PRIMORSKI DNEVNIK “ostrima piaeana v gotovim p_______________n m •. Abb postale I gruppo " LiCIia 35 IlF TRST, petek 23. februarja 1962 Nova vlada se bo predstavila parlamentu 2. marca Fanfani in vsi ministri nove vlade so včeraj prisegli pred Gronchijem Jutri bo prva seja ministrskega sveta, na kateri bodo imenovali državne podtajnike - Komentarji domačega in tujega tiska - Radikalna stranka in levica PLI odobravata in podpirata novo politiko - Seja vodstva KPI (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Danes dopoldne so člani nove vlade prisegli pred predsednikom republike Gronchijem: najprej je prisegel, ločeno, Fanfani, nato pa zapovrstjo vsi ostali ministri. Prisega se glasi: «Prisegam na svojo čast, da bom zvest republiki, da bom lojalno spo-stovai ustavo in da bom izvrševal svoje funkcije ministra državnega tajnika v najvišjem interesu naroda.» Pred prisego so si ministri izmenjali običajna voščila; še posebno prisrčno Je bilo srečanje med zunanjim ministrom Segnijem in novim ministrom državnega proračuna La Malfo: ko mu je stisnil roko, mu je Segni želel «Dobro, u-spešno delo!* Paslanska zbornica se bo se- stala na zasedanje prihodnjega 2. marca z naslednjim dnevnim redom: ((Sporočilo vlade»; Istega dne, poldrugo uro kasneje (ob 18) pa bo zasedal senat. tra. Glasilo PSI «Avanti!» piše med drugim: «Oviri, ki ju je bilo treba premostiti, sta bili: program in sestava vlade. Kar zadeva prvo. so se po. gajanja zaključila pozitivno...; glede druge pa seznam nove vlade ne predstavlja nobenega presenečenja. Očitna je, v primeri s prejšnjo vlado, razlika v sestavu nove vlade, ki je ne označuje le prisotnost petih socialdemokratskih in republikanskih ministrov, ampak tudi izločitev največjih demo-kristjansikih nasprotnikov leve. ga centra. Izjema je le Andreotti... Toda to zatrdno ne krepi vlade... Moč nove vlade pa je v gospodarskih mi- Prva seja nove vlade bo prihodnjo soboto, na kateri bodo imenovali državne podtajnike. Oglejmo s[ na kratko, kako ir iUji, th* reagi‘ I nlstrrtvih, ha čelu katerih se ral na novo vlado levega cen-1 nahaja, kot minister državne- .............................. .................... Ben Bela poziva narodni svet naj odobri sporazum s Fronti jo Zasedanje narodnega sveta alžirske revolucije se je začelo včeraj v Tripolisu - Fares bo kmalu izpuščen? - Poziv normandijskih škofov - Novi atentati v Alžiriji TUNIS, 22. — Tunizijski ra dJ° je sporočil, da je alžirska ylada imela danes enourno selo v Tripolisu. Popoldne pa s° se v prostorih libijskega Parlamenta sestali člani narodnega sveta alžirske revolucije, ua razpravljajo o francosko-alžirskem sporazumu. Narodni 5vet šteje 52 članov, in v njem 80 člani vlade, vojaški poveljniki ter civilni funkcionarji, ki delujejo v Alžiriji. V poučenih krogih v Tunisu izjavljajo, da bo bivši pred-Sednik alžirske skupščine Fa-res, ki je sedaj zaprt v Fran-®'li, kmalu izpuščen. Baje pričakujejo njegov prihod v Tu-bis prve dni prihodnjega ted-?.a, da se sestane s člani alžirske vlade, ki se bodo verzno vrnili v ponedeljek v . V istih krogih izjavljajo, da j® Ben Heda pred odhodom J Tripolis sprejel advokata “en Bele, ki mu je prinesel njegovo pismo. Ben Bela baje Priporoča članom narodnega •»., naj odobrijo francosko-slžirski sporazum. Pozornost pariških političnih Krogov je sedaj obrnjena v tripolis. General de Gaulle je P® včerajšnji seji vlade, ki je odobrila sporazum, imel celo *rsto razgovorov. Sprejel je Predsednika narodne skupšči-j)e> s katerirp se je dolgo raztovarjal. Obiskala sta ga za-Iem notranji minister Roger in generalni delegat v -“žiriji Jean Morin. Ta dva ,ta mu poročala o varnostnih točno število žrtev. l,lt»! &e je pravzaprav v Tur-'•‘Jt zgodilo, še ni moč točno jPrečati. Doslej se je zvedelo SJPo to, da so po ankarskih nn iah tanki. da so vsa Javna j*°siopjia močno zastražena, da "! vrhovno vojaško poveljstvo J*azaio aretirati več mladih *stnikov, da je bil aretiran le rej poveljnik vojaške šo-v Ankari, pozneje pa še rtjovpi poveljnik orožništva, r?veljnik 28. divizije v An-SSita poveljnik nekega lepkega oporišča prav tako h* Področju Ankare. Trdi se, u* Je v vojaški akademiji iziti u*lnU upor, ki so ga oddel-nii°r°žništva zadušili. Povelj-u* akademije Je baje eden aiolt voditeljev protivladne n, c,Je Zdi se, da sta predsed-hl-tt republike general Gursel Predsednik vlade InSnu nisu iasno preprečila zarot-lj^° akcijo, ki se je priprav- a *- -x —x Zah tnos,h med Vzhodom in dv'10dOm P* s,a n°va znaka Hj*1 Prvi se tiče zadeve Ade-louerjevega nejasnega predli,?,? 0 “konferenci Vzhod-Za-tadn- 2unanjih ministrov«. U-IJev1 zahodnonemški pojas-m^Va ci tega predloga so sa-ka*r V zadnjih 24 urah dali tlve ((pojasnili«. Verjetno oj “e bomo oddaljili preveč Arniče, če rečemo, da je ei>aUer vedno z nezaupa- ga Je podpiral de Gaulle, ki je ta sondiranja skušaj celo preprečiti. Stari kancler se boji, da bi razgovori imeli za posledico spremembo sedanjega stanja v Nemčiji. V okvir te namerne nejasnosti zaradi takega stališča spada tudi nejasni zahodnonemški odgovor na sovjetsko spomenico, ki pa kljub temu pušča odprta vrata za morebitna poznejša pogajanja. Drugi znak je Carapkinovo nenadno sklicanje seje konference za prekinitev jedrskih poskusov in njegova izjava, da sovjetska vlada predlaga, naj bi razpravo o prekinitvi Jedrskih poskusov prenesli na razorožitveno konferenco kakor so svoj čas predlagale ZDA in Anglija. Na poznejši tiskovni konferenci pa je Ca-rapkin poudaril zlasti, da njegova vlada ne bo zahtevala samo prekinitev poskusov temveč sporazum za popolno odpravo jedrskega orožja, zalog in sredstev za prevažanje atomskih bomb — vse v okviru splošne in popolne razorožitve. Gre torej za bolj ali manj jasne poskuse zbližanja in v la okvir lajhko zajamemo še prve (politične« posledice Glennovega poleta. Po brzojavki Hruščeva, ki je v čestitki Kennedyju predlagal sodelovanje pri razlskavanju vesolja, in po neprikritem zadovoljstvu, ki ga Je povzročil ameriški polet v Moskvi, se namreč lahko ugotovi, da je kljub vsej konkurenci najnovejši vesoljski polet bolj zbližal kot pa oddaljil obe svetovni vesoljski sili, saj v ZDA predvidevajo komaj za prihodnje leto polet z 18 krogi okrog Zemlje. P°v, zlasti v Alžiriji, se stvari razvijajo po določenih načrtih. Nad 100.000 mož je sedaj zbranih v Alžiru, Oranu, Boni in Costantini. V Alžiru se nadaljujejo preiskave v posameznih delih mesta. V Oranu je vrhovni poveljnik v Alžiriji general Ailleret med svojim včerajšnjim obiskom dal drastična navodila. General Katz, ki je znan za izredno zanesljivega, je bil imenovan za poveljnika avtonomnega sektorja v Oranu. Čeprav se ne ve. kaj namerava storiti OAS, kažejo njene številne akcije, da namerava nadaljevati teroristično dejavnost in da ne misli tvegati novega upora. O tem priča tudi dejstvo, da se je v zadnjem času močno povečalo število atentatov in ugrabitev. V Alžiru in Oranu je danes do večera bilo ubitih 17 ljudi, Samo v Alžiru je bilo izvršenih 28 atentatov, pri katerih je zgubilo življenje 11 ljudi. V Oranu pa so fašisti v raznih delih mesta povzročili nerede ter napadali domačine nastopila je vojska z oklepnimi vozili. V Alžiru so ultrasi ubili pet poštarjev, zaradi česar so poštni nameščenci takoj proglasili stavko. Fašisti so po alžirskih zidovih nalepili lepake v raznih jezikih, s katerimi ostro napadajo de Gaulla. Zvečer so iz vojaških krogov javili, da je bilo na vsem alžirskem ozemlju ubitih danes 31 ljudi, ranjenih pa 61 med številnimi atentati. Skupno je bilo izvršenih 61 atentatov. Notranje ministrstvo je danes odredilo, da bodo za potovanja v Alžirijo odslej veljavna samo posebna dovoljenja policijske prefekture, ki bodo izdana po 22. februarju. Zaradi tega ukrepa niso mogli danes številni potniki odpotovati z letali v Alžirijo. Francoski škofje v Normandiji, ki so se zbrali na pokrajinskem zborovanju, so objavili poslanico, s katero odločno obsojajo sleherno nasilje atentate in ugrabitve. Med’ drugim pravijo, da je treba taka dejanja ((dvakrat obsoditi, t. j. v imenu naravnega in osnovnega prava ter v imenu verskih načel«. ----«»--- Titove čestitke Johnu Kennedyju BEOGRAD, 22. — Predsednik republike maršal Tito je ob uspehu podpolkovnika J. Glenna čestital predsedniku ZDA Kennedyju z naslednjo brzojavko: .Ob uspehu poleta podpolkovnika Glenna v vesolje dovolite gospod predsednik da vam in narodu ZDA pošljem iskrene čestitke za to najnovejšo pridobitev ameriške znanosti z željo, da bi tudi ta velik uspeh služil zbližanju med narodi. ga proračuna gospodarskim načrtovanjem, i-.a Malfa, ki je — kakor predsednik vlade, — iskren pristaš politike javne pobude za urav. novešen razvoj gospodarstva... Očitno je, da poleg novega, ki se poraja, ostajajo odpori starega, in naloga socialistov bo skrbeti za to, da se proces napredovanja ne bi zaustavil«. Glasilo KPI ((Uinitš» piše med drugim: ((Ohranitev Andreottija kot obrambnega ministra, hkrati s potrditvijo Se-gnija kot zunanjega ministra, predstavlja na zelo jasen način nadaljevanje atlantske linije v njeni najbolj togi obliki: jamstvo, torej, desnici znotraj KD in izven nje ter Obveza glede usmeritve zunanje politike, ki se zelo slabo sklada s Fanfaniju pripisanimi nameni revizije na terenu pobude v korist mednarodnega po. mirjen ja«. Desničarski in fašistični tisk je seveda poln žolča. Začudilo pa je tudi pisanje »Messag-gera», ki je bil do nedavnega zelo blizu Moru. Ta list obža-. «luje, da Fanfani ni dal zelo ostre protikomunistične izjave, «kakor da bi bilo treba plačati določeno ceno za obljubljeno podporo PSI«. Hkrati smatra za mlačno izjavo o atlantski lojalnosti: «Nova vla. da — če hoče biti komunistom nevšečni levi center — mora v parlamentu govoriti jasno, brez dvoumja in brez mentalnih pridržkov; govoriti mora tako, kakor je vedino govorila«, kajti drugačna vlada, «ne bi imela dolgega življenja«. Angleški liberalni dnevnik j ((Guardian« pravi med drugim, I da gre za ((eksperiment, ki iz- ‘ pričuje — tudi v primeru, da bi propadei — svobodo, ki jo uživata Italija in Evropa pri odločanju o svoji usodi«. Leo Wollenborg zatrjuje v ameriškem dnevniku «Washington Post«, da pomeni nova vlada ((mejnik v zgodovini sodobne Italije«. «New York Times« in «New York Herald Tribune« pa zlasti poudarjata, da pomeni prisotnost Segnija in Andreottija v novi vladi, da se Italija ne bo oddaljila od dosedanje politike zvestobe atlantskemu zavezništvu in skupnemu tržišču. Vodstvo in tajništvo radikal, ne stranke je danes izdalo sporočilo, v katerem izraža po tej plati svoje zadovoljstvo, da so stranke nove parlamentarne večine sprejele za svoje nekatere rešitve vprašanj, ki jih je nakazala radikalna stranka, hkrati pa pripominja, da amolk glede drugih bistvenih plati demokratičnega življenja dežele; nezadostna pojasnila glede prosvetne politike in že sestava sama nove vlade še ne dopuščajo pozitivne sodbe, brez pridržkov«. Levica PLI, ki je zbrana okrog gibanja ((liberalna demokracija« pa izraža «veliko zadovoljstvo nad sestavo nove vlade, izhajajoče iz doseženega sporazuma med strankami nove parlamentarne večine« in dodaja, da gre za ((zgodovinsko važne politične dogodke, ki jih vodstvo PLI slepo in s predsodkom odklanja, medtem ko jih liberalna levica sprejema in odobrava, v popolni doslednosti z bitko za radikalni politični, gospodarski in socialni razvoj dežele, ki jo vodi že leta«. Sporočilo napoveduje za 25. t. m. vsedržavno zborovanje ((Liberal. ne demokracije« v Rimu, na vzporednim katerem bodo izjavili svoje za. upanje novi vladi, ((zavrnili sedanjo politično usmeritev PLI in javno zavzeli stališče odkrite podpore novi politični večini, ki je izrazila novo vlado in jo podpira«. Danes se je sestalo vodstvo KPI pod predsedstvom Togliat. tl ja; na dnevnem redu je bila ((izmenjava misli in pripombe o formiranju nove vlade ter vrsta notranjepartijskih vprašanj«. Razpravljali so d° večera, sporočila o seji pa niso izdali. Parlamentarna odbora in parlamentarni skupini KPI so pooblastili, da tolmačita stališče stranke do nove vlade, ko se bo predstavila parlamentu. A. P. Vprašanje jedrske razorožitve pred razorožitvenim odborom? v Sovjetski delegat v Ženevi je včeraj deloma sprejel zahodne predloge Odgovor Hruščeva Kennedyju in Mac Millanu glede konference na vrhu - 44. obletnica sovjetske vojske in letalstva WASHJNGTON, 22. — Ameriški državni departma javlja, da je Hruščev odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal Kennedy 14. februarja in s katerim je odklonil predlog, naj bi se ženevske konference o razorožitvi udeležili najvišji predstavniki osemnajstih držav članic. V poučenih krogih pravi jo, da odgovor ne prinaša nič novega in da znova predlaga konferenco na vrhu. Baje dopušča Hruščev tudi možnost, da gre v Ženevo, tudi če bosta Kenne-dy in Mac Millan še dalje odklanjala udeležbo na konferenci. Kakor poročajo iz Londona, je Hruščev poslal tudi Mac Millanu odgovor na podobno pismo, kakršno je bilo Ken-nedyjevo. V Ženevi je bila danes nova ožja seja konference za prekinitev jedrskih poizkusov. Pobudo za današnjo sejo je dal sovjetski delegat Carap-kin, ki je izjavil, da je upal, da se bodo pogajanja lahko nadaljevala. • Sovjetska zveza meni, da je edina rešitev, da se doseže konec jedrskih poizkusov, prepustiti sedaj zadevo raz-crožitvenemu odboru«, je izjavil sovjetski delegat Carapkm. Pripomnil je, da se je Sovjetska zveza odločila za to po številnih brezuspešnih poizkusih, da bi se nadaljevala pogajanja v Ženevi. Sovjetski predstavnik na ženevski konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov je torej sprejel angleško-ameriško tezo, naj bi razpravo o tej zadevi prenesli v razorožitveni od-bdr, ki se bo sestal 14. marca v Ženevi. Toda, medtem ko obe zahodni vladi trdita, da je to potrebno, ker ni nobene podlage za diskusijo, je sovjetski delegat Carapkin izjavil, da je Sovjetska zveza prepričana, da je njen predlog o moratoriju pod domačim nadzorstvom dobra podlaga za diskusijo. Na tiskovni konferenci je Carapkin na vprašanje ali sovjetski predlog pomeni konec jedrske konference, odgovoril, da je še vedno vse odvisno od Zahoda. Sovjetska zveza bi bila pripravljena nadaljevati pogajanja, toda na podlagi svojih predlogov. Carapkin je dalje izjavil, da je sovjetska vlada prepričana, da je za rešitev tega vprašanja potrebna radikalna rešitev. Sovjetska zveza ne bo zahtevala samo prekinitev jedrskih poizkusov, temveč bo sedaj zahtevala sporazum za popolno odpravo jedrskega orožja, odpravo njegovih zalog in sredstev, ki lahko prevažajo jedrske bombe, in to v okviru splošne in popolne razorožitve. Ob 44. obletnici sovjetske vojske in mornarice sta generalni inšpektor ministrstva za obrambo maršal Jeremenko in pomočnik obrambnega ministra ter poveljnik oboroženih "...............m.....mini.,............................. Nov poskus državnega udara v Turčiji proti koalicijski vjadi_ Ismeta Inonuja Upor se je začel v vojaški akademiji v Ankari - Tanki po ankarskih ulicah - Več častnikov aretiranih - Poziv predsednika republike vojski - Uporniki so zahtevali razpustitev stranke pravice, ki je naslednica Menderesove stranke ANKARA, 22. — Danes okoli 15.30 Je 500 vojakov zavzelo položaje v parku predsedstva republike. Pozneje so vojaki v polni bojni opremi obkolili vojaško šolo, poslopje parlamenta in poslopje ministrstva za obrambo. Vrhovno vojaško poveljstvo je odredilo celo vrsto premestitev v višjih kadrih vojske. Vlada je imela danes dolgo sejo, ki je trajala 5 ur in pol. V poučenih krogih pravijo, da so današnji ukrepi vrhovnega vojaškega poveljstva preprečili poizkus državnega udara. Vsa javna poslopja so nocoj močno zastražena. Nekateri trdijo, da je v vojaški šoli izbruhnil upor, ki so ga oddelki orožništva' zadušili. Vojaški helikopterji so nocoj večkrat leteli nad poslopjem šole in nad palačo predsedstva republike. Pred številni' prevzelo nadzorstvo nad oboroženimi silami ter aretiralo več mladih častnikov. Letalstvo pa odklanja sodelovanje pri vsaki akciji za zrušitev vlade, ki ji predseduje Inonu. Poveljnik vojaške šole v Ankari Talat Aydemir, ki so ga aretirali, velja za enega od voditeljev akcije za pritisk na vlado, da bi razpustila ((stranko pravice«, ki je duhovna dedinja Menderesove stranke. Zarotniki so baje imeli v načrtu deportacijo Inonuja na otok Marmara in sestavo vlade tehnikov, civilistov in vojakov. Akcija vojaškega poveljstva je omogočila zadušitev zarote. mi javnimi poslopji stražijo mešani vojaški oddelki, sestav- issj'"*-'**’ —»■" -S3rwwratjs Nocoj so se po ankarskih "rri, •„ ’ , Predsednik republike gene- so se v predsedniški palači se-ral Gursel je govoril nocoj ; stali turški politični voditelji l vojaške akademije, medtem ko !- S n SP v nraHcorlniSb; po radiu in pozval turške častnike, naj ne poslušajo oseb, ki jih hočejo varati. Pripomnil je, da bi vsak njihov zgrešen korak lahko povzročil novo nesrečo, in je poudaril, da je bila vojska vedno na strani zakonitosti. Dalje je Gursel izjavil, da se vse turške politične stranke strinjajo o zakonitosti revolucije od 27. maja. Že en teden so se v Turčiji opažali znaki krize. Poslanci so se v majhnem številu udeleževali sej v parlamentu. Včeraj je bilo med razpravo o zunanji politiki navzočih le okoli sto poslancev. Nekateri, trdijo, da gredo važna vprašanja mimo njih in da vlada «ni sposobna vladati«. Vrhovno vojaško poveljstvo je spet iiiiiimimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaradi potresa Dokončno ugotovljena škoda v Dalmaciji Brez strehe je ostalo 15.000 ljudi Novembra volitve v Avstriji? DUNAJ, 22. — Zatrjuje se, da je avstrijski notranji minister predlagal obema strankama vladne koalicije, naj bi nove volitve bile 11. novembra. Štiriletna doba parlamenta poteče spomladi 1963. Toda hkrati poteče tudi šestletni mandat predsednika republike. Zato predlaga notranji minister, naj se izognejo istočasnim volitvam in naj dolo-. podlagi neuradnih podatkov je čijo parlamentarne volitve nacionalistična stranka na pred potekom mandata. I Malti, ki jo vodi George Borg BEOGRAD, 22. — Po podatkih, ki so bili sporočeni na današnjem zasedanju sabora Hrvaške, je nedavni potres na makarskem in dubrovniškem področju učinil 3256 stanovanj, 20 šol, 1272 cistern za vodo, 12 zdravstvenih ustanov ter 41 zadružnih domov in kinodvoran. Poleg tega je poškodovanih 15.000 stanovanj, 2300 cistern, 98 šol in večje število drugih objektov. Okrog 15.000 ljudi je ostalo brez strehe. V splošni akciji za pomoč prizadetim krajem so na Hrvaškem zbrali nad 600 milijonov dinarjev. S svoje strani je zvezni izvršni svet, kot smo že poročali, dodelil prizadetim krajem Dalmacije in Hercegovine dve milijardi in pol dinarjev. Volitve na Malti LA VALLETTA, 22. Olivier, dobila pri ponedelj-skih volitvah 46 odstotkov glasov, medtem ko jih je laburistična stranka, ki jo vodi Mintoff, dobila 33 odstotkov. Mintoff je sinoči izjavil, da je intervencija katoliške cerkve prinesla nacionalistični stranki nepričakovano zmago. Obtežil je nadškofa na Malti, da je izvajal odkrit moralen pritisk na katoliško prebivalstvo, s tem da je razglasil za smrtni greh glasovanje za laburistično stranko. »Kolonialna uprava, je pripomnil Min-toff, je delovala ob tesnem sporazumu s cerkvenimi oblastmi«. Med volilno kampanjo je katoliška cerkev skupno s petimi drugimi strankami vodila akcijo proti laburistom. Nadškof je v nedavnem pastirskem pismu obtoževal laburistično stranko da je protika-toliška in protiklerikalna, ter je pozival katoličane, naj glasujejo proti njej, «da se ne zgodi to, kar se je zgodilo katoličanom na Kubi«, in voditelji oboroženih sil, da razpravljajo o vedno večji napetosti v deželi. Navzoči so bili tudi načelnik glavnega štaba oboroženih sil general Cev-det Suna.v, voditelj stranke pravice Gumuspala, ki sodeluje z ljudskimi republikanci v koalicijski vladi, ter voditelji narodne republikanske stranke kmetov in stranke nove Turčije. Zvečer so kadeti vojaške a-kademije skupno z oddelki o-■klepnih enot izvršili pohod po ankarskih ulicah. Zasedli so zatem radijsko postajo v Ankari, ki je pet kilometrov izven mesta. Ob 20.45 so prenehale radijske oddaje. Pozneje so letalske enote obkolile poslopje in zasedle prostore radijske postaje ter prostore glavne pošte. Kmalu zatem so se spet začele radijske oddaje s pozivom pred-sednika vlade Inonuja prebivalstvu, naj bo mirno. Toda kmalu zatem so bile oddaje znova prekinjene. Ob 23. uri je bilo v Ankari vse mirno. V zahodni Anato-liji pa je baje prišlo do spopadov med pripadniki letalskih sil in pripadniki pehote. Zvedelo se je tudi, da so a-retirali vrhovnega poveljnika orožništva, poveljnika vojaške akademije v Ankari, poveljnika 28. divizije v Ankari in poveljnika nekega letalskega oporišča na področju Ankare. Po zadnjih informacijah je bil položaj okrog polnoči naslednji: del vojske baje zahteva razpustitev parlamenta, čistko v političnih strankah z izločitvijo elementov, ki so bili zvesti Menderesu, in razpustitev stranke pravice. Del letalskih sil in pomorske sile pa baje podpirajo predsednika vlade Inonuja in se zavzemajo za rešitev vseh vprašanj po demokratični poti. Kopenske sile pa zahtevajo izpustitev aretiranih častnikov. Zvečer je bilo v Ankari, ki je pokrita s snežno odejo, vse mirno. Po ulicah še vedno krožijo vojaške patrulje in stražijo na strateških točkah. Do sedaj ni bilo nobenega incidenta. Voditelji štirih političnih strank, to je predsednik vlade Inonu, ki je predsednik ljudske republikanske stranke, general Gomuspala, ki je piedsednik stranke pravice, predsednik stranke nove Turčije in predsednik republikan. ške narodne stranke kmetov so objavili skupno izjavo, v kateri pravijo, da mir v deželi motijo «nekatera gibanja, ki pripravljajo tla za struje skrajne levice in čakajo sa mo priložnost, da uničijo naš obstoj«. Izjava poudarja, da se štiid politične stranke stri-njajo, da je podlaga zakonitega reda revolucija od 27. maja 1960. Stranke zaupajo v budnost in patriotizem vojske. To Izjavo so oddajali po carigrajskem radiu ker je bil kabel, ki veže oddajnik s sedežem radia, prerezan. Kadeti vojaške šole so pred svojim pohodom po mestu zahtevali od vlade razpustitev parlamenta in preklic ukazov o premestitvi nekaterih častnikov. Vlada je te zahteve zavrnila. Načelnik glavnega štaba oboroženih sil general Su-nay je govoril po radiu in trdil, da so tuje in sovražne radijske postaje imele oddaje, namenjene turški vojski. Do-dal je, da je vojska ponosna na novo ustavo in da je vla-da sklenila sprejeti vse ukrepe zaradi «nekaterih dogodkov v deželi«. Robert Kenncdy v Berlinu BERLIN, 22. — Ameriški pravosodni minister Robert Kennedy je prišel danes iz Rima na dvodnevni obisk v zahodni Berlin. Na letališču sta ga sprejela Kennedyjev predstavnik general Lucius Clay in zahodnoberlinski župan Brandt. Kennedy je pre-bral poslanico ameriškega predsednika, v kateri ta zagotavlja, da bo ameriška vlada ((podpirala svobodo in mir v prihodnjih letih«. Nocoj je Kennedy govoril na berlinski univerzi in ponovil, da bo ameriška vlada spoštovala obveznosti do zahodnega Berlina ter da ne bo dovolila, da bi se okrnila zahodna navzočnost v Berlinu in da bi se oviral prost dostop do tega mesta. V Berlin je odpotoval iz Pariza tudi mlajši brat ameriškega predsednika Edward Kennedy. sil varšavskega pakta Grečke izjavila, da vsebuje sovjetska vojska tudi raketne enote, ki lahko sestrelijo, v kateri koli višini letala, ki bi prodrla na sovjetsko ozemlje. Jeremenko je dalje izjavil, da raketne enote lahko dosežejo z raketami koteri koli kraj na Zemlji. Sedaj je v Sovjetski zvezi okoli 2000 takih enot. Sovjetska protiletalska obramba se je zelo izboljšala in ena ali dve od teh raket zadostujeta za sestrelitev letala, ki bi prodrlo nad sovjetsko ozemlje. Vrhovni poveljnik sovjetskih raketnih enot maršal Moska-lenko je izjavil, da je Sovjetska zveza rešila vprašanje protiraketnih izstrelkov. To pravi v članku, ki je objavljen v •Izvestjih«, in dodaja, da so sovjetski voditelji posvetili posebno pozornost okrepitvi protiletalske obrambe. Dalje pravi Moskalenko, da so sovjetski jedrski poizkusi v lanski jeseni potrdili, da sovjetska raketna moč lahko • uniči vsakega napadalca, naj bo to kdor koli«. Vrhovni poveljnik kopenskih sil maršal Cujkov pa je izjavil da temelji sovjetska o-bramba sedaj na protiletalskih raketnih silah, ki delujejo s sodelovanjem lovskega letalstva. Minister za obrambo maršal Malinovski je izjavil, da se je moč sovjetske vojske v veliki meri povečala, kljub zmanjšanju števila vojakov. --------------«»--- Otvoritev naftovoda ZSSR-Češkoslovaška BRATISLAVA, 22. — Ob udeležbi številnih političnih in diplomatskih osebnosti, med katerimi so bili tudi češki predsednik vlade Novotny, minister za kemijo Pucik in sovjetski veleposlanik Zimjanin, so v slovaški prestolnici BratL slavi odprLi naftovod, ki povezuje področje Volge s tem mestom. 