentu v petek 2. januarja. Skupno ti u-krepi znašajo za prihodnje petletje finančno obveznost od 23.190 milijard lir. Finančna obveznost za industrijo znaša 6.690 milijard lir, za pomoč, pri razvoju italijanskega Juga pa 16.500 milijard. Na tiskovni konferenci je bil navzoč tudi podtajnik za državno soudeležbo Gunnella. Vladni predstavniki so pojasnili, da so bili u-krepi, ki zadevajo koordinacijo, politike za reorganizacijo, obnovo in industrijsko preosnovo ter tisti, ki zadevajo urejanje izrednega posega na Jugu v razdobju 1976-1980, zamišljeni na popolnoma novi ravni v primerjavi s prejšnjimi ukrepi, posebno glede zadevnih mehanizmov. Vso to politiko, če jo bo seveda parlament odobril, bo skladno izvajal nov «ministrski odbor za koordinacijo industrijske politike», ki mu bo predsedoval minister za proračun. člani tega odbora bodo tudi zakladni, minister ter ministri za industrijo za izredne posege na Jugu in za državno soudeležbo. Na tiskovni konferenci je bilo poudarjeno, da je posebno v členu 2 za konskega osnutka rečeno, da bo moral odbor pri izvajanju industrijske politike upoštevati predvsem potrebo, da se na prvem mestu nudi pomoč pobudam, za katere je značilna visoka proizvodnost in ki zagotavljajo v največji meri razvoj zaposlenosti. Pri tem pa je treba še posebej upoštevati zadostitev zahtevam kolektivne in družbene potrošnje ter uravnovešenost plačilne bilance. V tej zv»zi bo treba zadostiti zelo strogim pogojem ter so zato predvidene razne tehnične in parlamentarne kontrole. Podpredsednik La Malfa je izjavil, da vlada ni sprejela teh ukrepov, da bi koristila temu ali onemu. Sklad bo upošteval samo tista podjetja, ki jih je treba preos-novati. Zato je ukrepu tuja vsaka zamisel reševanja podjetij na izključno finančni osnovi. To pomeni, da bodo lahko na državno pomoč računala samo podjetja, ki nameravajo preusmeriti svojo proizvodnjo v skladu z novo družbeno politiko. Izključena pa bodo vsa tista podjetja, tudi velika, ki ne nameravajo izvršiti te preosnove in ki se sedaj nahajajo v hudih finančnih težavah. Ta pojasnitev velja v zvezi z nedavnimi očitki, da so bili ukrepi sprejeti za reševanje nekaterih ve,-likih podjetij. Ministrski odbor za koordinacijo industrijske politike bo ukrepal glede vseh zadev, ki so vezane z izdatki nad 7 milijard lir. Glede nižjih izdatkov pa bodo morale pristojne uprave obveščati odbor tako, da bo ta imel pregled nad vsemi posegi države na industrijskem področju. Zakonski osnutek predvideva tudi stalno posvetovanje s sindikati, s predstavništvi delodajalcev ter dežel glede specifičnih pristojnosti. Minister Donat - Cattin je v tej zvezi, na vprašanje, če morda ta posvetovanja ne bodo zavirala hitrejši potek izvajanja zakona, izjavil, da je to treba storiti na vsak način, ker to zahtevajo današnje razmere. Tudi dotacijske sklade v korist u- stanov z javno soudeležbo — je dejal podpredsednik La Malfa — bodo po novem, sklepu dodeljevali šele na podlagi ustrezne presoje samega odbora. Pri tem bo sodelovala tudi posebna parlamentarna komisija. Sodeč po izjavah vladnih predstavnikov, bo moralo neko podjetje, ki namerava izvršiti presnovo, predložiti zahtevo skupaj s finančno in premoženjsko analizo, ki jo bo opravila kaka finančna ustanova za srednjeročna posojila. Šele po tem bo odbor lahko odobril ugodnejša posojila prizadetemu podjetju v višini 30 odstotkov stroškov za preosnovo ter še drugih 30 odstotkov prispevka na račun obresti bančni ustanovi, ki bo izdala posojilo v'višini 60 odstotkov. To pomeni, da država ne bo odslej prevzemala direktne