Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 8 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ '/. „ • — fl. 80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. » 'A » . : — fl. 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za o k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 26.
V Mariboru 25 junija 1868.
Tečaj 41.
Pia
Drugo
polletje našega drugega tečaja se bliža. „Slov. Gospodar" vabi na naročbo. Prinašal bo kakor dozdaj naj boljše nauke in naj novejše o vino-sadje-živi-noreji in sploh v vseh gospodarskih stvareh. Razlagal bode državne razmere. Povedal bode v kratkem, kar se je važnega no vega dogodilo po svetu, posebno po slovanskih deželah. Konečno bo v vsakem listu oznanjal ceno žita iu drugih gospodarskih pridelkov. Častisti gospodje, ki so naročeni samo za prvo polletje in kterih naročnina toraj v kratkem konča, so prošeni, naj se blagovolijo kmali naročiti za drugo polletje, ker se ne bo več listov tiskalo kakor samo toliko, kolikor se bo naročnikov oglasilo. Prosimo nadalje vse rodoljube in prijatelje za materijalno in duševno podporo.
Naročnina je zgoraj naznanjena.
Slovenski tabor (ljudski zbor — Meeting)
Od več strani se je želja izrekla, naj bi se tudi Slovenci zbrali v veliki množini pod milim nebom, kakor v starih časih po stari slovenski navadi, in bi javno izrekli svoje želje in svoje zahteve.
Taki zbori ali tabori so namreč den denešnji dovoljeni po postavi, in kdo bode tajil, da nimajo Slovenci dosti želj pri srcu, ki bi jih radi očitno pred svetom izrekli, da se ustavni organi in slavna vlada lehko na nje ozira in jih uresniči.
Vzemimo tukaj v misel le naše preobilne davke, ki se odkar so zemljišča prosta, vedno množijo. Vsakdo zna, da tako naprej iti ne more. Kmetijstvo, ki je od nekdaj bilo temelj in podlaga vsaki državi, se s presilnim obloženjem slabi in tako država sama dobi jetiko in hira. To morainači biti, mora se najti način, da se državni stroški v red spravijo, da ne rastejo leto za letom državni dolgi in dače ob enem, ampak da se davki spravijo v ravnotežje sopet z dohodki, da se zbrišejo doklade vojskine in druge, ki se od leta prepisujejo v dačne knjižice brez ustavnega vzroka in razloga.
Vzrok tolikim državnim stroškom in tolikim davkom pa je obče znan in pripoznan, ker je namreč država visela in še visi preveč na vojakih in uradnikih. Vojaki in uradniki se morajo zmenjšati in zmenjšali se bodo stroški in tudi davki. Da pa se to zgoditi more, se morajo narodi Avstrijski med seboj porazumeti, ne smejo vladati samo Nemci in Mad-jari, kajti taka vlada potrebuje sopet cele trume uradnikov in vojakov.
Vsi narodi morajo biti svobodni, ravnopravni.
V ravnopravnosti iščemo le pravico in ničesar več, ono pravico, ki meri in vaga z- enim in istim laktom in z eno in istovago meni, tebi, bremena in koristi, ki vse to, kar imajo Nemci in Madjari, daje tudi Slovanu, nič menj nič več, v duhu ljubezni in sprave.
Bolj se vzbuja, bolj se bode potegoval za tako ravnoprav-nost narod slovenski, dokler se je ne pribori. Ne damo se potolažiti s kako železnico; ki se kot darilo da poslancem, ki obiskujejo cislajtanski zbor, ampak narod ima pravico do polnega prava, kakor je uči razum človeški od samega Boga vsajen. In ravuopravnost je po našem živem prepričanju naši državi mili Avstriji edina spasonosna zvezda predhodnica boljše bodočnosti.
Zberimo se tedaj v blagem namenu lastne boljše bodočnosti in prida državinega tudi Slovenci na Kranjskem, Pri-
morskem, Koroškem, Štirskem, povsodi, kder stanujemo, v velike tabore in izrecimo po slavnem izgledu naših bratov Čehov svoje želje, svoje zahteve, vsi pravični sosedi in Slovani bodo nas podpirali, poslanci pa tim leži pravici izpodo-vali. Narodi se bodo porazumeli, nezaupnost bo minola, število uradnikov se bo znižalo, avtonomija ali samouprava se bo množila, vojaki bodo le ob svojem času se zbirali za vaje in proti vunanjim sovražnikom, ne bodo več na slraži proti domačim ljudstvom, čas miru bo ostal čas miru a ne vojakov, stroški bodo se zmenjšali.