3 t. m. je pritekla ruska nafta do rusko-češke meje, danes pa so odprli 4.500 kilometrov dolg naftovod, ki dostavlja dragoceno tekočino do češkoslovaško - avstrijske meje. Na slovesnosti je spregovoril predsednik vlade Novotny in med drugim napadel albanske voditelje, ki se ((dela'0, da so komunisti in marksisti, medtem pa napadajo ideološke temelje sovjetske zunanje politike. Glasniki podobnih napadov so sedanji voditelji albanske stranke dela, ki se zagrizeno drže pozicij skrajne levice in dogmatizma. Toda še bolj čudno, da oni napadajo miroljubno koeksistenco, borbo za splošno in popolno razorožitev in zamisel, da je moč preprečiti nov0 vojno«. Ko je govoril o češkem gospodarstvu je kritiziral porazno stanje v kmetijstvu jn živinoreji in odkrito priznal, da so bili končni rezultati lanskega leta še slabši od tega, kar so itak predvidevali v lanskem novembru. .................................■■••■••im....„.. Nejasen Adenauerjev odgovor na spomenico sovjetske vlade Bonnska vlada izreka željo po izboljšanju odnosov s 51, toda zavrača priznanje dejanskega stanja - Vznemirjenje na Zahodu zaradi Ade-nauerjevega predloga za konferenco zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda čijo. Naša želja je, naj bi iz-1 verzijo. Izjavil je, da kancler menjava pogledov, ki se je se-1 nikakor ni mislil, da bi mo-daj začela, pripeljala bliže k ' temu smotru«. Bonnska vlada BONN, 22. — Danes so v Bonnu objavili vsebino odgovora bonnske vlade na sovjetsko spomenico od 27. decembra. Bonnska vlada izreka željo po izboljšanju odnosov med Zahodno Nemčijo in SZ in dodaja, da želi mirno rešiti vse politične spore. V prvem delu pravi bonnska vlada, da se strinja s sovjetskim stališčem, da je treba iz politike izločiti vse, kar lahko prinese nevarnost oboroženih spopadov, ali pa lahko poslabša že napeti mednarodni položaj. Bonnska vlada se izreka za izvajanje splošne in nadzorovane razorožitve in dodaja, da bi rešitev nemškega in berlinskega vprašanja odprla pot sporazumu za razorožitev. V drugem delu pravi nemška spomenica, da evropsko skupno tržišče ni naperjeno proti državam sovjetskega bloka in poudarja, da »aktivno sodelovanje držav Vzhodne Evrope z ogromno močjo skupnega tržišča bi lahko koristilo vsem, in zlasti izvajanju velikih gospodarskih programov v Sovjetski zvezi«. Toda ta rezultat bo mogoč, dodaja spomenica, samo po rešitvi nerešenih političnih vprašanj«. Tretji del se tiče predloga v sovjetski spomenici glede normalizacije odnosov med Zahodno Nemčijo in SZ z neposrednimi stiki: »Strinjamo se s sovjetskim predlogom, da je treba izboljšanje sovjetsko-nemških odnosov doseči postopoma. Z naše strani bomo skrbno proučili — seveda ob tesnem sodelovanju z našimi zavezniki — vse možnosti, da se najde pravična rešitev nerešenih vprašanj med Sovjet- sko zvezo in Zahodno Nem-1 ški zunanji minister dal novo Pn tem poudarja, da normalizacija odnosov med obema državama ne more temeljiti na priznanju stalne razdeljenosti Nemčije na dva dela: »Nobeden od sovjetskih voditeljev ne more pričakovati, da bi se sovjetsko-nemški odnosi lahko zadovoljivo uredili, če bi se podpisala ločena mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo. Nasprotno, taka pogodba bi zaostrila razdelitev nemškega ljudstva in napetost med Vzhodom in Zahodom ter bi zaprla pot k obnovitvi pravega miru v Evropi«. V četrtem delu kritizira bonnska spomenica vzhodnonemško vlado in trdi, da njena politika ovira izboljša, nje odnosov med 3Z in Zahodno Nemčijo, ter dodaja, da se bonnska vlada ne misli pogajati neposredno z vzhodnonemško vlado. V zahodnonemških političnih krogih je Adenauerjev predlog za sklicanje konference zunanjih ministrov med Vzhodom in Zahodom povzročil dezorientacijo. Včeraj ni mogel načelnik informacijskega urada bonnske vlade von Eckardt jasno povedati, kakšno konferenco je Adenauer mislil. Toda na vprašanje italijanske agencije ANSA, ali je Adenauer mislil na konferen. co zunanjih ministrov štirih velesil, je predstavnik Adenauerja sinoči odgovoril: «Ne moremo dati pojasnila. Lahko samo potrdimo točne 'kanclerjeve besede: rekel je enostavno ((konferenca Vzhod-Zahod zunanjih ministrov«.» Toda danes je zahodnonem- rali Oklicati konferenco med Vzhodom in Zahodom temveč samo sestanek zahodnih zunanjih ministrov. Političnim opazovalcem v Bonnu pa se niti to «pojasni-lo» ne zdi prepričljivo. V zadnjih 24 urah je to že druga ((pojasnitev« in opazovalci menijo, da ne bo zadnja. Domne, vajo, da je Adenauer namenoma bil dvoumen, da s tem nakaže namen svoje vlade, da misli zapustiti imobilizem. Pripomniti je treba, da je A-denauer vedno z nezaupanjem gledal na sedanja sondiranja ameriškega poslanika Thompsona v Moskvi, pri čemer ga podpira de Gaulle, ki je skušal spočetka preprečiti ta sondiranja. Tudi na zad. njem sestanku de Gaulla z A-denauerjem v Baden-Badenu je de Gaulle izjavil da so ta sondiranja brezplodna. Ade-nauer se boji, da bi sedanji razgovori v Moskvi pripeljali do spremembe statusa quo v Nenjčiji in do zmanjšanja od. govornosti štirih velesil v Nemčiji. V političnih krogih pravijo, da je hotel Adenauer, kljub temu, da sedaj to u-radno zanikujejo, zavirati sedanja sondiranja v Moskvi, t tem da je predlagal konferen. co med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi obravnavala tudi razorožitev. Ženevska konferenca bi lahko nudila priloL nost za taka pogajanja. V okvir te akcije spada tu-di odgovor na sovjetsko spomenico. Bonnska vlada je na sovjetske predloge odgovoril« nejasno, vendar pa je pustil« odprta vrata za morebitna po. znejša pogajanja, toda bre* kakršnih koli obveznosti. Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.8, najnižja 2.9, ob 19. url 3.7; zračni tlak 1032.3 narašča, veter 33 km vzhodnik, sunki do 60 km na uro, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 23. februarja Marta Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.42. Dolžina dneva 10.46. Luna vzide ob 21.35 In zatone ob 8.48 Jutri, SOBOTA, 24. februarja Matija Poziv stavkovnega odbora pristaniških delavcev Včerajšnja zaustavila 24-urna vse delo stavka v luki V Domu pristaniških delavcev skupščina stavkajočih prista-niščnikov ■ Povorka po mestu ■ nadaljevanje stavkovne akcije Po končani stavki nočnega in nadurnega dela, ki ga je proglasil stavkovni odbor pri-staniških delavcev v sredo ob 17. uri in se je končala vče-rai ob 8. uri zjutraj, je bila napovedana od 8. ure včeraj do 8. ure danes 24-urna stavka delavcev vseh treh pristaniških družb. Stavka je bila popolna in vsa pristaniška dejavnost je bila ustavljena. V zvezi z zadnjimi dogodki okrog spora med pristaniškimi delavci in koristniki pristanišča, ki niso še privedli do pogojev za obnovitev pogajanj, je stavkovni odbor pristanišČ-nikov včeraj izdal bilten, s sledečim pozivom: *Pristaniški delavci! Nepopustljivost ravnateljstva Javnih skladišč in koristnikov pristanišča, ki nočejo doseči rešitve, ki naj bi zadovoljila le itak zelo znižane in upravičene zahteve pristaniških delavcev, je povzročila med delavci treh pristaniških družb veliko nezadovoljstvo. Stavkovni odbor je na svoji seji proučil vse podrobnosti spora in ugotovil, da nasprotna stranka, kljub dobri volji, ki so jo pokazali delavci, da bi prišlo do dokončne rešitve spora, vztraja še vedno na svojem nepopustljivem stališču. Mi zavračamo vso krivdo za to stanje na Javna skladišča in na koristnike pristanišča, ki zgrešeno tolmačijo moč in enotnost delavcev. Kljub temu, da so pristanišč-n tki svoje zahteve znatno zmanjšali in so jih predložili z namenom, da se spor mirno reši, da so posredovali pri pristaniškem poveljniku in pri dr. Mazzi, nasprotna stranka noče razumeti nujnosti zbližanja stališč in začeti s pogajanji za rešitev spora. Zaradi vsega tega je stavkovni odbor, v katerem so zastopani predstavniki treh pristaniških družb, soglasno sklenil zaostriti borbo v vseh tistih oblikah, ki jih bo narekoval razvoj dogodkov. Hkrati pa še enkrat obsojamo osebe in podjetja, ki med stavko o-pravljajo nakladalne in raz-kladalne operacije, ki so v izključni pristojnosti pristaniških delavcev, z delavci izven pristanišča, s čimer povzročajo nevšečm položaj. Med predvčerajšnjo stavko je podjetje Parisi naložil o hlode na tovornik s prikolico. Menimo, da bi morala pristaniška oblast prepovedati delo v pristaniških mejah osebam, ki ne pripadajo pristaniškim družbam Delavci tržaškega pristanišča! Združimo se okrog sindikalne organizacije in udeležimo se enotni s prijatelji in družinami, vseh skupščin, manifestacij in zborovanj, ki jih bo sindikalna organizacija priredila. Za danes 22. t.m. je proglašena 24-urna stavka, ki se začne ob 8. uri in bo trajala do 8. ure jutri, da se okrepi borba in da se doseže zaželeni uspeh». Včerai le bila v Domu pristaniških delavcev skupščina stavkajočih pristanišcnlkov, na kateri so predstavniki sindikata in stavkovnega odbora pojasnili delavcem sedanje stanje v zvezi s stavko v teku ter poudarili nujnost nadaljevanja enotne borbe, da se prisili koristnike pristanišča na pogajanja. Na skupščini je hotel govoriti tudi predstavnik razbijaške sindikalne organizacije pristaniščnikov »Avtonomna FILP», z namenom, da bi med prisotnimi delavci izzval nezadovoljstvo. Delavci niso nasedli provokaciji in so mu preprečili, da bi med nje vnesel razdor. Po končani skupščini so se delavci zbrali v . povorko im krenili po mestnih ulicah do Trga Garibaldi, kjer so se mirno razšli. ... Tudi v teku včerajšnjega dne sindikat pristaniških delavcev ni dobil nobenega obvestila od koristnikov pristanišča glede obnovitve pogajanj za določitev novih, višjih tarif za pristaniščnike. Zato ostane še nadalje v veljavi Z včerajšnjega demonstrativnega pohoda pristaniščnikov po mestnih ulicah pustili pri svojih zahtevah, saj hočejo le to, da se, jim prizna, kar že dobivajo delavci drugih italijanskih pristanišč. Sinoči mobilizacija gasilcev onstran meje Ogromen gozdni požar uničil 1000 ha nasadov pri Podgorju Poleg gasilcev so pri gašenju sodelovali tudi miličniki, vaščani iz bližnjih vasi in drugi prostovoljci - skupaj 400 ljudi Sinoči okoli 20. ure so iskre lokomotive na progi Divačn-Pulj, in sicer pri Podgorju, povzročile hud požar, ki je zajel približno 1000 hektarov zemljišča. Zaradi močne bur-je in suhega vremena se je ogenj širil z neverjetno naglico, tako da so prvi gasilci, ki so prišli na mesto kmalu potem, bili povsem nemočni in so nujno poklicali na pomoč svoje tovariše iz Kopra, Pirana, Kozine, Dekanov, Materije in drugih krajev. Kljub mobilizaciji vseh gasilskih srdestev pa gasilci ne bi zmogli tako hitro pogasiti požara, če ne bi priskočili na pomoč tudi miličniki in vaščani iz bližnjih vasi, kot tudi prostovoljci, ki so se odzvali nujnemu pozivu, ki ga je prebivalstvu naslovil radio Koper. Gašenje je bilo zelo težavno, predvsem zaradi tega, ker je bilo zemljišče v glavnem zasajeno z borovimi nasadi, ki so se vnemali kot vžigalice. Požar je povzročil izreden svit, saj je bilo videti odsev in ožarjeno nebo desetine kilometrov daleč. Računajo, da je pri gašenju požara sodelovalo kakih 400 ljudi, katerim je uspelo, da so požar zajezili in potem do- Obč. svetovalca dr. Dekleva in Gombač pri dr. Pugliarellu Intervencija pri šolskem skrbniku o nekaterih vprašanjih slovenskih šol Gre za šole v Devinu, Mavhinjah bi Rojanu ter za nižjo trgovsko strokovno šolo pri Sv. Ivanu bri iz Loga št. 13. Zenska je včeraj dopoldne šla po opravkih na Katinaro In je hotela odpreti vrata hiše, v katero je bila namenjena, tedaj pa je burja močno zapihala, zaloput nila vrata in vrgla žensko na tla. Pri padcu se je pobila in ranila po gležnju leve noge in je močno krvavela, zaradi česar so jo z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala od 10 do 20 dni. * V zadnjih desetih dneh so pri uradu za zdravstvo in higieno tržaške občine prijavili 81 primerov noric, poleg tega pa os prijavili tudi en smrtni primer tetanusa. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I sklep sindikalne organizacije. ostrino kot doslej. 24-urna in stavkovnega odbora, da se I stavka, ki še je zaključila da-borba za dosego upravičenih ne ob 8. url zjutraj, je jasen zahtev nadaljuje še z večjo t dokaz, da delavci ne bodo po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Ponoven sestanek koristnikov pristanišča Zvečer so se na sedežu trgovinske zbornice sestali predstavniki koristnikov tržaškega pristanišča, prisotni pa so bili tudi odgovorni funkcionarji trgovinske zbornice. Razpravljali so' o položaju v pristanišču v zvezi z ostrim stavkovnim bojem. Sklepe bodo danes sporočili vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi, ki bo nato posredoval pri tem ostrem stavkovnem boju. Včeraj je bilo v pristaišču 20 ladij, ki niso mogle izkrcati odnosno vkrcati blago. -----«»------ Poziv ministru za trgovinsko mornarico Tajnik republikanske stranke E. Volli je včeraj poslal pismo novemu ministru za trgovinsko mornarico Macrelli-ju, v katerem ga poziva, da reši pereča pomorska vprašanja, ki v prvi vrsti zanimajo tržaško pristanišče. Poleg tega je pozval ministra, da obišče tržaško pristanišče. -----«»------ Včerajšnja stavka v vseh ladjedelnicah Tudi včerajšnja stavka, ki jo je napovedala FIOM v vseh tržaških ladjedelskih pod. jetjih in ki je trajala od 14. ure včeraj do danes zjutraj je dobro uspela. Stavka je bila napovedana v okviru borbe, ki jo vodi FIOM-CGIL v vsej državi, za dosego boljših plač in delovnih pogojev delavcev ladjedelske industrije. -----«»------ Pogajanja o sporu v podjetju SAIFAC Danes ob 11. uri se godo sindikalni predstavniki sestali na uradu za delo s predstavniki podjetja SAIFAC. Na sestanku bodo sindikati predložili svoje zahteve v zvezi s povišanjem proizvodne nagrade ------------------,«»----- Izžrebani porotniki za prihodnje zasedanje Pod predsedstvom dr. Palerma so na prizivnem porotnem sodišču izžrebali imena porotnikov na prihodnjem zasedanju tega sodišča. Izžrebani so bili: Pietro Petronio — star 58 let iz Ul. Locchi 8, Luigi Catta-ruzzi — star 50 let iz Vidma, Carmen Maria Dulio por. Can-dotti — stara 34 let iz Corde-nonsa, Alba Fogar — stara 38 let iz Tržiča, Antonio Celotti — star 58 let iz Vidma ter Antonio Canu — star 42 let iz Vidma. Poleg teh šestih stalnih porotnikov so izžrebali tudi šest njihovih namestnikov. Včerai sta slovenska občinska svetovalca dr. Jože Dekleva in Franc Gombač obiskala šolskega skrbnika prof. Pu-gliarella, kateremu sta podrobno obrazložila stanje v osnovnih šolah v Devinu, Mavhinjah in Rojanu ter stanje na nižjii trgovski strokovni šoli pri Sv. Ivanu. Občinska svetovalca sta se sklicevala na intervencijo predstavnika šolskega odbora pri ravnatelju za javno šolstvo prof. Udini in na intervencije staršev pri namestniku šolskega skrbnika PIOlj č in sk a ^sietov a 1 c a sta ugotovila, -da* so-'"bil! do sedaj vsi napori brezuspešni, da pa so zahteve slovenskih staršev in slovenske javnosti utemeljene tako iz vzgojnih kot pedagoških, moralnih in političnih razlogov. Na žalost pa je tudi včerajšnja intervencija ostala brez uspeha, ker se je prof. Pugliarello skliceval na pravne predpise ter na desetletja veljavne smernice italijanskega šolstva in je trdil, da ne more upoštevati zahtev slovenskih staršev. Deja] je, da se število.otrok izpreminja iz leta v leto, tako da bi morali po teh načelih nekatere razrede zapreti in odsloviti nekatere šolnike, na drugih šolah pa bi morali nastaviti nov« učne moči, To je primer Devina in Mavhinj, kjer bodo prihodnje leto gotovo nastavili nove učne moči, če bo ostalo isto število otrok. Vsi razlogi in vsa utemeljevanja občinskih svetovalcev niso omajala stališča šolskega skrbnika, ki je ob zaključku razgovora nakazal, da bi za dosego boljšega uspeha bila potrebna intervencija pri vladnem komisarju Glede nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu pa je šolski skrbni^ zagotovil, da bodo to vprašanje kot nujno predložili odgovornim orga. della Libertci s Trgom Škor-kola. Potnikom, razen malce strahu, se ni zgodilo nič hudega, promet pa ie bil nekaj časa preusmerjen. Potniki so nadaljevali pot z avtobusom, ki ga je občinsko podjetje dalo na razpolago. Tramvaj, ki je odpeljal s postaje na Trgu Oberdan ob 20.42, se je iztiril na kretnici na prvem ovinku. Sprednja kolesa so pravilno prevozila, zadnja pa so šla s tira. Voz’ je vrglo s tračnic, tako da je blokiral promet, dokler ga niso spravili spet na njegovo mesto. ■ --------«»—— Žrtev burje Včerajšnja burja je že terjala svojo žrtev, in sicer 65-1-et-no Marijo Bevilacqua por. Fab- iiiiniiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiniiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Smrtna nesreča pred kazenskim sodiščem Nemški avtomobilist obsojen zaradi povzročitve smrtne nesreče Zaradi nezadostnega upoštevanja cestnih predpisov je v bližini Grljana do smrti povozil dečka, ki je s svojim kolesom spremenil smer vožnje končno pogasili kmalu po polnoči. Seveda so ostala še številna žarišča, toda na mestu so ostali gasilci, ki so žarišča sproti pogasili. Požar, ki se je raztezal od križišča stare koprske ceste skoraj do Podgorja torej med cesto in zelež-niškp progo, je povzročil o-gromno škodo, ki pa je seveda ni moč tako hitro oceniti. --------------«»--- Požar blizu openske železniške postaje V noči med sredo in četrtkom so imeli gasilci z Opčin, iz pristanišča in. osrednjega gasilskega doma, karabinjerji in skupina vojakov 82. regimenta pehote polne roke dela, da so pogasili požar, ki je nastal blizu openske železniške postaje in zajel 500.000 kv. m površine. Požar je nastal nekaj minut po polnoči, pogasili so ga pa po tretji uri. Skoda je velika, ker je požar poškodoval precejšnji dej gozda, zlasti pa mlade bore. * * * Gasilci in agenti komisariata javne varnosti iz Milj so imeli sinoči dobre tri ure dela, da so pogasili požar, ki je okrog 21. ure nastal na pobočju hriba Dolga krona nad Orehom, kjer je zajel 80 tisoč kv.m površine. Skoda je precejšnja, ker je razen suhljadi zgorelo tudi hrastovo drevje. Brzojavka DZ-CGIL Fanfaniju Za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Jul. krajina Nova Delavska zbornica -CGIL je poslala predsedniku ministrskega sveta A. Fanfaniju brzojavko, v kateri zahteva od nove vlade takojšnjo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, s posebno avtonomijo za tržaško področje, kot osnovni pogoj za gospodarski prerod Trsta. ---«»---- Seja odbora miljske občine Miljski občinski odbor, ki se je sestal 20. t. m., je sklenil sprejeti predlog Ustanove Treh Benečij in predlagati občinske, mu svetu naj se obmorski pre dei Ribiškega naselja poimenuje z imenom S. Cristoforo, Kazensko sodišče je včeraj pod predsedstvom dr. Boschi-nija razpravljalo polni dve u-ri in pol o primeru tragične smrti 14-letnega Aleksija Fer-luge s Furlanske ceste 196, do katere je prišlo 11. avgusta 1960 na obalni cesti v bližini Grljana. Huda prometna nezgoda je tedaj globoko odjeknila pri naših ljudeh, ki so tudi ob priliki pogreba dokazali svoje globoko sočustvovanje s prizadeto družino. Do nesreče je prišlo okoli „ , . , , . , ,15. ure, in sicer v bližini cest- tTdTl, d'« so Tedanji Iorski vro- neRa , odcfP?.. stori neprimerni za zdravje otrok. Občinska svetovalca sta šolskega skrbnika tudi opozorila na napade na slovenske dijake, do katerih je prišlo pretekli teden in ga prosila, da na ustrezen načiin opozori na to vprašanje ravnatelje vseh šol. ----«»---- Openski tramvaj se je iztiril Openski tramvaj se je sinoči iztiril skoraj na ravnem, in sicer na vogalu Ul. Martiri mu kopališču. Malo prej je bil Aleksij Ferluga, vesel in živahen deček, zapustil dom ter se napotil s kolesom proti grljanskemu kopališču. Ni bilo prvič, ko se je vozil s kolesom. Oče mu ga je bil podaril ob koncu prejšnjega šolskega leta, ko je Aleksij z u-spehom dokončal slovensko industrijsko šolo v Rojanu. Od tedaj je kolesaril brez strahu in nikoli se mu ni pripetilo nič hudega. Za Miramarskim drevore. dom pa je prežala nanj smrt. lllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllHHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIlllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIII.IIIIIII1UIIIIIIIIIUIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIHHIIMIII Vprašanje«avtonomne dežele» v novih pogojih Z odprtjem na levo in s sestavo nove vlade je postalo vprašanje ustanovitve avtonomne deiele Furlanija-Julij-ska krajina zopet pereče. Znano je namreč, da so ustanovitev navadnih dežel odložili na čas po državnozborskih volitvah leta 1963, medtem ko naj bi se naša dežela s posebnim statutom ustanovila še za te vlade. Vsaj tako lahko sklepamo po vladnem programu. Glede dežel veljata namreč dve ustavni določbi: ena se tiče ustanovitve, dežel sploh, druga pa dežel s posebnim statutom. Doslej niso ustanovili nobene navadne dežele, od dežel s posebnim statutom pa čaka na ustanovitev samo še naša to je peta po Siciliji, Sardiniji, Tridentinski - Gornjem Poadižju ter Dolini Aosta O zaprekah, ki so krive, da še niso ustanovili dežele Furlanija-Julijska krajina, smo že mnogokrat pisali in so javnosti znane. Nedvomno gre za podobne zapreke, kakršne so postavljali in jih še vedno postavljajo ustanovitvi dežel sploh. Uradno in načelna se sicer Krščanska demokracija kot naslednica ljudske stranke vedno zagovarjala ustanovitev dežel in sploh čimvečjo samoupravo. Dejansko pa je njihovo ustanovitev zavirala in odlagala, ker delujejo v njej pač razne sile. Prav na te sile se je še pred kratkim obrnil vodja liberalcev Mala-godi, ko je poslal 11. februarja tajniku KD Moru pismo in v njem orisal položaj zelo dramatično. Ce bi se ustanovile dežele — je pisal Malagodi — bi dejansko izročili od Piacenze do Ternija, to je od Padske nižine do vrat Rima, oblast v roke komunistom in socialistom. Seveda je Malagodi namerno pretiraval, da bi dal nove argumente v roke doro-tejcem, ki so v resnici nasprotni deželni avtonomiji prav tako kot liberalci, ki so se vedno bali krajevnih samouprav, ker bi jim povsod spodrezale korenine. S svojo politiko u-spevajo namreč lahko le v centralizirani državi. Ker pa je vsa ta leta Krščanska demokracija sodelovala z njimi, je bil rezultat pač tak, da v Italiji že 15 let čakamo, da se uresniči ustavna določba o