soudeležbe, temveč bo dodeljevala le posojila in prispevke za finančne operacije. Nadalje. če bo podjetje zvišalo svoj kapital, ki je izpostavljen riziku, bo celotna vsota posega lahko dosegla 70 odstotkov. Posebni sklad bo veljal tri leta, a posojilo bo treba vrniti v 15 letih. Istočasno — je dejal La Malfa — je vlada skušala zagotoviti premičnost delovne sile s tem, da predvideva dopolnilno blagajno za 18 mesecev ter v primeru odpusta z dela za 36 mesecev, in sicer v višini blizu realne mezde. Na vsak način pa bo ministrski odbor moral dati prednost predlogom za preosnovo, ki predvidevajo zaposlitev brezposelne delovne sile do katere je prišlo zaradi industrijske preosnove. Kot smo že dejali, so predvidene investicije za industrijsko preosnovo v znesku 6.690 milijard. Sledijo potem razni ukrepi, ki zadevajo razne druge operacije v manjših zneskih. Glede Juga pa vladni osnutek predvideva deset tisoč milijard lir za posebne načrte in infrastrukture ter dela, ki spadaja pod deželno pristojnost. Nadalje predvideva 1500 milijard lir kot prispevek za večjo zaposlitev & 1500 milijard za poživitev industrijskih posegov. Skupno gre za 16.500 milijard, ki jih bodo porazdelili v petletju 1976-1980. Vladni predlogi predvidevajo nadalje razne olajšave v zvezi z bremeni za socialno skrbstvo v primeru podjetij, ki bodo sprejemala delovno silo, ki prihaja z Juga. •iniiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nfl KAZENSKEM SODIŠČU V GRŠKI PRESTOLNICI DOSMRTNA JEČA IA MORILCE UPORNIH ŠTUDENTOV V ATENAH Na najstrožjo kazen so bili obsojeni generali loannides, Vanaas in Dertilis, diktatorju Papadopulosu pa so prisodili 25 let ječe ATENE, 30. — Danes popoldne se je na atenskem kazenskem sodišču zaključil eden od največjih procesov proti bivšim fašističnim mogotcem, ki so tiščali državo sedem let pod peto krvoločne diktature. Od tridesetih obtožencev je sodni zbor, v katerem je bilo pet sodnikov prizivnega sodišča, spoznal za krivih dvajset za pokol študentov na atenski politehniki, kjer je pred dvema letoma vojska ubila okrog 30 študentov, nad tisoč pa jih je ranila. Med obtoženci, ki so bili obsojeni na najstrožje kazni, so bivši diktator Papadopulos (25 let ječe zaradi sodelovanja pri namernih umorih) in najvišji predstavniki vojaškega re- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuNiiifiiiniiiiiiiiiiiiriifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 85 LET PO POKOLU INDIJANSKIH MOŽ, ŽENA IN OTROK V ZDA plamti polemika zaradi bitke pri «Ranjenem kolenu» WASHINGTON, 30. - Med Indijanci plemena Sioux in Pentagonom je v zadnjih dneh prišlo do ostre polemike o pokolu v «Ranjenem kolenu». Pokol, ki je eden od tolikih madežev v zgodovini vojske «yan-kie» v boju z Indijanci, buri duhove še po 85 letih, ker je postal simbol nasilnega zatiranja rdečepol-tih prebivalcev ameriške celine, kon-tingentni vzrok sedanje polemike pa je, kot se vedno dogaja, denar. Gre za to. Senator James Abour-zek, ki zastopa državo South Dakota je pred nedavnim predložil senatu v razpravo zakonski osnutek, ki predvideva 600.000 dolarjev (o-krog 400 milijonov lir) odškodnine potomcem žrtev pokola pri «Ranjenem kolenu», kraja v South Dakoti, ki je pred poldrugim letom znova postal simbol boja zatiranih Indijancev proti osrednji washington-ski vladi. Demonstranti so šest tednov kljubovali vojski, policiji in a-gentom FBI, ki so jih obkolili in s tem pognali v tek mogočen propagandni stroj. Ves svet je z veliko simpatijo sledil zadnji bitki junaškega rdečepoltega naroda, nekoč gospodarja prerije in bizonskih čred v svoji