CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA celje. petek. dne 11. marca 1955 LETO VIII. — ŠT. 10 — cena Iß din Ural«]« «rväBÜkl »dbor — 0 шЛ Tone Mulo - Titk« Celjika Makar*« — OradnlltTo: Cal ja, TltoT trt It. 1 - Pallai СГг-23« pri NB FLRJ T Cal)«. - La«*« aaevlBia« Ш, pollata* tN, «atrtlatma 1» Сагјат. - Шаја тмк patak - PoitBia« pUèua T r*toTÌai — КакаИаат м тгаАаш« Velik odmev govora maršala Tita v Zvezni ljudski skupščini Dne 7. marca je pred obe- ma domoma Zvezne ljud- ske skupščine podal eksj:.oze predsednik republike maršal Tito. Poslanci so maršala po dolgi odsotnosti na potova- nju po Indiji in Burmi nav- dušeno pozdravili. Maršal Tito se je v svojem govoru omejil v glavnem na vpra- šanja jugoslovanske zuna- nje politike in gospodar- skega sodelovanja z drugimi državami. Velik del svojega govora je posvetil poročilu o uspehih jugoslovanske de- legacije, ki je potovala v Azijo, dalje je na široko go- voril o tem, da je le vse- stransko sodelovanje med narodi in politika aktivne koeksistence v okviru OZN lahko porok za mir v svetu. Maršal Tito je odločno za- hteval, naj Združevn narodi dosežejo prepoved uporabe jedrske energije v vojne na- mene in da naj izkušnje in znanstvene izsledke na tem področju izročijo javnosti ter v korist gospodarskega napredka v svetu. Omenil je, da Jugoslavija mnogo dela na tem, da bi jedrsko fiziko čimprej uporabila za gospodarske namene in za dvig splošnega standarda delovnih ljudi. Tovariš Tito je govoril še o rešitvi tržaškega vprašanja, obalkanskem paktu, odnosih do zahodnih držav, normalizacijo s SZ, vzhodnimi drža- ivami in Kitajsko, o problemih naše zunanje trgovine itd. Govor maršala Tita je vzbudil po vsem svetu zelo veliko komen- tarjev. Govor so prenašale skoraj v^se večje radijske in čacop:snc agen- cije. Zelo veliko pozornost so tuji listi posvetili tistemu delu govora, ki govori o potrebi zmanjšanja napetosti, o nujnosti prepovedi atomske energije za vojaške svrhe, posebno presenečenje pa prisojajo izjavam, da je Jugoslavija na področju jedrske fizike storila že lep napredek in da ima Jugoslavija bogate zaloge surovin za atomsko energijo. Ker je maršal Tito težišče svojega govora posvetil mednarodnim vprašanjem in vprašanju miru v svetu, je pretežni del njegovega govora prenašal radio Združenih narodov na več kot 20 jezikih. Zelo močne komentarje so priobčili indijski, burmanski, italijanski, francoski, angleški, kanad- ski, zahodno in vzhodno nemški ter še mnogi drugi časopisi v svetu. S tem, da je maršal Tito v ekspozeju o naši zunanji politiki nanizal tako važne ugotovitve ter nasvete, je Jugoslavija pridobila zopet nove simpa- tije med narodi sveta, ki želijo mir in sodelovanje. Proslave dneva borbenih žena v Celju in okolici žene so proslavile svoj praznik Mesini odbor SZDL je letos še na posebno svečan način organiziral pro- slave v počasM'ev najzaslužnejših žena. V ponedeljek je LOMO priredil sprejem pri predsedniku lov. Gradišniku v na- vzočnosli sekretarja mestnega odbora SZDL tov. Pelka in inštruktorja tov. Ponikvarja. Tovariša Gradišnik in Pelko sta če- stitala ženam k njitiovemu prazniku in želela še naprej tako uspešno pomoč žena pri gradüvi socializma. Ob tej priliki so žene pogostili z izbrano za- kusko. Istega dne ob 19. uri je bila v Mest- nem gledališču slavnostna akademija, na kateri je govoril tov. Jaka 2en, se- kretar. Okrajnega odbora SZDL. Po-^ udaril je predvsem vlogo in mesto žene doma in v svetu ter jim želel še mnogo uspeha na vseh popriščih javnega in kulturnega življenja. Sledila je uprizori*ev Shakespearove drame »Hamlet«, ki so se je udeležile žene iz' vsega celjskega področja. Na- slednjega dne je bila ob 9. uri še ena predstava Hamleta za žene iz celjske okolice. Po predstavi je bil sprejem pri predsedniku OLO tov. Jermanu, kjer so bile navzoče najvidnejše piedstavnice javnega in kullurnega življenja. Ob mednarodnem dnevu naprednili žena so bile tudi po mestnih četrtih in okolici pestre priredilve v počaslitev 8. marca. ._________ . SLOVESNA PROSLAVA 8. MARCA V BRASLOVCAH Na po-budo občinskega odbora SZDL so žene iz Braslovč in bližnje okolice proslavile praznik žena s slovesno pro- slavo v prostorih osnovne šole. Po iz- črpnih poročilih o delu naprednih žena v kulturnih^ gospodarskih in političnih organzacLiah ter o njihovem naporu pri izgradnji socializma, je nastopila šol- ska mladina s pestrim kulturnim spo- redom. Zene so to prireditev šolskih otrok navdušeno odobravale. Vse žene so bile deležne tudi skromne zakuske. F. K. Proslava 8. marca v Štorah Sindikat metalurških delavcev in Uslužbencev v Storah je uspešno izve- del proslavo borbenih žena v torek б. marca v dvorani kulturnega doma. Uspela akademija dneva Zena il terena szdl 8. marca je bila tudi na II. terenu SZDL akademija v čast mednarodnega praznika žena. Program celotne akade- ïiiije so pripravili dijaki II. gimnazije. v uvodni besedi je prof. Milovanovi- ^eva govorila o vlogi žene v naši družbi ^er o pomenu 8. marca, nakar je sledu •tulturni program. Program je bil skrbno pripravljen, kvaliteten in učinkovit (zlasti je ugajal ï>oslusalcem kvartet tabornikov, ki je •loral ponavljati). Zadovoljni posluš .lei •o se po zaključku akademije tudi jav- •o zahvalili SZDL II. terena in nasto- pajočim za lep užitek. C-d Po govoru sekretarja podje'ja tov Jo- žeta Mrevljefa so sledile pevke točke, uprizoritev žive slike ob sodelovanju pevcev, nakar so najmlajši i^ vr'ca na- stopili z nekaj prisrčnimi točkami in ra7vedrili vše poslušalce. Na'o so do- bile najaktivnejše žene in mla^'inke ko- lekMva iz rok predsednika si'ic'ikalne podružnice knjižne nagrade. Sledil je še film o delu v kolek'ivu železarne v Storah, nato pa zakuska pri »be'onu«, ki je potekala v prav tovariškem vzdušju. Zvečer so priredile žene še posebno proslavo, ki je bila izredno dobro re- žirana. 2ive slike, recitacije v gozdu, .spremljane s pevskimi točkami, vse to je pustilo na gledalcih i; re en vis. Kvali'cta priredi'vc je bua na izredni višini. Tudi orast temelji na predvidevanju povprečno dobre le- tine in na sistemu kreditiranja, kar bo pospešilo investicije v kmetijstvu (okrajni sklad za pospeševanje kme- tijstva). Na povečanje kmetijske pro- izvodnje bo ugodno vplival tudi značaj letošnje davčne lestvice ter odprava na- pak v katastru. V gozdarstvu bo stanje približno enako kot lani, le pogozdo- vanje bo manjše, ker je v okraju še vedno premalo gozdnih drevesnic. Osnutek načrta pa predvideva dokaj razgibano gradnjo gozdnih poti in gozd- nih zgradb. V prometu ne predvideva povečanja, tudi v gradbeništvu bo za- radi zm.anjšanega obsega investicij družebni proizvod enak lanskemu. Trgo- vina bo po osnutku povečala blagovni promet za 3%, gostinstvo pa zaradi ne- katerih ugodnih ukrepov kar za 10%. Ker bodo letos obrtni obrati oproščeni zveznih dajatev, davek pa za mnoge obrate pavšaliziran, predvideva osnutek povečanje obrtne dejavnosti za 5%. Oib- iseg investicijske graditve bo mnogo manjši kot lani. Vsa investicijska sred- stva v okrajnem proračunu znašajo le okoli 3 milijone dinarjev za najnujnej- ša popravila šol. Osnutek predvideva tudi način in vi- šino določanja amortizacije v raznih gospodarskih panogah, obrestne mere ter način delitve dobička med občinami, podjetji in okrajem. Participacija med občinami in okrajem ostane ista kot lani, osnutek predvideva le ugodnejšo razdelitev dobička v korist celjske mest- ne občine, kar je v skladu že s princi- pom razdeljevanja dohodka v bodočih komunah. Nekatere pasivne občine, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, bodo prejemale od okraja dotacije za kritje svojega proračuna. Osnutek predvideva še razne sklade in njihov način usta- navljanja ter 60 milijonov din v re- zervnem skladu za potrebe bodočih ko- mtm. To je le nekaj osnovnih podatkov, ki jih predvideva osnutek okrajnega načr- ta za letošnje leto in o katerih je razpravljal zbor proizvajalcev na zad- nja seji. Dokončno besedo o tem bosta izrekla oba zbora пц eni prihodnjih sej. Med tem časom pa bodo odborniki pre- jeli pismene osnutke v proučitev, da bo razprava o njem na seji plodnejša in da bo dokončni sprejem družbenega načrta kar se da najbolj odgovarjal pri- likam in ipotrebam okraja. _ Za pravično oceno delovnih mest skoraj v vseh ровјетлн bodo še ta teden izdelali tarifne pravilnike Na zadnji seji zbora proizvajalcev celjskega okraja, ki je bila v ponede- ljek, so obravnavali tudi nov plačni sistem. Predsednik okrajne komisije za plače inž. Štrukelj je poročal o dose- danjem delu komisije za plače v go- spodarstvu v zvezi s sestavljanjem ta- rifnih pravilnikov. Okrajna komisija in podkomisije za plače so napravile v razmeroma krat- kem času obsežno delo ter pri tem nu- dile delovnim Jîolektivom izdatno pomoč pri sestavljanju tarifnih pravUnikov. Glavno pozornost so komisije posvečale pravilni in pravični ocenitvi delavnih mest, medtem ko so lani v podjetjih največkrat ocenjevali osebo, neoziraje se na učinek dela, ne pa delovno mesto. To je vsekakor slabo vplivalo na sto- rilnost zaradi nezadostne zainteresira- nosti za delo. Letos so s pomočjo komisij po pod- jetjih odpravili vse nepravilnosti in ne- skladnosti ter težnjo po izenačitvi. Ze- lo uspešno so izvršili to važno in odgo- vorno nalogo v Železarni Store, v rud- nikih in večjih podjetjih, predvsem v industriji, kjer so že delali pri strojih na podlagi nonn. V ostalih; podjetjih pa je delo težavnejše, saj sedaj prvič ugotavljajo norme, zato je delo bolj od- govorno in mnogokje bodo moraii na podlagi danih izkušenj med letom nor- me tudi izpopolniti. Zlasti v obrtnih, trgovskih, prometnih, komunalnih, še prav posebej pa v kmetijstvu, kjer so specifični pogoji dela in nekatere ne- jasnosti, so s sestavljanjem tarifnih pravilnikov nekoliko v zastoju. Vendar bo v glavnem to delo še ta teden kon- čano, nakar bodo podjetja razgrnila tarifne pravilnike na vpogled in v raz- pravo. Velik interes in razgibanost za ocenjevanje delovnih mest so pKDkazaU zlasti delavci v tovarni Aero, Tovarni organskih barvil. Železarni Store, To- varni emajlirane posode ter pri LIP »Savinja«. V Železarni Store so oceniU delovna mesta 'na poseben način tako precizno, da ne more biti nihče oško- dovan, niti za pol točke. Po razpravi so izvolili 3 člansko ko- misijo, ki bo potrjevala povečanje obra- čunskega sklada do 5% EK>djetjem, ki so na to opravičena, ter komisijo, ki bo v imenu okrajnega odbora potrjevala tarifne pravilnike podjetij Nagel razvoj Celja ierja spremembo kmetijske proizvodnje v bližnji okolici Po osvoboditvi se je Celje neverjetno razvilo. Industrijska podjetja, ki so obstajala že pred vojno, so se razširila, poleg tega pa je zraslo na celjskih tleh nekaj novih industrijskih objektov, medtem ko so nekdanje obrtne delav- nice v mnogih primerih že prerasle v industrijsko dejavnost. Ves ta nagel razvoj je povečal število prebivalcev ter s tem v zvezi tudi razširil vso usluž- nostno dejavnost v mestu, čeprav je obrtniška dejavnost še vedno veliko preslaba za potrebe celjskega prebival- stva. Se bolj