Skadrsko jezero — jezero solza. (črnogorska narodna pripovedka). Ko je Bog huclobne angele palinil iz nebes, ker so bili odrekli v svojem napuuu pokorščino \rsemogoSoemu, se je Gospod namenil, vprašati svoje nebeško prebivalce, česa si zelijlo, I.n zbral jib je ofcrog svojega prestola ter z očetovsKO oriiaziiost]o vsakega posebej vprašal: ,,Reci mi, dete, česa. si želiš?" In tedaj so vsi, razen enig same "duše, oilgovorili: ,,Kar Bog stori, vse prav stori. Boili livaljeno njegovo ime in delo njegovo!" Edina, ki se slavospeva ni udeležila, je bila razkošna vila-povodk"inja Vilja. Bogat ven.ec zlatib las ji je objemal cvetoči obraz, a, njene g.loboke, temnoraoclre oči, so žarele z ognjem vefine mlailosti. Med vsemi temi seralinskimi prikaznimi je edino oaa zilru' ževala v sebi božjo iii zemsko railino. ,,Samo eno željo iniam", se ,je oglasila z neclolžnim smeliljajem na licu, ki bi bil vsakega drugega, razen Boga, oftaral. ,,Želela bi si drugacnih las in oČi.. VeCni Bog, ld si tako dober, daj inojim očem barvo terane uo-ei in enako tudi mojim lasem, znak mofii in srfinosti!" ,yBlodna duša! Zernska zapeljivka!" jo je prekinil Bog ter se obrnil od vile iii zlokobine gube so izorale njegovo gladko čelo^ Tedaj je nesrečni Vilji zalil modre ofii potoksol- za, ld ni ye6 usabnil. Skozi tisofie in tisoče let ji je lil iz oci, se stekal doli ua zemljo in tvoril jezero Osk»dar» (,Tako iraenujejo Turki jezero pri Skadru.) In odsibdob so vselej na dan zagre&ka povodne žene na kresno no2, ko tajne prik.azni snujejo svoje spletke, vicleli naši predniki vleti se po tleli okrog jezera belo ognj&no žensko postavo. Na]p?ognmiiejSi so pa trdili, 3a so jo videli bridko plakajočo in da je bil tok solza, ki so ji lile iz oU, tako ino&an kakor stu(ienec iz gorske skale. Nekog pa, krasnega dne, Eo je solnce s svojimi zlatimi ž.arki veselo sijalo na aemljo, se je sklonil Gospod k zemlji, miorda tako, katkbr se dobri oče skloni nad zibelko svojega sinčka. Pa ko rau je pogle'd padel na Skadrsko jezero, je bil kar oearan o'd jasne močlrine njegovili voda. ,,.Oj, glejte si no, ta Barokrasni kot zemlje, ki doslej nisem večlel zanj", je strme zaklieal Bog. „0, Gos|x»'d, mar si pozabil uboge Vilje, ki si jo v svoji pravifini jezi za njeno ^nelo nečimurnost Kaznoval?" g.a je vprašal najvišji dostojajnstvenik nebeŠke družine, ,,Zdaj se spominjam", je dejal Bog in bolesten izraz n\u je ob&enSil lice. ,,Uboga mala Viija! Brž jo sem pokliči!" LJrno se je prikazala Vilja pred Bogom. Njene oci so bile izpremenjene v dva studenca solza. ,,Uboga mala nagajivJča", je refcel Bog s soCut- nim smeffljajem, ,,'drago si plaCala svojo krivdo! Vracam ti vid. No, zdaj poglej dol na zemljo. Kaj opaziš tam?" .,Veliko jezero vidira, obdano z visokimi gorarai. Dv-e reki se izlivata v je^zero, a bregovi so obrobljeni z zlatiin pasom, z zreJim žitnim klasjem in z rumenimi koruznimi palicami. Kakor rosa jasna, lcakor kri. stal prozorna je mo'dra voda v jezeru, in zlato kla,sje se ziblje po poljubi mirnega vetri6ia,! Mojster, Kako rada bi vse sVoje dni, c<?lo veSnost, preživela sredi te krasote!" ,,,Torej, Suj, Vilja; Močlra in zlata barva tam doli je tista, ki si jo svoj oas zavrgla. UBi se Iz tega in nik-dar ne pozabi, 'da je vse, kar je Bog ustvaril, krasno in sveto!" Vilja, ki ji stoletna žalost in solze od njene lepote niso niče&ar uplenile^ se je ponižjio prildonila pred Bogom, a ni črhnila besedice, ker se je bala, da ne bi rekla ve<5, negp je treba. ,,Tn sedaj", je dalje govoril Gospod, ,,se ti nebote izpolnijo tvoje želje. Darujem ti Slkailrsko jezero, odpravi se v svojonovo diomovino. Njegova jasna glaclina te ne prepriča samo o tvoji krasoti, ampak te bo tucli vsak trenutek spominjala na božjo popolnost!" In tedaj si je Vilja, iznova se priklonivši, pripela zlati žar.ek k pasu in se je na lalnio spu&Sala na z>emljo. Bou in ysa nebe&ka druzina so bojefie zrli za njo tako dolgo, dokler ni izginila v valovib skadrskega jezera, ki je tako modro Eakor njene oči.