„Da postanemo konkretni, vzemimo v misel nekaj prašanj za štirske tabore. Postavimo:
1.	Število slovenskih Štirskih poslancev v deželni zbor se naj pomnoži po razmeri prebivalcev do 22 poslancev.
2.	V Štirskem odboru naj bosta dva odbornika Slovenca.
3.	Naj se napravi odsek slovenske namestnije Štirske.
4.	Uradnikom služečim na slovenskem Štirskem naj se postavi rok, dokler imajo biti vešči jeziku slovenskemu v govoru in pismu.
5.	Slovenska gospodarska šola in slovensko gospodarsko društvo.
6.	Ravnopravnost jezika na glavnih in srednjih učilnicah.
7.	Odštevanje prineskov za nemške zavode in ustanovitev slovenskih.
Da pa ta predlog ne ostane na papirju, pozivlje podpisani vrednik tega lista vse Štirske rodoljube odlikase, deželne poslance, duhovnike, posestnike, odvetnike, biležnike, zdravnike, učitelje, in uradnike slovenske, koji se s to mislijo slažejo in jo hočejo izvršiti pomagati, da se dogovori določen načrt, ki se slavni vladi predloži tako tudi čas in mesto prvemu slovenskemu taboru v Štirskem Slovenskem in za to voli iz-vršiven odbor.
Zhod temu dogovoru naj bo 7. julija t. 1. o 3. uri popoldne v čitavnični dvorani, ki se v ta namen najame.
Do tega časa se naj tudi pismene izjave izvršijo. Slovenski časniki pa so lepo prošeni, da ta poziv ponatisnejo, kajti osebnih povabil ne bomo razpošiljali.
Dr. Matija Prelog,
v imenu začasnega odbora.
Gospodarske stvari.
Gospodarske drobtinice.
V.
Kako je to, oče Čerič, da vaš sosed Brezovec zmerom blatno živino ima; menda nima stelje, ali so hlapci nemarni? Res se mi smili vboga žival, kedar jo vso mokro in blatno zagledam. Moramo ga podučiti, da to živini škodi. Povejti mu tedaj, da pride prihodnjič k najnemu pogovoru.
Čerič: Pošljem pa zdaj po njega, saj mi je pravil, da bi se rad družil z nama.
Meni je ljubo, da pošljete, ako pride, govorimo danes o snagi, živine.
Čerič pošlje svojega sina Načeta po Brezovca^
Brezovec z Nacetom v hišo stopivši mene inČeriča lepo pozdravi prašaje česar zahtevava.
Rada bi vas o snagi živine podučila, kajti gosp. učitelj pravijo, da imate zmerom blatno živino.
Brezovec: Lepo prosim!
Čerič začne: Resnico starega pregovora: Snažnost pri živini je pol krme" naj bi si vsak gospodar debelo za ušesa zapisal. Živina ne more si sama pomagati, zato jo je Bog človeku izročil, da bi jo gleštal pa ne trpinčil. Živina pa mu je zato hvaležna; pomaga mu delati, ter zvesto dopolouje to v nalogo, človek mora pa jej skrbljiv, do-brotljiv in vsmiljen gospodar biti. Ako hočemo zdravo in lepo živino imeti, moramo jo večkrat na dan s krtačo in štrigljem (česalnikom) osnažiti, jej snažno jed in pijačo dati, jnače oslabi.
Čujte kaj neki izvedeni živinorejec pravi: „Imel sem dojno kravo, kojo sem vsak dan, po dvakrat s krtačo in štrigljem snažil; da bi se prepričal, ali snaga živini koristi, sem tedaj krtačenje in štrigljanje opustil kakih štirinajst dnih »kila je 11 bokalov manje, kot takrat, kedar sem jo vsak dan snažil". Živ dokaz, koliko snaga živini hasni.
Da pa živina vedno bolj snažna ostane treba je, da se govedom pogostejše nastelja kot konjem in drobnici, ki le suho blato delajo.
Gospod Čolnik, izvedeni gospodar na Drvanji, pravil mi je preteklo leto, da za eno glavo goveda težega plemena rabi na dan 6 do 12 funtov stelje, za konja 5 do 7 za drobnico pa samo 1 funt.
Vrtnarska šola.
Upravno svetovalstvo vrtnarskega društva na Dunaju je sklenolo napraviti vrtnarsko šolo in je za ta namen posebni oddelek društvenega poslopja odločilo. Šola bode imela dva šolska tečaja, vsak tečaj se bo spet delil v zimskega in poletnega. Učila se bode botanika 0'»stlinoznanstvo), kemija zemlje, teoretično in praktično obdelovanje vrta, računstvo, arhitektura vrtov in rastljinjakov, poduk v pridelovanju zelišč in sadjereja. Take šole so našim vrtnjarjem res že dal-no potrebne bile, želeti bi samo bilo, da bi se tudi v Štajerskem vpeljale.
