GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
CHICAGO, ILL., TOREK, 24. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 24, 1925.
LETNIK XXXIV.
Velika rudniška nesreča«
--o-
ZOPET JE ZAMAHNILA SMRT S SVOJO KOSO IN 51. O-ČETOM IN SINOVOM PRETRGALA NA ŽALOSTEN NAČIN, NIT ŽIVLJENJA.
Sullivan, Ind. — Zjutraj zdrav in vesel na delo, zvečer na mrtvaškem odru ali pa zasut globoko v zemlji pri oprav-; ljanju težkega dela rudarskega poklica. To so običajna poročila iz jam, kjer je tudi veliko	_
število naših rojakov zaposlje- Tajni arhivl v Washington« »o
SENZACIJONALM ODKRITJA Y WASHINGTON^
KRIŽEM SVETA.
— Washington. —- Zračna ladija Los Angeles je prišla srečno do Bermunda, vsled slabega vremena ji pa ni bilo mogoče, ko je krožila več ur nad otokom se vsidrati, radi tega se je vrnila proti Lafcehurst, ker je bilo tako označeno v načrtu, ! da naj stori, ako ji vreme ne bo ■ dopuščalo se spustiti na zemljo.
STALIŠČE AMERIKE . | NAPRAM RUSIJI:
Iz Jugoslavije.
ma.
nih.
Iznenadila nas je zopet žalostna vest, da se je zgodila e-na največjih rudniških nesreč v zgodovini države Indiana. Vneli so se plini in nastala je eksplozija v rudniku City Coal kompanije, in je zasulo 51 rudarjev. Smrtonosni črni dim se je valil iz jame in onemogočal delo reševalcev, ki so prihiteli na lice mesta, da bi rešili, ako se sploh še kaj da rešiti. Pri delu na mestu kjer se je dogodila nesreča je bilo za časa eksplozije 121 rudarjev, od teh je bilo glasom poročila 51 na mestu mrtvih. Reševalni oddelek se je takoj podal na delo in ko so prvih 16 trupel prinesli na površje, so morali z delom prenehati, da so popravili ventilacijo.
Washington.
je v tajnih arhivih v Washing-tonu, da je bilo za časa Wil-sonove administracije posojeno nepostavnim potom biljon in pol v svrho, da se zagotovi vs-peh Wilsonovega namena na konferenci. Milijondol. krediti so se dajali Evropi, ne glede na to, da sta bila finančni tajnik McAdoo in Glass proti temu nepostavnemu posojilu. Prezident Wilson je, ko je bil v Parizu odredil, da se je več sto milijonov dolarjev posodilo inozemskim državam, katerih podporo je potreboval za pro-speh lige narodov in svojo po-Pretresljivi prizori so se do-j Htično smer. Finančni tajnik gajali pred jamo, ko so žene in, McAdoo je rezigniral, čim je otroci ponesrečenih jokali in! »»via^val to nepost&vno poso-se gnetli okrog trupel. Do pon-j jil0f med tem ko je tajnik Glass deljka zjutraj so bila že vsa brzojavno obvestil Wilsona, da trupla na površju. Ponesrečen- Je potreba za nadaljna posoji-ci so večinoma tukajšni doma-?la tozadevnega privoljenja od čini. Družine ponesrečenih do- kongresa. V tajnem arhivu je bijo, kakor to določa tozadev- tudi dokazilo, da se je prigo-na postava, vsaka po $13.20 za dobo 300 tednov. Toraj to je cena za katero je dal dru-
pokazali, da je bilo za časa Wilsonove administracije ve-likanska svota posojena Evropi nepostavnim potom.
Coolidge za pripoznanje sovjetske vlade v Rusiji. Borah
odide v Evropo, v svrho po- V Beli Ljubljani pred volitva gajanja za dosego sporazu-
V nedeljo dne 1. februarja je vse hitelo na shod SLS. Dvo-Washington. — Diplomatič- rana v hotelu Union je bila ni odnošaji med Zdr. državami prenapolnjena in na ulici je sta-
Benton Harbor Mich _ *n sovietsko vlado v Rusiji so- la tisočglava množica, ki ni nase v toliko ublažili, da se bo, šla prostora v dvorani. Na sho-pričelo z pogajanji za dosego du bi bil imel govoriti dr. An-sporazuma med obema drža- ton Korošec in njegov namest-vama.	nik F. Terseglav.
Ako bo sovjetska vlada v ne- Orjuna je dan pred shodom
raztrosila po Ljubljani velike Odkrilo se |doval in ujel] čim 7o banditi;*6 ameriška vlada pripravljena( množine letakov, na katerih je prekoračili državno mejo in se sPustiti v tozadevna pogaja-j poziyljala svoje člane, da pri usmrtili šerifa Con Allena. nja, potem najbrže ni daleč čas,] dejo vsi na shod "zahtevat od
— Washington. — Bolgarski poslanik Panaretov v Washing-tonu, kateri je bil odpoklican v domovino na čigar mesto bi bil imel priti prof. Milev, katerega so umorili komunisti, osta-
KAKO JE BILO PRED VOLITVAMI V LJUBLJANI. DIVJANJE ORJUNE. DR. KOROŠCA SO DVIGNILI NA RAME. DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Štirje oboroženi banditi so napadli banko v Millburg in od-$52.900 v gotovini in
vrednostnih papirjih. Sreča jim pa ni bila mila, šerif Franz jih je s svojimi pomočniki zašle-1katenh .2t1očka1h popwfala, cim
varjalo kongresu, naj poobla-sti> oziroma potrdi posojila kot postavna, kar pa kongres ni žinski oče življenje. Plača ru-j storiL Tem nepostavnim potom darjev je že itak slaba, da si ni za misliti na prihranek, ka^ naj počne vdova z otroci te $13.20 na teden, si lahko mislimo.
Pričelo se je tudi preiskovanje po vzroku nesreče. Kako bo to preiskovanje izpadlo, si lahko mislimo.
je tudi Italija dobila na prigovarjanje Wilsona posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.
da bodo nastopili normalni od- SLS. pojasnil!" nošaji med obema državama,; Že pred 10. uro je prikora-kar je vsekako za obe stranki, kala nekako sto glav močna velikega pomena.	četa Orjune v šesterostopih,
Predsednik Coolidge in sena-j kako^ je bijs° to P° letakih na" tor Borah, predsednik senatne-l Predano. Četa je bila vsesko
ne se nadalje na mestu, dokler |ga odsetfa za zunanje zadeve! zi oborožena z debelimi gorja-,---------------------- ge popolnoma sanjata v tej čami' bikovkami in tudi tako"
ne imenuje bolgarska vlada novega poslanika.
—	London. — Zdravje angleškega kralja se počasi obrača na bolje in še ni izven nevarnosti.
—	Washington. — William Green, ' predsednik ameriške federacije je bil izvoljen načelnikom panameriške delavske federacije, kot naslednik umrlega Gompersa.
—	Lansing, Mich. — Nižja zakonodajna zbornica države Michigan, je volila proti a-mendmentu za otroška dela in sicer 61 glasov proti 24.
—	Berlin. — Dr. Willhelm
zadevi in senator Borah namerava ko se zaključi zasedanje kongresa odpotovati v Evropo, v svrho konference s tozadevnimi zastopniki sovjetske vlade, na kateri bi se razvila pogajanja. Ni pa izključeno, da bi se ne imenovala še sedaj komisija, kateri bi načeloval senator Borah.
Ta komisija bi imela nalogo voditi pogajanja, ne bi imela pa pooblastila kakoršnokoli pogodbo podpisati, da bi bila veljavna, dokler ni v to privolil predsednik in državni tajnik
zvanimi "pendreki" in je ni na njenem bojnem pohodu nihče ustavil. Pred vhodom v Union se je četa obrnila na desno, tri-
bil denar sprejet na komandi omen, polka dne 11. oktobra 1924. Od drugih njegovih prijateljev sem zvedel, da je zbolel moj sin v začetku oktobra,, in da se je z njim ravnalo, kakor z drugimi bolniki, to se pravi, skrajno nemarno. Odpremi-li so ga v ^olnišnico 10. oktob-bra, ko je bil že popolnoma o-nemogel, in v priboljšek so mu dali pol kosa trdega komisa. Pričakujem uradnega obvestila že skoro 4 mesece, toda ni duha ne sluha. Kam se naj o-brnem, da dobim natančne podatke ? Zatorej vprašam ponovno, zakaj mi (komanda 26. pešpolka uradno ne odgovori na mojih pet prošenj? To je pač mogoče ,edino pod sedanjim režimom. V najkrajšem času ima odriniti drugi moj sin pod vojaško suknjo in me srce boli, ker vem, da ga bodo kakor druge slovenske mladeniče poslali v Macedonijo. Zakaj ne bi naši slovenski mladeniči
krat glasno zakričala Okar je služili v domačem kraju? —
i . .	lene ali druge države. Tako, da
Marx, pruski premier je z svo-	, . v6 ,	'
ko j se sedaj se faktično ne more
govoriti o pripoznanju sovjet-
jim kabinetom rezigniral, je dobil nezaupnico in sicer 218 glasov je bilo za in 221 proti.
— Pariz. — Trgovska poga-
Dasi je bilo delovanje Wil- janja med Francijo in Nemcijo
Zagonetni umor Slovenke.