ustanovitvi dežel, kar pomeni, da se ustava ves ta čas izigrava. Kakor nasprotujejo liberalci ustanovitvi dežel v vsedržavnem obsegu, tako nasprotujejo tudi ustanovitvi dežele s posebnim statutom pri nas. Tu uživajo seveda še odkrito podporo misovcev in prikrito podporo desničarjev v KD. Misovci pa so celo ustanovili odbor za borbo proti ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina ter pozivajo v enoten boj vse •zdrave nacionalne sile*. Ravno u tem pa tiči nevarnost. Zupan dr. Franzil je na primer še pred kratkim sporočil v občinskem svetu, da je poslal Fanfaniju, Moru, Sa-ragatu in Reale ju brzojavke, v katerih jih je prosil, naj se zavzamejo za čimprejšnjo ustanovitev dežele, in priznati mu je treba da se že več let bori zanjo. Toda doslej se stvar ni premaknila' z mrtve točke. Z novo vlado je odpade l izgovor, da ne morejo mimo nasprotovanja liberalcev, Tik za njim se je pripeljal s svojim avtom neki Marco Bru-seschi, ki je bil edina priča nesreče. V določenem trenutku je slednjega, ki se je pe-ljal s približno hitrostjo 50 km na uro, prehitel nemški državljan Karl Albert Hil-bricht, star 46 let iz Itzehoe (Holstein), z avtom znamke Volkswagen, v katerem je bila tudi njegova žena. Hilbricht je bil namenjen v Tržič. Po njegovi izjavi je vozil s pri. bližno hitrostjo 50 km, Kazno pa je, da je bila ta hitrost precej večja, saj je prehitel Bruseschija. Ta priča je ocenila hitrost nemškega vozača na 70 ali 80 km na uro. Pripomnila je še, da Hilbricht v prvem trenutku ni mogel videti Aleksija, ker mu je pogled zastiral s svojim avtom. Na prvem zaslišanju je Bru-seschi izjavil, da ni Aleksij Ferluga označil z levo roko spremembe smeri, se pravi, da bo zavil na levo pri odcepu za kopališče. V neki svoji poznejši izjavi pa je dejal, da ni videl, če je Aleksij to sto. ril. Priča je še nadalje izpovedala, da je Aleksij zavil na levo, ko je bil Volkswagen oddaljen od njega kakih 20 m, kar je bilo vsekakor premalo, da bi mogel vozač s pridom uporabiti zavore. Tako je prif’o do neizogibnega trčenja. Avto je treščil s svojim desnim sprednjim delom v dečka ter ga skupaj s ko-lesom vrgel kakih 20 metrov naprej. Aleksij si je pri padcu prebil lobanjo ter je bil na mestu mrtev. Hilbrichta Je policija zaslišala, a čez dober teden mu je vrnila zaplenjeni avtomobil. Obtoženec ni prisostvoval včerajšnji razpravi. Sodišču so ga prijavili, ker je nenamerno ubil Aleksija, in ker je prehiteval drugo vozilo v bližini nekega križišča in ni zmanjšal brzine svojega vozila. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval, naj sod. niki spoznajo Hilbrichta za krivega, in sicer zato, ker ni vozil z vso previdnostjo, ki so jo zahtevale okoliščine. Zelo zanimiva pa je bila besedna bitka med zastopnikom zasebne stranke, odv. P.P. Poil-luecijem in obtoženčevim zagovornikom odv. Brankom A-gnelettom. Odv. Poillucci je s svoje strani zahteval, naj skeptičen in ni prepričan da sodniki obsodijo Hilbrichta, bomo dobili avtonomno aeie- ker ta ni z zvočnim znakom češ da je od tega odvisen vladni obstoj. Zato pa moramo pričakovati, da bodo skušali sedaj vsi krogi, ki nasprotujejo deželi, poglobiti spor med tukajšnjimi in videmskimi demokristjani, ki so predložili vsak svoj zakonski načrt za deželni statut, saj se njihove zahteve križajo tudi glede glavnega mesta dežele, ki bi pač naravno moralo biti Trst, medtem ko zahtevajo Furlani Videm, Poleg tega pa obstaja protislovje tudi tu v Trstu samem. Uradno imajo namreč demokristjani v programu ustanovitev dežele, pokrajino in občino pa upravljajo s pomočjo liberalcev ki so odločni nasprotniki dežele. Kako mislijo torej pomiriti ti nasprotji med seboj? To je vsekakor bistveno vprašanje, od katerega je tudi odvisna ustanovitev dežele. Zato se ne smemo čuditi, če je kljub ustanovitvi vlade levega centra še marsikdo lo še za časa te vlade. I uuozoril jferlugo, da ga bo prehitel in še zlasti zato, ker bi ga sploh ne smel prehite-vati, saj ustrezni cestni znaki opozarjajo na tistem odseku ceste na križišče. Odv, Agne-letto pa je z druge strani trdil, da je Hilbricht nedolžen ker je na mestu, kjer se je zgodila nesreča, cestišče razdeljeno v tri proge: dve stranski in osrednjo, ki služi za prehitevanje. Ta okoliščina je oo njegovem mnenju preprič. jiv dokaz, da je Nemec smel prehitevati. Po dolgem posvetovanju so sodniki spoznali Hilbrichta za krivega ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora. Pogojnost kazni pa bo veljala le v primeru, če bo obsojenec plačal v pol leta milijon lir predujma zasebni stranki (materi in očetu pok. Aleksija). O odškodnini bo odločalo pristojno civilno sodišče. Te odškodnine pa bo zasebna stranka deležna samo v višini 60 odst. (zaradi pokojnikove so. odgovornosti pri nesreči), predel na griču pa z imenom S. Pietro. Odobrene so bile spremembe juridičnega statuta osebja, -ki je na razpoloženju. Odbor je nadalje sklenil predlagati občinskemu svetu odkup od nekega zasebnika lokala z notranjim dvoriščem v sklopu občinskega poslopja, za primerno ureditev raznih občinskih služnosti. Odobril je tudi dnevni red seje občinskega sveta za 28. t. m., na katerem je tudi imenova-nje občinskih zastopnikov v šolski patronat. Končno je odbor razpravljal še o raznih problemih v zvezi z vzdrževanjem cest in poravnavo raznih izdatkov. ----«»--- Dirigent Lazzari zapušča Trst Dirigent Gianni Lazzari, ki je nadomestoval v vodstvu zbora Verdijevega gledališča A-dolfa F-anfanija, zapušča naše mesto in sprejema važno nalogo v prestolnici. Dirigent Lazzari je že pripravljal dela, ki so na programu in se bo še vrnil v Trst na generalne vaje «Otella». Za sedaj bo zbor vodil someščan Giorgio Kirschner, poznan in cenjen zaradi uspehov, ki jih je dosegel z zborom Tartini. ---«»---- Otvoritev dveh slikarskih razstav Sinoči smo imeli hkrati otvoritev kar dveh slikarskih razstav. V baru «Tivoli», v Ul. 30. oktobra, ki se kot umetnostna galerija kar krepko uveljavlja, se tokrat pojavljajo pred občinstvom trije tržaški slikarji najnovejših umetniških stremljenj. S po štiri slikami so se predstavili Ukmar, Antoni in Massaria. Razstava, ki je občinstvu ves dan dostopna, je vredna, da si jo ogledamo. Hkrati z otvoritvijo te je bila svečana otvoritev tudi razstave umetniških del dveh likovnikov v občinski galeriji. V slednji se predstavljata s svojimi deli Cornachin in Pa-lazzi. Njuna razstava bo odprta do 5. marca. ----«»--- Zdravniška predavanja v miljski občini Pobuda miljske občine za organizacijo zdravniških predavanj, je naletela na velik odziv pri zdravnikih, ki so bili naprošeni, naj bi imeli ta predavanja. Svoj pristanek so dali doktorji Giacomo Battigelli, Mario Caravetta, Francesco Maria Donini, Carlo Alberto Lang, Mario Lovenati, Lucio Rocco in Valentino Secchi. Predavanja se bodo začela v občinski dvorani «Lo Sque-ro» 14. marca in se potem vrstila vsako sredo. Občina izreka vsem zdravnikom, ki so se tako hitro in prijazno odzvali na vabilo, svo. jo globoko hvaležnost. ---«»---- Z motorjem v avto Po Ul. Toro se je včeraj popoldne 26-letni Stelio Pruni iz Ul. Galilei 19 peljal z motorjem proti Ul. Slataper, pa je trči] ob avto, ki ga je vozil 4B-letni Dario Sergo iz Ul. Gin-nastica 24 in ki je prihajal s trga pred bolnišnico v Ul. Slataper. Motorist je zletel na tla in si zlomil levo nogo. passBop© Občinska galerija: od 72. febr. do 5. marca osebna razstava slikarja Gua-ltiera Cornachina. * * * Galerija Rossoni; od 22. bilo potrebno zato, ker je »Nemški čudež« je nada-'le temeljil na zelo široki) •zvedeni valutni reformi le-•* 1948. S tem je Zahodna ”emčija, mnogo prej kot nekatere druge države Zahodne Evrope, privedla do razumnega odnosa svojo likvidnost in nacionalno pro-•zvodnjo. Njen izvoz je po-ftal 2ei0 konkurenten in zahodnonemška industrija, ki •e delala za izvoz, je posta- Ekspanzija in velike investicije so postale že nekakšna utrjena nemška navada. Psihologija ekspanzije, ki so jo Francozi vlili v svoje poslovne ljudi z načrtovanjem, se je v Zahodni Nemčiji razvila v letih «booma» in sicer v letih 1950 in od tedaj ni do sedaj kdo vse koliko popustila. V Angliji se danes postavlja isti problem kot v Nemčiji leta 1948 in sicer, kako ubrati pot visoke ekspanzije? Brž ko bi se začetna pospešitev dosegla, potem bi se ekspanzija laže obdržala. 1 Razen tega nam tudi sama struktura nemške industrije pojasnjuje neprestano nemško ekspanzijo. Dejstvo je namreč, da je nemška industrijska revolucija nastala konec minulega stoletja, torej v dobi uveljavljanja e-lektrične energije in kemije. Potemtakem je bila postavljena na povsem druge temelje kot britanska industrija, ki korenini v prvi dobi pare in bombaža. Povrh tega je razcepitev Nemčije vplivala tudi na forsiranje razvoja industrije temeljnih dobrin. Naloga Selwyna Lloyda je danes v tem, da se okrepijo investicije v ključni industriji in da britanske industrialce navadi ali vsaj navede k ekspanziji. Toda ironično bi bilo, če bi Veliki Britaniji uspelo, zganiti svoje gospodarstvo iz dolgega dremeža vprav sedaj, ko je nemški «boom» začel upadati, usihati, kajti ogromni u-spehi, ki jih je Zahodna Nemčija dosegla v letih 1950 industrijsko proizvodnjo, kj je naraščala od 8 do 12 odst. na leto, so danes že stvar preteklosti. Vse kaže, da bo za sedanjo pavzo nadaljevala bolj umerjena pot, nekakšna ekspanzija brez ekspanzije. Toda kako bo ta ekspanzija prisiljena ubrati počasnejšo pot, zmernejši ritem, je odvisno od tega, kako bodo nemški industrialci našli nove vire delovne sile, ki naj jim zamenja presahel dotok z Vzhoda. Ze sedaj, v sporazumu s sindikati, se delovna sila—dovaja v . Zahodno Nemčijo iz Italije, Grčije in Španije, celo s holandskih Antilj. Toda nemško kmetijstvo nudi s svojimi zastarelimi metodami še vedno največjo rezervo delovne sile. V zadnjih desetih letih je nad milijon ljudi zapustilo podeželje in našlo mesto v industriji. V sedanji fazi, ko bo Velika Britanija morala odgovoriti industrijskemu «izzivu» skupnega tržišča, se zdi, da bo Zahodna Nemčija mogla povečati svoj nacionalni dohodek edinole z revolucijo v kmetijstvu in to čimprejšnjo revolucijo. Vojna se nadaljuje EDEN NAJVEČJIH USPEHOV PSIHOANALIZE teznj del filma so posneli v Istri Kaj pravzaprav pomeni čudna beseda-kompleks Gre za bolezen, ki ni bolezen, ki pa lahko povzroči, da nekdo «zgreši» svojo življenjsko pot - Izreden pomen vzgoje pri najmlajših .....................................................................................m,..................... Pred seboj imamo mladega, zdravega in sposobnega človeka, odličnega in inteligentnega delavca, od katerega pričakujemo, da bo zaradi svojih pozitivnih lastnosti v življenju izredno aktiven, zadovoljen ter srečen in na katerega stavlja družba velike nade. Zgodi se pa, da postane ta mladenič ne-aktiven, brez večjih ambicij Ce bi ga analizirali, bi videli, da se takoj umakne, brž ko se mu zastavi pot in zdi se, da se boji boja za življenje. Nima zaupanja vase, plah je, važnih stvari se sploh noče lotiti, ne polaga predpisanih izpitov, pred ljudmi beži, ni mu mar vzpon v poklicu ostaja rajši na nižjem delovnem mestu... le njegovi najintimnejši prijatelji vedo, kako je z njim in često pravijo «Ta bi lahko bil...« in takoj dodajo «če ne bi imel teh kompleksov!