kot obrt pa zaostaja na mest- nem področju kmetijstvo. Kmetijska pro'jzvodnja je ostala na ist"m kot pred vo.ino, ko je Celje štelo občutno manj prebivalcev, če ni celo nazadovala. Vsa večja industrijska mesta sii pri- zadevajo ustvariti v najbližji okolici takšno kmetijsko proizvodnjo, ki lahko preskrbuje mestne prebivalce z najnuj- nejšimi prJdelki, predvsem pa s povrt- ninami. Na tak način lahko organi za preskrbo sproti ugotavljajo koliko ta- kih pridelkov bodo lahko kupili v ne- posredni bližini, če bo teh pridelkov dovolj, ali jih bo treba kupiti še kje drugje. Toda Celie dobiva na svoj ži- vilski trg predvsem pridelke, ki so kupljeni izven mestnega področja, da celo izven celjskega zaledja. Vse to pri- delke v prodaji podraži, saj so h kup- nim cenam priračunani stroški prevoza, nabavni stroški itd. Tako celjska pod- jetja za preskrbo živilskega trga do- važajo sočivje iz Prekmurja, kmetje na mestnem področju pa gojijo vsemo- goče kulture, samo tiste ne, ki bi jo najlaže prodali in ki bi jo v mestu naj- bolj potrebovali. Ce bi vsi i)osestniki na področju mestne občine preusmerili proizvodnjo predvsem na gojenje povftnine in vzre- jo dobrih mlečnih krav, bi deloma po- krili potrebe mestnega prebivalstva, hkrati pa bi bistveno vplivali na zni- žanje cen na celjskem trgu. Verjetno bi za popolno preskrbo Celja še ne bilo dovolj, v glavnem pa vendarle. Da se kmetijska pro'evodnja v celjski okolici ni razvijala vzp>oredno z raz- vojem mesta, je več vzrokov. Vsaka preusmeritev proizvodnje terja veliko organizacijskih sposobnosti in tudi precej stroškov. Precej je na vse to vplival tudi obvezen odkup v preteklo- sti, ki so morali kmetje oddajati na 1 ha obdelovalne zemlie toliko in toliko najrazučnejših kmetijskih pridelkov. Ta (NadaljevaDJe na 2. stranL) Stev. 10 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 11. marca I955 Pogled po svetu Veli/ci človekoljub in eden na^vpliv- m^lih angleških pisateljev, Dickens je sredi prejšnjega stoletja zapisal grenko besedo: »Niti najmanjšega žarka upanja ne vidim... Človek nima ničesar več pričakovati.« Ni malo dobrosrčnih do- brodušnežev, ki Dickensu kajkrat pri- trjujejo, ko to berejo. Toda isti pisatelj je h koncu svojega znamenitega romana o Oliwerju Twistu, s katerim je ošibal surovost angleških šol za revne otroke, tudi zapisal, da brez vdane ljubezni in brez človekoljubja ni mogoče doseči resnične sreče. Tudi tej trditvi moramo pritrditi in se pomiriti s pisano mrežo protislovij, v katerih migota to prokleto in ljubo življenje. Toda to, bi rekli, je poezija. Poezija pa bi ne veljala nič, če bi ne bila odraz stvarnosti in resnice. Tako je tudi klob- čič nasprotij, ki ga predstavlja današnja mednarodna situacija, kos realnega od- raza današnjega človeštva. Izberimo v njem nekaj potez in potezic: Evropska fasada še vedno ni pobelje- na tako, kakor si želi mogočni režiser od onstran Atlantika. V Zap. Nemčiji so sicer spravili pod streho ratifika- cijo pariških pogodb, toda zato je od- stopil vicekancler liberalec Blücher, ker se ni mogel sporazumeti s svojo stranko glede posaarskega statuta. Posaarje ostaja problem, ki utegne vsak hip mi- nirati kuliserijo Zahodno-evropske zve- ze. Adenauer je francosko-nemškemu zbližanju storil slabo uslugo, ker je go- voril, da bo Posaarje priključeno Nem- čiji, če bo ustreženo Amerikancem. Zato Moskva še vedno upa, da bodo v zad- njem trenutku pariški sporazumi pro- padli tako, kakor je pozabljena EOS. Sovjetski veljak Mikojan je na vele- sejmu v Leipzigu to upanje izrazil s trditvijo, da združitev obeh Nemčij ni tako huda reč, toda le pod pogojem, če se Zap. Nemčija ne bo oborožila in če se ne bo vezala z vojaškimi pogodbami na zahodni blok. Predsednik vzhodno- nemške vlade pa je napihnil plebiscitni balon, češ Nemci naj se pod mednarod- nim nadzorstvom izjavijo, ali so za obo- rožitev ali za združitev. Grottewohlov predlog je res tako demokratičen, da se nam zdi, kakor da sam ne verjame v njegovo izvedljivost. Sicer pa je brez plebi<'cita jasno, da je večina Nemcev za združitev, saj niso prespali zadnjih sto petdeset let. — Režija tudi v Ita- lija ne gre povsem gladko od rok, kajti levičarske stranke so obstruirale delo parlamenta ob ratifikaciji in odločitev se je odložila z Martinovim govorom vred. —• SZ je povrh tega še Vel. Bri- taniji poslala noto. da bo razdrla anglo- sovjetsko prijateljsko pogodbo, če bo ZEZ stopila v veljavo. Kaj bi se potem čudili, če je konfe- renca o razorožitvi spet postala prava farsa diplomatskega dela, razodelo pa se je kljub vsem frazam, da nikomur ni resno do razorožitve in da tudi SZ več ne terja uničenja atomskega orožja niti noben partner več ne sanjari o meAnarodnem nadzorstvu nad razoro- žitvijo. Sirenski glasovi o miru, ki jih je nekaj časa spuščal Malenkov, se torej tudi na razorožitveni konferenci prelivajo v grmeče tone prežečega Marsa. Churchill sicer pravi, da hudič ni tako črn, kakor ga slikamo, toda njegova odločitev za »obrambo z za- straševanjem« pomeni, da se je tekma z jedrsko energijo in atomskim orožjem razbesn'^.la prav v teh časih. Churchill je seveda še i)edno za četverno konfe- renco, toda nobeden več ne verjame, da tako četverno konferenco veže kako vnjnn tovarištvo ali enake: namere: v SZ že pišejo, da je konferenca nemo- goča, Eisenhower se je podobno izrazil, čeprav je naredil na Zukova prozoren kompliment, obenem pa poudaril, da ameriška premoč v atomski oborožitvi za prihodnje dni ni zagotovljena, s či- mer je prav tako intoniral tekmo kakor Churchill. Da ne govorimo o novici, v kateri je bilo svetu sporočeno, da imajo danes ameriške pehotne divizije 80% več pehotnega orožja kot v drugi sve- tovni vojni, ne glede na atomsko orožje. Vse to vzbuja strah in glad po tekmi. Oglasil se je spet senator Knowland s krvoločno zahtevo, naj se LR Kitajska blokira, če do tega in tega ne izpusti 13 ameriških letalcev. Taktika in stra- tegija je preračunana na obkoljevanje nasprotnega bloka, da bi se omogočil protiudarec na katerem koli mestu. Ta- ko bodo ZDA tudi v Tuli na Grönlan- diji zgradile veliko tovarno za jedrsko energijo, Dulles pa skuša utrditi re- akcionarne vlade v Laosu in Kambodži, da bi bil teren za morebitni »proti- udarec« varnejši. Toda medalja ima tudi svojo obratno stran: Cu En Laj je predlagal, naj se oglasi v Pekingu neuradna ameriška komisija, s katero bi razpravljali o letalcih in morda še o čem drugem. Vprašanje Formoze bo prišlo na zeleno mizo naj- brž pred 10 držav, na konferenco pa bodo vabile ZDA, Anglija in SZ. — Azijsko-afriška konferenca gre na živ- ce kolonialnim krogom po svetu, po- sebno v Ameriki, kjer nekateri trdijo, da bo azijsko-afriški kongres v Ban- dungu le kongres barvanih ras proti belemu človeku. — V Keniji Angleži mirijo deželo s »človekoljubnimi« sred- stvi: 270.000 črncev so zaprli, pred naglim sodiščem pa so jih 800 obsodili na smrt, koliko pa jih je prešlo v či- stilnih akcijah, pa najbrže ne bo nikoli prišlo na dan. Nič ni čudnega, če divja v Južnoafriški uniji rasizem, glede ka- terega belci pravijo, da bodo črnci sposobni za javno življenje šele čez več generacij. Celo v New-York Timesih se je našel pisec, ki je to plemensko di- skriminacijo obsodil kot reakcionarno socialno filozofijo. — Arabski blok ne mara na politično smetišče. Egipt pred- laga arabsko federacijo brez Iraka. — Hatojama pa je na Japonskem zmagal s podporo socialistov, pravijo, da pred- vsem zaradi tega, ker je šel v vodilni boj z geslom o normalizaciji odnosov s SZ in trgovinskih odnosov s Kitajsko. — Predsednik tuniške vlade Tahar Ben Amar je povabljen v Pariz, Adenauer pa se je Zidom opravičil zaradi »pol- ževe brzine«, s katero se rešuje vpra- šanje škode, ki jo je nacizem prizadel narodu oh Jordanu. Stassen mešetari v »tretjem bloku«, v Indiji, ki jo je obenem z Jugoslavijo in Švedsko te dni slavila nemška opozicija v Bonnu kot demokratične dežele, čeprav se ne ma- rajo vezati z nobenim od blokov. Čudne dežele Koromandije, kjer ti lete v usta pečene race in piske, pa ni videti nikjer. T. O. Razstava higiensko-iehnične zaščitne službe v Celju Prvo razstavo higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev, ki bo v Celju odprta od 12. do vključno 21. marca 1955, orga- nizira Zavod za proučevanje varnosti LRS z namenom, da prikaže sedanje stanje higiensko-tehnične zaščite v naši industriji in obrti ter hkrati opozori na uporabnost in primernost osebnih za- ščitnih sredstev domače proizvodnje in nekaterih uvoženih. Pomen razstave je predvsem vzgojen. Ta razstava ni namenjena samo vo- dilnemu, gospodarskemu in tehničnemu kadru v industriji, kakor direktorjem, inženirjem, ekonomistom in komer- cialistom, mojstrom, preddelavcem, temveč tudi samim proizvajalcem, de- lavcem v industriji in obrtnih delav- nicah na zaprtih in odprtih delovnih prostorih in gradbiščih, zlasti pa mla- dim ljudem, ki se vključujejo v našo proizvodnjo. Dognanja dosedanjih iz- kušenj ter dokumentarno gradivo s področja preprečevanja obratnih nesreč so hkrati kažipot našim družbenim or- ganizacijam, predvsem sindikatom in upravnim organom, kako spraviti hi- giensko-tehnično zaščito v sklad z ma- terialnimi pogoji in možnostmi našega gospodarskega razvoja, ki ga je treba pospeševati s socialističnim gledanjem na človekovo varnost pri delu. Razstavljeno dokumentarno gradivo o pogostnosti oibratnih nesreč, o smrtnih nesrečah, o številu bolniiških dni, ki pridejo na eno nesrečo, o vzrokih in virih nesreč, o gibanju nesreč ter o iz- gubi narodnega dohodka dokazuje, da m težišče krivde zgolj na nezavarova- nih oziroma pomanjkljivo zavarovanih strojih in napravah ali napeljavah, v strupenem izhlapevanju, neprimernem orodju dn podobno, marveč tudi v člo- veku samem. Na razstavi HTZ nenosredno sodelujejo ozi- roma razstavljajo naslednja domafa podjetja: »Astra< Liiibliana, >Sanolabor< Ljubljana. >Teh- nometal« Liiibljana. >Gasilski servise Ljubljana, »Tovarna Sava« Kranj, >Tovarna sanitetnega materiala« Domžale. »Antilon« Zai^reb, »TiifTO- montana«: zastopstvo tvrdk >Dräger« in >Donit< Beograd in »Jugoazbest« Mladenovac teü >Uten- zilia« Ljubljana. Tovarna >Sava« v Kranju izdeluje zaščitne predmete iz gumija (industrijske, mesarske, ve- terinarske predpasnike, rentgenske plašče in rokavice, industrijske rokavice — kratke in dolge, ščitnike za kolesa, jamske in mornarske obleke, jamsko platno, platno za krpanje po- tapljaških oblek, okvire za zaščitna očala in respiratorje). Ljubljansko podjetje >Kristal« dobavlja za- ščitna stekla. Pri uporabi zaščitnih stekel je treba veliko previdnosti, ker imamo primere, da je slabo steklo povzročilo še večjo nesrečo (v Litostroju). Respiratorje za zavarovanje dihalnih organoy (toda ne za najdrobnejše delce prahu v zraku) izdeluje tovarna »Ris« v Zagrebu. Plinske maske izdeluje »Kombinat« Borovo, vendar filtri v teh maskah niso posebno primerni. Zaščitna očala izdeluje »Optika« v Zagrebu, na primçr zaščitna očala za avtogeno varjenje, zaščitna očala z belim steklom, ščitnike iz celu- loida za brusilce, zaščitna očala za