Sadjereja.
i.
14 ako »c morejo drevesa sploli požlahtnje-
vati.
1.	Sadna drevesa požlahtnjevati pomeni napraviti, da prinašajo vekši, boljši in lepši sad; ko bi ga prinašale v svojem naravskem ali divjem stanu.
2.	Koristi, ktere dojdejo iz požlahtnjenja dreves, so sledeče:
a)	Se lahko različna, sadovna drevesa čisto naprej sadijo in pomnožijo;
b)	drevje hitreje prinese sad in kesni sad prej dozori;
cj velikost dreves se po potrebi lahko s tem pomenjša,
da se divjaki, kteri radi zlo visoko rastejo, s slabejšo go-nivnostjo požlahtnijo;
d) zasadi se lahko neko sadovno drevje v kraje in zemljo, v kterih drugače na svojem prvotnem deblu ne bi moglo rasti, če se namreč požlahtni na debla, ktera v zločesti zemlji in v mrzlih krajih dobro rastejo. Tako p. dobro rastejo na slivah požlahtnjene breskve in marelice tudi v težki in mrzli zemlji; hruške rastejo na glogu še celo v zlo kamnati zemlji v kteri na svojih deblih ne bi mogle rasti.
3.	Imamo pa više 100 načinov požlahtnjenja; naj bolj se vendar rabijo sledeči:
Okuliranje t. j. v lub, v kožo cepiti na speče ali cimeče oko.
Kopuliranje t. j. z nakladom cepiti (pelcati) v skorjo ali v precep. Prvi način se zdaj naj bolj rabi.
4.	Požlahtnjenje se mora vsikdar na onen mestu storiti na kterem je skorja mlada, gladka in soknata in pri slabih deblicih celo pri zemlji. Tukaj naj gotovejše ženejo, ker redljivega soka naj prej in mnogo dobijo; če je drevo vendar že tako visoko izrastlo, da že ima lep širok vrh, se mora na vrhu cepiti.
5.	Drevesa, ktera se pri zemlji cepijo, ne potere tudi tako lahko veter in prinašajo tudi sladkejši in bolj okusen sad, kot ona, ktera se na vrhu cepijo, ker, če sok dolgo skoz divje deblo teče, dobi vsikdar nekoliko divjih lastnosti t. j. postane bolj kisel in trpek.
6.	Črešnje in slive, ktere počasu rastejo, se naj bolj, požlahtnjijo na visokem steblu, ker že same po sebi močno deblo dobijo.
7.	Na sredini debla se ne sme požlahtniti, ker postane deblo nejednako, ktero veter lehko polomi.
8.	Dobiš tudi lepši, boljši in vekši sad, če zn aš drevje dobro obrezati, zemljo okol njega poboljšati in če drevo večkrat presadiš (posebno slive orehi in kostanji so mnogo boljši, če se večkrat prestavijo) in če preveč nakupčen sad iztrgaš.
Navodi k narodnemu gospodarstvu.
(Dalje.)
Del IV.
17. Ako se pa to, kar smo omenili, tako ima, lehko nam je vzroke prevideti, po kterih zamenjivanje, trgovina hira, zastaja, ter včasih propade in neha. Ko za kteri poseben izdelek želenje neha, zanj tudi zahtevanje mine : po takem ga niti oni, ki ga izdeluje, niti oni, ki ga za prodajo ima, pospraviti ne more. Po novi šegi ali modi se včasih v kratki dobi nekteri izdelki celo za trgovino zgubijo; pa ravno to se dogodi, ko ktera dežela ali narod po kakšuih si bodi vzrokih v napredku zaostane in rakovo pot nastopi. Tako, kolikor se v enem letu izdelkov manje načini, toliko se naškodi zamenjivanje ali trgovina za to dotično leto: pa nasiljenje, tlaka, težki in previliki davki, ali kar koli druga izpravljanje, produkcijo, moti in plodnost naše industrije pomajnšuje, trgovino za nedoločeno dolgo dobo naškodi, zniža ali vniči.
Is. Previdimo tudi lehko na dalje, da je zamenjivanje, trgovina, kakor produkcija in vsa industrija v naj ožji zvezi z moralnim karakterjem narodovim : bolj ko narod v moralno sti propada, bolj minuje tudi vsakošna materijalna sreča je-gova; a nasproti bolj ko v izvedenosti in moralnosti napreduje, bolj mu blagostanje in sreča raste.