« ((Kompleks«, ta čudna beseda je dobila danes popolnoma drug pomen, kot bi ga dobili z natančnim prevodom iz latinščine, od koder izhaja. Beseda je prodrla iz lllllllllllllllll■lllllllllllllll■lllllll■lllllllllll■lmllllMl■lll■■llllnl||||||||||||||||||l|| KAKO JE ŽIVLJENJE NA JUŽNI LEDENI CELINI VIDEL DOPISNIK «IZVESTIJ» Proslavljanje rojstnega dneva z na Antarktiki zraslo kumaro Na «tečaju mraza» je več sonca kot sredi Sahare, kljub temu pa več mraza kot vročine sredi vroče Afrike - Zdravnik, ki je mehanik in brivec Menda se ne more še noben novinar pohvaliti, da ga je njegovo uredništvo poslalo na takšno pot, na kakršno so moskovska «Izvestija» poslala svojega urednika Vladimira Nakariakova, ki je kot poseben dopisnik odšel na — Antarktiko. Nakariakov na Antarktiki zares «ni odkril — Amerike«, vendar je njegov dopis zelo nazorna slika o tem, kaj Antarktika v vsakdanjem življenju njenih malo. številnih prebivalcev pomeni. Nakariakov je z Antarktike svojemu listu takole poročal: Mesec januar je na oporišču »Vzhod« najbolj topel: tedaj znaša temperatura od 35 do 40 stopinj pod ničlo. Sicer pa se tak mraz tukaj niti ne čuti. Tu je namreč veliko bolj ostrih občutkov kot tak mraz. In ti občutki so pritisnili na nas, brž ko smo stopili iz hermetične kabine (jAN-2». Pristali smo na višini 3420 metrov. Tu sem v dobesednem smislu občutil pomen besede ((višinska omotica«. Lovim zrak, kot riba na tržnici. Vrti se mi v glavi jn me boli, mišice pa trzajo. Z menoj sta doletela še znanstvenika Sorohtin in Bo-kanjenko. Oba sta stara znanca Antarktike in sta že prebila zimo na njej. KI juh temu se ne počutita nič bolje od mene. Tu ni dovolj niti kisika, niti vlage. O tem govori tudi 300 mm živega srebra zračnega pritiska. Sele po 24 urah smo kolikor toliko prišli k sebi. Oporišče «Vzhod» je najjui-nejša točka sovjetske antarktične odprave in se nahaja na 79. vzporedniku. Vitalij Nozdjuhin je slavil svoj 33. rojstni dan. Tudi prejšnji rojstni dan je prebil tu. Sra- ......**".................................umit.......■■■nun........m.........hiiiiiiiiiiii.....................................mm.min................................ PO DOSEDANJIH POMEMBNIH USPEHIH «Veseli Boljunčani» gostovali v Skednju V programu sta gostovanji v Križu, na Kontovelu in nato še v Divači in na Kozini rentabilna. V prvih letih Po 1948. zahodnonemški površniki niso imeli dovolj a®narja, da bi si nabavljali •bnoge razkošne proizvode, ' so bili izdelani v Zahod-Jj* Nemčiji, ki pa so bili Smenjeni izvozu in jih je ,Udi nemški potrošnik mogel ,uPiti le na zunanjih tržiščih. ^edaj sta na nagli razvoj eniškega gospodarstva vpli-še dva važna činitelja: Piedvsem Erhardov enostranski Program znižanja carin, so vse od leta 1879 viso- ščitile nemško gospodar-v°: S tem je Erhard po-avii nemško industrijo o-^r' konkurenci in jo hkrati , sPosobil za konkurenco. Po-•ei : k tega je nemški «boom» *hajal iz poleta onih sil, „.ede katerih Velika Brita- v'Ja nima svojega enako-ednega tekmeca in sicer c^radi 12 milijonov begun-s.v in izredno visokega od-. otka investicij v fazi ob- !'°Ve. Toda «boom» je ostal le se uveljavljal tudi po-v V*' ko je faza obnove bila "ključena. Zakaj? «Glasbena skupina» iz Bo- i predstavila domačinom in dva-Ijunca je v torek zvečer v krat v Bazovici Prihodnjo ne-kino dvorani v Skednju že deljo in torek nameravajo šestič nastopila s svojo prire- marljivi Boljunčani nastopiti ditvijo, ki jo je prej trikrat | še v dvorani JLjudskega doma v Križu oziroma v dvorani društvene gostilne na Kontovelu, v drugi polovici marca pa skočiti še korak čez mejo v Kozino in Divačo. V priiem delu torkovega sporeda v Skednju so Boljunčani najprej zapeli «Barčico», ki je postala nekaka boljun-ska himna. Orkester pod vodstvom Draga Žerjala je odlično podal več lepih slovenskih pesmi, obilo priznanja pa sta žela tudi pevca Alma Maver in Nini Bandi, ki sta zapela nekaj pesmi posamezng in v duetu. V drugem delu programa se je občinstvo lahko do solz nasmejalo komikoma Vanku in Drejčku, orkester pa je zopet skupno s solistom zaigral nekaj znanih slovenskih in drugih pesmi. Vsi nastopajoči, katerih je okrog trideset, zaslužijo pohvalo in priznanje, saj so s svojim nastopom v tem predpustnem času pripravili Ške-denjcem, ki so napolnili dvorano, dobri dve uri prijetne zabave. MM. mežljivo se smehljaje je Viita-lij sprejemal čestitke in štorom, na darila. Aerolog Jevgenij Vinogradov bere ha glas sveženj radiogramov. Radijski tehnik Nikolaj Ovčinikov (izroča majhen zavojček, ki ga je prinesel radiotehnilk z oporišča ((Mirni«. Težko je opisati, s kolikšnim navdušenjem smo sprejeli to darilo — veliko svežo kumaro, ki so jo s težavo vzgojili poleg okna na oporišču «Mirni». Kumaro so svečano zrezali na petnajstih koščkov in nenadoma se je občutil duh po daljni rodni grudi, duh po pomladni svežosti. Kuhar je na koncu postregel še s sladoledom iz smetane in veliko torto. V prirodi se dogajajo protislovja. Na ((tečaju mraza« je več sonca kot v najbolj topli puščavi, vlage pa neprimerno manj. Kljub temu pa je klima med enim in drugim krajem neprimerno drugačna. Na oporišču «Vzhod» često slišimo: ((Začeli smo popravljati tehniko, ko je začelo kopi e-(ti», ali pa, »brž ko je skupneilo«.. — In koliko je znašala tem. peratura tedaj2 — Približno 60 do 63 stopinj pod ničlo — je odgovoril Lav 2igalov. V tem okolju se je začel razgovor na svežem zraku in zamišljal sem si, kako se mi pred očmi lepi za roke ledena kovina, kako se bencin ne more vneti, kako oprezno morajo ljudje vdihavati vsak dihljaj zraka, ki strahovito ((zbada«..,. Toplota je tu — vir življenja, največja dragocenost. Pri tem mislimo na fizično toploto, ki se izraža v kalorijah, in na toploto duše, ki se ne da z ničimer izmeriti. — Zima je bila razmeroma topla — mi je rekel Vitalij Pozdriuhin — termometer ni šel nikoli pod 80,2 stopinje C. Vendar pa smo doživeli strahovito nevihto. Pri nas se nevihta začne, ko ima veter br-zino 7 m na sekundo. Ko doseže veter 10 m v sekundi, se dvigne bela megla in je treba paziti na oči, da bi zaradi ostrih ledenih kristalčkov ne oslepeli. V letošnjem primeru pa smo pri 63 stopinjah C, pod ničlo seveda, imeli veter 17 m v sekundi. Bil je pravi pekel. Človek sploh ni smel ven. Vitalij pa ni povedal vse resnice; po štirikrat na dan se je izplazil do meteorološke hi. šice, da bi nadziral vremen. .................................im.......iiiiii.....mn........................................................iiiimui..................................................................................■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsa- ka pobuda bo imela uspeh, vendar ne prepuščajte tega okoliščinam in se dela lotite resno. V čustvenih zadevah nič novega. BIK (od 21.4. do 20.5.) V vaših odnosih do sodelavcev bo kaj napak. Temu boste deloma krivi sami. Preveč se navdušajete nad nekim novim poznanstvom, ki bi vas moglo razočarati. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Poslovno potovanje ali važna pošta oz. vest. Tudi če kaj ne bo prav, sl tega ne Jemljite k srcu. Neuspehe v poslih vam bo poplačala sreča v ljubezni. RAK (od 23.6 do 22.7.) Srečno naključje vas bo približalo človeku, ki vam bo v sedanjih težavah pomagal. V svojem čust- venem navdušenju ne delajte neumnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Cernu bi rinili v ospredje, ko vam bo delo v zatišju veliko več zaleglo. Iskanje družbe, ki je veliko mlajša od vas, bi vam škodovalo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z vso resnostjo se lotite trenutnih poslov, Ker ste precej v zamudi. Prevelika občutljivost bi vam v sedanjih čustvenih odnosih bila v napoto. Vaš položaj bo v nevarnosti, če se ne boste zresnili. Ce vrv 'preveč vlečemo, se lahko utrga. Ločite željo in potrebo od kaprice. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše finančne razmere bi se da- TEIHTNICA ,od 23.9. do 23.10, Zt^L^bih Oos^U. Vsestranski uspehi vam bodo zaigrali kaj čuden ples. Svoje navdušenje nekoliko krotite, pa bo prav za vas in za one, ki z vami živijo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Preveč se ženete In to vpliva na vaše razpoloženje in delovno sposobnost. Več razvedrila, ki ga boste našli predvsem med svojci STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) ki vas ne bo navdušila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V službi ali na delu zelo lepo soglasje. Potrudite se. da r-o-traja. Posebno bi se dalo reči tudi za odnose v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo delaven in ploden dan. vendar z uspehi ne boste kdove t:sko zadovoljni Morda ste preveč zahtevni. Tudi v ljubezni ne bo zadovoljstva. sko stanje. Ko včasih vprašate kakega člana odprave, kaj je po poklicu, vam bo vsak odgovoril, da je — polarnfk. In to ni nič naključnega. Vsak od njih i. ma svojo stroko zaradi katere je prišel sem, vendar pa opravlja tudi mnoge druge posle, ki uradno ne spadajo med njegove Uradne dolžnosti. Po pravilu so polarniki mojstri za vse. Razgovor z Viktorjem Tro-šinom, človekom, ki je zdrav kot dren, sem načel potem, ko sem se že v naprej pripravil in sicer ko sem na stenskem časopisu prebral člančič ((Vodikov zdravnik«. ■ V začetku sva se pogovarjala o vplivu tukajšnje klime na zdravje. Dr. Viktor je govoril o težavah prilagajanja, s katerimi sem se že spoznal. Nadalje o tem, da čez zimo člani odprave, kljub zelo o-bilni hrani, močno shujšajo; nadalje še, da tudi najnavad-nejša praska ne zaraste pred mesecem dni in še več. Konec tega razgovora pa je bil nepričakovan; Kljub vsemu temu bi na prstih ene roke mogel našteti vse primere, ko je on kot zdravnik moral koga od odprave zdraviti. In še vsi ti primeri so bili malenkostni. S tem pa še ni rečeno, da zdravnik Viktor ni imel dela. Višjemu inženirju aerologu Vinogradovu je bil na uslugo, ko mu je proizvajal vodik in mu segreval gumaste opne balonov za radiosonde. Od tod tudi njegov vzdevek «Vodi-kov zdravnik«. Poleg tega je nadziral ponoči Dieslove motorje, ki dajajo odpravi svetlobo in toploto in tedaj je doktor Viktor dobil vzdevek «nočni mehanik« Končno, doktor Viktor včasih obleče svojo belo haljo, da bi tu, na Antarktiki, odprl svoj — brivski salon. Kakih 1500 km od tod je oporišče «Mirni». Niti v tem oporišču ne teče ne med ne mleko. In če bi' ne bilo šale, duhovitosti, razigranosti, bi oi. lo življenje neznosno. Hote a-nehote, je avtor mnogih šal Vasilij Sljahov. Po naključju smo se začeli pomenkovati tudi o pranju perila. V kopalnici je sicer pralni stroj, toda to je dolgo, časno delo. Mi raje sledimo zgledu Sljahova — so mi — In kakšna je Sljahova metoda? Odgovoril je Sljahov sam: Jaz nosim perilo čim dlje. Nato ga zakopljem v sneg in, kjer ga zakopljen, postavim palico, da bi ne pozabil, kam sem perilo zakopal. Cez mesec dni ga izkopljen in peri-je — sterilizirano. Toda pred tem ((pranjem na suho« moramo sneti s perila vse gumbe. Nato smo na ta najin pogovor s Sljahovim pozabili. Med tem je minilo precej časa in nekega dne smo pred Edikom videli na mizi celo kopico gumbov. In Sljahov sc nasmehnil: «Račun za te gumbe bom plačal jaz«. Take in podobne šale so ta-Korekoč nujne in zaradi njih se med seboj ne sprejo, kajti na Antarktiki ljudje niso tako občutljivi in tukajšnje tovarištvo se z besedami ne da izraziti. (Izvestija) psihologije in psihiatrije v vsakdanje življenje in označuje čuden duševni pojav, da človek dela včasih nekaj popolnoma nasprotnega svojim interesom in da se temu enostavno ne more upreti, saj ga nekaj neznanega sili, da tako ravna. Pri tem griza živčno in duševno zdrave ljudi .Naš zgoraj opisani mladenič je zdrav in popolnoma normalen, od časa do časa pravi o sebi: «Kako neumen sem. v bodoče se ne bom bal odgovornosti, jutri začnem z novim življenjem!