kamnoseke, zaprta zaščitna očala proti prahu za vsa dela, pri katerih ne sme priti prah v oči in zaščitna očala z modrim steklom za kurjače. Zanesljivo pa je le preizkušeno steklo »triplex«, ki ga je treba uvažati. Usnjena osebna zaščitna sredstva izdeluje podjetje »Antilop« v Zagrebu, ki jih prodaja v Ljubljani trgovsko podjetje »Astra«. V teku so razni poskusi za izdelovanje oseb- nih varnostnih sredstev. »Tovarna tesnil« т Medvodah je začela s poskušnjo zaščitnih čelad iz tekstolita. Čelade so se glede na svojo trdnost in majhno težo obnesle, vendar še niso bile ▼ daljši preizkušnji. »Jugoazbest« iz Mladenovca ima v izdelovalnem programu azbestne obleke, rokavice, halje, nogavice, kapuce in predpas- nike. Blago pa je treba dobro izpopolniti in ga sešiti z negorljivimi vlakni. Ljubljanski obrtnik Ivo Sluga je začel izdelovati specialna mrežasta zaščitna očala za kamnoseke in pa mrežaste polmaske z vdelanim filtrom kot sredstvo za varnost dihalnih organov pred prahom. Mnogi poskusi domačih proizvajalcev so ostali brez uspeha oziroma so bili izdelani predmeti ne- navadno primitivni, nestrokovni in nepraktični in zato so jih mnogi delavci odklonili. Zaradi pomanjkanja ustreznih domačih zaščit- nih sredstev smo še v precejšnji meri navezani na uvoz. Verjetno je, da nekatera specialna za- ščitna sredstva niti ne bi kazalo izdelovati doma, kar se je pokazalo tudi v nekaterih drugih državah, da je namreč cenejšK uvoz kakor pa izdelovanje takih specialnih sredstev 2 razmeroma majhno potrošnjo. Potrebe po higiensko-tehničnih raščitnih sredstvih т naši industriji in obrti so razmeroma še velike. Nujno so nam potrebni »Dräger« aparati za di- hanje s kisikom; z njimi je treba preskrbeti kemično industrijo, plinarne, tovarne ledu, rud- nike, delavce pri podzemskem delu, gasilce, delavce, ki delajo v kanalih ter sanitetne am- bulante. Slabo imamo zavarovane delavce pri barvanju z nitro laki. Zato uporabljajmo respi- ratorje. Mnogoštevilna so silikozna obolenja in za osebno varnost ni dovolj zaščitnih sri-dstev. Razen ustreznih osebnih sredstev so posebno nujne tudi tehnične izpopolnitve. Nakupovanje osebnih higienskih zaščitnih sredstev tudi ni smotrno organizirano. Izdelo- vanje ni sistematično, kvalitetno in strokovno pa zelo zaostaja. Prav tako ni urejen uvoz higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev. Ovirajo ga visoki uvozni faktorji, ki jih bo treba vse- kakor odpraviti, zlasti za nekatera specialna zaščitna sredstva in merilne instrumente, če bomo hoteli doseči višjo stopnjo varnosti pri delu v našem gospodarstvu. Mnoga podjetja pa naročajo iz tujine tudi taka sredstva, ki za njihov obrat niso primerna, čeprav so dobra, ker so priporočljiva za druge poklice ozioma drugačne vrste dela. Ta neurejenost in pamnjkljivost nujno terjata domačo standardizacijo osebnih zaščitnih sred- stev. Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS bo posvetil del svoje programske dejavno- sti tudi temu vprašanju, prav pa bi bilo, da bi tudi naša proizvajalna podjetja pristopila k iz- delavi HTZ sredstev le v soglasju z republiškim Zavodom za proučevanje varnosti pri delu, kajti le tako bi dobili zagotovilo, da bodo. ustrezala svojemu namenu. Iz obsežnega razstavljenega gradiva naj bi gospodarska podjetja, domači proizvodniki oseb- nih higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev, pa tudi Zavod za proučevanje varnosti pri delu črpali koristne pobude za nadaljnji razvoj naše službe HTZ. Mladinska konferenca v Koniicah Preko 60 delegatov iz mladinskih or- ganizacij bodoče konjiške občine se je ie dni udeležilo prve skupne konfe- rence, na kateri so med drugim izvolili ludi otičinsko mladinsko vodstvo. Na področju bodoče občine je sedaj devet mladinskih organizacij, od kate- riti uspešno deluje samo šest. Med sla- bimi je iudi mladinska organizacija v Konjicah, ki že nekaj časa nima pri- mernega vodstva. Večje število mladi- ne je tudi še izven svoje organizacije, saj izkazuje evidenca samo 248 članov, dočim je samo v podjetjih zaposlenih nad 260 mladincev in mladink. Razprava sicer ni bila preveč obšir- na, pokazala pa je, da se je mladini posvečato premalo pozornosti od strani ostalih organizacij in vodstev podjetij. Dočim je v sindikalne podružnice pri- šlo letos skoraj povsod več mladih lju- di, je mladina še vedno slabše zasto- pana v delavskiti svetih in upravnih od- borih podjetij. Za kmečko mladino pa so predlagali, da bi naj ustanovili posebne krožke, na katerih bi se kmečki sinovi in hčere pod strokovnim vodstvom učili napred- nega kmetijstva. Ti krožki pa bi v glav- nem morali zajeti tiste panoge, ki so v dotičnem kraju najbolj razvite. Pred novo mladinsko vodstvo konji-, škc občine je bilo na konferenci po- stavljenih vrsto nalog. Razen same or- ganizacijske utrdilve in poživitve dela v nekaterih krajih, bo moralo skrbeti v prvi vrsti za to, da bo mladina dosegla in se uvrstila na tisto mesto, ki ji pri- pada. Seveda pa je v veliki meri od- visno tudi kako se bodo sami njeni čla- ni znali uveljaviti in kako bodo izpol- njevali svoje dolžnosti, v prvi vrsti pa sklepe, ki so jih na konferenci sprejeli kot osnovo za bodoče delo. L. V. SPREMENJENE CENE PLINU IN VODI Da bi podjetje Plinarna-vodovod ne bUo treba vedno znova podpirati z do- tacijami, je Gospodarski svet LO MO Celje sklenil urediti cene plinu in vodi tako, da se bo podjetje lahko samo vzdrževalo. Tako bo cena plinu za gospodinjstvo in ustanove še naprej 15 din za kubični meter, za industrijo pa se cena dvigne na 45 din. Cena vodi za gospodinjstvo in usta- nove ostane tudi nadalje 10 din za ku- bični meter, za obrt in gostiinstvo 15 din, za industrijo pa 60 din. Sprememba' cen potrošnikov torej ni prizadela. Gozdna cesta od „Petricka" do Levškega mostu 1 Mestna občina je dobua spet večji del gozdov na področju LOMO v lastno upravljanje, preostali del pa bo pre- vzela v kratkem času. S tem v zvezi je pridobila spet pravico koriščenja sred- stev, ki se nabilrajo v Gozdnem skladu. Ta sredstva bodo porabljena predvsem za vzdrževanje in razširitev zelenega pasu okoli mesta, dalje za razne nove pogozditve in gradnjo gozdnih cest. Med prvimi investicijami v okviru tega načrta bo gradnja gozdne ceste od »Pe- trička« do Levškega mostu ob vznožju Huma, torej na desni strani Savinje. Ta cesta naj bi potem v drugi etapii bila povezana čez hrilb s Košnico. Poleg tega, da bo nova cesta pred- stavljala veliko olajšavo za lizkoriščanje in vzgojo gozdov na desnem bregu Sa- vinje, bo cesta omogočila normalen pre- hod na desni strani, ki doslej niti do- stojne steze ni imel. S tem se bo po- daljšala pot, ki je v poletnih mesecih tudi zelo priljubljena za meščane, ki se podajajo v to smer na nedeljske sprehode. ŽIVINSKI SEJMI V CELJU SAMO OB SREDAH Gospodarski svet LOMO Celje je sklenil zaenkrat število živinskih sej- mov v Celju skrčiti. V bodoče bodo ži- vinski sejmi samo enkrat tedensko, in to ob sred-^u na običajnem sejmskem prostoru. REVIZIJA V RESTAVRACIJI »SVOBODA« V GABERJU Revizija je v tej gostuni ugotovila razne nepravilnosti. Upravnik in ku- harica sta se hranila zastonj, kar je po- polnoma nepravilho. Za tako izkori- ščanje položaja bosta morala odgovar- jati in pvovrniti 21.000 din za prejeto hrano. RAZPRAVA O TARIFNIH PRAVILNIKIH Novi plačni Sistem in krilatica »O enakih želodcih« Razprava na zadnji seji okrajnega zbora proizvajalcev o novem plačnem sistemu je bila zelo zanimiva in živahna. Zaradi aktualnosti in nekaterih škod- ljivih pojavov, ki so jih na seji ugo- tovili, navajamo nekaj misli, ki bodo prav gotovo zanimale tudi naše bralce. Pri posameznikih v podjetju se je pojavila težnja, da so hoteli zagovarjati svoje osebne interese. Ponekod se je pojavil tudi odpor proti pravičnejšemu nagrajevanju vodilnih uslužbencev in strokovnjakov pod demagoško krilatico »o enakih želodcilt,«. Ni potrebno po- sebej poudarjati, da je ta pojav škod- ljiv in sovražen, saj je popolnoma jasno, da če nekdo nosi večjo odgovornost v podjetju, ali izboljša organizacijo dela in dvigne promet z uvedbo novih, iska- nih artiklov, ga je treba temu pri- merno tudi nagraditi. Prav je, da se začne uveljavljati socialistično načelo: Kdor več skupnosti prispeva, naj tudi od nje več prejme. Edino tako se bo proizvodnja povečala, čemu bo sledil splošen dvig življenjske ravni. Ker so bili doslej razponi med plačami pre- majhni, zlasti na škodo vodilnega in visoko kvalificiranega osebja, so mnogi strokovnjaki odhajali drugam (iz Ma- ribora je n. pr. od novega leta odSiQ 17 inženirjev), mnogi sposobni ljudje pa so se branili vodilnih mest v pod, jetjih. Lanskoletni obračunski sklad plač jg osnova za sestavljanje tarifnih praviu nikov, zato je potrebno v okviru le-teg^ klasificirati razpone med delovnimi mesti. Ker se po novem plačnem siste, mu plača predvsem kakovost dela, bodo dobri delavci in strokovnjaki boljše nagrajeni. Plačni sklad pa bo ostal isti kot lani, razen, če bo okrajni odbor ij nekaterih podjetjih ta sklad zvišal (zni^ žal) do 5 %. Plačni sklad pa bo poznejz predvsem odvisen od uspeha podjetja in od storilnosti dela, obračunskega plačnega sklada pa ne bo več. Tarifne postavke omogočajo 100% doseganje norm in morajo biti enake vsaj lansko- letni storilnosti. Delovni kolektiv bo soudeležen tudi pri delu dobička. Ne smemo pa pozabiti na to, da bo ude- ležba kolektiva pri dobičku, ki je na- menjen za povišanje plač, tem večja, čim manjši bo plačni sklad in večji do- biček. V okviru splošnega sistema za na- grajevanje je okrajni odbor izdal v po- moč kolektivom neke vrste priporočil, ki so jih podjetja prilagodila svojim prilikam. Zato o kakšnem šablonizi- ranju tu ne more biti govora. Okraj je s tem zasledoval predvsem 2 kriterija. Prvi je, da se mora nxijnizja mezda gi- bati okoli 30 din na uro in drugi, da se tarifne postavke ne ocenjujejo, temveč izračunavajo, kar je bolj pravično. Tako si lahko vsak delavec sam izračuna plačo in ugotovi, če je plačan prav ali ne. Hkrati s tem je odpravljeno dolo- čanje plač (večkrat po simpatijah), za- radi česa je deževalo v preteklosti ne- šteto pritožb na vodstva podjetij. Gradbeniki celjskega okraja v Portorožu Marca je bila v Portorožu II. redna letna skupščina Strokovnega združenja podjetij gradbene stroke in industrij- skega gradbenega materiala LRS, kate- re so se v polnem številu udeležili tudi predstavniki gradbenih podje/ij ter podjetij ind. gradbenega materiala iz Celja in okolice. Ta skupščina je bila zelo plodna. Glavno vprašanje razprave je bilo v tem, kako doseči pocenitev gradbenih storitev in gradbenega materiala, pred- vsem opeke. To je mogoče doseči s povečanjem storilnosti dela, ki pa naj bi bila rezultat boljše organizacije de- la, ne pa večjih fizičnih naporov delav- cev. Glavno vlogo pri tem naj bi imela tudi mehanizacija gradbenih del, ki jo bo treba povečati, z ozirom da je stara že izrabljena in zastarela. Se vedno nerešen problem vseh gradbenikov ter proizvajalcev gradb. materiala pa je sezonski značaj dela, ki povzroča mrtvo sezono. S tem v zvezi se pojavlja vprašanje zaposlitve