Pittsburg, Pa. — Začetkom t. m. se je v tukajšnji naselbini izvršil strašen zagoneten umor. Hčerka Angela, občeznanega rojaka Ignac Podvasnika člana društva št. 41, K. S. K. J. in oskrbnika tukajšnjega K. S. doma na 57. cesti, je šla pomagat v neko trgovino v sosednjo mesto Waysenburg. Ker se pa ni vrnila, jo je šel prestrašeni oče z dvema svojima sinovoma, čim je obvestil policijo iskat. Našli so jo na drugem bregu Ohio reke utopljeno, kjer je bilo truplo do pasu v vodi. Na bregu se je natančno videla sled avtomobila. Po mnenju policije je bila deklica mrtva, ko je bila vržena v vodo.
Na sumu imajo njenega delodajalca trgovca Raporta, kateri je deklico opetovano prosil za roko, a mu je vedno odgovorila, da ga ne ljubi. Pod-vasnikovi družini naše sožalje.
Butlegerstvo v kapitolu.
Washington. — Tri ženske in dva moška so aretirali, na podlagi obtožbe, da so zakla-dali kapitol s prepovedano pijačo. Med obtoženci je tudi 60 let stari vratar poslanske zbornice, katerega je ta prestopek veljal službo, katero je mogel takoj zapustiti.
f —-—o
Katoličan brez katoliškega je me!
sona izven postave, je vendar delal to iz človekoljubnega namena. V zgodovini bo zapisana sodba o njegovemu delu.
-o-
Kitajci ustavili ameriški par-nik.
Peking, Kitajsko. — Ameriški parnik Chieuhuen, last Cox kompanije so zajeli kitajski vojaki v Kweichowfu. Parniku je poveljeval kapitan Hawley, katerega so vojaki odvedli v zapor, tako tudi moštvo parnika in potnike.
Ameriški morriariški ppvelj-nik je takoj odredil, da sta od-plula na lice mesta dva top<fv-na čolna.
Dalje pravi poročilo, da se je zopet pričelo z sovražnostmi na Peking — Hankow železniški progi med četami Wu Pe-Fuja in pristaši nasprotne stranke. Ljudstvo se boji, da bi se zopet ne ponovila državljanska vojna.
Kitajska je sedaj brez voditelja, ni se še pojavil mož, ki
j po prekinjena, čim je Nemčija i odgovorila na zadnjo francosko noto v kateri Francija ne vidi podlage, da bi bilo vredno se z Nemci še nadalje pogajati.
—	Topeka, Kans. — Pričela se je obravnava proti bivšemu guvernerju Davisu in bivšemu bančnemu komisarju Pe-tersonu na podlagi obtožbe podkupnine, ki jo je sprejel sin guvernerja za pomilostitev Petersona, kateri je bil obdol-žen sleparstva.
—	Chicago, II. — Ogenj je izbruhnil v poslopju na 231 W. Lake St. kjer nahaja trgovina/usnja. Kako je ogenj nastal se ni moglo dognati, škoda je cenjena na $10.000.
—	Doorn, Holandsko. — Bivši nemški cesar Wilhelm je dejal poročevalcu, ki ga je obiskal ,da naj vsaka država plača svoje vojne stroške in naj ne naklada breme na rame na drugih, kakor so napravili zavezniki po verzaljski pogodbi.
—	Chicago, 111. — Na Wabash Ave in Harrison cesti so skupaj trčile dve kari, pri če-
ške vlade v Rusiji od strani A-merike, pač pa, da se gladi pot k temu. Je pa še vprašanje kakšno stališče bo zavzela sovjetska vlada, ko ji bodo stavljeni pogoji ameriške vlade po tozadevni komisiji, ki bodo gotovo vsebovali točke, katere ne bodo lahko sprejemljive od sovjetske vlade.
Poskusen umor in samomor.
Chicago, 111. — Fred Hayne, star 38 let, je bil reden obiskovalec na domu razporočene žene Mrs. Alice Watson na 1725 N. Central Park ave. Hayne je pa bil delomržen, to je privedlo Mrs. Watsoit do tega, da ni marala za njegove obiske in mu rekla, da naj si preskrbi delo, dokler tega ne stori, mu ni treba več priti pred njo. To je pa Hayne-ta tako vjezilo, da je oddal strel z revolverja na Mrs. Watson in jo težko ranil, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Mrs. Watson je bila takoj prepeljana v bolnišnico.
-o-
bi bil kos voditi državo v zadovoljstvo ljudstva. Situacija jej mur je bil sprevodnik ene kare vedno slabša in nihče ne more| lahko ranjen, potnikom se ni z gotovostjo trditi, kakšen bo| ničesar pripetilo, le pri sunku
j so se silno prestrašili. ,0__i — Kenosha, Wis. — Obu-
pan, ker je nekdo pisal anonimno pismo starišem, da je njih 17-letni sin visokošolec Herbert Hartwig si prilastil nepoštenim potom malo svoto denarja ,je sin zavžil množino strupa in kmalo na to umrl.
— Atlanta, Ga. — A. E. Sar-tain, bivši jetniški nadzornik je bil obsojen na eno leto in pol ječe, ker je bil spoznan krivim, da je prejemal podkupnino.
30 milj na "roller skatea."
Taylorville, 111. — 11-letna Gladys Smith je pobegnila od doma in sicer na roller skates, s katerimi je prevozila 30 milj, do Witt, kjer je družina svo-ječasno stanovala. Brzojavnim potom so bili stariši obveščeni kje se nahaja, ko so bili ze v velikih skrbeh in odredili obširno iskanje po deklici.
5-letni tramp.
St. Louis. — Gaspar Maro-ne, star 5 let je utekel od doma in se splazil na krmilo vlaka ko je stal na postaji v Alton in se odpeljal neopaženo do Roxana postaje, ki je odaljena 8 milj, ne da bi se dečku kaj pripetilo. Na tej postaji so ga pa opazili in poslali domov.
-o-
Železniška nesreča.
pri divjakih običajno, kadar gredo v boj:) in z vso silo navalila na vhod. Orjunci pa so bili še vrhtega vsi oboroženi z revolverji. Deputacija SLS. je bila pri policijskim ravnateljstvu in opozorila na nevarnost in da bodo postavljeni reditelji pri vratih, ki pa bodo popolnoma neoboroženi. Tukaj so pa na leteli na gluha ušesa, poli-cijatni pomagala.
Pri vhodu se je vnel boj. Reditelji shoda so se v veži kakih 10 minut pogumno držali, dasi so divjaki na nje navalili z gorjačami in tolkli po rediteljih. Tedaj so pa prišli orožniki in policaji, reditelje so odrinili in Orjuni odprli pot v dvorano. Tako se ni moglo s shodom pričeti.
Ljudstvo je pa bilo vzlic temu silno navdušeno in vzklikalo dr. Korošcu, katerega so dvignili na rame.
Gospodje! Svaka sila do vremena. Povračilni dan še vedno pride.
-o-
Usoda naših fantov v Macedo-niji.
Moj sin je služil pri 26. peš-polku, mitr. četa v Strumici, Macedonija od leta 1923. in bi v oktobru leta 1924. odslužil kaderski rok. V začetku oktobra mi je sporočil, da je obolel na malariji, toda nič hudega sluteč, me je prosil,, da mu naj pošljem par dinarjev za priboljšek, na kar sem mu obratno poslal 100 Din težko pri-služenega denarja. Dne 14. oktobra me silno iznenadi brzo-jav od nekega prijatelja vojaka, da je videl v Skoplju na pokopališču sveži grob z vojaškim križem in sledeči napis: Franc Jerina, redov 26. pespu-ka, mitr. četa itd. Takoj po prijetju te žalostne novice sem pisal priporočeno na komando o-menjenega polka, če je resnica. Toda čakam in čakam zaman. Pisal sem ponovno, do danes petkrat, v odgovor sem prejel dopis nekega ondotrrega narednika, da je moj sin res umrl, I vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo denar da SO pa odposlali V bol- cenah onega dne, ko mi sprejme-
Anton in Marija Jerina, Dol. Logatec.
-o-
Smrtna kosa.
Dne 30. j an. t. 1. je umrl v Mostah pri Ljubljani 28-letni želez. tapetnik Ivan Keršič.
-o-
Smrtno se je ponesrečil
dne 29. m. m. Jožef Furlan, posestnik na Vrhniki p. d. Princ. Okrog 8. ure zvečer se je vrnil domov. Ker so bile hišne duri zaprte, je zlezel po lestvi v podstrešje ter v temi padel po stopnicah in si zlomil tilnik. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je takoj nastopila smrt. Pokojnik je bil blag značaj in skrben oče svoji družini. Zapušča vdovo in šestero nepreskrbljenih otrok.
-o-
Vreme na kamniških planinah je stalno.
Vreme na kamniških planinah je lepo, toplo in brez megle. Le 27. m. m. je sneg nekoliko pobelil planine. Vendar ga je padlo manj kot v Ljubljani. — Bujna flora Velike planine to zimo ne more počivati. Tik koče se dobi polno trobentic in teloha.