« In vendar bo jutri vse po starem, čeprav se zaveda, da je to neumno in zanj škodljivo. Nekateri imajo take ljudi za psihopate. To ne drži in danes vemo, da je posledica nepopolnega duševnega življenja. Psiha, duša — kot pravimo vsoti vseh duševnih reakcij, kj karakterizirajo posameznega človeka — ne nastane naenkrat in se tudi ne podeduje. Ona nastaja v dolgem procesu, ki se razteza od rojstva dalje. Mnogo se v tem času vtisne in včrta v njo in šele po dolgem razvoju dobimo to, čemur pravimo duša moža ali žene. Utegne se zgoditi, da so na primer neka čustva (močan strah, sovraštvo, ljubosumnost, zavist, razžaljenje) tako zelo močna, da se vtisnejo globoko v dušo, ali ka-] kor temu znanstveno pravi-| mo »fiksirajo« nekje v globi-i ni duše in od tod delujejo. Skrita v podzavesti tako re-I koč dirigirajo vse naše ravnanje in nas silijo, da smo žalostni, prestrašeni, zavistni itd. Eden izmed največjih u-spehov psihoanalize je vprav v tem, da se je s posebnimi metodami dokopala do »skritega«, do ((kompleksov«, da jih razkriva in tolmači. Ce bi našega mladeniča natančno analizirali, bi verjetno odkrili, da je imel v mladosti prestrogega očeta ali mater, da mu hista nikoli dajala svo- bode v otroški razposajenosti, ničesar mu nista pustila veljati in sta ga stalno zapostavljala. Poleg tega je doživljal mnogo strahu, ki se mu je vtisnil v dušo in ustvaril pozneje občutek, da je slaboten, nedorasel in nesposoben za vsak resnejši spopad z življenjem. Tako stališče je bilo, ko je bil še o-trok povsem upravičeno. Ko pa je odrasel, bi mora! biti poln moči. Vendar pa deluje kompleks iz globine, ki ga sili, da se boji konflikta z življenjem ter odgovornosti ter se pri tem obnaša, kot bi bil nebogljen otrok. Opisani primer spada med tako imenovane manjvrednostne komplekse. Je pa še cela vrsta drugih kompleksov: veličinski kompleks, kompleks sovraštva, krivde. So primeri, da nekdo, ki trpi zaradi kompieksa krivde, samega sebe prijavi za izvršilca nekega zločina. Zelo radi se ustvarjajo kompleksi na seksualnem torišču, ki imajo pozneje za posledico težave v zakonu, ki vodijo do večjih ali manjših tragedij. Ce nas kdo vpraša, ali je kompleks bolezen, mu moramo odgovoriti z da in ne. Pri tem gre za tako rekoč normalne ljudi, k; često mnogo duševno trpe ter doživljajo zaradi teh kompleksov resnične katastrofe tako, da moramo te pojave smatrati kot nekaj bolnega. Važno je pa, da vemo, da se lahko zdravijo. Zdravljenje kompleksov je psihoanalitično, se pravi, da iščemo podzavestne duševne pojave z namenom, da dvignemo v zavest tisto, kar kompleks povzroča. Pripomniti pa moramo, da je ta način zdravljenja izredno dolgotrajen ter zahteva mnogo potrpljenja. Zaradi tega je važna preventiva, preprečevanje, da do kompleksov sploh pride, se pravi, skrbeti moramo za pravilno vzgojo in srečno otroško dobo. Dr. S. B. airoga Kontrola v Parizu: orožnik pregleduje prtljago v avtomobilu, medtem ko lastnik kaže svoje dokumente. Vse to pa ne pomeni, da zločinci OAS ne uživajo podpore mnogih predstavnikov oblasti Petek, 23. februarja 19A2 Radio Trst A ?*la'. na,t?Jlad/?!JevanJe °mnl' ple5k°: 12.15: Radijska taneč- 7 00. ir n or. bufia; 12.20: Glasbeni album; ka univerza' 12 25' Melodile- 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja 13.30: Zabavna glasba- 15.15: 13.15 Obvestila- mo- »Kvir’ glasba; 11.30: Šopek slovenskih Poje Henry Salvador;’ 15.30: tet z disonancami«' 14 00' Caf PHSmi;, U *L ™.iljak- pisani Te4aJ an,gleščine; 15.55: Vreme dara-Rosu" Mri^dlte- 14 05- odmevi naših dni; 12.30: Za na ital moriih- iroa* oi,i.i.*.- D.au-i— «... __ .... * ‘. ' na ital. morjih; 16.00: Stiripe- Radijska šola za nižjo'stopijo; rv, it nn' i a resna detelja; 16.30: Nunzio Ro- 14.35: Jugoslovanski pevci za- so^Safred'' 17 M-' Ksem ln Dlet M^° inrtnJe8'. »^-ntka; S^kSE spodarstvo In delo; 20.45: Orkester Ambrose; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja: Balzac: «E1 ver-dugo — krvnik«; 22.30: Bela Bartok: Sonata za violino solo; 22.55; Orkester Les Brown. in njegov orkester. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeno - varietejski program; poje skladbe Johannesa Brahmsa; 18.45: Iz naših kolektivov; 19 00: Obvestila; 19.05: Italijanske, španske in latinsko-amer!-ške; 20.00: Vesela godala; 20.15: 11.00: Glasba za vas. ki dela- Tedensk< pre- te; 14.00: Naši pevci; 14.40: Za prijatelje plošč; 15.00: Al- gled; 20.30: »Sončece, siji«; 2102: Orkester Les Baxter; 12.25: Tretja stran; 14.20; Skladatelj Luigl Toffolo; 14.50: Trst in ekspresionistično gledališče. bum pesmi; 15.45: Glasbeni car- L1 15; °ddaJa ° morju; 22.15; net; 16.30: Program ob štirih; *’«ba= .■»» HJL?™ 17.00- Na programu Čajkovski; nokturno; 23.05: Fibich: Odlom- 17.30: Plesna glasba; 20.30: k: 1? opere «Messinska neve- Gran gaia; 21.45: Dokumenta- sta>>: 23 30: Nočni akordi. Koper rij «TretJa mornarica«; 22.15: Večerna glasba. Ital. televizijo 6.15: Jutranja glasba- 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobri jutro; 7.45: Tečaj italijanskega jezika; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; _____ 12.45: Nadaljevanje glasbe po zika: 19-30: Manfred Kalkee: III. program 17.00: Skladbe Igora Stravvtn- 8.30, 14.00 m 15.20: TV Sola; 17.30: Program za najmlajše 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli m prepozno; 19.15: Simfonični skega; 18.30: Bachovi sinovi; koncert; 19 50: Film «11 Re so. 19.00: Tisoč let Italijanskega Je- le>,l 2.0.20: Šport; 20.30: Dnev- željah; 13.40: Tri skladbe U-bilda Vrabca; 14.00: Vedre pesmi; 14.30: Odlomki iz operete «Mala Ftoramy«; 15.30: Domače aktualnosti; 16.00: Glasovi in orkestri; 16,30: Današnje teme; 16.40: Skladatelj Fran Lhotka; 17.40: Orkester Henry Rene’; 18 00: Prenos RL; 19.00: Saksofonist Fausto Pa „ _______ niki 21.05: Trodejanka J. M. Sonata za klavir; 20.00: Vsa- Synga: «11 furfanteUo delFO- kovečerni koncert; 21.30: Ha-roid Pinter: «11 Calapranzi« (enodejanka); 22 15: Pregled nemške kulture; 22.45: Na programu Beethoven in VVeber vest«; 23.15: Dnevnik. drugi kanal 21.10: Višek In propadanje Slovenija 5.00: Dobro jutro!; 8.05: Iz petti; 18.30: Prenos rL7'22T5: °Per; Jazz-band Lawsond: 22.35: Kon- ,G !sPa °bQ delu7Pl°- koloniaiizma — III. nad,- 22.05: Deset minut z Biče Valori; 22.35: Predstavljamo vam Petra Krausa. cert komorne glasbe; 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6 30: Vreme na ital morjih; nirski tednik; 9.25: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10 15-Od Jug. televizija Zagreb 19.00: Mesečnik TV studia Carajevo. Ljubljana 19.30- S kamero po Afriki , t0d, !" onciod'' 1100: serijski film. JRT 20.00: TV Pevka Lola Novakovič; 11.15: dnevnik. Beograd 20.20: TV o Nas podlistek; 11.35: Zlatan Vauda; Koncert za klarinet in 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska orkester; 12 05: Sekstet bratov Beograd 20.20: TV o filmu: 20.50: Program jugoslovanske kinoteke. JRT 22.20: TV dnevnik II. (aorišk»-beneihi dnevnik Anatomija proste cone Pred nocojšnjo sejo goriškega občinskega sveta Pred osmimi leti je občinski svetovalec na listi Krščanske demokracije inž. Graziato med obsežno diskusijo o prosti coni zagrozil našemu listu, da ga bodo tožili zaradi člankov, objavljenih v zvezi s prosto cono. V njih smo kritizirali delovanje upravnega odbora proste cone, ki je neodgovorno upravljal z denarjem vseh davkoplačevalcev in omogočil, da so ga industrijci in trgovci izrabljali, ne morda za dvig življenjskega nivoja goriškega prebivalstva, kateremu je bila namenjena prosta cona, ampak za izboljšanje predvsem svojega gospodarskega položaja. -Nadzorni organi so dopuščali kršitve delovne pogodbe delavcev v industrijskih obratih proste cone, cene blaga proste cone pa so bile le za spoznanje manjše od cen nekontingiranega blaga. Po odkritjih v zvezi s »prostovoljnimi* dajatvami trgovcev za dom onemoglih, zgradbo telovadnega društva itd., ki je bila zgrajena s tako imenovanimi «tangenti», po sodni preiskavi o ponarejanju masla ter zadnji sodni prijavi o prodaji bencina proste cone, ki so ga grosisti kupovali na kilogram, prodajali pa na liter, še prav posebno pa po iskrenem priznanju goriškega župana dr. Poterzia na zadnji seji občinskega sveta, da je bilo v delovanju organa proste cone več nepravilnosti, zaradi katerih je bilo potrebno imenovanje komisarja v trgovinski zbornici — po vseh teh priznanjih zadnjih mesecev je potrebno ugotoviti, da je bilo naše pisanje pred toliko leti povsem resnično. Kljub odločni opoziciji, ki so jo številne stranke pokazale proti politiki «prostovoljni?i» prispevkov za gradnjo javnih objektov, pa je Krščanska demokracija vseeno poskušala pred tedni doseči podporo nekaterih strank, da bi se ti prispevki tudi vnaprej plačevali. Kakor smo izvedeli, so se poleg demokristjanov najbolj zavzemali zanje še social- »tlllllHIIIIIIIlIlHIIIMIIIIIimilHIIIimilMIIIHIU ( K 1 H O 1 CORSO. '6.30: »Gola mladina*, D. Ganbert in G. Lojs Bras. Crnobeli francoski film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: »Poncij Pilat* z J. Marais in J. D. Barrymo-re in L. Roman. Italijansko-francoski barvni film v ei-nemascopu. V1TTORIA. 17.20: »Hudičevo okov, B, Andersson. Crno-beli cinemascope filma. Mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Mačke... miši...* Sledita »Stan In O-lio*. DEŽURNA*LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta H. 18, tel 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 1.4 stopinje nad ničlo ob 14.30 in najnižjo 0.4 stopinje nad ničlo ob 7.46. Vlaga je dosegla 47 odstotkov. ni demokratt. Ko so se tudi fašisti izrekli za nadaljevanje takšne politike, je obstajala resna nevarnost, da se «tangenti* legalizirajo in da se s tem za nadaljnjo dobo, morda do konca trajanja proste cone omogoči zbiranje sredstev na blago proste cone. Samo odločnosti opozicijskih strank in tudi liberalcev je treba pripisati, da KD in PSDI nista mogli pridobiti podpore za svoje ravnanje. Prvi rezultati nove politike so se pokazali s prodajo sladkorja proste cone. Namesto da bi ga prodajali po prejšnji ceni, ki je znašala 145 lir za kg, se prodaja sladkor proste cone po 105 lir kg. Komaj sedaj, in še to samo, kar se tiče sladkorja,- lahko govorimo o koristih, ki jih imajo potrošniki proste cone od zakona, ki je bil sprejet z namenom, da se ublažijo hude gospodarske posledice državne meje, ki je bila začrtana tik ob robu našega mesta. Danes zvefier bodo na seji goriškega občinskega sveta obsežno razpravljali o prosti coni in o poročilu goriškega župana dr. Poterzia. Ne moremo napovedati, kako bo seja potekala in kaj bodo posamezni svetovalci povedali. Vendar lahko že danes zgostimo diskusijo v naslednjo definicijo: anatomija proste cone. Medtem ko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo vedno branili interese najširših plasti goriškega prebivalstva in s tem tudi interese sovodenj-skih občanov, katerim so končno priznali pravico do ugodnosti proste cone, ki veljajo tudi v Gorici, izražamo pred samo diskusijo o tem tako rožnem rpraianju željo, da bi občinski svet sprejel sklepe, ki bi demokratizirali delovanje proste cone in jo napravili za inštrument gospodarskega napredka vsega prebivalstva, ne pa samo omejenega števila industrijcev in trgovcev na debelo. To bi bilo nedvomno najlepše darilo, ki bi ga naše upravne oblasti dale prebivalstvu v okviru tako zaželene socialne politike levega centra. Drevi v Sovodnjah seja občinskega sveta Drevi ob 19.30 bo v Sovodnjah seja občinskega sven Madžarska se bodo letos udeležile turnirja za pokal Rappan (mednarodno mošt- veno prvenstvo). Vsaka država bo vpisala štiri enajstorice, ki bodo razdeljene v osem skupin. Tako so danes sklenili med sestankom prireditvenega odbora, ki je sklenil, da bo sprejemal prijave do 29. aprila. Prve tekme bodo 27. maja, 3., 10., 17. in 24. junija ter 1. julija, medtem ko ostane 30. junij v rezervi za morebitne odložene tekme. Datum povratnih tekem bodo določili kasneje. Zmagovalci osmih skupin bodo nastopili v polfinalu in v finalu. Žrebanje za sestavo skupin bodo izvedli po prijavi udeležencev * * * LIZBONA, 22. — Z zmago s 6:0 nad enajsterico Nuerem-berga se je Benfica uvrstila v polfinale turnirja za evropski nogometni pokal. * # # JENA, 22. — Domača enaj-storica je danes zaigrala v tekmi četrtfinala za pokal pokalnih prvakov s portugalskim