in plačila delavcem, ki v tem času brez svoje krivde ostanejo brez zaposliiVe. Na koncu debate o tem vprašanju so bili vsi delegati mnenja, da bodo ta problem morale čimprej uspešno reše- va'i bodoče komune. Pereče vprašanje vseh podjetij indu- strije gradtienega materiala — članov združenja, je tudi povečanje obračun- skega plačnega sklada tem podjetjem. V teh podjetjih so pogoji dela dostikrat še težji kot v podjetjih drugih iniJublr^, katerim je povišanje obračunskega plačnega sklada že odobreno. Močno prizadene ta podjetja tudi nizek kvali- fikacijski sestav in zaradi takih težkiti pogojev se fluktuacija še povečuje. Široko je bilo obravnavano tudi kre- ditiranje sezonskih podjetij, ki so bila sedaj tretirana kot ostala podjetja, ki niso sezonskega značaja. Tudi vpraša- nje zboljšania higiensko-tehnične za- ščite dela je bilo bogato obravnavano. Na koncu je bil kot predstavnik gradbenikov celjskega okraja izvoljen za člana upravnega odbora Združenja tov. Siojan Ciril, direktor Savinjske to- varne opeke. R. V.j Nagel razvdj Celja terja spremembo kmetijske proizvodnje v b.iŽnji okolici (Nadaljevanje s l strani) zahteva je usmerila kmetijsko proiz- vodnjo v bližini mesta na pridelovanje najrazličnejših kultur. Da bi kmetijsko proiizvodnjo pre- usmerili in prilagodili današnjim potre- bam, je Svet za gospodarstvo in ko- munalo pri Mestni občini Celje na zad- nji seji o tem precej razpravljal. Člani sveta so se strinjali z ugotovitvijo, da sedanja kmetijska proizvodnja v okolici Celja ne odgovarja današnjim potrebam in da je na tem področju nujna spre- memba. Razpravljali so tudi o tem, ka- ko vse to prizadevanje podpreti, da bi Celje čimprej dobuo lepo zaokrožen pas preskrbovalcev mestnega prebival- stva. Prvi tak pripomoček bi bU. v tem, da bi kmetijski odsek skupaj s kmetijsko zadrugo in strokovnjaki pomagal kme- tom najhitreje preusmeriti proiizvodnjo. To bi storili najlaže s strokovnimi na- sveti, posredovanjem potrebnih gnojil in semen, z nabavo dobrih krav mle- karic in dobre pasme svinj, pri čemer bi z maščobami v prvi vrsti založili kmete same, ki sedaj dostikrat kupu- jejo maščobe v trgovinah, če pa bi svinj ere ja dosegla višjo stopnjo, bi kmetovalci lahko zalagali z maščobami tudi celjski živilski trg. Gospodarski svet je pripravili predlog, ki naj bi ga sprejel ljudski odbor na eni izmed prihodnjih sej. Ta predlog vsebuje važno olajšavo za tiste kmete, ki bodo svojo proizvodnjo preusmerilL Uprava za dohodke bi naj tudi v bo- doče smatrala vso pridelovalno površino posestev kot do sedaj, ne glede na to, da bodo kmetje s pridelavo povrtnili imeli veliko več dohodkov. Ta olajšava naj bi v prvi vrsti vzbudila interes za preusmeritev proizvodnje, poleg tega pa bi na ta način kmetje laže prišli do sredstev za tak spremenitveni proces. Po vsem tem sodeč, bo ta akcija zelo važna, zato ne more ostati izven delo- kroga političnih organizacij. Organiza- cije SZDL bi bile po našem mnenju dolžne prizadevanje mestne obč.ine pKXi- preti, vodstveno vlogo pa bi morala od- igrati kmetij sika zadruga. Veliko po- moč bi lahko nudui agronomi, včlanjeni v Društvu inženirjev in tehnikov. Le ob dobri organizaciji in z vsestranskim sodelovanjem bo mogoče ta cUj hitreje doseči, ko bi ga sicer, če bi ves razvoj prepustni stihiji in času. V celjskih, zelenjavnih trgovinah je blago od povsod, samo iz celjske okolice bore malo -ELJSKII TEDNIK, 11. marca 1955 Stev. 10 — stran 3 Novi problemi kulturnoprosvetne dejavnosti v Celju Koma) smo v Celju odprli dvoje no- ^ih vrat v dve lepi in sodobno urejeni orosvetni ustanovi: Čitalnico študijske knjižnice in Vajenstopoldne, drugi zjutraj, tretji zvečer. Ko bomo le to ugotovui, ga bomo na to navadili. Od njega bomo terjali, da bo redno delal. Tako se bo navajal na zdrav dnevni red, v katerem ne bo manjkalo niti igre niti telovadbe in učenja. Kaj naj še otroku več nudimo, kot da ga vzgojimo v rednega in pridnega dr- žavljana! Brez naše prizadevnosti ia. neprestane pomoči pri otroku ne sme- mo, ppjcakovati, uspehov.. . Da ne bo na javnih cestah ogrožen promet KI ub prizadevanju in razumevanju Mestne občine Celje še niso odprav- ljeni vsi problemi, ki tarejo prometne organe. Prometne nesreče se predvsem dogajajo na Mariborski cesti, ker je preobremenjena z vprežnimi vozili in kolesarji. Mestna občina je obljubila, da bo to cesto razširila, napravila na obeh straneh pločnike za pešce in kolesar- ske steze. Ker pa bo ta preurediev stala ogromno, verjetno ne bo možno tega napravi.i letos, pač pa v poznej- ših letih. Poleg tega, da je to tranzitna cesta Ljubljana—Maribor vozi po njej dnevno 4 do 5.000 kolesarjev. Mestna občina bo morala resno pomisliti za ureditev Mariborske ceste ali pa kole- sarje in vprežna vozila preusmerili dru- gam. Na odcepu Mariborske ceste in ceste IIL reda proti Trnovljam je nujno odstraniti kapelo in trafiko, ker je bilo zaradi te ovire že nekaj težjih promet- nih nesreč. Vedno večji promet se raz- vija tudi na Ljubljanski cesli, kjer bo potrebno tudi napravili kolesarske ste- ze. Da bi se izognili nevarnosti, ki preti pešcem, bi morali v Zidanškovi ulici, odnosno Tomšičevem trgu nasproti le- karne napravili pasažo, ker je cesta na tem mestu široka komaj 2,50 m. V tej ulici ovira promet tudi podjetje »Vino« Celje, kjer na ulici razkladajo in na- kladajo vino. Zelo kritičen primer je pri Hotelu »Pošta« na cesti pod želez- niškim podvozom. Uprava za ceste Ce- lje je obljubila, da bo uredila širši pločnik, da bi se s tem izognili nesre- čam pešcev, ki so na tem kraju ogro- ženi. V začetku Teharske ceste, pri začasnem mostu čez Voglajno, je po- stavljena trafika, ki zapira ves pregled križišča. V Celju sta dve šoli ob zelo prometnih cestah, kar je zelo nevarno, posebno kadar se otroci vsujejo po končanem pouku iz šole. Na teh mestih bi bilo nujno napraviti varovalne verige ter s tem zapreti do- hod naravnost na cesto. Poleg ome- njenega so ceste vpadnice Mariborska, Ljubljanska in cesta na Potute potrebne nove površinske asfaltne prevleke. Ve- liko preglavic delajo na železniških prelazih nepravilno osvetljene zapor- nice, katerih je v mestu šest. Na teh mestih je javna varnost resno ogrože- na. V Celju so bile na teh prelazih že večkrat zlomljene zapornice, kar je dejansko dostikrat vzrok malomarnost šoferja, vendar pa je precejšnja krivda tudi v tem, ker spuščene zapornice ni- so osvetljene. MOTORNA VOZILA: V Celju je precejšnje število motor- nih vozil, zato naj se lastniki na redno registracijo dobro pripravijo, ker bodo registrirana le popolnoma izpravna vo- zila. Nekatera vozila so že možno iz- rabljena (80%). Zato naj podje'ja resno pomislijo, če se jim taka vozila izplača popravlja'i, kajti, če ni vozilo popolno- ma i;'pravno, ogroža javno varnost na cestah. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL: Pri voznikih motornih vozil se opaža, da pozabljajo na ponavljanje strokovne izobrazbe v cestno prometni stroki. Ve- liko prometnih nesreč je vzrok nezna- nje cestno prometnih predpisov. Zato so udruženja šoferjev in motodruštva dolžna, da organizirajo predavanja za vzgojo svojega kadra. Za slatx) znanje so krivi vozniki sami, ker so na razpo- lago brošure o cestno prometnih pred- pisih, katerih pa se najmanj poslužujejo ravno vozniki. Pri cestnih kontrolah so v zadnjem času odkrili precej vinjenih voznikov, ki jih razni primeri nesreč še niso izučili, da je tako postopanje na cestah zločin. Napram takim bi mo- rala tudi podjc'ja ostro nastopati in ne- resne ter pijači vdane voznike odpu- ščati. KOLESARJI: V Celju je veliko prekrškov pripisati nediscipliniranim kolesarjem. Kolesarji ne polagajo dovolj pozornosti pri vožnji čez križišča, iz stranskih na ceste viš- jega reda, pri prehitevanju med seboj in prevažanju na kolesih raznih predme- tov, s katerimi ogrožajo javno varnost. Veliko grešijo pri vožnji po dva ali trije vzporedno, po dve osebi na kolesu itd. Največ prekrškov pa napravijo ko- lesarji v nočnem času pri vožnji brez luči. Naben kolesar se ne zaveda ko- liko greši, če vozi ponoči brez luči. V tem primeru se je dogodilo že več težjih prometnih nesreč, ki so terjale težke telesne poškodbe. Kolesarji bi se morali vsaj delno seznaniti s cestno prometnimi predpisi, da bi s tem od- pravli prekrške na javnih cestah. Naj- bolj nedisciplinirani pa so kolesarji, ki se vozijo vsak dan ob 14. uri iz tovarn. Le-ti ne upoštevajo nobenih predpisov, pač pa se jim zdi, da je ccaia samo st njih. Največji nered povzročajo ravn* na Mariborski cesti, ki je že tako naj- bolj prometna. Zgodi se, da mora mo- torno vozilo obstati zaradi kolesarjev, ki se vozijo vzporedno ali pa prehite- vajo drug drugega. Te grobe kršitve bi morali odpraviti : kolesarji sami med seboj. Tudi tatvine koles bi se zmanj- šale, če bi kolesarji puščali svoja ko- lesa na za to določenih mestih, ne pa kjer koli ob zidovih. VPREŽNI VOZNIKI: V Celju je izredno močan promet z vprežnimi vozili. Vprežni vozniki ko- ristijo predvsem Mariborsko cesto, ki je že tako obremenjena, da je često- krat promet skoraj ustavljen. Pri vprež- nih voznikih smo delno uspeli, da so si napravili dvojne križne vajeti, kate- rih pa še nimajo vsi. Vprežne voznike je težko navaditi na prometno discipli- no, ker se še ne zavedajo, da jih jc prerastel avtomobilski promet, ki ima prednost na javnih cestah. Neupošteva- joč predpise, puščajo po ulicah in pred gostilnami konje brez nadzorstva. V nočnem času vozijo brez luči in s tem ogrožajo javno varnost. Da bi odpra- vili krmljenje živine po ulicah, bo mo- rala mestna občina zgraditi v pred- mestju na Mariborski in Ljubljanski cesti živinske hleve. Ker so za vožnje z vprežnimi vozili po mestu zaintere- sirana predvsem podjetja, je njihova dolžnost, da opozorijo svoje voznike na disciplino na javnih cestah. PEŠCI: Pri Celjanih lepa beseda dosti ne za- leže, pač pa se nekateri zaradi opozo- ril še razburjajo. Mestna občina je dala ogromno denarja za ureditev pločni- kov, katerih pa nekateri ne uporabljajo. Veliko je takh, ki imajo izredno vese- lje postajati na križiščih cest in ulic. Nekateri so ^ако predrzni, da celo, ko stoji na križišču prometni miličnik, ne prečkajo križišča na zato določenem mestu. OTROCI: Tudi otroci delajo skrbi voznikom motornih vozil, ki jim pretečejo cesto tik na zavoju ali križišču. Starši so za vzgojo svojega otroka najbolj odgovor- ni, zato ga je treba poleg drugega tudi stalno učiti o pravilnem vedenju na cestah. Tudi v Celju kot drugod 50 raznim prometnim nesrečam vzrok otro- ci, ki imajo svoja igrišča na cestah. Zelo nevarno za otroka je tudi obe- šanje na vprežna in motorna vozila. Nekateri otroci tudi cestno prometnim znakom ne prizanašajo. V izredno ve- selje jim je, če poškodujejo cestno pro- metni znak s kamenjem in drugimi pred- meti. »CELEIÄ-SÄD« NI SODOBNEGA TURIZMA — IN SOLIDNEGA GOSTINSTVA — BREZ SADNIH SOKOV Povsod v svetu so sadni sokovi kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — Zato takoj nabavite JABOLČNI SOK, BOROVNIČEV BISER ALI GROZDNI SOK TOVARNE .GeleíQ-Sfld' CELJE rELiJSKI TEDNIK, 11. marca 