19.	Iz vsega, kar smo omenili, nam je lehko posneti pravila, po kterih ima vlada naj bolje pospeševati zamenjivanje, trgovino: Glavna naloga ji je pomnoževati zvedenost in pravo krepost ljudstvu; k temu pa dopuščati in davati mu vse mogoče pomočke, po kterih se lehko industrija bolj plodna stori; brinoti se, da se napravijo dobre ceste, železnice, kanali in druge takšne naprave za lehko komunikacijo; dopuščati tujcem z nami vsako pošteno poslovanje, svobodno zamenjivanje, trgovino.
20.	Nasprotno nam kaže, po čem se dobro zamenjivanje naškoduje: Če se namreč zanemarja zvedenost, da se dobra odgoja in veljaven nauk ljudstvu ne priskrbuje ali celo krati ; če se ne dopuščajo in podpirajo potrebne naprave za lehko in dobro komunikacijo; če se na blago prevelika vvožnina ali col naklada, da kedar bi se vvozilo, bi predrago bilo; ko se po takem tujim trgovcem, ki k nam prihajajo blago zame-njivat pravice kratijo in se jim vsak dolžen dobiček zabra-njuje. (Dalje prihodnjič)
Pod Lipo.
Podučivni in vgodni pogovori.
(Ljubomir sedi z svojimi tovarSi pri mizi pod lipo.)
Semenko. Gospod učitelj prosimo vas, povejte nam v kratkem, kaj je važnega po slovanskem svetu?
Ljubomir. Važnih stvari se čuje od vseh strani zmirom zadosti in sicer iz severnih dežel poleg žalostnih stvari tudi mnogo lepih in veselih. Iz Češke in Moravske p. so zadnji čas došli prav veseli glasi, ker veliko narodno gibanje se kaže po vseh krajih, in če so ravno bili veliki narodni tabori (veliki ljudski zbori) od vlade prepovedani, so se ljudje vendar sošli in o važnih narodnih stvarih pogovarjali. O velikih svečanostih ki so pred kratkim bile v Pragi ste v časnikih zadosti četeli. Iz južnih slovanskih dežel, se ža-libog, vendar čujejo same žal6stne prigodbe. O Srbski ste že culi. Kdo bi si bil mislil, da bi se tamo, kaj takega zgodili! Doletela nas je ta strašna prigodba v naj važnejših časih in kakor strela iz vedrega neba. — Upajmo vendar, da
bo veliki, hrabri srbski narod spet vse dobro vravnal.--
Iz Bošmje in Bolgarije še zmirom ni nič čuti dobrega. V Hrvaški še zmirom gospodujejo madžaroni; čuje se vendar, da ne bodo dolgo več gospodovali in da bo g. Rauh moral svojo službo zapustiti.— Daj Bože! — Kako se po Slovenski godi, sami dobro občutite in tudi četejete vsak dan v časnikih. Pravic, ktere nam grejo po §. 19. še dozdej zlo
malo občutimo, ker drugače bi c. k. sodnija ne mogla zahtevati 2 gld. 10 kr. plačila za prestavo slovenske razsodbe, kakor se je to pred kratkim zahtevalo v Mariboru; — morebiti bo vendar tudi po času drugače, samo moramo pravice, ki nam grejo po §.19. pri vsaki priložnosti popolnoma in nepopustljivo zahtevati.
Žalec. Kaj pa je za nas naj važnejšega čuti iz Dunaja. —
Ljubo mir. Da se bodo dače spet malo povekšale, ste že brali v časnikih. — Pa naj bo, če bo si le država mogla s tem kaj pomoči! — Dalje bi vas znal mikati načrt nove brambine postave, ki je že izdelan in ki se bode prihodnjič državnemu zboru predložil.
Se men ko. Povejte nam nekaj o tem načrtu, ker bi zlo radi vedeli kako bode nova brambina postava.