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega, odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500	— Din.	$ 8.90
1.000	— Din.	$ 17.45
2.500	— Din. ____	.... $ 43.50
5.000	— Din.....	.... $ 86.50
10,000	— Din.....	.... $172.00
100	— Lir, *	$ 4.90
200	— Lir	$ 9.45
500	Lir	$ 22.75
1.000	— Lir ....	.... $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2.000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, I je absolutno nemogoče določiti cene
Canastota, N. Y. — New York Central vlak, ki je vozil proti vzhodu je skočil s tira. Razen malih prask ni nihčei se mi zdi stimljiv. Pisal in poiz-dobil večje poškodbe. Vsi vozo-| vedoval sem potom poštne pravi so skočili s tira, le stroj jej ve radi pošiljatve 100 Din, na-
mco. Na dopisu ni*bilo nikake-1 Šolarje pošiljajo mi tudi ga pečata komande, istotako j v tugoslavijo in sicer PO ne od komandanta. Zaradi tega i pošti kakor tudi brzojav-
no.
ostarjna mestu.
kar sem dobil sporočilo, da je
Vse pošiljatve naslovite na-VENSKO BANKO
SLO-
Z Al
70—5

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
žalost in škodo vemo, da se tako razcepljeni še medsebojno prepiramo in v besedah v tisku koljemo, kakor bi si bili dedni sovražniki. In zakaj vse to ? Radi slabega brezverskega in pro-tiverskega tiska: V Bogu je mir — pri vragu prepir. V veri je jedinost in red — v brezverju razdor in nered. Slovenski verski odpadniki so zaneteli prepir in razdor med nami in zaže-Ijenega miru in prepotrebnega sodelovanja ni več med nami. Onjusobno bogokletno pisarenje slovenskih protikatoliških listov je krvaveča rak-ran& na telesu ameriškega Slovenstva, je smrtonosni strup za duševno življenje vsakega, ki zajema iz„ takih listov hrano za svoj razum in svoje srce.
In ti, zavedni verni slovenski rojak, nikar ne misli, da ti nič ne škodi, ako prebiraš brezverske časopise. Saj pravijo: kjer se osel povali, tam dlako pusti — tudi v tvoji družini in v tvoji glavi bo ostalo nekaj one brezverske oslarije, če pustiš brezverski list v svoji hiši in ga sam čitaš. Pravijo tudi: kdor smolo pošlata se osmoli — kakor smolna limanica se te bo prijela brezverska grdobija, če v svoji lahkomišljenosti čitaš brez verske liste. Pravijo: Kdor se z ognjem igra se opeče — čudi ti se boš prav pošteno osmodil in opekel na svojem razumu in srcu, če se boš pečal z brezverskimi prismodami v brezverskih listih. In še pravijo: ako slepec slepca vodi oba v jamo padeta — brezverski listi in njih pisači so res pravi za-slepljenci glede Boga in Božjih resnic. Vedoma gredo proč od Boga. Sami in oni. ki njihovim naukom in navodilom slede, se bližajo neizogibnemu gotovemu večnemu brezdnu: peklu!
Verni Slovenec, ali jim hočeš slediti ? Ali se hočeš z njimi družiti? Ne in nikdar ne! Torej, za-te in za tvojo družino: nikdar in nikoli ne pusti brezverskemu listu prostora v svoji družini niti ga sam ne čitaj! Žalostna skušnja mnogih naših rojakov naj ti bo v svarilen poduk. V začetku pač niso mislili, da bi moglo do tega priti. Dali so se polagoma nevede voditi mislim in navodilom brezverskih listov — danes so sami postali verski odpadniki. Ti pa bodi previden: ne pij strupa brezverskih listov, ne čitaj jih, da ne zastrupiš svojega uma in srca in ne usmrtiš svoje duše.
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914.	/
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edint Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,	. Chicago, HL
_Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celq leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........ $4.75
_"_For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50
Dopisi vainega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-<3 ^o. 111., under the act of March 3rd 1870.___
Katoliški tisk v katoliške roke!
Napisal Very Rev. dekan M. šavs.
panijo naslikali. To sliko bomo pa poklonili edinemu slovenskemu kamnoseku, da kadar bi ta rožica zvenela in jo bo treba pokopati, lahko to sliko u-kreše v spominski kamen. Škoda bi namreč bilo, da bi se vsa ta papriška zgodovina zgubila | v pozabljenosti.'
Poidrav! "Turški Grad."


Forest City, Pa.
Tudi jaz prosim nekofiko prostora v našem priljubljenem listu Amer. SI. — Ed. — Pred nedolgim mi je prišla v roke tista tetka Prosveta in čitala sem dopis iz Chisholma, Minn, izpod peresa Jože Ule. Ja kaj res vse ta človek skupaj spravi. kaka domišljavost. Kako hoče opisavati naravo, kako piše o solncu in mrku. Toda na drugi strani zataji in nič ne o-menja one roke, ki je to ve-soljstvo ustvarila, ki je položila vse to čudovito stvarstvo v
Mesec svečan je po volji naših voditeljev, katoliških škofov, posvečen katoliškemu tisku. V tem mesecu naj bi se katoličani prav posebno pobrinili za katoliški tisk, ga sami naro-čevali in ga vestno širili v besedi in dejanju. Zakaj pač? —
Zakaj? Kar je hrana, jed in pijača, telesu, to je katoliški tisk katoličanstvu. Kar je hrana, jed in pijača, posameznim delom .telesa, to je katoliški list'posameznemu, vsakemu katoličanu.
Ako imaš zadostno, dobro, tečno, zdravo hrano v odraslih letih, boš zdrav, se boš dobro počutil, se ti bo telo krepilo. S tako hrano boš v mladosti rastel in se povoljno razvijal in lahko nadepolno zrl v negotovo bodočnost. Pri takej hrani se ti ne zdi nobeno delo pretežko, nobeni napori nemegoči, ne bojiš se nobenega protivnika. Telo in tvoj um ti dajeta po-Sum voljo in moč. da se obraniš pričakovanih in nenadnih sovražnikov, da lahko poskrbiš ^a-se in za svojo ljubo družini-cc. Še zadostnih prihrankov ti ne zmanjka za mogoče križe in težave.
Če pa je hrana nezadostna, nezdrava, neužitna ali celo zastrupljena, potem postaneš za resno delo nesposoben, hiraš, zboliš, omagaš, umrješ.
Tako s telesno hrano za telo — prav tako z dušno hrano za tvojo dušo in srce.	»
Katoliški tisk je tvoja dušna hrana v gotovem pomenu. Kar čitaš ti gre v dušo in srce. Razum se ti napolni s tiskano tvarino. Premišljuješ o tem, kar čitaš. Misli v tisku postanejo čitatelja misli v njegovi glavi in želje ali hrepenenje ali pa sovraštvo v njegovem srcu? Na ta način je vse njegovo, čitate-Ijevo mišljenje prevzeto od tega, kar čita. Iz njegovega mišljenja pa prihaja pozneje njegovo govorjenje in delovanje. Ako je njegovo čitanje dobro, zdravo, plemenito, pisano v katoliškem duhu — bode tudi njegovd govorjenje in delovanje dobro, zdravo, plemenito, katoliško.
Iz tega, čitatelj, hitro sprevidiš, kako potreben je za-te dober katoliški tisk, katoliška knjiga, katoliški časnik, da postaneš ali ostaneš dober in vesten katoličan v misli besedi in dejanju.
Nasprotno pa je za čitatelj a nekatoliški ali protikatoliški tisk nezdrava duševna hrana, pravi duševni strup, ki mu slednjič katoliške misli, besede in delovanje oslabi, zastrupi, umori. tako da nazadnje čitatelj nekatoliškega ali protikatoliškega tiska sam postane v katoliški veri oslabljen, omotljen, omrzne in slednjič celo odpade.
Zato ravno ta mesec vsak skrbni župnik'v svoji župniji gorko priporoča župljanom katoliški tisk in jih vzpodbuja, naj bode vsaj vsaka družina, in, v kolikor mogoče tudi posamezniki naročeni na katoliške liste in jih pridno čitajo in širijo. Saj župnik ve iz skušnje, da je dober napredek in obstoj katoliškega duha v župniji odvisen od dobrega katoliškega čtiva. Dandanes vsakdo čita časnike — zato je res neobhodno potrebno za povoljen razvoj katoliškega življenja v rodovinah, da so naročeni na odločno katoliški časopis.
Za nas Slovence je pa še prav posebno potrebno, da imamo, da gojimo katoliški tisk, da smo naročeni na katoliški časnik in ga prav pridno prebiramo. Borna peščica nas je raztresenih po Ameriki pa smo tako neusmiljeno razdvojeni in razcepljeni, družabno in versko, da se Bogu smili. Tudi na svojo
West Linn, Oregon.
Tukaj se je dogodila velika nesreča. Dva moža, ki sta se nahajala v eni sobi sta žalostno končala. Eden izmed nju je imel v rokah puško, ki se mu je ponesreči sprožila in je zadela njegovega tovariša v hrbet. Ta je zaklical na pomoč, a ostali se je tako ustrašil, da je vsled tega obupal, tekel ven in si pognal dve krogle v glavo in je na mestu obležal mrtev.