zadnji bitki za lastne pravice, proti izkoriščanju in zapostavljenosti. A da se povrnemo k polemiki. Senat je, preden je začel razpravo, vprašal za mnenje Pentagon in vrhovno ameriško poveljstvo je odločno demantiralo teze o pokolu. Vojska trdi namreč, da je šlo «za spontano in razburljivo bitko, za katero sta enako krivi obe strani». Konjeniki naj ne bi namenoma znesli svoje jeze nad nedolžnimi indijanskimi ženami in otroki, pač pa naj bi šlo za tragično naključje. Vsakršna druga «resnica» naj bi po mnenju Pentagona bila zgolj «nepošteno izkrivljanje dejstev». Prav zaradi tega je vrhovno poveljstvo ameriške vojske mnenja, «da bi bilo skrajno neprimerno priznati potomcem pobitih. Indijancev odškodnino. To bi bila žalitev za častnike in konjenike, ki se ne morejo več braniti.» Dokument ameriške vojske je izzval ostro reakcijo indijanskih voditeljev. Koordinator gibanja Indijancev Vernon Bellecour je ožigosal dokument kot «lažen in nezaslišan». duhovnik Vine Deloria pa mu je pritegnil: «Bitka pri Ranjenem kolenu je bila pokol nedolžnih indijanskih žena in otrok. Nezaslišano je, da se sedaj skuša izpirati ta madež in se tako grobo potvarja resnica.» Po poročilu Pentagona naj bi pred spopadom pri «Ranjenem kolenu» Indijance pestila vrsta naravnih nesreč kot slaba letina, bolezni, izginitev divjadi, obenem pa je tedanja vlada izredno zamudila z izplačilom prispevkov. Zaradi tega so se začeli upirati in se niso hoteli vrniti v rezervate, na kar je konjenica reagirala s širokopotezno preiskavo in zaplembo orožja v taboriščih. Ob tej priložnosti — nadaljuje poročilo — je prasnila iskra, .ki je zanetila požar. «Čmi kos, mlad Indijanec, ki je bil podvržen slabim vplivom, je prvi streljal na konje-nike. To je bil povod za bitko, poudariti pa gre vsekakor, da noben poveljnik ni nikoli ukazal nediskrimi-nirano pobijanje Indijancev.» Do tu «resnica» Pentagona. Dogodki, kot jih prikazujejo zgodovinske študije, pa so bili nekoliko drugačni. «Slovar ameriške zgodovine» poroča o bitki takole: «Ko so se nekateri Indijanci uprli preiskavi, se je vnel oborožen spopad, v katerem so konjeniki poklali nad 200 Indijancev, moških, žena in otrok, vključno glavarja Veliko nogo. Konjeniki so v bitki zgubili 29 mož. številne ranjene Indijance so «modri suknjiči» pustili kar na bojnem polju, da so ponoči zmrznili v snežnem me-težu.» S «Slovarjem» soglaša tudi publikacija «Ameriški anali», ki govori prav tako o pokolu: «29. decembra 1890 je ameriška konjenica poklala nad 200 Indijancev v bitki pri «Ranjenem kolenu». Komu verjeti, vojakom ali zgodovinarjem? Naš odgovor bo posreden, toda povezan z nedavnimi dogodki’ tudi zverinsko divjanje svojih pomorskih pehotnih enot v Vietnamu je ameriško poveljstvo najprej skrivalo, nato minimiziralo in končno, ko je prišla resnica na dan, prikazalo kot «tragično naključje». Edina razlika z bitko pri «Ranjenem kolenu» je, da so bili Indijanci poraženi, Vietnamci pa so zmagali in pregnali okupatorja. žima, ki je po pokolu na politehniki nasledil Papadopulosu. Gre za Di-mitriosa loannidesa, vsemogočnega poveljnika vojaške policije ter bivša generala Stavrosa Vamaasa in Ni-kolaosa Dertilisa. Vse tri je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi vrste namernih umorov. Proces, ki se je pravkar zaključil, je trajal dva meseca in pol in med obravnavo se je pred sodniki zvrstilo nad tristo prič, ni odgovoril na osnovno vprašanje, kdo je novembra 1973 ukazal vojakom, naj streljajo proti študentom. Papadopulos si je pred sodniki prevzel vso odgovornost in v teatralnem posegu poudaril, da