Bizoviške perice
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
B. Rekonstrukcija pranja pri perici Antoniji Rihtar
Antonija Rihtar je ena od redkih peric, ki je najdlje prala perilo v po-toku. Prav tako kot druge perice, je do časa pred vojno, kasneje vse manj žehtala v čebru s koriščkom, potem pa kuhala v kotlu. Vendar perila ni izpirala in prala v Dolgem potoku kot druge perice, ampak je bil potok, ki teče z Visokega, zajezen v kotlo. Ob Dolgem potoku so imele perice svoja perišča. Na perišču so imele vsaka svoj ploh, kol in klopco. Ploh je bil \z hrastovega lesa, podoben kasnej-šemu perilniku. Ta je bil zasajen v
potok, segal pa je pericam do pasu. Da se ne bi premikal, je bil ojačan in podprt s palicami, kasneje tudi zabe-toniran. Sirok je bil nad 50~cm. Kol, zasajen v zemljo, so rabile perice za ovijanje rjuh, brisač in podobnih kosov večjega perila. Na klopee zra-ven potokasopostavljaleškafealipa so na njih prale umazano perilo s kr-tačo. Vse tri priprave so delali v ve-čini možje peric.
Po pripovedovanju Antonije Ri-htar so perice ob potoku prale tako-le:
Nekaj perila so morale pobeliti. Še mokrega so že zjutraj raztegnile po travi. Polivale so ga z vodo s škropil-nicami-kanglami za zalivanje. Okrog enajste ure je bilo perilo pobeljeno.
Belile so tisto perilo, ki je bilo uma-zano od maščob ali polito s krvjo. Po zapisu PavleStrukljeve so perice be-lile perilo po kuhanju ali žehtanju in pred pranjem. Po pripovedi intorma-tork pa so perice belile perilo takrat, ko so ga sušile. Perilo so vozile k po-toku v kulah, naloženo v škatih ali v samem vozičku, nosile pa so ga tudi v škatih na glavi. Pri tem niso imele zaščitnega podstavka iz blaga, da jih škaf ne bi tiščal.
Perice iz obrobja vasi so vozile pe-rilo v sobah in ga prale ob Dolgem potoku skoz vse leto. Pozimi so led razbijale s sekirami, s seboj pa so.no-sile tudi lonec vroče vode. v katen so si grele roke; vendar ne vse. To me-njavanje ledene in vroče vode je menda povzročilo, da so pericam od-povedale čutnice na rokah. Tudi za-radi tega pa imajo perice bele roke, brez krvi. Na potoku so pomakale kose perila v vodo in z njimi potem z eno roko udarjale po plohu, na vsaki strani približno desetkrat. Potem so pogledale.če je kos perilačist. Po po-
Irebi so ga na klopci zdrgnile še s sir-kovo krtačo. Čisto perilo so ovijale z rokami ali na kolu. Pri nekaterih hišah ob Poti na Visoko. kjcr potok m imel dovolj vode, so naredili jezo-ve. Nad njimi so postavili strehe, da je bila voda vedno v senci. V kotlu je bil ploh. Cel postopek pranja je bil enak kot pn pranju v potoku, samo da je bila voda zaradi sencein miro-vanja mehkejša. Perilo je bilo zaradi take vode lepše oprano in mehkejše. Rihtarjeva je s kuhinjsko krpo poka-/ala, kako so perice udarjale po plohu in ožemale.
Bolezni peric
Največ peric toži zaradi bolečin v križu, sklepih rok in nog. To je po-sledica pripogibanja. Nadalje je ve-liko sklepne revne zaradi mrzle vode in sopare. Nekaterim pericam so se v starosti pojavile spremembe na koži. Pogoji, v katerih so delale ali še dela-jo, niso najboljši in vse to mora imeti tudi posledice. Čeprav dr. Štrukljeva piše o presenetljivem zdravju peric
nisem zasledila niti ene, ki bi lahko rekla — »Jaz sem pa res zdrava.« — In če so bolezenski znaki podobni skoraj pri vseh pericah, potem bi bila logična razlaga pač poklicna bolezen. Mislim, da zahteva to področje še lemeljitejše raziskave.
Prazniki in pesmi peric
V vasi je cerkev sv. Miklavža, ki je tudi vaški patron. Perice so si ga izbrale za zaščitnika. K njemu so se obračale ob vremenskih težavah. 6. decetnbra, ko goduje ta svetnik, so perice praznovale in niso prale. Prvi ponedeljek po tem prazniku so ime-novale »ta plav"ponedel'k« jn takrat so se vse perice zbrale na koncu Poti v dolino, v >/Dolgem rtu«, prepevale, si pripovedovale smešnice, izkušnje z dela. Tisti dan je bil popolnoma nji-hov in stranke so vcdele, da takrat perice ne bodo prišle po perilo.
Med pesmimi peric se je ohranilo le malo izrazito periških pesmi, več pa Ijudskih prigodniških in Ijubezen-skih pesmi. Perici Zidanova in Ri-
htarjeva sta sesiavili dva verza pe&mi, znanc v njunih mladih letih, a po vojni pozabljene:
»Poglejte, kak pridne peričice smo
me,
pi: peremo pa likamo po cejli Ijubi
dan.«
»Peričice zgodaj vstale in pridno so
prale...«
Več periških pesmi je zapisala Pavla Štrukljeva.
Res je škoda, da starejši zapiso-valci niso zapisali periških pesmi, saj bi nam lahko veliko povedale o delu in življenju peric.
Odnos strank do peric
Nekatere perice so prale naenkrat tudi za 20 do 30 strank. Na žačetku, doklerše niso poznale vseh kosov pe-rila, so morale zelo paziti, da ni prišlo do zamenjav.
(sc nadaljujc)