moštvom Leixos neodločeno 1:1. tri leta za Milan. Poleg tega je Greaves dobil za podpis pogodbe 17 milijonov in pol. Ta znesek so mu kasneje povišali za 8.000 šterlingov. Nadalje je prejemal 140.000 lir mesečne plače in 50.000 lir za vsako točko, do katere je prišel Milan med prvenstvom. V drugem delu pa so navedeni klevetniški članki, ki jih je Greaves objavil v londonskem listu »The People* Med drugim je Greaves pisal, da je bil »ujetnik Milana* in pod naslovom »Vohuni, jetniški pazniki in globe Milana* dodajal, da ni nikoli videl obljubljenih milijonov, dalje, da so mu odpirali osebna pisma, da so mu v njegovi odsotnosti vdrli z rezervnimi ključi v stanovanje in da mu niso niti dajali redne plače, pa čeprav je nastopal in dosegal gole. Odv. Radiče je še pripomnil, da je dvomesečno bivanje Greavesa v Italiji stalo Milan približno 15 milijonov vključno darila, bivanje v hotelu, plačevanja stanarine itd. Od 600.000 lir globe, s katerimi je vodstvo kluba kaznovalo nediscipliniranega igralca, so lahko pridržali samo 189.000 lir. ATLETIKA AUCKLAND, 22. — Novozelandski atlet Peter Sneli je danes poskusil na travnati stezi Wester Sirings Stadiuma zrušiti svetovni rekord v teku na 1 miljo, katerega je dosegel s časom 3’54”4 27. januarja letos. Snellu se poskus ni posrečil. ker je progo pretekel v 3’56”8. Na drugo mesto se je uvrstil Murray Halberg s časom 4’02”. končno povečali svoj naskok. V tržaških vrstah je posebno zablestel Porcelli, ki je dosegel kar 32 košev. Nedeljsko kolo je bilo kolo izenačenih srečanj. Tržaški Don Bosco se je zaman pp* trudil in napel vse svoje sile v borbi z videmsko ekipo. Skozi celo tekmo ji je bil enakovreden nasprotnik, vendar je prav proti koncu zopet P° stari navadi zaigral za trenutek ležerno v obrambi in že j'e bil ob zmago. Videmčani so bili enakovredni protivniki domačinov in so bili vrhu vsega še tako spretni, da niso zamudili edine dobre prilike. Tudi med pepelkami tega prvenstva je potekala borba skorajda na nož. Zadnji na lestvici Campli je zgradil svoj uspeh predvsem na odločni volji do zmage in temu se j® morala ukloniti celo Stamura, ki zavzema prav zavidljivo mesto. Soja je morala prepustiti domačinom vajeti igre že od samega začetka in nikoli ni ogrožala njihove premoči, kljub temu da je šla na igri' šče s precejšnjimi nadami. Rezultati nedeljskega kola: Fides - Soja 67:44 Treviso - Reyer 61:55 Udinese - Don Bosco 61:56 Campli - Stamura 55:51 Safog - Philco 88:79 p.zlo TENIS MELBOURNE, 22. — Dane* so izžrebali pare za prvo k0*® tekmovanja za Davisov pokal 1962 v ameriški coni. V Pr” tekmi se bodo spoprijele EDA in Kanada na eni ter Jugoslavija in ekipa Angleške zahodne Indije na drugi strani. Mehika ne bo nastopila v prvem kolu, medtem ko bo njen nasprotnik drugega kola zmag0' valeč srečanja ZDA . Kanada. HOKEJ NA LEDU WASHINGTON, 22. — Predsednik mednarodnega oldmpij' skega odbora Avery Brutidage je izjavil, da bi morali pozabiti na politična nasprotja in dovoliti vzhodnim NernceB>t da se udeležijo svetovnega Prvenstva v hokeju na lem1, Brundage je nadalje predlagal, da bi olimpijski odbor iz' dal vsem tekmovalcem P°* sebne osebne izkaznice kot »e je že zgodilo 1960. leta za *1®' sko olimpiado v Squaw Val' ltyu. Vse kaže, da tega ne bodo sprejeli. Zunanje ministrstvo ZDA je k temu predlog® pripomnilo, da je položaj drugačen od 1960. leta, ko 5° vzhodni in zahodni Nemci sestavili enotno reprezentanco. BOKS ^ LAS VEGAS. 22. — Zaradi nenadnega obolenja se svetovni prvak lahke kategorije Joe Brown ne bo mogel v soboto spoprijeti za svetovno krono s Carlosom Ortizom. , Zdravnik, ki je pregled** 1 Browna je izjavil, da bo moral sedanji prvak počakat najmanj mesec dni preden 00 lahko stopil na ring. SZ BOR TELOVADNI ODSEK obvešča da odpade telovadna ura, ki bi moral* biti danes popoldne v dvorani na stadionu «Pr' vi maja. GOTFRIED BOMANS JASNOVIDEC Profesorja Nostaldinija, znamenitega okultista in jasnovidca, sem že večkrat videl na plakatih v Haarlemu. Bil je oblečen v dolgo haljo iz črnega atlasa s širokimi ohlapnimi rokavi in prepasan z usnjenim pasom. No, vse to je lahko trik. Ne dajmo se premotiti. Toda njegov globoki, prodorni pogled, ta ne more varati. Kar čutil si, da je to mož z izrednim okultističnim darom. Mar ni moji teti za borih deset goldinarjev takoj povedal, da vidi na njenem obzorju temne oblake, da pa se bo vse zjasnilo? In se ni mar vse tako zgodilo? Pa še več: Mar ni mojemu nečaku odkrito dejal, da bodo v njegovem življenju deževni dnevi, kar pa ga naj ne vznemirja, ker bo spet zasijalo sonce? Takega duševnega velikana je treba takoj obiskati. Odkrito priznam, da ne je prevzelo nekako razočaranje, ko sem stal pred njegovim preprostim stanovanjem. Mar je to res profesorjevo bivališče? In jasnovidec sam! Brez suk- njiča je sedel pred hišo in mi, tako nespoštljivo oblečen, prišel naproti. »Stopite noter,* je preprosto rekel, »od postajanja zunaj ne boste mo-drejši.* Okultist me je spremil v sobo, nato pa odšel, da bi se preoblekel. Soba, iz katere je bilo videti na majhen vrt, je bila temačna in verjetno sem zato šele čez nekaj časa zapazil še neko osebo v istem prostoru. To je bil majhen, čokat možak v škornjih, v belem telovniku, z zlatimi epoletami na ramenih 'n z dvorogim klobukom na glavi. Eno roko je imel za taknjeno za telovnik. Moja navzočnost ga je očitno vznemirila, zato je kmalu odšel. Profesor me je poklical v sosedno sobo. »Sedite,* je' rekel, »za hip se moram koncentrirati* Zaprl Je oči in tako sedel tri minute. Nato Jih Je spet odprl in dejal: »Zdaj zmorem vse.* čestital sem mu. »Začela bova z nekateri- mi telepatičndmi poskusi. Povedal vam bom, kaj trenutno mislite. Dajte mi roko. Predvsem ostanite mirni. Nič se vam ne bo zgodilo. Sedaj si mislite: »Mar mu naj takoj plačam ali pozneje?* «Ne, gospod profesor.* »Pa bi morali misliti. In precej vam bom odgovoril, namreč: takoj!* «Koliko pa, gospod profesor?* »Vedel sem, da boste to vprašali, a to prepuščam vaši vljudnosti.* Ponudil sem mu bankovec za deset goldinarjev. »Dva,* je zašepetal okultist. »Hvala vam! Sedaj pa nadaljujva. Dajte mi bankovec za 25 goldinarjev. Položil ga bom,* je dejal jasnovidec, »pred sobna vrata na hodnik. Tako. Zar priva vrata in trenutek počakajva. Sedaj vstanite in poglejte, če je bankovec še tam.* Odprl sem vrata in osupel obstal. Bankovec je bil izginil. Jasnovidec se je nasmehnil. »Dajte mi še bankovec za 100 goldinarjev,* je mimo dejal. »Prav. Položil ga bom tu pred vami na mizo. Tu leži. Sedaj pa oba zamiživa. Močno mislite na rože. Dobro. Sedaj pa spet odprite o-či.» Pogledal sem, bankovca ni bilo več na mizi. »Najlepše pa je,» je pa-ragnost nadaljeval in se smejal moji osuplosti, »da teh dveh bankovcev ne boste videli nikoli več. Ni ju več in ne bo ju več! Sedaj vam bom bral iz dlani. Le mirno položite roko na mizo. Nič se vam ne bo zgodilo. Ta roka,* je rekel, »pripada razmeroma mlademu možu. Razen tega ni umita.* Svojega začudenja nisem mogel skriti: oboje je zadel. Iluzionist se je še niže sklonil nad mojo roko in ostro pogledal dlan. »Vi ste lahkoverni,* je rekel nenadoma, »vse verjamete, kar vam ljudje na-čvekajo. Tega ne smete.* «Ne, gospod profesor.* »še več vam bom povedal,* je skrivnostno zašepetal, vzdignil moj mezinec in ga ogledoval: «Vi ste popoln butec.* Ostrmel sem. Prav tisto je dejal, kar so mi zmerom pravili moji prijatelji. »Zato morate paziti,* je zaključil jasnovidec in spustil mojo roko, »da vas kdo ne potegne. Ali naj prikličemo duha?* «Ako hočete biti tako ljubeznivi, gospod profesor.* »Naj pride Napoleon?* »Kakor mislite, gospod profesor.* »Torej Napoleon,* je zehajoče odvrnil jasnovidec, »navadno njega kličemo. Kar potrkajte na mizo.* Takoj je vstopil Bona-parte. »Z gospodom sva se že prej videla,* sem pripomnil malce nevoljno. »Potem je pomota,* je S posebnim dovoljenjem avtorja bomo v nedeljski številki pričeli objavljati Iva Andrica Travniško kroniko mirno rekel profesor, »lahko greš, Viljem.* Zaprl je vrata in se krepko useknil. »Z vami imam zelo dober stik,* je dejal in vtaknil robec v žep. »Rad imam ljudi vaše vrste. Prav dober medij ste. Morate večkrat priti, želite, da vam prerokujem še prihodnost?* »Prosim, gospod profesor.* »No torej. Sedite mimo in na nič ne mislite. Menim, da vam ne bo težko, mar ne?» »Ne, gospod profesor.* »To sem si mislil. Prav. Mirujte! Moram se nekoliko koncentrirati. Dobro. Vidim deklico. Mlado deklico. V dveh letih se bo- ste poročili.* »Sem že oženjen, gospod profesor.* »Seveda, seveda. Saj ne mislim to. Vi se boste spet poročili.* »Sem že drugič poročen, gospod profesor.* «Zares, zares,* je pripomnil jasnovidec, ki je postal malce nemiren. »To sem že vedel, preden ste vstopili. Vendar ne mislim tega. Mislim v eminativ-nem smislu. Ali imate še stik z menoj?* »Ne, gospod profesor.* «Potem bova pustila to temo. Bojim se, da bo pretežka. Hočeva še za hip pogledati v preteklost?* »Prav rad, gospod profesor.* »Tedaj morate še nekaj doplačati,* je dejal jasnovidec, »od zraka ne morem živeti.* «Bi hoteli sami nekaj vzeti?* sem ga spoštljivo vprašal in položil denarnico na mizo, »mučno mi je, da bi sam določil znesek.* Mediamist Je stresel vsebino na mizo in mi vrnil prazno denarnico. «Tako bo najbolje za o-be plati,* je rekel in prešteval bankovce. »V vaši preteklosti vidim več faz in sfer. Fazo detinstva, fazo deške dobe in fazo mladeniških let. Imate stik?* »Da, gospod profesor,* sem odgovoril in gledal denarnico, »ampak prav nobenega denarja nimam več.* »Točno,* je živahno odgovoril mediamist, »zakaj tega imam jaz. V prvi far zi vas vidim čisto majhnega, rekel bi: v otroški obliki. Je tako?* Strmeč sem molčal. Zadel je do pike točno. »V drugi fazi,* je nadaljeval, »vas vidim nekoliko večjega. Vidim vrtavko, obroč in vrečico frnikol. Slišim šum šolskega razreda. Ali imava še stik?* Nemo sem prikimal. «V tretji fazi,* je menil Jasnovidec in napeto premišljal, »vas vidim, kako greste pod roko z — kako bi rekel — z neko žensko. Ljubi bog, vaša slika postaja nejasna! Ampak tu se že prikazuje druga. To je vaša druga žena. Nadomestila bo izgubo vaše prve žene. čeprav (tu se je iluzionistovo obličje zamračilo) ima tudi svoje majhne napake. Ali imava še stik?* «Gospod profesor,* sem rekel in vstal, »to že ni več naravno. To Je nenaravno. Preveč mi bo, grem.* »če greste tu na levo,* je rekel jasnovidec in me spremil do vrat, »se lahko peljete s peto linijo. Polna bo. Z zadnje platforme vam bodo celo klicali, da ni mogoče, da bi šlo še več ljudi noter. Ne brigajte se za to. še vedno je prostora za nekaj oseb. Pazite se pred žeparji. Poskušali bodo, da bi vam v gneči izmaknili denarnico. Pa to vas naj ne vznemirja, saj nimate za to prav nobenega razloga več.* iiimiiimiiiiimiiiiiiimmimiiiimiiiiiiiiiimi VOJAKOV DOM E. HEMING WA Y »Nisem tako mislil,* je rekel. «Le razjezil sem se. Nisem hotel reči, da te ne ljubim.* Mati ni nehala jokati. Krebs jo je objel okrog ramen. »Mar ml ne verjameš, mati?* je vprašal. Mati je odkimala. »Prosim te, prosim te, mati. Prosim te, verjemi mil* »V redu,* je rekla in se davila v joku. Pogledala je sina. «Verjamem ti, Ha-rold.» Krebs jo je poljubil na lase. Prižela je lice k njegovemu obrazu. «Tvoja mati sem,* je re- relc«1 moli"’ kla. »Nosila sem te tik *r®' ven srca.# Krebsu se je zdelo, da J* bolan ali poln čudne 8nU sobe. . «Vem, mama,* je rek*-• Potrudil se bom, da bi 61 dober fant.* »Mar ne bi hotel P° . " niti pa moliti z mater) > Harold?* , Pokleknila sta zraven ** ze in Krebsova mati je e® lila. - . »Moli še ti, Harold!* ‘ rekla. • «Ne morem,* je Krebs. «Poskusi, Harold.* »Ne morem.* «2eliš, naj jaz zate?* «Da, želim.* g. Tako je njegova mati •" lila zanj. Potem sta v ,.r in Krebs je poljubil tna ter odšel iz hiše. In tako je trudil, da bi ne zaIrt