1955 Stev. 10 — stran 5 ZAKONSKA POSTELJA v Mestnem i|ledaliSču (Ob premieri 4. IIJ. 1955) Vlesino gledališče nam je po mogočni predstavi Hamleta pripravilo deveto nremiero v letošnji sezoni. Ce pomisli- ^o, da je uprizorilo s 17 igralci do sre- Je'sezone tako število premier, šele vidimo, kakšna kulturna pridobitev je naše mesto poklicna gledališka ^,5tanova, ki nas seznanja z najrazlič- nejšimi dramskimi proizvodi iz raznih 5Ìrani sveta. To pot smo gledali nizo- xeiíisko delo, ki ga je napisal pod ne- ja v ne- zadostni ideološki izobrazbi članstva. Zato pa so člani na zadnjem sestanku razpravljali v glavnem o tem, kako bi te pomanjkljivosti odpravili. Iz vse- stranske razprave po teh vprašanjih so izluščili in osvojili naslednje sklepe: Vsi člani se morajo vključiti v naj- manj eno izmed množičnih organizacij ali društev ter v njej aktivno delati. V teh organizacijah in društvih morajo člani iskati najMj aktivne in delavne ljudi ter s stalnim stikom z njimi j il» usposobiti za sprejem v ZK. To nalogo, pridobivanje novih članov, pa bodo lahko opravili tudi s skupnim delom z uličnimi poverjenki, s katerimi se bodo morali vsi člani na terenu tesno pove- zati. Organizacija se bo tudi v bodoče po- služevala načina, da bo na skupnih se- stankih obravnavala vse važne politične in gospodarske dogodke. Na vsakem sestanku bo pred dnevnim redom kon- sultacija o vseh važnih političnih in go- spodarskih dogodkih zadnjih tednov. Prav tako pa bodo organizirali tudi de- batne večere o aktualnih temah in na te sestanke povabili vse zainteresirane prebivalce svojega področja. Člani bodo vedno skrbno spremljali dnevno časo- pisje, čitali »Komunista« — zia širjenje splošnega kulturnega obzorja pa mar- Ijiveje posegali tudi po knjigah naših in tujih naprednih piscev. V sekretariat so bili izvoljeni Slavke Verdel, Ernest Zvar in Angelca Pavli- čeva. KuUurnoprosveino delo v Podčetrtku Na polju Ijudsko-prosvetnega izobra- ževanja v Podčetrtku ne deluje le os- novna šola. Odrasla mladina obiskuje kmetijsko-gospodarsko šolo, tečaj RK ter se še udejstvuje pri KUD »Vladimir Nazor«, kjer ima posebno sekcijo. Kmetijsko-gospodarska šola ima le- tos le 2. letnik z 19 učenci, ki še dokaj redno prihajajo vsak ponedeljek ter četrtek popoldne k splošnim in stro- kovnim predavanjem. Mladino privab- ljajo tudi stalne in redne vaje Mikeko- ve veseloigre »Vaška komedija«. Tečaj RK obiskujejo mladinke ob nedeljah dopoldne. Na njem predavajo zdravnik ter učiteljstvo. Od 58 vpisa- nih jih zaradi oddaljenosti prihaja le polovica. V mladinski sekciji KUD pa se mladina izživlja v dramski in fol- klorni skupim. Tako je mladina pred kratkim dva- krat uprizorila v Podčetrtku ter enkrat v Polju ob Sotli v režiji avtorja uči- telja Lešnik Rudolfa, ljudsko igro т 4 dejanjih »Preprosti ljudje«. Zgodba Hlapca Jerneja in njegove pravice v Šentjurju pri Celju Ali je res še treba ponavljati staro zgodbo, ki je dala snov Cankarju? Pri našem sosedu je služila polnih dvajset let gospodinjska pomočnica Viktorija Pavšič, doma s Primorske. Bila je še mlado in zdravo dekle, ko je stopila kot begunka v službo k Martinu in Minki Sivka, ki sta bila že starejša zakonca brez otrok, imela pa sta manjše posestvo. Ker je bil on v službi v što- rovski tovarni, ona pa zaradi bolezni nesposobna za težja dela, jima je bila pomočnica potrebna. Plačevala sta ji poleg preskrbe pred vojno 70 din in po vojni 400 din, ker sta ji obljubila, da bo po njuni smrti tako vse dobila ona, V službi si je dekle nakopalo bolezen in se je zdravilo 6 mesecev na Primor- skem za svoje skromne prihranke, ker do tedaj kot poljedelka ni morala biti socialno zavarovana. Februarja lanskega leta je nenadno umrla gospodinja Minka in meseca ju- lija še mož in gospodar Martin, oba zadeta od kapi. Gospodar je presunjen zaradi nenadne ženine smrti, napravil ustno oporoko lanskega aprila v korist služkinji. Ob gospodarjevi smrti pa so prišli vsi bratje in sestre, ki do tedaj niso bili v najboljših odnosih z njim, ker se je moral pokojni Martin svojčas z njimi tožiti za dediščino s svojega bivšega doma, kjer zdaj gospodari nje- gov svak. Ker sta ob gospodarjevi smrti prišli na pomoč Viktoriji njena mati in sestra, so se razhudili na nju, češ da bodo že razgnali to »primorsko bando«. Zal jim je bilo, da je niso takoj po smrti gospodarja pognali na cesto, zdaj pa jo je treba dati v umobolnico, češ. kaj nas briga, če se je pri Martinu »znucala«? Morala se je izseliti, ker je postajala vedno bolj živčna. S seboj je vzela nekaj pohištva in posode, ki jo je podedovala po gospodinjim sestri, ki je umrla 1. 1951. Nekaj stvari je bilo tudi last Cater Avrelije, gospodinjine prijateljice, stanujoče na Dunaju. Te stvari je prepustila še pred vojno Vik- toriji. To so ji pustili odpeljati, ker so vedeli, da obstoje zapiski o tem, pozneje pa so se »zgražali« in jih malone zahte- vali zase. Pri cenitvi je pokojnikov svak hotel sneti in odnesti stensko uro, kar pa so mu ostali preprečili. Vsi pokojnikovi sorodniki so imovin- sko ali v službi dobro stoječi in pove- čini brez otrok, pa se tudi sami med seboj pri delitvi niso razumeli. Pokoj- nikova nečakinja je baje na sodišču celo spraševala, kako je mogoče, da mo- re gospodinjska pomočnica sploh kaj zahtevati, in da ji je nekdo, ki poseduje celó vilo, torej v vsakem oziru »vero- dostojen možak«, pojasnil, da morejo podedovati izključno samo sorodniki. No, tudi pri nas se najde veljak, ki pravi: kaj me briga dekla, ona mora samo poslušati in delati. Zdaj je zadeva pred sodiščem in so- sedje že težko čakamo izida. Dobro vemo, da je vsak pedenj te zemlje pre- pojen in vsak centimeter te hiše opran z znojem pregnane Viktorije. Tam pa je ostalo tudi vse njeno zdravje in vsa mlada leta. Prepričani smo, da bo pravica zma- gala za Hlapca Jerneja, v tem primeru za Viktorijo Pavšič. Sosedje Iskanje prispevkov v najrazličnejših oblikah, predvsem pa v obliki oglasov, je zavzelo že takšen razmah, da predstavlja precejšen del korespondence in poslovnih obiskov podjetja. Kolektiv je imel in ima v tem smislu polno razumevanja, vendar pa sredstva, s katerimi razpolaga v te namene, le niso neomejena. Zato opozarjamo predstavnike vseh društev, organizacij, akvi- ziterje reklamnih podjetij itd., naj si z obiski v podjetju ne delajo stroškov, ker do nadaljnjega ne bomo naročali nobenih oglasov niti dajali kakršne koli prispevke. Na pismene prošnje ne bomo odgovarjali. \ Keramična industrija Liboje — Celje Stev. 10 — etran 6 CELJSKI TEDNIK, 11. marca 195$ Iz Celja ... še letos gledališka kavarna Na Slandrovem trgu se gledališča drži nova stavba, ki lepo zaključuje ta del bodočega najživahnejšega trga v Celju. V gornjih nadstropjih že dolgo Časa stanujejo stranke, medtem ko so pritlični prostori bili namenjeni gostin- skim lokalom in zaradi objektivnih vzrokov niso bili dokončani. Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo LOMO Celje so razpravljali o tem in sklenili, da bodo ti prostori letos do- končno urejeni, in sicer zelo smotrno in ekonomično. Prvotno je bilo mišljeno, da bodo ti prostori namenjeni zgolj za takoimeno- vano gledališko kavarno. Zdaj pa so- se odločili za boljšo rešitev, ki bo v mar- sičem priix)mogla, da bo Celje še bolj razvijalo turistično dejavnost. Nov go- .stinski lokal bo imed v turistični se- zoni, pa tudi drugače, kar štiri »funkci- je«. Lokal bo kavarna, restavracija, slaščičarna in nočni lokal hkrati. Toda to bo urejeno na čisto nov moderen način. Ne tako kot je na primer ure- jena »Evropa«, ki ima tudi vse te go- stinske usluge, toda ločeno, temveč se bodo vsi prostori v določeni uri dnevno spreminjali. Točno še ne moremo po- ročati, kako se bo vloga prostorov ča- sovno spreminjala, vemo le to, da bo kot nočni lokal ali dancing takoime- novana Gledališka kavarna odprta do 4 zjutraj. »To »kombinirano gostišče« bo brž- čas prevzela restavracija Ojstrica. OtroSka trgovina „Baby" — toda zakaj sanio'^;napol ? Ko je pred meseci trgovsko podjetje »Volna« odprlo otroški oddelek, je v reklami napovedalo, da bo v tem oddel- ku mogoče kupiti vse, kar k dojenčku In malemu otroku spada. Res je, da ima oddelek zelo lepo iz- biro konfekcije, pleničke, odeje itd., to- da to ni tisto obljubljeno vse. Ta odde- lek bi moral imeti na razpolago vse, kar potrebujejo matere za opremo svojih novorojenčkov in malčkov. Ce oddelek prodaja volnene garniturce, odejce, ple- ničke in ostale izdelke iz blaga, čemu nebi hkrati prodajal še cuclje, stekle- ničke, puder za otroke, otroško milo, igrače in končno tudi vozičke? Zakaj • bodoča mamica nebi kupila vsega pri eni hiši, zlasti še tiste, ki ne marajo, da bi zaradi tekanja po vseh trgovinah obesile vsem ljudem na nos, da v dru- žini pričakujejo naraščaj. Da, to je res, ker vse žene niso enake, ene skrivajo, druge razoznanjajo. Sicer pa verjetno to ni poglaviten vzrok, da bi morala taka trgovinica z otroškimi potrebščinami imeti vse na razpolago. Veliko važnejši je moment praktičnosti in pa tudi čisto finančni moment. Taka trgovinica ali oddelek, lahko prodaja tudi na obroke. No, če se ■ - i je družina odločila za svojega bodočega člana vzeti posojilo, zakaj nebi mogla vse potrebne stvari kupiti v enem lo- kalu in to vse od vozička do cuclja. Trgovsko podjetje »Volna« je z orga- nizacijo otroškega oddelka »Baby« do- bro začelo, toda zakaj samo do polovice? CELJSKI TRG V PRETEKLEM TEDNU Posledice pozne zime se v teh dneh občutno poznajo tudi na celjskem ži- vilskem trgu, ko nam primanjkuje predvsem zelenjave. Ce ne obhodiš trga v zgodnjih jutranjih urah, solate in po- dobne zelenjave sploh ne moreš več dobiti. Potrošniki se tudi čudijo, da je Vrtarska šola Medlog zadnje čase tako malo zastopana na živilskem trgu. V glavnem nas zalagajo še »Sadje-Povrt- nina. Zelenjava in ÓZZ, tako da je so- cialistični sektor še kar zmerno založen. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU v četrtek, dne 17. marca bo ob 19,30 predaval T predavalnici na učiteljišču sekretar OK ZKS tov. Franc Simonič o temi: Vloga Jugoslavije v svetu. Vljudno vabljeni! Naslednje predavanje iz ciklusa predavanj o upodabljajoči umetnosti bo v ponedeljek, dne 14. marca ob 19,30 na 1. gimnaziji. Predaval bo prof. Curk Jože: Renesansa in barok. Vabljeni! Naslednje predavanje iz ciklusa predavanj o glasbi bo v torek, dne 15. marca ob 19,30 v pre- davalnici na učiteljišču. O sodobni glasbi bo govoril prof. Boris Ferlinc. Vabljenil j Soc. priv. sekt. sekt. Krompir 17—18 18 Čebula 40—50 60 Sveže zelje — 60 Kislo zelje 45—54 55 Kisla repa — 30 Fižol (visok) 76—80 60—80 Solata 70 90 Spinača 100 — Cvetača 80 — Korenček 30 40—60 Motovileč 90 — Radič 120 — Petršilj 70 80 Cesen 90—100 120 Jabolka 48—52 5&—80 Suho sadje 120—125 — Suhe slive 130 — Smokve 156—200 — Orehi (celi) 165 170 Orehi (jedrca) 500 — Limone (interv.) 