184
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Gradca. — Polkovnik grof Hartenau, bivši bolgarski knez, je obolel te dni v Gradci. Po izreka zdravnikov pa ni baje nevarna bolezen.
Češko. — Neki poljski poslanec je objavil te dni po časopisih pogovor, ki ga je imel z dr. Riegerjem o priliki, ko je obiskal češko razstavo, in ki se je vršil tako le : „Kako Vam ugaja naša razstava", — tako piše Poljak — vprašal meje Rieger. Odgovoril sem mu: „ Nenavadno. Čudim se temu, kar vidim." „In vse to je izključno češko, je naše, je slovansko delo", rekel je na to Rieger. „Škoda, da niso poljski poslanci prišli korporativno na razstavo". „Žal", odgovoril sem mu, „ali razmere so se nekoliko predrugačile v zadnjem času". „To opazujem na svojo žalost", odgovoril ie Rieger ter nadaljeval: „Meni je bila ena najvažnejših nalog, skrbeti za to, da bi vladali med Poljaki in nami najprijaznejši odnošaji, in lahko se hvalim, da se mi je to posrečilo še precej. Dandanes je res marsikaj dragače, ali naj le pridejo poljski poslanci na razstavo, vzprejeli jih bodemo prav srčno. Razstava je, kakor sem uže omenil, izključno slovanska, in dolžni so vsi Slovani, da jo obiščejo ter se je vesele, kajti kar je naše, je tudi njih". S temi besedami je končan bil pogovor.
Ogrsko. — V državnem zboru v Budim-Pešti razpravljajo zdaj o reformi politične uprave na Ogrskem. Ta reforma bo za Ogrsko posebno važua. Do zdaj je bila ogrska uprava municipalna, to je, občine so opravljale tam vse tiste posle, katere opravljajo pri nas politične oblasti. Dolgoletna izkušnja je pa dokazala, da občine niso bile kos svoji nalogi. Samovoljstva, ponever-jenja in druge nerodnosti so se vsak dan godile ter ovirale ves napredek v gospodarskem oziru. Zato je pa ,ogrska vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona, vsied katerega se bode podržavila politična uprava. Večina za ta zakon je vladi uže zagotovljena, ker bo proti njej glasovala samo skrajna opozicijska stranka. Ogrsko ljudsvo čuti živo potrebo, da se preurede odnošaji v tem pogledu, ter je zaradi tega ostala brezuspešna agitacija skrajne opozicijske stranke, ki je na-merjala pripraviti ljudstvo, da protestuje kompaktno proti vladnim nakanam. Celo Kossuthovo pismo, v katerem se je on izrekel odločno proti nameravani reformi politične uprave v smislu vladnega zakonskega načrta, ostalo je glas vpijočega v puščavi.
Francosko. — Minister za notranje reči je predložil francoskemu parlamentu načrt zakona o pokojninskih blagajnicah za delavce. Ta zakon ne sili delavcev,
da bi se morali pridružiti tem blagajnicam, sili pa delodajalce, da bodo   za   delavce,   ki bi se tem blagajnicam pridružili, morali plačevati določene zneske. Razume se pa samo ob sebi, da bode prispevala tudi vlada.   Zakon določuje   namreč,   da   bode moral   vsak   delavec,   ki   bi hotel postati ud   teh blagajnic,   plačevati po   5 cent. za vsak delavnik,   ako   bi hotel dobivati 300 frankov letne pokojnine, 10 cent. pa, aao bi zahteval 600 frankov letne pokojnine.   Delodajalec bo moral ravno toliko plačevati, kolikor njegov delavec.   Država   bode prispevala 2 tretjini skupnega zneska,   ki  ga bosta plačevala delavec in delodajalec.   Plačevanje   se   začne s 25. letom   in   traja 30 let.  Za slučaj   onemoglosti   delavčeve   ia o pravicah družine delavčeve do plačanega kapitala določa ta zakon posebe.
Francozi, Rusi in Nemci. Da se ne godi Francozom slabo v gmotnem oziru, to mora vsak priznati, pa naj še tako smešijo Nemci Francoze, vender je in ostane živa resnica, da so Francozi spretni gospodarji. Prav hudo pa peče sedaj Nemce razstava, ki so jo napravili Francozi v Moskvi. Namen tej razstavi je sosebno ta, da bi seznanili Ruse, posebno pi ruske trgovce s francoskimi izdelki ter si privabili tako mnogo kupcev iz Rusije. Ni pa tajiti, da ne bi imela ta razstava zraven tega tudi političnega pomena, namreč pospeševati francosko-rusko prijateljstvo, ki postaje zadnje čase vedno tesnejše. Umevno je pa, da tako prijateljstva nič kaj ne ugaja Nemcem, ker se boje, da bi se izpolnila vsled njega vender le prej ali slej želja Francozov^ povrniti Nemcem vsaj nekoliko, kar so jim dolžni iz nemško-francoske vojske. Uže delj časa se je govorilo* da bode ruski car obiskal Moskvo in počastii s svojim obiskom tudi f;ancosKo razstavo v Moskvi, Ko se je pa raznesla vest, da bode car sicer obiskal Moskvo, a si ne ogledal francoske razstave, bilo je vse nemško časopisje polno razlag, strinjajočih se v tem, da je ta carjeva namera velikanska moralna zaušnica francoski razstavi pa tudi francoski diplomaciji, ter pripisovali so temu odloku eminentno politično važnost. Ali car je za svojega dvadnevnega bivanja v Moskvi obiskal tudi francosko razstavo in se neki prav prijazno vedel nasproti francoskim raz8tavni*om. Mi sicer ne vemo, ali je pripisovati temu obisku kak važen političen pomen* ter prepuščamo take sodbe onim, ki slišijo travo rasti na političnem travniku — čudoa se nam le zdi pisava nemškega časopisja, ki je videlo, dokler je bila govorica* da ne bode car razstave obiskal, v tej nameri neizrečena politično važnost, toda danes, ko se je vender le izvršil obisk, odreka jo popolnoma. Ta zmešnjava v pojmih dokazuje nekak strah, ki ga imajo Nemci do irancosko-ruske zveze, ako bi se sploh kedaj sklenila.