Ljub o mir. Nova brambina postava zadržava v svojih glavnih odločbah sledeče točke. Dolžnost vojaške službe je splošna in vsak državljan, ki je dober za vojaka, mora osebno služiti. Oboroženo moč činijo armada, vojaško inornarstvo, deželna hramba in deželni vzdig. Vsak državljan mora po dovršenem 20. letu prihodnje leto 1. januarja stopiti k vojakom. Služiti mora v armadi in pri vojaškem mornarstvu tri leta v redovni vojski (liniji), sedem let, v rezervi, pri deželni hrambi dve leti oni, ki se presta vijo iz armade v deželno hrambo, oni pa, ki stopijo izraven v deželno hrambo, morajo služiti dvanajset let. V deželni vzdig pa morajo stopiti vsi državljani, ki so sposobni za vojaka, od 18. do 40. leta starosti. Vojaška moč armade in vojaškega mornarstvo se bode za prihodnjih 10 let odločila po dovoljenju državnih zborov obeh državnih polovic na 800.000 mož; za deželno brambo pa na 200.000 mož in sicer samo pešcev in konjikov. Ta oborožena moč ostane zmirom enaka pri armadi in vojaškem mornarstvu in se bodo pri državnih zborih obeh državnih polovic od vlade vsako leto zahtevali rekruti po razmeri stanovnikov. Od vojaštva so začasno prosti: 1. edini siu onega očeta, ki si ne more več kruha pridelati, ali vdove matere; 2. po smrti očeta edini vnuk dedeka, ki si ne more več kruha pridelati, ali vdove babice, če nimajo sinov in 3. edini brat celo osirotenih bratov in sester. Po tem še so mnoge odločbe zastran „jednoletnih dobrovolcev", zastran vojaške službe dijakov in uradnikov. Važne so tudi sledeče odločbe: K vojakom se bode vsako leto jemalo meseca februarja, marca in aprila in sicer se bodo vsakokrat sklicale prve tri vrste starosti in iz vsake vrste starosti se bodo jemali vojaki po redu prej potegnenih sreček. Ljudje, ki spadajo pod ogersko korono, se smejo samo k ogerskim pešcem in konjikom vzeti. Ko bo pri armadi in vojaškem mornarstvu potrebna številka že do-
{»olnjena, se bodo ostali, ki so še za vojake dobri, v dve po-ovici razdelili in jedna polovica se bode vrinola med deželno brambo, druga pa med uamestilno rezervo. Namestilna rezerva bo v času miru odpuščena domu in se bode samo v času vojske po posebnem cesarskem ukazu sklicala in po vojski spet domu poslala; po svoji starosti pa se bo vrinola ali v armado ali v deželuo hrambo.
To je kratek vladin načrt o novi brambini postavi; ki bo pri državnih zborih gotovo tudi obveljal, kakor vsi drugi, dozdaj predloženi.
Semenko. Ali mislite, da bo tedaj pri vojaštvu bolje naprej šlo ?
Ljubo mir. Če se bode popolnoma vse pri vojaštvu popravilo, gotovo.
Semenko. Če hi se, pa da bi se, s tem se ne bomo mogli vojevati.
Ljubomir. Prav imate, pa kaj hočemo, moramo čakati, dokler ne bo tudi pri nas dan napočil. — Zdaj pa naj bo zadosti za danas.
E>opisi.
Iz ©rinuske okolicc 22. junija 1868. Dopis iz Ormuža v 19. listu „Slov. Gosp." „kako se pri nas §. 19. izvršuje ima dober vspeh, od te dobe namreč g. Delpin razpošilja pozive slov. kmetom v milem slovenskem jeziku in dobro pazi, da ne stori pregreška, zarad kterega bi ga ti „ekstremni" Slovenci pred svetom oznanovali. — Ali dopis iz Ormuža v 25. listu tega lista našel je čisto drug odmev ; in počil je glas, da so v tem sestavku ormuški mestjani in posebno gospod načelnik školnega odbora močno razžaljeni.
Častiti gospod prošt dr. Vošnjak pridejo danes iz Ptuja, da bodo zarad te školne reči osebno mnenje kmetov in me-stjanov slišali; v kraktem bodemo vedeli, kterega učitelja dobimo. —
Dopisniku F. W—g pa prijazno svetujem, prihodnjič osebnosti v dopisih odstraniti, ker tako imeuovano „pikanje" še nas dolge do sprave prignalo ne bode, držimo se našega lepega pregovora: „Lepa beseda, najde dobro mesto".
Prijatelj rodoljubov.
Iz I4.rasa 16. junija. Beseda v skopenski čitalnici binkoštuo nedeljo se je prav lepo svršila, posebno je pa do-padla igra „Slep ni lep" ki so jo goriški g. dijaki izvrstno igrali. Sošlo se je prav obilno gospodov, duhovnih in drugih iz raznih krajev in tudi kmetiškib ljudi iz okolice ni manjkalo, kar je dobro znamenje, da se bodo za kedaj tudi naši deželjaui prebudili iz trdega spanje, Bog nam pa taka društva pomnoži in na trdno stanovitno podlago naslonjena k napredku ohrani. Živila! čitalnica! in slava g. dijakom za trud na blagor očetnjave.	J. Abram.