Ko prebiram razne dopise iz naših slovenskih naselbin vidim iz večih slov. naselbin mnogo dopisov, lepe vsebine in čitam jih z velikim zanimanjem. Ene naselbine pa pogrešam, da ni nič čuti od nje in to je nekdanja naša ta druga naselbina Calumet. Zdramite se bratje in na noge, da še od vas kaj čujemo.
Naš list A. S. — Ed. je res vse hvale vreden list. Kako junaško se bojuje za našo sv. vero. Komaj čakam vsako številko, da jo dobim. Le junaško naprej! Rojaki vi se pa pridno zanimajte za list in ga širite kjerkoli je mogoče!
Mrs. A. P.
V kratkem bom zagodel e-no našim načelnim sovražnikom. Prosveta in Proletarec sta trdila in še včasih trdita, da je vera privatna stvar vsakega posameznika. S tem sta begala ljudi in jih izvabljala v njih organizacije. V resnici pa je njih geslo: religija je zasebna stvar samo maska, s katero si zakrivajo svoj prtfvi obraz. Čakajte, Še boste kihali, kakor
da bi sam poper šnofali! • * •
Peter Zgaga podel kot vedno se je te dni obregnil ob najzaslužnejšega Slovenca v stari domovini ob prevz. knezoško-fa ljubljanskega dr. A. B. Jegliča. Vsak poizkus zagovarjati velečislanega moža bi bil
Sheboygan, Wis.
V Sheboyganu imamo rastlino, ki dozori vsak teden. Vsaki petek otrese svoje cvetje v D. Sloveniji. Silno jo negujemo in skrivamo. Ker pa nesmemo pustiti, da bi ta žlahtna rožica cvetela tako v samoti, moramo vendar povedati, kje se naha-
ja in kdo so njeni vrtnarji. — Ime ima jako lepo in navadno zato da ga vsak lahko razume, kličemo jo namreč "Papriko." Raste visoko na hribu v zidani hišici blizu dežele mrtvih. Za krušnega očeta so ji dali fanta, ki še ni prebavil starokraj-skih žgancev, ker je malo poznan je za tak posel najbolj pripraven. Pravi oče je sicer nekdo drugi, ki se še najbolj skriva, spozna se ga le takrat, kadar katero prav dobro ukre-še, ali pa kadar hodi okoli tujega zelnika. Za kumico Je domača gospodinja, izobražena v pisavi, za kuma pa neki davkojedec, ki se peča z ognjem in vodo. Človek, ki je zapisal, da je mirnega značaja. Nato izjavo smo vsi v Sheboyganu prikimali, samo nekdo v Milaukee ni, in to je tisti ki je prinesel rane iz starega kraja. — K temu general štabu še sliši boardar Tone, kot poizve-dovalec, ter Lizika, ali kakor jo paprikar imenuje "stara kavka." V hudi nevihti pride na pomoč dolgoletni predsednik iz north side, ali pa naš Jaka; ta posebno kadar je treba kaj iz hriba zvedeti. — Ali ni res lepa skupina? — Za nameček Vam še damo lepega Jurija iz Kentucky Ave. in kontraktor-ja, ki je kar čez noč postal iz mesarja cimerman, ter izvo-Ijenko, smehljajočih lic.
Kadar dobimo tako močne fotografske plošče, da se ne bodo razpočile. bodemo to kom-
nezapopadene tečaje, da se vr-ti že toliko let v najlepšem re-|od več. Saj ga sleherni Slovenec ali Slovenka pozna kot največjega in najzaslužnejšega Jugoslovana. — Pa pride podlež, ki je svoje talente hudiču udinjal in svojo pamet pa zapil ter se obregne ob tega svetniškega moža T — Katoliški Slovenci v Ameriki kaj pravite na to ?! Ne boste protestirali proti temu grdemu divjemu podjetju zapitih šalobard pri Glas Narobe? — Boste še sprejemali to nesramno brez-versko cunjo v vaše hiše? Pomislite vendar, kaj delate s tem, ko si naročate tako umazan in neznačajen list, ki blati najzaslužnejšega slovenskega sina, kakor je ravno slovenski prevz. knezoškof Dr. A. B. Jeglič. Tak list ne zasluži niti
najmanjše podpore!
* * *
Sodnik: "Ko ste bili zadnjič tu, sem izrekel iskreno željo, da bi Vas več ne videl. Ali se ne spominjate?"
Aretiranec: "Pač, gospod. Ali policaj mi tega ni hotel verjeti."
du.
Res čudno je, da naši nekateri ljudje*kakor Jože Ule postanejo tako hitro tako "učeni", da začno prezirati Boga, dasi so tudi sami ustvarjeni od njega.
Pišejo po naukih brezverskih urednikov njih listov, da ni Boga, da je vse le postalo samo od sebe, da se je vse razvilo iz raznih atomov potom evolucijskega procesa, toda povejte nam, odkod so atomi, odkod prihajajo prve življenske sile in potem hočemo vedeti od kod prihaja njih začetek. Vidite to je skrivnost, katera je znana le Onemu, ki je ustvaril nebo in zemljo, Onemu, ki je iz nič naredil vse to, in iz nič narediti kaj, je bilo mogoče narediti le Njemu, ki je vsegamogočen.
Človek, pri pravi pameti se mora takim čenčam, kakor jih prinaša Prosveta o stvarstvu in drugem le smejati. Koliko je bilo že bolj učenih, kakor je Jože Ule, pa so si s proučevanjem nezapopadenih božjih del polomili svoje zobe, popadali so v grobove, svet pa še stoji. Danes imajo vsi tisti, ki so tako trdili o stvarstvu drugačne pojme. Ko bi vam brezverci ti vaši bratci morali govoriti iz svojih grobov, bi vašim in nekdaj svojim .zmotam strahovito ugovarjali.
Mr. Uleta dobro poznam, saj sva doma iz ene vasi, če prav me je sram, da si tudi ti iz moje vasi, da moram tako grde stvari čitati izpod tvojega peresa, da se obreguješ ob vero in katoličane. Vera bi tudi Tebi morala biti sveta, saj si vendar pri tistem kamnu krščen, 4cakor sem jaz in vsi ta drugi naše fare. Tvoja mati te je učila moliti Očenaš, čeprav je že dolgo v grobu, kaj bi rekla, ko bi bila še živa, kaj misliš, da bi bila vesela, takega sina, da bi napadal njeno vero.
Saj če nočeš verovati, saj te nobeden ne vleče za lase v cerkev. Ampak v javnosti pa daj mir in ne piši o stvareh, ki te nič ne brigajo. Kaj pa je Tvoj (Dalje na 3. strani.)
Družba: "Gospodar, sedaj ko smo vže toliko vina popili, nam lahko še en liter prinesete in ga Vi plačate."
Gostilničar: "Principijelno v svoji gostilni ne plačujem nič."
Družba: "Lahko prinesete
brezplačno."
* * *
Srečala sta se mežnar in zapit kmet.
"Pomisli," pravi mežnar, "kako je baker drag? Samo zvonik smo pokrili, pa smo porabiji tisočake in tisočake."
"Kaj to,' 'pravi kmet, "jaz sem pokril samo svoj nos, pa
sem zapravil grunt in hišo." * * *
"Vi ste tožitelju zagnali krožnik na glavo; ali ste to storili po prevdarku?"
"Nikakor ne, gospod sodnik ; niti trenutka^ nisem pre-vdaril, kako je porcelan drag, sicer bi tega gotovo ne bil storil."
Precitajte na četrti strani te številke oglas: Katoliški časopis v vsako slovensko hišo!
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
Ko je dvor, ki je bil tamkaj zbran, razumel zmisel te drzne zahteve, mu je zastala sapa; šepetali so med seboj, kraljica Ahura pa je v svoji jezi zmečkala lotusov cvet, ki ga je držala v roki, in ga je vrgla na tla. Samo faraon je sedel mirno in molče, sklonivši glavo in z zaprtimi očmi, kakor bi molil. Tako je sedel nekaj trenutkov, in ko je dvignil svoj bledi, - čisti obraz, je bil smehljaj na njem.
"Abi, brat moj," je spregovori s svojim prijaznim glasom, 'čuj me. Tu so tisti, ki so sedeli na tem prestolu pred menoj in ki bi bili, če bi slišali take besede, pokazali nate z žezlom, na kar bi, Abi, tvoja usta umolknila za večno in bi se ti in tvoje ime in ime vse tvoje hiše s smrtjo izbrisalo. Toda Abi, ti si bil vedno drzen in jaz ti odpuščam, ker odkrito polagaš misli svojega srca predme. Vendar, Abi, nisi povedal vseh svojih mis-nam na primer povedal," je nadalje->časi in sredi najgloblje tišine, "da si še loč razpravljal, ali bi ne mogel u-
dreti s stražo v mojo palačo in me pokončati z mečem ter se oklicati za faraona — po pravu krvi, Abi; da, po pravu krvi — moje krvi, prelite po tvoji roki, moj brat."
Ko so kraljeve ustnice izgovarjale te besede, je nastalo vpitje v dvorani, ženske in visoki častniki so skočili pokonci, kapitani so se pognali naprej in potegnili meče, da kaznujejo tako strašno bogoskrunstvo. Toda faraon je odmahnil z žezlom in poslušavci so utihnili, samo Abi je kričal z mogočnim glasom :
"Kdo se je drznil izreči tako strahotno laž?" in divje je premeril Kakuja in potem kapitana svoje straže, kateri je stal za njim in trepetal bodisi iz jeze, bodisi iz strahu ali iz obeh razlogov hkrati.
