V e r t e c
Syvoj vertec preljubi              Ko hodiin po rertu                In lilija bela Prav vada iraam,                      Slariko so smelilja.ru,               Uči te Iepo:
Ko čas mi pripušca                Preljubili ker vožic                 Nnj tvojo življenje Berž vanj se pudaiu.                Obilo iniam.                           Brez inudeža bo !
Tu rožice nežne                     Cio glcdam vertnice,                Vijolica modra Prav krasno cvoto,                   In lirjo l«p«.                          Spominja naj te,
Po drevji pa tica                    Vijolice modre                       Da vedno ohraniš Presladko pojo.                         Kcž drngih rerste:                 Ponižno sorce.
V serce tne to gane               Se spomnim, da mati             Pa rožice ljube — In miče močnn;                        Učili ao me,                           Č;ts kratek cveto ;
Stvarienje o božje                  Kaj ružioe zale                       Mladost tudi tvoja Kako si lepo!                           Ale lep'ga ueo.                        Alinula kmal' bo."
Veselo mi bije                       ,,Vei-tnica rndeea               Pri tiiizi na vertu Nedolžno serce,                         Te dete uči:                          Nekuko tiiko,
Ko tičice mile                        Ljubezen da tvoja                  Učili so mati Mi pesmi drobe.                      Za dom naj plamti.               Me dete mlado.
J-44-U—                            lvan Zarnik