Politični ogled.
Iz državnega zbora. Državni zbor je sprijel postavo O nadačenju žganja, kakor je jo premenila gosposka zbornica. Tudi vladin predlog o povikšanju neposrednega davka po nasvetu odborovem je sprejel državni zbor. Postava po-vekšuje za celo leto 1868 priklade k neposrednim davkom in sicer pri zemljiščini za 12. del, pri hišno-razreduem davku za 4. del, in pri dohodnini za 4 petine obstoječega rednega davka. Pridel še se je nasvet Petrinov: Vlada se pooblašča postavo o nadačenju žganja že od 1. avgusta 1868 naprej v moč deti. Tudi se je z nekterimi spremembami sprejela o upanju povžitnine od žganja, piva in sladkora; in ravno tako postava o izdaji novih dolžnih naslovov dozdaj nega državnega dolga.
Sprejel se je nasvet Roserjev, naj vlada skrbi, da se v večih mestih ne bodo onesnaževala tla in da se zboljša pitn a voda ter se tako v okom dojde kužnim boleznim. Kupčij-skemu ministerstvu seje priporočila prošnja gorujegradškega okrajnega zastopništva, naj bi se napravila vsakdanja pošta med Celjem in Gornjim gradom. — Sprememba gosp. zbornice k postavi o železničnih tarifih se je potrdila. — Sprejela se je postava o zastavnih pismih, ktere izdavajo hipotekarne banke. — Potrdi se tudi postava o vredbi kupčijskih in obrtniških zbornic in postava zavoljo spremembe §. 761 drž. zak. o dedinskem nasledovanju pri kmetiških posestvih.
Gosposka zbornica je sprejela od zbornice poslancev poslano o novem drobižu. — Potrdila je postavna osnova, po kteri se imajo predrugačiti nekteri predpisi tiskove postave iu postave o kazenskem postopanju o tiskovih zadevah; samo v nekterih zadevah jo je spremenila. Podala se je gosp. zbornici tudi mornarska pogodba z Anglijo in postava o železnici iz Ljubljane v Trebiš; zbornica jih izroči posebnim odborom. Dalje je zbornica potrdila postavo o neposrednih volitvah za državni zbor.
Češko vprašanje je zdaj na dnevnem redu, pravi se vendar, da se bo dalo českemn narodu, kar zahteva po svoji pravici in svojem razvitku. To je češko državno pravo. Brez tega je vse cesarsko potovanje brez veljave. Voditelji češkega naroda se ne bodo ne pripognoli niti — odstopili.
Ogersko ministerstvo hoče tirjati, da se mu vojaški novaki prej dovolijo, ko bo brambina postava zbornicam predložena. — Po ukazu ogerskega ministerstva se bo Reka s okolico vred vtelesila ogerski deželi. — Moč volja!
Hrvaški regnikolarni deputati premišlujejo svoj izdelek o porazumljenju z Ogri in obirajo drug drugega po časnikih.
Ruski cesar je priporočal vsem vladam, naj bi se odpravile tako imenovane krogle razprševalne, ker ljubezen do človeštva zahteva, da se v vojni te strašne mučilke in grozovite morivke opustijo. — Vsled carske volje je objavilo rusko vojniško ministerstvo, da dobi vsak, ki je povišan iz nižih služeb na vojaškega časnika, ali oficirja sto rubljev srebra za obleko in druge, za oficirja potrebne stvari iz državnih blagajnic.
V Bukareštu je deželni zbor dovolil 23.500 frankov letne podpore za .romunske šole na Erdeljskem in 200.000 frak. za kovanje romunskega srebernega denarja.
V Belgradu je preiskavna komisija sostavljenaiz pred-1meni kačji strup in me je hudo piknil; nisem še dozdaj kaj
sednika belgraške mestne sodnije g. J. Panteliča, prisednika mestne sodnije Dragotinoviča; predsednika okrožne sodnije J. Panteliča, predsednika N. Nedelkoviča. — Preiskava vsak dan bolj jasno kaže, da je rodovina Karagjeorgjeviča zapletena v zarota. Pravi se, da so zarotniki tudi hoteli Milana v Parizu vjeti ali vmoriti.
Novičar.
Slovani in Romuni so imeli pred kratkim svojo pobratimijo v Peštu. — Vsi govorniki so povdarjali vzajemnost slovansko ali vsaj vzajemnost ogerskih nema-gjarskih narodov.