"Nikar ne sumniči svojih častnikov, princ," je nadaljeval faraon še vedno se smehljajoč," zakaj na mojo kraljevsko besedo, oni so nedolžni. Toda, Abi, lopa postavljena na krovu ladje ni primeren prostor, da se tam sklepajo zarote proti življenju kraljev. Faraon ima mnogo vohunov, tudi bogovi, katerim je, kakor praviš, tako blizu, mu včasih šepetajo v sanjah različne novice. Ne sumniči svojih častnikov, Abi, čeprav menim* da bi moral biti hvaležen tistemule zvezdoznan-cu, ki stoji za teboj, zakaj, če bi ne bilo njega, bi ti bil poskusil izvesti svojo blazno
misel in jaz bi te bil moral ubiti, Abi, kakor ubije človek kačo, ki se plazi pod njegovim ležiščem. Zvezdoznanec, darilo dobiš od mene, ker si moder mož. Naj ti^morda nado-mestuje tisto darilo, ki ti je ušlo; ali ti ni podaril tvoj gospod nocoj neke sužnje — potem ko jo kaznoval za prazen nič?"
Kaku se je vrgel na tla pred veličast-jem faraonovem in je slednjič razumel, da jim je izgubljena sužnja Meritra prisluškovala in jih izdala. Toda njegovo veličanstvo se ni dalje menilo zanj in je nadaljevalo:
"Abi, princ in brat, odpuščam ti dejanje, ki si ga nameraval, a ne podvzel. Naj bi ti tudi bogovi in duše naših očetov odpustile, če morejo. Sedaj pa o tvoji zahtevi. Ti si moj edini, živeči brat in zato hočem razmišljati o pjej. Dasi nisi popolnoma kraljevskega rodu, dasi teče v tvojih žilah kri, ki jo Egipt sovraži, dasi si sposoben kovati nakane zoper svojega gospodarja in kralja, bi vendarle morda bilo dobro^ če umrjem brez potomcev, da ti zavzameš moje mesto, kadar odidem, zakaj ti si pogumen mož in vsaj po eni strani starega rodu, čeprav si z druge niz-kegf. pokoljenja. Toda sedaj še nisem umrl in še vedno lahko dobim otroke. Abi, ali hočeš biti v ječi, dokler me Osiris ne pokliče, ali pa mi hočeš priseči prisego?"
"Prisegel bom prisego," je odgovoril princ hripavo, zakaj uvidel je svojo sramoto in svojo nevarnost.
"Tedaj poklekni in prisezi na strašno I-me, da ne boš nikdar dvignil roke ali snoval zarote proti meni. Prisezi, da boš, če dobim otroka, sina ali hčerko, mu zvesto služil kot svojemu gospodarju in zakonitemu faraonu. Vpričo vse te družbe prisezi, naj ti vsi bogovi egipčanski, če prelomiš prisega s črko ali z mislijo, obsujejo s svojim proklet-stvom glavo in življenje in naj te po smrti iz-roče večnim mukam zavržencev."
Abi ni mogel mnogo izbirati in je prisegel na Ime ter poljubil žezlo v potrdilo svoje
prisege.
* * ♦
Bila je noč. Mračen in slovesen je bil najnotrajšnji oltar prostornega templja, imenovanega "Amenova hiša na severni strani," ki ga mi nazivamo Karnak, najsvetejši med svetimi, kjer je stal kip božanstva Amen-ra, očeta bogov, izklesan iz kamna in okrašen vrh glave s krono iz perja. Tukaj, kamor ni smel nihče vstopiti razen velikega duhovna in egipčanskih kraljev, sta klečala pred nogami božanstva in molila faraon ter njegova žena Ahura, ograjena z rjavim plaščem, kakršne je nosilo preprosto ljudstvo. S solzami in vzdihi sta prosila, naj bi dobila otroka.

"AMERIJtANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. Kazimir Z&kr&jiek, O. F. M.
TEDENSKI KOLEDAR.
1. postna — Hudob, duh skuša Jezusa. Mat. 4.
1.	Nedelja: 1. Postna. Začetek velikanočne sv. obhajila po nekaterih škofijah.
2.	Pondeljek. Sv. Albin, škof.
4.	Sreda. Kvaterna. Delav stvo sme jesti meso. — Spomini sv. Kazimirja.
5.	Četrtek. Sv. Miroslav.
6.	Petek. Kvaterni Popolni zdržek za vse in post.
7.	Sobota. Kvaterna. Delavstvo sme jesti meso. Sv. Tomaž Akvinski.
8.	Nedelja. Kvaterna, druga v postu.
"Poberi se izpred mene! Satan. Zakaj pisano je Gospoda samega moli in njemu samemu služi.
(Današnji Evangelij.)
orožje hudičevo proti človeku. Denar, premoženje, imetje, to so ideali poživinjenega človeka. In to je moderni bog, kateremu se klanja celi svet. Vse za denar ! Daj mi renar pa >ti dam vse: dušo, Boga, večnost! Vse je posebno dandanes naprodaj. Nobena reč ni več sveta, razun zlata in srebra. Radi denarja se ljudje ne menijo, ali je svetek ali petek. Radi denarja se ne menijo, ali bodo mogli v kakem kraju izveličati svojo dušo ali ne, služiti Bogu. Samo, da se zasluži. Za denar časnikar pobija moralno milijone in milijone in jih peha v časno in več-
SRAM YAS BODI!
V starem kraju, v naši lepi domovini, so pravkar po veliki politični borbi, kjer se je šlo za to, ali bo še nadalje vladala klika nesrečnega Pašiča na Srbskem in 2rjava na Slovenskem, ki hoče z nasiljem in s krivicami prisliti celo državo, da bo samo tako mislila, kakor mislijo oni s svojimi puhlimi in prismojenimi možgani. V svojem boju proti Slovencem, ki so zahtevali in še zahtevajo samo svojih pravic, samo avtonomijo, so se liberalci poslužili vseh tudi naj podle jših zvijač in sleparstev. Kakor znano, je ves slovenski in ves hrvatski narod odločno za avtonomijo, ne za veliko Srbijo. Samo slovenski liberalci Saksarjeve sorte so se dali prodati nesrečne-
delovanja katoliške duhovščine zavzel v Jugoslaviji podobno staliSče, kakor je to storil glede Italije. Duhovnikom v I-taliji je prepovedano pod kaznijo takojšnje suspenzije a di-vinis: izdajati in urejati politične liste, pisati strankarske članke, se udejstvovati v političnih organizacijah, kandidirati pri volitvah in biti poslanec.
Iz dosedanjih vesti, ki jih je prejelo naše ^ministrstvo, ni jasno razvidno, katere prepovedi glede političnega udejstvova-nja duhovnikov bo izdala Sv. Stolica za Jugoslavijo. Smatra pa se za sigurno, da bo papež prepovedal duhovnikom izdajanje in urejevanje strankar-
upajo naši zgagarji tudi tukaj
v Ameriki slepiti ljudstvo z enakim orožjem, in na enaki način, to je pa strašno razžalje-nje cefiega slovenskega naroda po Ameriki, to je strašno raz-žaljenje tebe, zavedni slovenski delavec. Si res tako zabit, da boš vse to vrjel? Vrzi proč njih cunje! vrči proč vse, kar ti stiskajo v roke in pokaži, da nisi več zarukan in zarobljen kmet, temveč zavedni slovenski amerikanski delavec, ki misliš s svojimi možganami, ne pa z alkoholom namočenimi in prežetimi možgani teh rdečih voditeljev in sleparjev.
Slovenskim liberalceih, Žr-javu in vsem, ki z njim drže pa kličemo: sram Vas bilo! Mi. va-
Z denarjem Be vse doseže; samo takega aparata se ne da kupiti, da bi se z njim smrt od« gnalo.
no propast. Za denar vleče' mu pašiču, da pomagajo plesti
prodajalec pijač milijone v strašno strast pijančevanja. Kaj njemu mar solze nesrečne
bič, ki naj stalno bije in ubije slovenski in hrvatski narod. Da, kdor svojo vero zataji, bo kma-
žene, strgani otročiči, strašno \u zatajil tudi svoj narod. Vod družinsko življenje. Samo, daj ja teh slovenskih izdajalcev je je denar. Dragi, sami mislite] neki odvetnik, Žerjav. Ta mož
nekoliko.
je, strašno nestrpen verski so-
Pa more osrečiti denar člo-| vražnik in seveda kot tak po-S trojnim orožjem oborožen1 veka,? Vs* m!lijonarji'. vsi b°-j sebno velik sovražnik škofa Je-
je šel velikan Goljat Davidu nasproti, da bi se z njim spoprijel na življenje in smrt: z mečem, sulico in ščitom. Tudi peklenski velikan, satan gre nad človeka vsikdar s trojnim orožjem: s poželjenjem oči, s po-željenjem mesa in z napuhom življenja, kakor nam pravi sv. Janez. Tega trojnega orožja se je poslužil že v raju, proti našim starišem in jih je premagal. Z istim trojnim orožjem se je lotil tudi božjega Zveličar-ja samega, kakor nam pripoveduje današnji sv. evangelij. Toda bil je sramotno premagan.