180 — Pomaranče 190 — Mleko 32 30—32 Maslo — 500—530 Smetana — 160 Skuta — 120 Perutnina — 300—550 Vino — 120 Jajca 12 12—16 NOVICA ZA TISTE, KI SO RADI V VESELI DRUZBI Ker ima Celje vedno večji pomen v tujskem prometu in ker se zdi sedanji zapiralni čas v gostinskih lokalih pre- strog, je Gospodarski svet sklenil v dveh gostinskih lokalih podaljšati de- lovni čas v nočnih urah. Dva gostinska lokala bosta imela pravico, če bodo gostje hoteli, točiti pijače do ene ure zjutraj. Ce gostov v lokalu ne bo, bodo smeli gostišče zapreti tudi prej. Za- enkrat še ni določeno, kateri dve go- stišči bosta dobili to pravico. Ta novica bo najbrž razveselila tiste, ki radi posedijo nekoliko dlje v veseli družbi, poleg tega pa bo naša edina celjska kavarna spet lahko pridobila staro vlogo, da bo tudi po zapiralnem Času v gostiščih ostala kavarna, ne pa zbirališče vseh, ki so jih zaradi zapiral- nega časa »zmetali« iz gostiln. NA ТЕСАЛН HISNE PLZ V ZG. HUDINJI SO SE ŽENE DOBRO IZKAZALE Kljub temu, da imajo v Zg. Hudinji zelo neprimeren lokal — bivšo gostilno Gmajner — se vršijo tečaji PLZ v naj- lepšem redu. Do sedaj so bili že 4 te- čaji. Predavanjem so tečajniki z zani- manjem sledili, saj so spoznali, da se na teh tečajih naučijo tudi mnogo stva- ri, ki jih dnevno rabimo v mirnodob- nem življenju (prva pomoč, požarna varnost). Na zadnjem tečaju, ki se je končal konec februarja, so tečajniki z zadovoljivim uspehom opravili izpit. Tu so se posebno izkazale tovarišice: Sodin Anica, Breznik A., Jančer A. in Vaš Terezija, ki so najbolj redno obi- skovale tečaj in ob zaključku tudi naj- več pripomogle do uspelega družabnega večera. Želeti bi bilo, da bi zgled zgomjehu- dinjskih žena posnemale tudi žene osta- lih terenov. OGENI V PROSTORIH TEHNIČNE SEKCIJE UPRAVE ZA CESTE LRS CELJE - LAVA Pred kratkim je nastal v prostorih Tehnične sekcije v Celju požar. Goreti je začelo v pleskarski delavnici, kjer je prišlo do ognja zaradi kratkega sli- ka v električni napeljavi. Prve ukrepe za omejitev požara so izvedli člani delovnega kolektiva sami, pri čemer gre posebno nekaterim vse priznanje in pohvala. Priznanje pa gre iudi mestni gasilski četi v Celju, ki jc fia dano obvestilo prišla takoj in od- stranila vsako nadaljnjo možnost širje- nja požara. fiibanje prebivalcev v Celju v času od 22. 2. do 5. 3. je bilo rojenih 92 dečkov in 22 deklic Poročili so se: Karel Stropnik, clektromonter iz Celja in Tatjana-IVfarija Vutkovič, trg. vajenka iz Bresta- nice. Krško; Anton Golavšek, posestnik in Aloj- lija Furjan, gosp. pomočnica, oba iz Sešč pri Preboldu; Ludovik Kompare, mizarski pomočnik in Jožefa -Pušnik, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Frančišek Trupej. komercialist iz Smer- la, Krško in Hilda-Jusipina Lichtcnegger, ra- èunovodja iz Jirne 19, Novo mesto. Umrli so: Franc Znider, upokojenec iz Loke, Frankolo- ro, star 51 let; IVIarijn Mežnar, delavka iz Triio- ^elj. Skofja vas, stara 3é let; Marija Rcpič, posetnica iz Celja, stara Ti let; Julius Icha. go- »lilničar iz Celja, star 79 let; Terezija Janežič, ■ pokojenka iz Celja, stara 53 let: Franc lu- ЏЛШС, upokojenec iz Celja, star 59 let. ...in zaledja Štorski komunisti si resno prizadevajo izboljšati delo Na letni konferenci tovarniške osnov- ne organizacije ZK v Storah, Ievek je sicer zanimiv, vendar pa za- radi preobšimosti in predvsem zaradi znanih dejstev ga ne moremo objaviti. Zato naj nam dopisnik V. J. oprosti, če se tudi mi v tem primeru poslužimo gornje trditve: VSEM USTREČI JE NEMOGOČE. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od 28. 2. do é. 3. 1955 je bilo rojenih 11 dečkov in 5 deklic. Poročili so se: Trstenjak Ivan, gradbeni delavec iz Motnika in Beč Danica, gospod, pomočnica iz Ločice, obč, Vransko; Milan Jazbec, skladiščni delavec in Elizabeta Marinič, gosp. pomočnica, oba iz Go* torelj, obč. Žalec; Miroslav Arnšek, kmečki »in iz Studene in Ivana Vinder, kmečka hči iz Go- tovelj, oba obč. Žalec; Kristl Kuhar, kmet iz Podkraja, obč. Žalec in Ivana Kočnik, kmečk« hči, stanujoča istotam; Jože Mirnik, namešče- nec iz Arje vasi, obč. Petrovce in Marija Re- bernik, nameščenka iz Žalca; Laka Polajžer, rudar iz Megojnic, obč. Griže in Jožefa Godec, gospodinja iz Gotovelj, obč. Žalec; Anton Stra- šek, poljedelec iz Polžanske gorce in Marija Topolovšek, kmetica iz Sv. Mihaela, oba občina Šmarje pri Jelšah; Franc Mastnak, poljedelec iz Sv. Miklavža in Rozalija Sladic, poljska delav- ka^ iz Sv. Miklavža, obč. Tabor; Stanislav Li- pičnik, livar iz Gotovelj, obč. Žalec in Marije Plasnik, poljedelka iz Topovelj, obč. Braslovče; Peter Rihter, sklad, delavec iz Pariželj in Ma- rija Muhovec, gospodinja iz Malih Braslovč, oba obč. Braslovče. Umrli so: Prek Anton, kovač iz Lnč, star 25 let; Marija Tnrizer, gospodinja iz Podgorja, stara 64 let; Elizabeta Kotnik, gospodinja iz Skomarja, obč. Vitanje, stara 77 let; Ašenberger Florjan, otrok iz Zavrha, obč. Šmartno v Rož. dolini; Alojz Pire, jamski nadzornik iz Sv. Pankraca, obč. Griže, star 44 let; Marija Oblak, gospodinja // Sv. Pankraca, obč. Griže, stara bb let; Ruátil Narberger, rudar iz Sv. Pankraca, obč. Griže, star 41 let; Katarina Bračič, gospodinja iz Me- gojnic, obč. Griže, stara 84 let; Marija Tovor- nik, gospodinja iz Seve, obč. Rimske Toplice, stara 73 let; Franc Cancar, upokojenec iz Loke, obč. Tabor, star 85 let; Antonija Škoflek, pre- užitkarica iz Vel. Ravni, obč. Strmec, stara "5 let; Jakob Gobec, preužitkar iz Hrenove, obč. Strmec, star 91 let; Marija Pavlic, oskrbovanka iz Pernovega, obč. Žalec, stara 84 let; Rudolf Razdevšek, upok. iz Ponikve nad Žalcem, star 54 let; Ludvik Nigman, upokojenec iz Sp. Ga- bernika; Štefanija Inkret, poljedelka iz Malih Roden, obč. Rog. Slatina; Anton Okrožnik, upo- kojenec iz Dobrne, star 65 let; Anton Tanšek, polj. delavec iz Grobelc, obč. Slivnica, star 56 let; Amalija Selič, gospodinja iz Kostrivnice, obč. Slivnica, stara 73 let. TUDI OBČINA štORE IZDATNO POD- PIRA KUD Občina štore je lani iz proračunskih sredstev nakazala KUD »Cvetke jeri- nove« v Kompolah 100.000 din za ure- ditev prosvetne dvorane. V letošnjem proračunu je OLG Store zopet predvi- del 200.000 din subvencije omenjenemu KUD. Ce bo letos proračun skrčen, bo morala biM tudi ta subvencija skrčena. Dobro voljo in pravilno razumevanje pa so merodajni činitelji v Storah le pokazali. Seveda tudi knjižnica v Sto- rah ne bo pozabljena, odvisno je od tega, kako bodo na zasedanju OLO Celje odobrili proračune. PRIJETNA DRUZARNA PRIREDITEV V LASKEM V soboto je bil v Laškem tradicio- nalni trgovski ples, ki ga trgovska go- stinska podjetja v Laškem vsako leto priredijo. Letos je pokroviteljstvo nad to prireditvijo prevzela Okrajna trgo- vinska in gostinska zbornica. Dasiravno je bila tudi v Celju velika prireditev, je imelo Laško ta večer veliko gostov iz Celja in drugih krajev celjske oko- lice. 21anadi velikega zanimanja pri Okrajni gostinski zbornici v Celju, so morali zadnji čas rezervirati del dvo- rane za tiste, ki so se pripeljali v Laško od drugod in ker je dvorana v Laškem razmeroma mala, je bilo precej jeze. Dom »Partizana« je bil čedno aranži- ran, prireditelji pa so poskrbeli za do- ber program, pri katerem so sodelovali člani Radia Ljubljane, Fantje na vasi, Ježek in Rudolf Stanko. V prireditev je bilo vključeno tudi žrebanje lepih nagrad, ki so jih darovala razna pod- jetja v Laškem. IZ DOBJA PRI PLANINI Tudi v Dobju smo z novim letom začeli z večjo resnostjo reševati kme- tijska in gospodarska vprašanja. Pred kratkim nas je iz Celja obiskal kme- tijski strokovnjak, ki nam je povedal mnogo zanimivega o umetnih gnojilih in živinoreji. Izvolili smo tudi 9 članski zadružni gospodarski odbor, ki je za- čel uspešno z delom. Prva njegova skrb bo, izboljšati travnike in s tem dvigniti živinorejo, kar je zlasti za naš kozjanski predel velikega pomena. Prav tako smo sklenili pospešiti in zboljšati v našem kraju perutninarstvo s prizna- nimi štajerskimi kokošmi. Naš zadružni gospodarski odbor bo delal v tesnem sodelovanju z odborom SZDL, ki smo ga tudi te dni izpopol- lili ž novimi, delavnejšimi člani. IZ SOiiNE DVORANE Delavec Medurič Stevo, doma iz Srbije, je krepak fant in bi se lahko z delom pošteno preživljal. Zapustil je doma družino in se vdal potepuštvu. V družbi nekega Strižiča je pričel krasti kolesa. Dne 25. 9. 1954 je v Tkalski .ulici v Celju ukradel Štefanu Potoč- niku 25.000 dinarjev vredno kolo. Dne 21. 9. 1954 je ukradel v Ljubljani Saši Zabjek 35.000 dinarjev vredno moško kolo. Ukradeno kolo je Strižič prodal za 4000 dinarjev. Neugotovljenega dne meseca septembra lani je neznanemu lastniku v Trubarjevem parku na Ma- riborski cesti v Celju ukradel suknjič, vreden najmanj 4000 dinarjev. Za ta- tinske podvige je okrajno sodišče pri- sodilo Meduriću 1 leto zapora. Delavec brez stalnega bivališča in za- poslitve U. F. je že mlad zašel na kriva pota. Zaradi poskusa pobega preko drž. meje je bU lani pri sodišču v Šoštanju obsojen. Dne 9. januarja letos je v družbi dveh tovarišev na cesti na Spk Hudinji vzel delavcu Aplenc Francu iž žepa 2900 dinarjev gotovine. Dne 7. ja- nuarja letos si je v prostorih Kluba za konjski ŠF>ort »Savinja« v Celju pri- lastil dve volneni odeji, vredni 6000 di- narjev, last kluba, ki sta mu bili kot konjarju, zaposlenem v Klubu, dani na uporabo in s tem zaupani. Zaradi tatvi- ne in zatajitve je bU obsojen na 6 me- secev zapora. 26-letni delavec Halec Jože in 33-letni Teržan Ivan sta bila dne 31. avgusta lani v družbi Jezovšek Vere v Ljudski restavraciji na Tomšičevem trgu. Je- zovškovo so kriminalistični organi za- sledovali zaradi suma tatvine. V re- stavracijo je prišel v civuu muičnik Janko Rebec. Ko jo je hotel Rebec are- tirati, sta ga Halec in Teržan zgrabila za ovratnik suknjiča in za roke ter ga držala, da ni mogel izvršiti aretacije in je tako Jezovšek Vera pobegnila, nato pa sta ga še nekajkrat udarila po glavi. Zaradi kaznivega dejanja prepre- čitve uradnega dejanja uradni osebi sta bila obsojena Halec Jože na 6 me- secev, Teržan Ivan pa na 5 mesecev zapora. 23-letni posestniški sin Podgoršek Jože iz Starih Slemen pri Slov. Konji- cah je 2. 10. 1954 v Starih Slemenih Slemenšek Francu vzel moško kolo, vredno 20.000 dinarjev. Kazen 2 meseca zapora. C. M. iz Podpeči pri Planini je dne 15. 6. 1954 v Planini z nožem napadel Grebin Valentina in ga lahko telesno poškodoval. Kazen 14 dni zapora. Poljedelec Lončarič Mihael iz Pre- sečnega je od kmetov kupoval slive in jih prekuhal v žganje, katerega je po- tem brez dovoljenja prodajal Plačal bo 6000 dinarjev. Z. J. in K. M. iz Zagorja pri Pilštanju sta si brez dovoljenja prilastila v gozdu Gozdne uprave Planina nekaj lesa v vrednosti okrog 9000 dinarjev. Prvi je bil obsojen na 1 mesec, drugi na 20 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. J. F. iz Vrha pri Grobelnem je v oktobru lani v Bezovju pri Šentjurju ukradel Zupane Amaliji razne stvari v skupni vrednosti okoli 4000 dinarjev. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, po- gojno za dobo enega leta. Kronika Pri vožnji z osebnim avtomobilom S-4774 se je na ostrem desnem ovinku v Šentvidu pri Grobelnem dne 28. janu- arja odlomila desna stran zadnje osi, tako da je zadnje desno kolo med vožnjo odpadlo. Ker je na ovinku manjši most, je osebni avtomobil zadel v ograjo. Do nesreče je prišlo zaradi nenadne okvare na vozilu, za kar ne zadene nobena krivda voznika.. Člove- ških, žrtev ni büo, materialna škoda pa znaša 30.000 din. Krošelj Miha iz Brega si je pri padcu zvinU nogo. . S kmečke 0cči je padel na vroč štedilnik šestletni Miroslav Dravinec iz Sodne vasi pri Podčetrtku. Dobil je težke opekline po telesu. Pri smučanju si je zlomil nogo inže- nir Anton Jenšterle iz Šentjurja. Na postaji v Celju je spodrsnilo Gan- zi Ivanu iz Podkraja pri Hrastniku. Pri padcu si je zlomil nogo. 11-letni Prodan Albert iz Jurčičeve ulice v Celju si je pri smučanju zlomil nogo. Pri padcu v stanovanju si je poško- doval glavo Milan Vratnikovič iz Ašker- čeve ulice v Celju. 23-letna K. J. iz Kovinarske ulice v Celju je v samomorilnem namenu pila kislino in dobila močno zastrupljenje. Na poti iz službe je padel in si zlo- mil desno nogo v gležnju Papič Avgust iz Klenovca pri Humu ob Sotti. Gonilni jermen je prijel v Tovarni ko- vanega orodja v Vitanju delavca Mi- haela Jeseničnika. Poškodoval mu je desno roko. Pri smučanju je padel Kastelic An- ton iz Dobrne in si zlomil nogo. Pri delu si je poškodoval roko Janke Jeranko, delavec v Tovarni poljedelskiï strojev v Šentjurju. Pri eksploziji jeklenke v Cinkarni \ Celju je bil poškodovan delavec Spe« Ivan. Zajdl Jože iz Šmartnega ob Paki j< bil napaden. Napadalec ga je poško- doval na glavi in nogah. Stefica Tepež iz Huma ob Sotli je > samomorilnem namenu pila aceton-ki- slino. Kislino je dala piti tudi svojemi otroku Dragu. Stanje obeh je resno. Pri gostilniškem pretepu sta jo izku- pila Jelen Alojz iz Kasaz pri Petrovčal in delavec v Tovarni keraniičnih izdel« kov v Libojah, Jurak Vinko. Prvi je bi zaboden z nožem v rebra in levo roko drugi je dobil poškodbe na glavi. Pri žaganju drv si je poškodoval rO' ko Žagar Stanko iz Celja. Nogo si je zlomil pri padcu Jože Po- čivavnik iz Lovrenca pri Preboldu. Puška je eksplodirala Ivanu Javorški iz Loke pri Zusmu. Dobil je poškodbi na roki. Karla Skoka iz Socke pri Vitanju j( nekdo napadel. Napadalec ga je z no žem poškodoval na glavi. Videnšck Damjana iz Celja je padli pri sankanju in si poškodovala nogo. S kozolca je padel Kozovinc Edvan iz Kasaz pri Petrovčah. Dobil je no tranje poškodbe. Vse poškodovance so reševalci pre peljali v celjsko bolnico. CELJSKI TEDNIK, 11. marca 1955 Stev. 10 — stran 7 GRANIT jja gradbišču vse mrgoli: trideset pa- rov gumijastih škornjev čofota po bla- tu, rnesi, da brizga na vse strani. frideset parov žilavih rok sega po jcrampih, motikah in lopatah ter jih icrepko vihti. S šestdesetih obrazov te- ¿e znoj, šestdeset teles se enakomerno nripogiba k zemlji. Nizko visijo megle, ¿2 katerih rosi dan za dnem — nepre- „ßhoma, enakomerno. Medžimurci, Prek- jfiurci in domačini gradijo najlepšo šolo ^ okraju, dan za dnem, enakomerno, l^e od časa do časa, kakšnega vetrov- nega dne, posije sonce na gradbišče s svojo jesensko toploto in razveseli ljudi, fakrat se ljudje ustavijo v svojem ne- nehnem pripogibanju in se nasmehnejo soncu. Zefka zamišljeno poriva samokolnico pred seboj. V očeh ji leži resnost. Teht- skoraj preračunljivo se obrača z vozilom po tiru in ne pogleda nikamor. pa ji je vendar pri srcu lepo, ker ve, ¿a tam, nekaj metrov od nje, dela njen jant, zidar. Ne vidi ga. Noče gledati v tisto smer, ker se boji neugnanih je- zikov. V duhu preleti njegov obraz in 2 fiiislimi sledi njegovim rokam. Spret- alo suče kladivo, obsekuje granit in ga polaga v močen temelj ter ga veže z fnalto, kakor bi spletal varno in za- nesljivo svoj dom. Zefka vozi samokolnico, polno in prazno pa sanja, sanja, z odprtimi očmi med enakomernim porivanjem tja v nedogledno blato, tja med čofotanje ] škornjev pa tja, do svojegß doma, ko \ se je pred mesecem poslovila. \ Vidi se v domači vasi, nekje v Prek- '. mur ju, pred hišo svojih staršev. Rada ] ima to hišo, ki je prepleskana z njenim hrepenenjem, z njenvmi mladostnimi sanjami, ki ji spletajo nov čudovit dom s prav takšnimi okni, kot so na hiši njenih staršev, ki strmijo po pokrajini, kakor bi vselej nekaj pričakovali. Pa zato ji je lahko pri srcu, ko ve, da jo bodo ta okna vselej pričakovala. Pa se že vozi po železnici. Mimo hi- tijo travniki, griči in vas. Vlak se usta- vi. Na postaji jo sprejme kamion. Ni samo eden, še več jih je, ki čakajo na delavce. V množici teles, kovčkov in nahrbtnikov se prerine na kamion. Po- leg nje sedijo fantje, možje, žene in dekleta ter čakajo, da bo zabrnel mo- tor in jih popeljal na delo. Tik pred njo sedi fant z očmi uprti- mi naravnost v njen obraz. Njegovo močno telo se pozibava ob sunkih stro- ja. Od časa do časa se ji fant nasmehne, da jo toplo spreleti. Lepo se ji je vo- ziti sredi poljan po cesti, ki vodi k cilju, ki vodi Zefko do gradbišča, do koščka kruha, ki si ga bo služila z lastnimi rokami. Veselo ji je pri srcu, čeprav je trudna in jo mraz stresa po šibkem tçlesu. Pa to je nič ne žalosti, saj se pelje življenju in delu nasproti. Ko se končno ustavijo in zlezejo s kamiona, Zefka opazi veliko desko z napisom: Gradbišče, Granit. Fant, ki se znajde ob njej, se ji toplo nasmehne in seže po njenem kovčku ter ga ji po- nese do barake, kjer so pripravljena ležišča. Zefka začuti v tem dejanju mnogo lepega, pa se mu hvaležno na- smehne. Potem pa dan za dnem stopata s tem fantom od barake do gradbišča in ču- stva se jima zagrezajo v srce, kakor škornji v blato. Kako lepa bo ta šola, gotovo z ve- likim svetlimi okni, ki bodo vabili v svoje svetle prostore. Koliko uspehov željnih učencev bo prvič prestopilo strahoma prag te šole. Pa Zefka je ve- sela in sanja in sanja ter poriva vozilo po tiru in si ne upa ozreti tja, k svo- jemu fantu, ki obsekava granit, da ji prijetno poje na uho: granittt... Zefkin obraz je spet resen in v srcu' ji je lepo, ko pomisli, da se bo nekoč le brez strahu ozrla tja k svojemu fan- tu. Pa Zefka še poriva, tehtno skoraj preračunljivo poriva samokolnico po tiru, na katerem cvilijo vozila, dan za dnem, od jutra do mraka. E. A. RAZGLAS Na podlagi 18. točke navodila za izplačilo priznanic Slovenske na- rodne F>omoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodno osvobodilnim bojem (Ur. 1. LRS 32-1 •'.9/54) ugasne obveznost za izplačilo navedenih priznanic, obveznic in novčanic, če ix)vabljena stranka ne predloži pristojni podružnici Na- rodne banke FLRJ v izplačilo potrdUa okrajne (mestne) popisne komisije do 28. februarja 1955. Ker se je pokazalo, da je treba v zvezi s podaljšanim prijavnim rokom od 30. septembra 1954 na 30. november 1954 podaljšati tudi rok 28. februar 1955, ki je bü prvotno določen za izplačevanje potrdil po- pisnih komisij pri podružnicah Narodne banke FLRJ, podaljšujemo tudi ta rok do zaključno 30. junija 1955. Po poteku tega roka ugasne vsaka; pravica do izplačila. Rak 30. november 1954 za prijavljanje navedenih dajatev pri okrajnih (mestnih) popisnih komisijah se s tem ne podaljšuje. Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje HAMLETOVSCINA »Biti ali ne biti?* vprašuje Hamlet. »Biti ali ne biti?« vprašuje celjska Talija v skrbeh za svojo materialno bazo. »Biti ali ne biti?« vprašuje celjski po- trošnik, ko vidi, da je karfijola na trgu čez noč poskočila od 50 na 80 din in dala posnemanja vreden vzgled. CELJSKA GROFA Na celjski maškaradi sta dva Marsov- ca prejela nagrado — hranilno knjižico na 5000 din. Kako jo bosta na Marsu vnovčila? Knjižica je darilo Olepševal- nega društva, vzeto iz fonda čistega do- bička društvenega bifeja na Starem gradu. K sreči sta se Marsovca raz- krinkala kot nekdanja grajska lastnika — grofa Jurij in Anton, ki objavljata v celjskem časopisju strip »Celjski grofje«. Tako je denar nedvomno pri- šel v prave roke. POMEMBNA NAJDBA Celjski starinoslovci so pri enem iz- med svojih poskusnih vrtanj v kleti gostilne »Pri ribiču« nepričakovano na- leteli na znamenito najdbo. Odkopali so namreč okamenelo žensko glavo s klasičnim rimskim profilom. To utegne biti že dolgo iskana, 1800 let stara glava soproge celjskega rimskega patricija Prisciniana. Pri šempeterskih izkopa- vanjih je bilo namreč spravljeno na dan njeno telo brez glave. Ni izklju- čeno, da ji je odtrgal glavo sam njen soprog ob kakem družinskem prepiru. Kako je ta glava prišla na to nenavadno mesto, o tem pa so možna najrazlič- nejša ugibanja. Naslov svetovne prvakinje v umetnem drsanja letos ni ostal v klasičnih dcžclali drsalne{;a športa, temveč ga je na britanskem otoku do-' bila Angležinja Altweggova Najnovejši tip boj nera letala J J ЈГ J o To letalo je predvideno izrecno le za vojno mornarico v Angliji in je zelo precizno izdelano. Vzleti z matične ladje z večjo hitrostjo, kakor do sedaj katero koli drugo letalo, poleg tega je tehn. najbolj izpopolnjeno bojno letalo ZANIMIVOSTI MILIJARDA Milijarda nam gre danes kaj lahko od ust, nekaterim se niti ne zdi, da je to število res tako zelo veliko. Toda ta številka je ogromna: Človek, ki se je rodil pred milijardo sekund ima že 36 let. Ni še preteklo milijardo minut, odkar je Vezuv upepelil in unićil cvetoče mesto starega Rima Pompeje, čeprav se je to zgodilo že leta 70 po našem štetju. In končno, če bi hoteli prešteti eno milijardo, bi morali brez oddiha obra- čati kovane dinarje 31 let. Toda tudi to ni točno, ker bi milijardo šteli v res- nici veliko delj, kajti teh 31 let je pre- računanih tako, da vsak dinarski ko- vanec preštejete v eni sami sekundi, kar je pri štetju stotisočev milijonov nemogoče. BAKTERIOLOŠKA VOJNA PRED 2000 LETI Vojaški strokovnjaki napovedujejo v bodočnosti bakteriološke vojne, zaradi katerih bi ljudje množično umirali. To- da bakteriološke vojne niso, čisto stvar prihodnosti, temveč segajo že daleč na- zaj. Aleksander Makedonski, grški voj- skovodja, ki je pred dva tisoč leti za- sedel ves Vzhod in Severno Afriko, se je na pohodu proti Indiji ustavil pred obzidjem perzijske trdnjave Halikar- nasa. Dolgotrajno obleganje in bomban- diranje mesta s kamenjem in hlodi ni Aleksandru nič pomagalo. Naposled si je domislil nečesa, kar bi mi danes ime- novali bakteriološka vojna. Namesto kamenja je na svoje katapulte polagal crkovino konj in psov ter vse to zmetal čez obzidje v mesto, kjer je zaradi tega nastal velik smrad in pravo žarišče raznih kužnih bolezni. Za zaključek je Perzijcem posmodil še z gorečimi iz- strelki in mesto se je vdalo. Torej le bakteriološka vojna 1. 334 pred našim štetjem. SKUPNA POT — Kam greš, Janez? — — Nikamor. Kam pa ti? — Nikamor ... No potem greva skupaj. ALI VESTE 1. Kdaj je bil opuščen gornji celjski grad? 2. Odkod izhaja fašistična Gi- ovinezza? 3. Kaj pomeni aluzija? 