4. t. m. se je posvetila zastava akadem. bralnega društva v Pragi. Ob edenajstih predpoldnevom se je podalo društvo na streliški otok, kjer so ga že čakala društva „Sokol", „HI ah o 1", „Oul" in druga. Odbornik dijaškega društva stopi na oder, pozdravi zbrane goste v imenu celega društva in omeni v krepkih besedah važnošt svečanosti. Zastava se je rszgrnola in med gromovitimi „Slava klici" podala botri gosp. Riegerovi, ktera jo je okinčala z lepimi trakovi. Potem spodbuja s krepko besedo „češko mladino", naj dela na začetem potu na narodni podlagi. Potem je zabila žre-bliček v novo zastavo in za njo druge botre in gostje, med kterimi gg. dr. Palacky, Rieger, župan Klaudy in drugi vsak s svojo prislovico. Z živimi „Na zd&r" in „Slava klici" je bil sprejet vsakteri posebno: Palacky in Rieger. Potem je ovenčala botra zastavo s tremi krasnimi venci. Se ve da ni manjkalo pozdravnih telegramov iz vseh krajev Češke in Moravske.
Na onem mestu v Topčidaru, na kteremje bil knjez Mihael umorjen se bo stavila obljubna cerkev im veličasten spominek.
Ruski cesar je izrekel svoje sočutje v Belgrad zastran umorjenega knjeza in željo, da bi se ohranil mir, ter volilo po želji rajnega knjeza.
Ogersko državno obrtniško društvo je prosilo kupčijsko ministerstvo, da bi pri vojaškem ministerstvu doseglo, da bi to dovolilo, da smejo tudi vojaki gospodarom pri žetvi za plačilo pomagati ; ker Ogersko nima zadosti delavcev in zatoraj se poljedelstvo ne more tako podignoti in razširiti, kakor se bi, če bi delavnih moči zadosti bilo. V Ogerski je zdaj više 15.000 vojakov, če bi jih le polovico pri žetvi gospodarjem pomagala, bi gotovo mnogo koristila. Sploh pa bi bilo vojakom dovoljeno gospodarom pri žetvi in drugem delu pomagati.
Volitve za srbsko skupčino so se že začele pripravljati.
Ruski car je gospodar 100.000 štirjaških milj v Evropi, dvakrat toliko pa je ruske zemlje v Aziji, kakor nekdaj cesar Karol V. tako more zdaj car ruski ponosno reči: „v mojem cesarstvu solnce nikoli ne zahaja". — Kmali bo Rusija soseda Angležev v Indiji.
Iz Zagreba se piše, da je odpotoval Rauh čez Dunaj v Pešt. Bolj in bolj se dozdeva, kakor da bi bilo Rauhovo veličanstvo pri koncu.
Na Ogerskem se pripravlja splošno vpeljanje civilnega zakona. — Cigani ga tamo že imajo.
Milan Obrenovič je te dni došel v Beč.
Princ Napoleon se sprehaja po Buda-Peštu in morebiti se uči od Madžarov politike.
Iz Tinj pri slov. Bistrici se „Slov. Narodu" piše da so tamo izvolili V. Korošca za župana ki je previden, rodoljuben mož in ki je dozdaj bil 6 let župan občine sv. Urha- Pri prvi srni se je že sklenolo, da je uradni jezik občine slovenski. Reševale se toraj bodo vse vloge v slovenskem jeziku in tudi oduradnij tirjalo naj se poslužijo domačega jezika pri svojih dopisih na slovenske občine in kmete. Slovenski župani in srenje, tako morate storiti vsi, če hočemo napredovati.!
Cesar se je odpeljal 21. t. m. v Prago g. Beu,st pa 22. t. m. Čuje se, da se hočejo s češkimi žlahtniki poravnati.—
tako razžaljivega v kakem časniku bral, in ne želim, da bi se komu drugemu kaj takega zgodilo. Sem sploh navajen z odprtim vizirom boriti se za pravico, zato se ne ustrašim tak surovih napadov, ker sramota le tistega zadene, od kte-rega surovost izvira.