Hudič je vedno enak*. Zato ni čuda, da se istega orožja poslužuje tudi proti človeku. Zato nam hoče sv. katoliška cerkev takoj v začetku sv. posta dati krasni zgled, kako se moramo tudi mi po Jezusovem Zgledu in z njegovo pomočjo boriti proti njem.
1. Meseno vživanje, zabave, zložno življenje je nevarno orožje hudičevo proti človeku in njegovemu zveličanju. Ta strast je globoko ukoreninjena v človeški popačeni naravi. To je črv, ki začne glodati v človeškem srcu že prav najnežnej-ši dobi. Kolikor se bolj člove-
gataši, neštevilni umori, ropi inj	Da bi zaslepil narod, pre-
tatvine in poboji, da velik del prokletstva sveta — kriči v odgovor — ne!
Zatajevanje, duh uboštva, posebno miloščina je močno sredstvo proti tem hudičevem orožju.
3. Napuh je strast, ki Človeka napolni s preziranjem sočloveka, ki ga dela brezsrčnega za bližnjega, da vidi samo samega sebe, svoj jaz. Kar ni "jaz", je vse nič, kar je "jaz" je vse. Ta strast gre tudi tako daleč, da se dvigne slednjič kakor Lucifer, oče napuha, proti Bogu in mu zakliče: "Ne bom ti služil!" 'Nočem verovati! Ni Boga, zato ker ga jaz nečem priznati. Sedanji svet se je dal premagati s prvim orožjem, postal je mesen, ker je mesen, ga ni bilo težko premagati z drugim orožjem, postal je ma-likovalec zlatega teleta. Ker se je pa tako zaril v blato in v posvetnost, zaslepel je in lotil se ga je napuh in sedaj kriči v tem svojem blatu — ni Boga!
Pa je srečen, ko je — kakor sam pravi — svoboden? Ko se ne boji Boga? Ko mu je odrekel ne samo pokorščino temveč tudi priznanje njegovega bivanja ?
In zopet nam cel svet gorja
prosto ljudstvo, ki tako rado vsako stvar vrjame, če je še bolj neumna laž, priobčili so po vseh liberalnih listih vest, da je papež izdal vladi posebno pismo, v katerem prepoveduje škofu Jegliču in vsem duhovnikom vmešavanje v politiko, to-raj tudi kandidiranje za razna poslaniška mesta. Razbobnali so v svet nesramno laž, da je Beograjska vlada dobila iz Vatikana posebno pismo, v katerem Vatikan odločno obsoja de-
ških Časopisov, vmešavanje v 1 ši rojaki v tujiifi, se Vas sramu-volilne borbe in kandidiranje jemo !* na katerikoli strankarski listi.
Obvestilo o predstoječi pape- IZ SLOV. NASELBIN, ževi naredbi je bilo v vladnih (Nadaljevanje s 2. strani.) krogih sprejeto z zadoščenjem, namen ? O vem, da bi še dru-
Naš vatikanski poslanik pa. je dobil naročilo, naj Sv. Stolico prijateljsko opozori na nujnost te najavljene naredbe. Ako bi papeževa naredbo bila objavljena šele po volitvah, bi duhovniki, kateri bi bili izvoljeni za poslance, morali odložiti svoje mandate."
Toda vsa ta poročila so popolna laž in so Vsi telegrami iz Rima, katere je vlada priobčila glede tega, popolna izmišljotina in falzifikati, vse ponarejeno. Ljubljanski "Slovenec" se je informiral v* Vatikanu, koliko je resnice na vseh teh poročilih, pa je dobil odgovor, da se v Vatikanu o vsem tem prav ničesar ne ve.
Tako vidite, ljudje božji, sleparijo ti "narodni in delavski" prijatelji. Popolna laž, po-
ge s takim pisanjem odvrnil od vere. Vendar tega si ti pri nobenem pametnem čloyeku ne bo posrečilo, le zapomni si. Nič ne dam zato, če se repenčiš
PROŠNJA.
Dragi rojaki in rojakinje v Brooklynu, New Yorku in dru-god^ Podpisani odbor davčne občine Pregrad ses obrača s ponižno nastopno prošnjo do Vas*
Kakor povsod tako je tudi pri nas, kruta svetovna vojna u-ničila naših pradedov gospodarske naprave. Tudi nam so ukradli 3 zvonove.
Kako hudo in dolgočasno je ker ne čujemo pritrkavanje, kakor nekdaj iz velikih lin našega visokega zvonika. Saj veste kako ponosna je vsaka vas, ako ima lepo cerkev z lepim zvonikom, posebno še, ako se Čuje zvonenje iz visokih lin.
Ponižno Vas prosimo rojaki in rojakinje, pomagajte nam» vsaki najmanjši dar bo dobro došel. V to svrho priporočamo nam dobro poznato pošteno gospo Katarino Sneller, Irwing Ave., Brooklyn, N. Y., ki naj pobira milodare za naš zvon
radi mojega dopisa, če boš ho-..	.	.
tel še kaj pošnofat ta hudega ™ popravljanje cerkve. Roja-
popra "feem ti na razpolago in ti povem, da drugi pot ti bom ma-
ke se prosi, naj gredo gospe j K Sneller pri težavnemu delu
lo bolj osolila tvojo juho, ker kol*k}e .roko-
Z bratskim pozdravom Vasi
pozdravljamo. Smo v polni na-di Vaše dobrosrčnosti za po-
se te prav nič ne bojim.
Frances Gregorich.
--
lovanje onih slovenskih domo- narejanje telegramov in celo
Ško telo razvija, toliko huje div- .	,
ja vihar nečistih skušnjav, hre- kncl nasproti: nikakor!
penenje pa vživanje v človeškem srcu. In ta boj divja p*o-tem skozi celo življenje, do smrti. Dvaindevetdesetletno ženico so vprašali, kedaj prenehajo nečiste skušnjave v živ-ljenu, pa je odgovorila: Vprašati morate Starejšega človeka, kakor sem jaz."
In s kako silo se zaganja ta strast proti človeku v gotovih dobah življenja. Ali je čudno potem, ako vidimo, da se posvetni človek potem tako strašno izgubi glede teh skušnjav? Ne! Ker je zgubil izpred svo-
ljubov in rodoljubnih duhovnikov, ki se izpostavljajo v obrambo svojega naroda in svoje vere sramotnemu blatenju teh', držati na krmilu, sleparjev. Tako-le pišejo v 2r-javovem "Jutru" št. 29, z dne 4. febr:
Kakor znano se že dalj časa vršijo med našo državo in Sv. Stolico razgovori o škodljivem delovanju enega dela duhovščine, ki s svoj<t strankarsko zagrizenostjo, z zlorabo svojega poklica in z nedopustnim hujskanjem proti nacionalni in državni misli Jugoslavije sistematično pripravlja konflikt med našo državo in katoliško cerkvijo. Papež je dal naši vladi že službeno izjaviti, da ob*> soja -zlorabo vere in cerkve s strani duhovščine in da smatra vmešavanje katoliških duhovnikov v strankarsko politične borbe za nedopustno. Obžaloval je tudi pisavo klerikalnega tiska, ki pod pretvezo obram-
Jezus je premagal hudobnega duha. "Poberi se, satan!" mu je zaklical.
Človek, se mu boš ti uklonil ? Se mu boš udal ? Se mu boš dal be katoliških interesov greši premagati? Pomisli na posledi- proti vgem načelom krščanske ce: Časno prekletstvo v zivlje- pravičnosti in krščanske ljube-nju, večno prekletstvo v smrti znj
to je vse kar ti bo mogel da-1 ^ dni je dobi]a naša vlada ti ta velikan.	j nadaljno s]užbeno sporočilo, da
Zato, na boj! Človek! postni papež pripravlja posebno na-čas je tukaj! Čas boja proti strastem! Takoj danes začni
ponarejanje aktov svete stoli-ce, vse jim je nič, samo da sleparijo narod, da se skušajo ob-
Ali morajo taki sleparji potem imeti čiste, dobre namene, ako se morajo v dosego svoje zmage posluževati laži, slepar-jenja in drugih takih nizkotnih in podlih sredstev ? Ali ne kaže to jasno, da hočejo samo s sle-parstvi doseči nekaj, kar vedo, da je slabo za narod, da je dobro samo za njih nenasitne be-sage ?
Tudi nekateri slovenski ameriški časopisi so kakor lačni psi pograbili ta poročila in jih prinesli kot hrano nam ameriškim Slovencem. Vidite, kakor lačni psi, tako čakajo na vsako priliko tukaj in tam, da mečejo kolikor mogoče veliko peska ljudem v oči, da bi ne videli njih grdih. protinarodnih in
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Opetovano naznanjamo cenjenim dopisnikom naj blagovolijo uvaževati določen red v naši tiskarni, ki je: Za torkovo številko mora biti vsa tvari-na v uredništvu najkasneje do sobote opoldne prejšnjega tedna. Istotako vsa tvarina za glasilo Zapadne Slovanske Zveze. — Za sredino številko do pon-deljka dopoldne. — Za četrtkovo številko do torka opoldne in za zadnjo petkovo številko v tednu pa do srede opoldne. Karkoli pride kasneje bo odslej brezpogojno počakalo na prihodnji teden.