1. Po pisanju »Celske kronikeGrobelnik Dominik« so na- livna peresa, vžigalniki, fotoaparati in drugi predmeti, ki so jih stranke prinesle v popra- vilo v letih 1951, 1932, 1953 in 1954 in jih potem niso več dvignile. — Stranke, ki teh predme- tov ne bodo dvignile do 1. aprila, opozarjamo, da bodo vsi ti predmeti po tem datumu pro- dani v vrednosti stroškov popravil. SVOJIM ODJEMALCEM sporočam, da sem zopet pričel izvrševati svečarsko obrt. Se priporoča Preskar Jože, svečar. Savinjska 1. PRODA.M enodružinsko hišo z velikim vrtom. Naslov v upravi lista. PRODA.MO dvostanovanjsko hišo s 1000 m* zem- lje na Sp. Hudinji. Vprašati pri: Jaka Kresnik, C re t. i Z P O D B O H O R J A GOSTINCA ; JÜ — ju — ju!!! Kdo le neki tako kriči, sem ugibal, ko sem jo brisal iz Dobležič V Gostinco. Kar zagledam v kotanji, ki ji pravijo kolovoz, do kolen blatnega in upehanega tovariša Blaža. Ves rdeč od jeze je udrihal po ubogih kravicah, ki sta se z na pol praznim vozom ugreznili v blato in se nista mogli premakniti. Lepo nagovorim to- variša Blaža: »Dosti vas je v Gostinci, ki bi lahko z vprežno živino navozili kamenje, ki ga imate prav blizu in nato cest;šče nasipali z gramozom, če bi imeli več dobre volje.« Ker so mi pri- like znane, sem omenil tovariša Janeza Juga, odbornika občine Lesično. On si vsako leto na občini prizadeva, da bi dobil kakšen prispevek za popravilo te ceste, pa mu vselej pravijo, da mu bodo dali, čim bodo Gostinčani začeli z da- lom. »Prav bi bilo « nadaljujem, »če bi vsi vaščani svojega odbornika podprli, saj boste imeli od tega sami veliko korist. Prepričan sem, da bo občina rada podprla delo, če bo pri prebivalcih našla razumevanje. Prav sedaj, ko do- končujejo novo cesto Lesično—Virštanj —Golobinjek, na katero bi se lahko tudi Gostinčani priključili, bi bilo popravilo še posebno potrebno. In ko vsa proga ni niti kilometer dolga.« Tovariš Blaž je priznal, da bi ne bilo treba trpinčiti sebe in živine po teh globačah, če bi se ljudje sporazumeli za skupno delo. vsak clan prešernove druZbe bo lahko DELEZEN enega izmed mnogih do- bitkov, ki predstavljajo večmilijonsko vrednost. tudi to je vzrok, da pohitite s pristopom k prešernovi dru2bi! O B I A v E IN OGLASI Opozorilo zavezancem za socialno zaiaiotanje s predpisi o zdravstvenem zavaro- vanju delavcev in uslužbencev so vpe- ljane nove evidence zdravstvenega za- varovanja, v zvezi s tem opozarjamo zavezance prispevka za socialno zava- rovanje na naslednje dolžnosti: 1. Gospodarske organizacije (podjetja, obrti in zadruge), banke, državni orga- ni, zavodi in družbene organizacije mo- rajo v osmih dneh prijaviti pristojnemu organu socialnega zavarovanja začetek svojega poslovanja, v istem roku pa tudi spremembe danih podatkov, kakor tudi prenehanje poslovanja. Izjemno mora- jo našteli zavezanci prispevka, ki bodo poslovali na dan 1. marca 1955, naj- pozneje do 15. marca 1955 PREDLOŽITI PRIJAVO O ZAČETKU POSLOVANJA ZAVEZANCA prispevka. 2. Vsi zavezanci prispevka brez izje- me (podjetja, obrti, zadruge, banke, državni organi, zavodi, družbene orga- nizacije in zasebni delodajalci) moraio vsakogar, ki nastopi delo ali si pridobi svojstvo, ki daje pravico do zdravstve- nega zavarovanja, prijaviti v osmih dneh od začetka zavarovanja organu so- cialnega zavarovanja, v primeru izstopa z dela ali izgube svojstva zavarovanca, pa prijaviti prenehanje zavarovanja, kakor tudi vse spremembe v zavaro- vanju, ki vplivajo na pravice zavaro- vanca. Za vsako osebo, ki bo zavaro- vana na dan 1. marca 1955, morajo zave- zanci prispevka predložiti PRIJAVO ZAVAROVANJA najpozneje do 15. marca 1955. Prijaviti je treba vse osebe, ki so v delovnem razmerju ali imajo svoj- stvo zavarovane osebe (10. in U. člen zakona ter 1. člen uredbe o izvajanju zakona o zdravstvenem zavarovanju). Ce_ je neka oseba zaposlena pri dveh ali več zavezancih prispevka, mora prijavo zavarovanja predložiti vsak posamezni zavezanec prispevka. Prijaviti je treba tudi zaposlene upokojence in invalide ne glede na to, koliko ur so zaposleni. Prijavo zavarovanja mora zavezanec pri- spevka predložiti tudi tedaj, če ni go- tovo, ali je zavarovanje obvezno ali ne. V tem primeru se na prijavi izrazi dvom in navede razlog za tak dvom. Zasebni delodajalci so dolžni predložiti prijave zavarovanja na novih obrazcih ne glede na to, ali so pri njih zaposlene osebe že prijavljene po prejšnjih predpisih. 3. Za osebe, ki bodo zavarovane na dan 1. marca 1955, ' so dolžni zavezanci prispevka — razen družbenih in za- družnih organizacij ter zasebnih delo- dajalcev — poleg prijave zavarovanja predložiti še IZPOLNJEN OSEBNI KAR- TON ZAVAROVANCA. 4. Prijave je treba predložiti onemu organu (zavodu, podružnici, izpostavi) socialnega zavarovanja, na katerega ob- močju opravljajo zavezanci prispevka oziroma njihovi obrati ali obračunske enote svojo delavnost, iz katere izvira obveznost plačevanja prispevka za so- cialno zavarovanje. Podrobnejše infor- macije, kakor tudi vse potrebne tisko- vine dobe zavezanci prispevka pri or- ganih socialnega zavarovanja. Da bodo prijave pravočasno predložene, pripo- ročamo zlasti večjim gospodarskim or- ganizacijam in ustanovam, da že pred 1. marcem 1955 zahtevajo pri pristojnih organih socialnega zavarovanja svojo novo katastrsko številko ter vse potreb- ne obrazce. 5. Zavezanci prispevka — razen za- sebnih gospodinjstev — morajo voditi EVIDENCO ZAVAROVANIH OSEB. Ta evidenca mora za vsako zavarovano osebo obsegati podatke, ki so navedeni v 75. členu uredbe o izvajanju zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ št. 55-54). Posebni obrazci za to evidenco niso predpisani. 6. Zavezanci prispevka so še nadalje do 50. junija 1955 dolžni predlagati me- sečna poročila o uporabi pravic na pod- lagi socialnega zavarovanja (obrazec E-5); opustijo pa lahko po 1. marcu 1955 predlaganje poročil o trajanju zaposlit- ve (obrazec E-6), kar velja tudi za obra- zec E-? in E-8 pri zasebnih delodajalcih. 7. Po 1. marcu 1955 bodo zavodi javne zdravstvene službe na posebnem poro- čilu sporočali zaveziancem prispevka po- datke o začetku in prenehanju začasne nezmožnosti za delo. ki se bo ugotovila pri zavarovani osebi, s pomočjo teh poročil bodo uveljavljale zavarovane osebe, ki so začasno nezmožne za delo, Eravico do nadomestila plače, ki gre т reme zavezanca prispevka. 8. Ker dosedanji bolniški list nima razpredelnic za podatke, ki so potrebni za obračun nadomestila plače, ki gre т breme socialnega zavarovanja (n. pr. podatki o plači s stalnimi mesečnimi do- datki, o številu družinskhi članov), so bila dana v promet NOVA POTRDILA O ZAVAROVANJU, posebno za zavaro- vane osebe, ki imajo pravico do nado- mestila plače (za delavce, uslužbence, vajence itd.) ter posebna za ostale za- varovane osebe brez pravice do nado- mestila plače (za družinske člane, uži- valce pokojnin in invalidnin, začasno nezaposlene osebe itd.). Obrazce je za- ložilo podjetje Jugoreklam in so v pro- daji na mestih kot doslej. Dosedanji obrazci (bolniški listi) se lahko uporab- ljajo še nadalje, toda le za zavarovane osebe, ki nimajo pravice do nadomestila plače. Zavod za socialno zavarovanje Celje Dne 15. marca ob 11. ш1 bo javna dražba 1 konja Izklicna cena 50.000 din. Ogrled konja dve uri pred prlčetkom dražbe. Kovinotehna Celje, / Mariboirska cesia 13 \ (Mestni mlin) ZAHVALA Za prizadevanje, požrtvovalnost in za uspeši* zdravljenje se dr. Grilec Jožetu iskreno zahva- ljujem. Mira Lah, Celje PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj. Nasliv v upravi lista. KUPIM 9 ali 12 hmeljsko sušilnico. — Jurak Anton, Megojnice, pošta Griže pri Žalcu. ZAMENJAM fižol za semenski krompir. NasloT v upravi lista. ZAME.NJAM enosobno stanovanje s pritiklinami v Beogradu za enako v Celju. — Naslov т upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v središči mesta za dvosobno v mestu. — Ponudlse n» upravo lista pod >Ponilad«. IŠČEM perfektno gospodinjsko pomočnico ii kuharico za Ljubljano. Oglasiti se je v Celju, Stanctova 19/11 levo med 15. in 16. uro. Plač« po dogovoru. Nastop službe 1. aprila. MLADA ŠIVILJA išče prazno ali opremljeno sobo. Za nagrado šiva. Pismene ponudbe в» upravo lista. PO.ŠTENEGA NAJDITELJA zlate zapestnice, ii- gubljene dne 5. 111. 1955 na >Valčkovem ve čeru«, naprošam, da jo vrne proti nagradi bi upravo lista. IZ(.UBILA SEM ženski čevelj od Škofje vasi d» Šmarjete. Najditelj naj ga vrne proti nagradi. Vprašati v upravi lista. TOVARIŠICA, ki je pozabila rjave volnene ro- kavice (podložene z modrim) v upravi našeg* lista, naj jih pride iskat. PHEVZA.VIEM večje posestvo v Savinjski dolini (od starejših) v prevžitck proti plačilu. — Naslov v upravi lista. OPOZARJAM in naprošam vse gostinske óbrate, da ne dajejo Francu Dremelu starejšemu pi- jače na up, ker jaz nisem plačnica njegorik dolgov. — Neža Dremel, Šmarjeta. POZIVAM Edija Vratanarja, da prekliče vse neutemeljene govorice, sicer ga bom predal sodišču. — Božič, Celje, Breg 28. ZAHVALJUJEM se dr. Malgaju za izredno po- žrtovalnost ob priliki mojega zdravljenja. Zahvaljujem se tudi Vandi Sadarjevi in Tončki s fizikalne terapije, kakor tudi sindikatu po^ možnega osebja podružnice št. 2 za nakazani znesek. — Vekoslav Janžekovič. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 13. III. 1955: dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traj» od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ur« zjutraj. A Ï. I Ž ^MR__ MESTNO GLEDALIŠČE CELjB Nedelja, 14. marca 1955 ob 15,30 — Jan de Hnrtog! /VKONSKA POSTELJA - abonma red nedclj» in izven Petek. 18. marca 1955 ob 19,30 — John van Drute«: GRLICE GLAS — gostovanje v Žalcu W ■ M O___, KINO UNION, CELJE Od 15. do 20. 111. 1955: »RAZBOJNIK« — brazilski film „ Od 21. do 23. HL 1955: »ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI« — ameriška barvna risanka _ Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedelj** ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 13. do 18. lil. 1955: »SK.ARAMUS« — riški barvni film Od 19. do 23. lil. 1955: »NEHVALEŽNO SRCB« italijanski film ^ Predstave dnevno ob 18,15 i* 20,15, ob nedelj** •1» 16,15. 18,15 im 20,15. RADIO CELJE Valovna dolžina 202 metra Nedelja. 13. marca 10,00 Napoved časa, pregled sporeda, poročila 10,10 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 10,20 Na harmoniko bo igral Edvard Goršič iz Celja 10,30 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 11.00 Radijska kronika 11,10 Poie moški pevski zbpr »Ivan Cankar«, p. v. ing. Šegule 11,30 Modni kotiček 11,40 Zabavne melodije 12,00 Zaključek Ponedeljek. 14. marca 18.00 Poročila, objave in reklame 18.15 Operna glasba 18,30 do 22,15 Prenos iz Ljubljane Torek. 15. marca 18.00 Poročila, objave in reklame 18.15 Slovenski nnpevi 18,30 do 22,15 Prenos iz Ljubljane Sreda, 16. marca 18.00 Poročila, objave in reklame 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 18,30 do 22,15 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 17. marca 18.00 Poročila, objave in reklame 18,15 Zabavna glasba 18,30 do 22,15 Prenos iz Ljubljane Petek. 18. marca 18.00 Pregled Celjskega tednika 18,15 To in ono iz zakladnice slovenske glasbe 18,30 do 22,15 Prenos iz Ljubljane Sobota. 19. marca 18,00 Poročila, objave in reklame 18.15 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 18,30 do 22,15 Prenos iz Ljubljane ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti naseg* dragega pokojnika FRANCA ZUPANCA mn poklonili cvetja ter sočustvovali г nami, naša prisr"nn hvala. — Prav posebna zahvala čč. duhovščini. Žalnjoča rodbina A. Hofbauer.