Kar se volitve tiče, mi ni treba kaj povedati, ono kaže „volilni protokol", a kako so se podpiski za „protest" nalovili, znam povedati, da ste celo moje sosede oslepili, ter njim prazen papir za podpisek vložili,. rekoči, da se potrdi storjena volitva — i bil je „protest". — To je pravna pot, pa tudi ni „revolutionarna", morda poštena? Da sem se podsto-pil za Ormuž prositi, mi ni zameriti, da bi kakor rojen Or-mužanec rajši v domačiji za učitelja fungiral, kak kde druga, in je ni vsakemu domorodcu domačija ljuba ? Zvrh tega se nisem izustil, kakor dopisnik pravi, da naj nemščina slovenščino podjarmi in da noben inešnik v školo ne sme; to morem ostro kakor izmišljeno blebetanje obsoditi in zavrnoti. Znati mi je, kaj postava kaže. Pošteno i postavno sem za Ormuž prosil in moje obljube pismeno v prošnji naslonil, pa nisem hodil pred volitvo od hiše do hiše „simpatij" beračit, kakor drugi, niti po stričicah ribit, ker še me železne vrvi ne vežejo na ktero „stričico" g. načelnika, moje srce (veselite se dekleta) še prosto trka. „Zvit mož vetmjak" — to je vir poetične žile dopisatelja, takov priimek mi da, za moj trud v podučevanju slovenske mladine! Če dopisnik s tem povedati če, da imam okolnosti, in sicer v sedajnih za nas Slovence meglenih časih, pred očmi, in da se po njih obračam, mu priterjujem, ako pa hoče reči s tem, da nisem Slovenec prave korenine, se pozivam za to razsodbo na moje znance i prijatelje, ki me bolj poznajo, kakor ta inteligent dopisnik, kter je menda ni Ormuški domorodec, zakaj, Ormužanec še dozdaj ni bil denunciant niti izdajavee svojih domorodcev, vsaj bi več žurnalističnega takta kazal. Naše sosede Nemce po-štujern in je kakor moje bližnje ljubim, so mi tudi dosti dobrega storili, a ni žaliga, kakor ona iskra Slovenije F. W—g.
hudim čutja bodečim napadom. — Da nisem dobil, „ver-ženske službe" je morebiti krivo, da sem bil pre „mlad", ali da nisem mel „švogra" kar pa sem tam obljubil, bi držal. Leta 1866 pa me je na prošnjo izvolil inteligentni mariborski šolski odbor za učitelja na slovensko školo, in kar sem temu obljubil, držim, ovo kažejo moja spričala. — Novo školo za-graditi — to je dobro početje ; v Švicarskem, v Belgiji, v Ameriki skoro vsaka srenja ima svojo školo, taka osnova je hvale vredna. — Ako je dopisnik mož beseda, se naj na svetlo prikaže, da bom vidil, kterega kalibra da je, in kako bo one raztrošene laži protilično zahteval.
Ferdinand Raušl,
učitelj II, razreda na slovenski skoli gračlcega predmestja v Mariboru.
Poslano.
Maribor 22. junija. „Slovenski Gospodar" prinaša 18. t. m. dopis iz Ormuža pod znamenjem F. W—g., na kterega ne moreni molčati, ker je vsem dotičnim okrogom znano, da sem jaz tisti nesrečni učitelj, od kterega se je po dopisnikovem mnenju Ormužu tolike nevarnosti bati. Ta dopis je
Tržna cena
pretekli teden.
S s
3
Pšenice vagan (drevenka) . Rži „ Ječmena „ Ovsa „ Turšice (kuruze) vagan Ajde	„
Prosa	„
Krompirja	„
Govedine funt Teletine „ Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) i ft"
n 10 ii »' -
„ 36" mehkih „ . 18"
•i 10 ii ii Oglenja iz trdega lesa vagan
„ „mehkega,, „ Sena cent
Slame cent v šopah
„ ,, za steljo Slanine (špeha) cent Jajec, pet za
ii.; k. ti.¡ k.;}fl.| k.j fl.j k.
5 90, 5 30
4 50 5 40 3;—; 3 60
3 35 2115 3 35 8 10 3-; 140
--¡22 — 25 —¡24 20!—'27 — 22
2,80 1|70 2 90,1 3—1 8—j 1 60
1
3 25 3¡80 ¡ 2110 2 10
3 10 3 50 3 20 1 30
3 20 280
—¡25 !—¡25
— ,28 —,261—24 ¡—,25 ¡10--- 8-10-__ 5 30 —t-:-
-80 — 60 ; i 6o 1,10 -90 '40--10
- -yjl^r r
—160,!—'50:
12
-451 — 75'
—165;-
— ¡50 40 1 —
— 60.
34!—38
■I 12¡ —
90 60
Cesarski zlat velja 5 fl. 52 kr. a. v. Azijo srebra 113.25. Narodno drž. posojilo 63.--.
Loterijne srečke.
V Gradcu 17. junija 1868: 72 2« 12 44
Prihodnje srečkanje je 1. julija 1868.
54