so vojaki, ki jih je poslal na vseučilišče streljali v zrak v opomin, krogle pa naj bi zadele študente po nesreči. Ostali obtoženci pa so zvračali krivdo drug na drugega. Naravnost emblematično je bilo pričevanje bivšega ravnatelja atenske policije Kristosa Kristoluka-sa, ki je dejal: «Vojaška policija je bila dejansko država v državi. Mi smo bili brez moči. loannides je kriminalec.» Sodniki pa so podvomili v iskrenost njegove izjave in so mu prisodili tri leta in pol ječe. loannides pa je s svoje strani poudaril, da naj bi bil upor študentov le mit brez nobene stvarne osnove, izgrede, ki so zahtevali toliko človeških življenj, pa naj bi vzburili komunisti. Tudi zanj so bili sodniki mnenja, da je po krivem prisegel in so ga obsodili na dosmrtno ječo. Poleg Papadopulosa je bilo še pet obtožencev obsojenih na 25 let ječe, 12 obtožencev na manjše zaporne kazni, prav tako pa so sodniki oprostili. Eaoonides in Papadopulos sta pred nekaj meseci bila obsojena na smrt zaradi veleizdaje na procesu zaradi državnega udara leta 1967, s katerim so pučisti zrušili grško demokracijo. Karamanlisova vlada je s sklepom, ki je izzval zelo ostre polemike, spremenila obsodbo na smrt v dosmrtno ječo, a ukrep ni še stopil v veljavo, ker ga predsednik republike še ni podpisal. Newyorško letališče za notranje zveze «Fiorello La Guardia» so takoj po eksnloziji blokirali, ves letal:' i promet pa preusmerili na bližnji letališči «Kennedy» (v New Yorku, za mednarodni promet) ali pa v bližnji Newark. Letalska ustanova je že nakazala 50 tisoč dolarjev tiralice za atentatorji. PRI CASTELFRANCO VENETU oparji med begom silovito trčili v obcestni drog: eden mrtev, eden hudo ranjen Druga dva bandita, ki sta pobegnila s plenom, je policija aretirala nekaj ur po nesreči CASTELFRANCO VENETO, 30. — Pobalinski «podvig» s tragičnim koncem danes dopoldne v Castelfrancu Venetu, kjer so štirje mladi roparji napadli krajevno kmečko in obrtniško posojilnico in se nato med begom silovito zaleteli v drog električne napeljave. V nesreči je en bandit zgubil življenje, eden je bil hudo ranjen, druga dva, ki sta nepoškodovana pobegnila, pa so agenti aretirali malo pozneje. Pobalini, najstarejši je imel 23 let, najmlajši pa komaj 16, so se davi pripeljali pred banko z avtom «alfa romeo 2000», ki so ga ukradli samo uro prej. Medtem ko je eden ostal za volanom in čakal na pajdaše s prižganim motorjem, so ostali trije vlomili v posojilnico in z orožjem v roki prisilili blagajnika, da jim je izročil denar, ki ga je mel v blagajni. Takoj nato so odbrzeli proti Trevisu. Med begom so roparji prehitro privozili v ovinek, avto je pobesnel in po nekaj sto metrih vijuganja silovito treščil v drog električne napeljave. Vzrok nesreče še ni bil ugotovljen: po pričevanju nekaterih očividcev naj bi banditi pridrveli v meglo, po besedah drugih pa naj bi skušali uteči bančnemu uslužbencu, ki jih je zasledoval s svojim avtom. Trčenje je bilo vsekakor silovito: eden od banditov je obležal mrtev v skrotovičeni pločevini, drugega pa so hudo ranjenega pripeljali v bolnišnico. Zadnja dva sta jo pobrisala peš kar po poljih, vendar jima je policija prišla kmalu na sled. Ko sta se zatekla v neki bar, je gostilničar opazil, da nekaj skrivata za bregom. Zelo pogosto sta pogledovala v črno torbo, iz katere so moleli zajetni svežnji bankovcev. Možakar je zato poklical karabinjerje, ki so obkolili bar in aretirali malopridneža. Gre za 16- in 17-letna fanta, ki sta prišla ob božičnih praznikih na nekajdnevni obisk domov iz bližnje poboljševalnice. Mrtvega roparja so nekaj ur