"Čestokrat prejmemo važna naznanila, šele v četrtek, ko je petkova št. že v tisku, takim ne moremo ustreči in to smo že večkrat naznanili. Zato zapomnite si ta red in se ga držite, pa bomo Vam lahko postregli z objavo naznanil in dopisov.
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5,000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna provizija.
Kupujemo vrednostne papirje. LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle. St CHICAGO. ILL.
moč. Vse dobre darovalce bomo objavili v cerkvi in po časopisju. Vaša imena ne bodo izbrisana.
Načelnik Jos. Šnajcelj, Odbornik Mihale Maurin, Odbornik Jure Majerle.
Županstvo občina Stari trg podpira in toplo priporoča
župan M. Majerle. pečat Obč. urad Stari trg, pečat Odbor davčne občine Predgrad.
resen boj ! Kakor David se oboroži z milostjo božjo, začni jih oči Boga, nebesa, cilj živ-J spokorna dela: posti se, daj miloščino, moli. Amen.
-o-
ljenja, ni težko ga premotiti, premagati s tem orožjem. Po-! mislite, dragi kristjani, današ- Mesec fcbruarij je mesec ka nji svet! Kako strašna je sli- toliikcga ti8ka! — Pridobi "A. ka, ki se nam kaže glede meseno st i, giede mesenega vživa-nja!
Toda more omečiti ta strast človeka? Nesrečne žrtve nečistosti po bolnišnicah in norišnicah, po ječah in poboljševal-nicah, razbiti zakoni, stotiso-če sirot po sirotišnicah; vse to nam kriči na to vprašanje strašni: NE!
Post je mogočno sredstvo proti tej strasti.
2. Poželjenje oči je drugo
redbo, v kateri bo glede polit.
Phone: Canal 4340. ^ VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W.'l8th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogreb,:, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom.
Cene
S. & Edinost vsaj enega novega naročnika (ico)!
SLOVEČI UMETNIŠKI f, FOTO0RAFIST
NemeceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNQ IZKUŠNJO!
SLOV. RESTAVRACIJA.
JOHN STAYER '
Domača kuhinja in mehke pijače.
Za obisk se priporoča
Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St.
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite :
Randolph 1881 ali 4550^
LOUIS STRITAR
protidelavskih namenov in ci-j Ijev. Slovenski delavec, ako bi! se priporoča rojakom za naro-mislili dobro s teboj, imeli v čila premoga, katerega pripe-
ljani na dom. Prevažam pohištva ab času selitev in vse kar
resnici namene ti pomagati, ti koristiti, ali bi se pri tem posluževali sleparstev, laži, po-' spada v to stroko, narejanj
? Nikakor! Vedeli bi, Pokličite me po telefonu!
da bo pravica in resnica končno itak zmagala. Toda oni ve^ do, da sleparijo, vedo, da hočejo delavstvo samo zaslepiti, zato računajo na delavsko nezavednost, da preprosti človek ne misli daleč, zato si pa upajo delovati s tako podlim orožjem.
2018 W. 21st Place
CHICAGO, ILL. . Phone: Rosevelt 8221.
POSESTVO NA PRODAJ
v Gradacu na Dolenjskem g. Janeza Stipaniča. Hiša je prostorna z več sobami in primer-
aeiuvati B	uuuu, v,^ za kako ^ { ker je bU_
Vendar ako starokrajski kmet zu noyega kolodvora Fodrob. take stvari morda vrjame, ker, ^ ge zvedQ pri lastniku
so ga držali v temi stoletja in( MARTIN KOLBEZEN nima še popolne izobrazbe, se ne smemo čuditi. Toda da si
Skupno potovanje v Jugoslavijo
priredi SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark
70 Ninth Ave.,
New York, N. Y.,
in sicer z najboljšim parnikom francoske linije Paris-om, ki odpljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja.
Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike! .
Vedite, da so "Retur-karte" za potnike III. razreda znatno ceneje kakor so /bile, istotako so znatno cenejši jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavljani poseben "PERMIT" na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko.
Še danes pišite po nadaljna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko- Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem kraju.
_
■mh

1048 S. Santa Fe
PUEBLO, COLO.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, {XL
Rojakom se priporočam pri " nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZNI NE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje eene. Prevzamem. barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone; Canal 0490:
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahčič sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase, ker 90 mi strašno odpadali tako. da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila Wahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasj« takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. Wahčiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravit, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane^ opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Piši-te takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC
1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
Nazaj domov k materi Back home to mother
Sestavil in uglasbil Emil Gregorich Poslovenil Rev. Fr. Kazimir, O.F.M.
Pesem "Nazaj domov k piateri" je jako sentimentalna, ki blagodejno vpliva do vseh mater. Je pesem,-ki se dotakne vsakega srca. Njena lepa melodija vpliva na vsako srce.
V slovenskem in angleškem jeziku z notami stane s poštnino vred 35c. Že več strank je nas vprašalo za samo slovenske, ki jih pa nimamo, ampak imamo skupaj slovensko in angleško besedilo pod notami, kar je nazadnje še boljše, ker je v dveh jezikih.
Iščemo zastopnike po vseh naselbinah. Pišite po informacije*
Oblika zvezka je izdelana na pravi amerikanski način z krasno naslovno sliko v barvah, pravo moderno delo, katero je izdelal slovenski umetnik, Joe Papes iz Chicage.
WEST SIDE MUSIC SALES
2112 — West 23rd Street,	CHICAGO. ILL.
Phone: Canal 5306.
CHICAGO AGENTS
WESTERN PLAYER ACTION CO.
2055 W. 22nd St.
CHICAGO,


iT:.,, r-
*
M~ " f* P"Uifr."- -'Ji

T


"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EPINOST."
"Va—vadimo se, gospod doktor, ker nam je to—to v zabavo." --
"Za—radi napeva —- glejte —"
"Ker—ker imamo čas!" -
"Laž! Predrznost! Pobegniti hočete! Uiti! Postopati! Beračiti !"
Zmedeno se spogledujejo, slišijo komaj besedico od grmeče pridige doktorjeVe. Steiner kot poglavar družbe se čuti dolžnega, da se zavzame zanje.
"Gospod doktor, godba je v krvi! Kakor morajo peti ptički na drevju, tako je tudi pri nas."
Dr. Friedlieb prekine surovo poetično sliko.
"Ne brbrajte, Steiner, osel neumni! Ali je to petje ? Krulite ! Ce se ne poprimete vsi trije svojega dela, svojega poštenega stalnega dela, vas dam zapreti."
Zdaj govore vsi hkratu, pek o nehvaležnem gospodarju in še bolj nehvaležni poštni upravi, Italijan o svojem padronu, pri katerem se čuti smešnega, Steiner o vrabcih, salati in gospodični Ivanki.	»
Tako vpitje je nastalo, da so letali zdaj trije netopirji po sobi, da se je preobrnila sveča in da je dr. Friedlieb zbežal iz puste teme, ko je ukazal godcem strogo, da se naj drugo opoldne javijo pri njem.
* * *
Ni Še stalo pomladno solnce na nebu, a svetla rdečica je žarela na vzhodu. Nočna megla je zginila po svetlem polju in na tisoč cvetih "stražnikovih" se je lesketala biserna rosa.
Godci stoje na griču in vsak ima pod pazduho zavito godalo.
Poslavljajo se.
Večkrat se ozro proti Friedlibovi hiši in takoj bi bili odšli, če bi se tam odprla vrata. Pa se ne odpro.
Tako jim stoji odprta pot v svet in imajo, kar so želeli. Ko se pa zadnjič ozirajo tja, kjer so živeli več mesecev varni in preskrbljeni, je vendar slovo bridko.
"Dobra vas je bila to," pravi tiho Steiner. "Gospodu doktorju bom pisal pismo in se mu opravičil, vdovi pa razglednico." --
"Cerkovnikova dekla se bo cmerila — cmerila se bo," pravi pek in se obrne proč, ker mu je pritekla počasi solza po dolgem nosu.
"Addio mia bella Teichau, Addio, addio! La tua soave imagine, Chi mai, chi mai scordar potra", poje Italijan.
Jutranji veter je zapihal skozi veje "stražnikov^" in na-sul godcem belega in lepega cvetja na ramo in klobuk.
Zdaj vidijo Roberta Winterja, da koraka v grič.
"Nekoliko vas bom spremil,", pravi, ko pride do njih.
In vsi štirje zginejo v gozdu.
Ko se komaj skrijejo za prvimi debli, se ustavi Steiner in reče z ganljivo prisrčnostjo:
"Robert, prosim te, pojdi z nami!"
"Pojdi z nami!" prosita druga dva.
"Ne morem! Ne morem odtod. Sam ne vem zakaj."
Gredo dalje po gozdni poti, godci v tihi žalosti, Robert
v težkih bojih.
Ptički tako lepo pojo, jutro je tako jasno, svet tako soln-čen. Lahko je korakati po tem zelenem, prostem potu.
£a njim leži največja bolest življenja, pred njim je prostost in tihota. Zadaj v dolini je ženska, ki ga sovraži, tam je mnogo zlobnega nasprotovanja in mnogo mrzle, tuje brezčut-nosti. Zraven njega stopajo zvesti tovariši.