po nesreči identificirali za Ilaria Alessandrinija, ranjenec pa je Adriano Palissare. TVRDKA ROSCONI želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1976 Pokol v New Yorku (Nadaljevanje s 1. strani) vancem na uro. To so ugotovili strokovnjaki newyorške gasilske službe na osnovi izvidov o «udarnem valu». Ko je bomba eksplodirala se je razletel dobršen del steklene in aluminijaste strukture paviljona. Kovinski in stekleni drobci so z nezaslišano hitrostjo, kot pravcati naboji in puščice, prebadali telesa v gmoti oseb ob prenosnem traku. Ko so reševalci prihiteli v paviljon v vzdušju blazne panike med potniki, se jim je nudil srhljiv prizor. Povsod mlake krvi, kosi udov in mesa, okrvavljeni drobci, mednje pa pomešani stokajoči ranjenci. Policija je takoj obkolila poslopje, ga izolirala in spuščala k vhodu le vrsto rešilnih avtov, ki so nato drveli k bližnjim bolnišnicam. Za devet ljudi (pet moških in štiri ženske) ni bilo pomoči. Tako so bili iznakaženi, da so po dolgih urah prepoznali le eno izmed žrtev. Dve osebi pa sta izdihnili med prevozom do bolnišnice, oziroma prav na pragu bolnišnice. Zaenkrat ne poročajo o stanju ranjencev. Ve se zgolj to, da je pozneje ena oseba umrla zaradi srčne kapi, vendar te smrti uradno ne pripisujejo atentatu. NAPELJAVA VODE IN LUČI TOMŠIČ DRAGO SOVODNJE, Ul. ex Impero — tel. 88-032 PEKARNA — SLAŠČIČARNA S. VIATORI & FIGLI GORICA AVTOKAROSERIJA PESCE - ŽERJAL Ul. Carlo Errerà (Industrijska cona — Telefon 826-759 vošči cenjenim klientom srečno novo leto GRADBENO PODJETJE MARIO DEVETAK POLJANE — DOBERDOB PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO «SOVODNJE» vsem svojim članom in prijateljem želi srečno 1976 \i Vi. Wx. di VISINTIN VITTORIO Prav tako smolo, pa čeprav brez tragičnih posledic, sta imela tudi tata, ki sta davi vlomila v stanovanje nekega milanskega trgovca v Ul. Cicognara. Zlikovca sta skrbno spravila dragocenosti v velika kovčka in bila sta že na tem, da odneseta pete, ko so ju opazili, kako sta spravljala težka kovčka v dvigalo. Njuna lenoba jima je bila usodna: hišnica je namreč izklopila električni tok in možaka sta bingljaje med prvim in drugim nadstropjem, morala mirno čakati na prihod policije. Agenti so vrnili dragocenosti zakonitemu lastniku, za dolgoprstneža pa so se na stežaj odprla vrata kaznilnice San Vittore. GOSTILNA TURRI ŠTANDREŽ TVRDKA NARDIN VOJKO ŠTANDREŽ, Ul. del Carso 67 — tel. 81-310 Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA — PIVO UNION in FORST ICfVilOCA BANKA Ustanovljena leta 1909 GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA TOP * » DELAVNICA ŽELEZNIH PREGRAD IN OKEN BRUNO RUJA ŠTANDREŽ — Ul. TabaJ CASSA Dl RISPARMIO iz GORICE VOŠČI SVOJIM KLIENTOM DOMA IN V TUJINI VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1976 TRGOVINA JESTVIN MARVIN ŠTANDREŽ 219 BAR MILAN ŠTANDREŽ SADJE IN ZELENJAVA NA DEBELO ROMANO CARGNEL ŠTANDREŽ — TRST MANUFAKTURNA TRGOVINA S. PERTOT TRST, Ul. Vasari 4/a — tel. 794-457 TRGOVINA JESTVIN najemnik RESINOVIČ GIANNI TAUCER TRST, Trg V. Giotti 8 — Tel. 761-948 UVOZ — IZVOZ PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN PAPYROS TRST, Ul. F. Severo 10 — Tel. 36-453 NOVO LETO 1976 VAŠA DARILA NAJ TRAJAJO KUPITE JIH PRI NAS NJIHOVA VREDNOST BO VEČJA ker vam nudimo cene brez poviška in še VELIKE POPUSTE nakit — ročne ure — dragulji — barometri — dragi kamni: čisti garantirani BRILJANTI visokokvalitetni SMARAGDI pravi RUBINI iz Burme plavi SAFIRI iz Kašmira biseri — dragocena darila IZLOŽBA in RAZSTAVA TRST - Trg sv. Antona 4 prvo in drugo nadstropje