"Pojdi z nami Robert!"
Pridejo na vrh. Pot pelje navzdol. — Ustavi se.
"Z Bogom! Pridite še!"
Podajo mu tiho roke in se obrnejo počasi dalje na pot.
Dolgo gleda za njimi z žarečimi, žalostnimi očmi. Tudi ko so že izginili, stoji še vedno na istem mestu in noge ga skele, da bi hitel za njimi. Toda kot bi ga držala neka nevidna moč, ostane.
Zdaj sliši iz doline pesem: "Imel nekoč sem tovariša, na svetu boljšega pač ni."
Nerodna godba, toda samotnemu možu na vrhu sega v dno duše.	•	,	;
Ko godba utihne, se obrne bledega obraza proti domu.
Ne vidi nič čudežev v cvetočem pomladnem gozdu — ne sliši nič vriskajočih pesmi pisanih pevcev. Težak napev mu doni vedno v srcu:
"Življenja val mi ga je vzel —"
Ko pride zopet do "stražnika", se silno začudi, zakaj je pustil tovariše same, zakaj se je vrnil v veliko hišo onstran hudobnega potoka.
Ni vedel, da se bo tukaj izpolnila njegova usoda, ni vedel nič drugega, kar bi ga zadrževalo, kakor prijazne oči bolnega moža.
20. POGLAVJE.
Junij. Po ozki stezici, ki pelje s postaje v Teichavo, koraka dr. Friedlib z majhnim kovčegom.
Pri nekem križišču potegne uro, izračuna, da je zdaj čas za malico in da mora priti v kratkem tod mimo Kristina, če so zaposleni Hartmannovi ljudje na travniku.
Ce — če — če so res, ne ve. Za poldrug dan je bil z doma, dovolj ča^a, da zgubi tudi v važnejših rečeh pregled nad domačimi dogodki. Vendar se usede ob cvetočem potu in čaka.
In ni se zaračunal. Kristina prihaja s prazno košarico na roki, v kateri je prinesla delavcem malico.
"Gospod doktor, odpotovali ste? Slišali smo, da je odpotovala tudi Vaša gospodična sestra."
Doktor nežno potegne deklico poleg sebe na rob pota.
"Odpotoval — da, odpotoval — in gospodična sestra tudi odpotovala — ona najprej, jaz za njo! — Ušla je namreč!"
"Ivanka? Ah!"
"Ivanka, da! Ušla, pobegnila, prav tako kakor ta prokle-ti capin, Steiner in druga dva lopova. Kar ni je več! Pa, Kri-
slina, med nama rečeno, vesel sem, da je šla!"
/
Dekle molči.
— Moskva, Rusija. — Cen-( tralni izvrševalni odbor sovjetskega združenja je ratificiral rusko-japonsko predlogo.
Klani zato zakrivajo svoje
obraze, ker jih je sram svojih dejanj. _ ,_j
Hujše od avtomobilskih ne« sreč.
Dosti se piše in govori o ne-j srečah vsled avtomobilske vožnje in drugih. Čitajte pa tudi statistiko, koliko oseb je bilo leta 1921. v Združenih državah ubitih v raznih rudnikih, kamnolomih in jeklarnah. Nič manj kot 28, 883! Na železnicah se je do smrti ponesrečilo 6,958 oseb, vsled avtomobilske vožnje ' pa 10,168. Zdaj pa prmerjajte to število z žrtvami vsled bo-I lezrti v želodcu — 43,786, vs-! led raka, 76,274. Dosti teh žr-' tev bi bilo lahko še danes živih, ' če bi se ravnale po znanem na-| | svetu, da se mora črevesje najmanj enkrat na dan izčistiti.' Za to je Trinerjevo grenko vino najboljše sredstvo. Mr. Milton M. Smith nam je dne| 15. januarja 1925. iz Long Islanda, N. Y., pisal sledeče:1 "Že tri leta uživam izborno Trinerjevo grenko vino, ker ni-i j mam želodca v redu. To vino mi; dosti pomaga. Brez njega sploh! ne morem živeti, ker baš to vino drži moj želodec v redu." Poskusite ga še vi. Zglasite se i v,bližnji lekarni še danes in kupite eno steklenico Trinerja. j Trinerjev olajševalec kašlja! (Triners's Cough Sedative) je| izborno zdravilo zoper prehlad. Ce ga ne morete dobiti v vaši naselbini, pišite nam. Jo-' i seph Triner Co., 1333 S. Ash-j land Ave., Chicago, 111.
Z nožem, je zabodel
Jože Sepič, 19-letni kolarski pomočnik iz Trebnjega, Antona Mišiča, posesijnikovega sina, iz Rožnega vrha obč. Velika Loka. Več fantov je pilo skupaj v Uhanovi gostilni, vas sv. Štefana pri Trebnjem. Sepiču so nagajali, ker je padel s konja, ki ga je gnal napajat. Mi-šič je baje miril. Zaboden je bil v prsi in je na mestu umrl. Sepič se izgovarja, da je bil pijan.
Specijalisti kroničnih
bolezni za moške in ženske.
Zaprtje, neredi v želodcu, ledvicah, mehurju in drugih organov, so navadno znaki bolezni, ki imajo globoko svoje korenine.
Mi ne zdravimo znake, ampak bolezen.
Mi smo opremljeni z najnovej-šemi aparati, katere je znašla zdravstvena veda in naša dolgoletna praksa v zdravljenju.
Nervoznosti, Revmatizma, Slabo spanje in vse krvne, kakor tudi kožne bolezni nam omogoča vas popolnoma ozdraviti.
Za oslabele moške se poslužujemo Dr. Ehrlich-ovega svetovno znanega seruma (606) in pozneje izboljšano zdravilo (914). ne da bi se s zdravljenjem oviralo pacijenta pri njegovih vsakdanjih opravilih.
NAJNIŽJE CENfe. plačate lahko na OBROKE
BREZPLAČNO V as preiščemo strokovnjaško. kakor tudi Vašo urino in Vam damo zdravniški nasvet BREZPLAČNO
Tajnost zajamčena!
Clark Medical Clinic
189 N. Clark St. (Vogal Lake St.)
Ordinira od 9. zjutraj do 8. zvečei Ob nedeljah od 9. zj. do 1. pop.
(2—26)
SEVEDA FOREST CITČANI
i

It

Vedo, da se kupi naj-L boljšo vsakovrstno želez nino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali
karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovr*tno železnino
527 — Main Street.
Forest City, Pa.
(T.)

4

i
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO. ILL. i
t +
+
i
*
+
t
t
+
t
t *

ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE
NEWY0RŠKI ZOBOZDRAVNIK
Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje.
Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetao narejene \— nizke cene.
Zobe pretščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin.
Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St.,
Vogal Robey ceste.
vrtu *wtn#iniifljwtrytnjthiirawvvknii w ww ina w w wv w vu vX
Chicago, 111.
'Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAR 1 KJE DRUGJE, TO NAKEL>lMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim drustvam se pripo-
_ ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot
pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
• ^
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom}, da se spomnijo nas, kadar potre-l -cjo Kako tiskarsko delo.
, Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ožini tista	*
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsa* katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristiL
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DROŽBC EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, DL
Katoliški list v vsako
hišo!
TO JE KLIC VSEH CERKVENIH
PREDSTOJNIKOV TA MESEC.
Ameriški Slovenci zavedajte se, da je zadnji čas, da tudi mi ojačimo svoj tisk. Katoliški dnevnik je naša najnujnejša potreba. Ali veste kako ga lahko dobimo? — Pa prav lahko!
TAKOLE: — TI, KI TO LE ČITAŠ, SE ŠE
DANES ODLOČI IN SKLENI:
1.) Ta mesec v februarju, ki je določen za mesec katoliškega tiska moram pridobiti vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) za list "Amerikanski Slovenec — Edinost!"
2)	Kupil (a) bom eno delnico od Slov. kat. tiskovne družbe Edinost, ki stane $25. in se jo lahko kupi za gotov denar ali na mesečna odplačila po $5. na mesec!
3)	Ako pa delnice ne bom mogel (a) kupiti, bom pa prav zagotovo pridobil (a) vsaj enega (o) ali več novih naročnikov!
In ko to skleneš pojdi takoj na delo, da ta sklep čim preje izvršiš ter tako pripomoreš, da ameriški Slovenci dobimo kar najprej mogoče svoj katoliški dnevnik!
Pojdi na delo še danes — če danes ne gotovo jutri in pridobi listu novega naročnika ter izpolni spodnji kupon in ga pošlji na upravo * "Amerikanskega Slovenca — Edinost," ki stane za celo leto $4. za pol leta $2. in za tri mesece $1.
(IZPOLNITE TA KUPON — IZRE2ITE GA _IN GA POŠLJITE NA UPRAVNIŠTVO!)
AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Cenjeni: — Pošiljam priloženo svoto $..............
za novega naročnika za dobo..............................
kateremu pošiljajte list na sledeči naslov:
Ime:.........................................................
Naslov: ..........................1...................L
Mesto:.................................................
' Podpis pošiljatelja.
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in žeaitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666.
Chicago.
_____