768
Razne stvari.
iznašel pripraven aparat, s katerim se bo brzojavilo brez žičnih vezij. In zares je P r e e c e brzojavil iz Londona na otok Muli po zraku med pretrganima kabeljskima koncema! Konca sta molela iz morja kako miljo daleč vsaksebi, pa Preece je vendar-le dostavil nad 150 telegramov po pretrganem kabelju! To se pa ni moglo goditi drugače, kot da se je električni tok na prvem koncu izpreminjal v električno valovje; to valovje je šlo po zraku ali po eteru do drugega konca, in ta konec je valovje posrkal ter ga predelal v električni tok, ki je potem oddajal navadna Morsejeva znamenja.
Po leti 1897. je pa mladi italijan Gu-glielmo Marconi stopil na dan s svojim posebnim aparatom, s katerim brzojavlja precej daleč brez žice. Meseca velikega travna je razkazoval vLondonu svojo
iznajdbo. Poskusi so se mu tako posrečili, da ga je vse občudovalo. Meseca malega srpana pa je poskušal isto v svoji domovini na Laškem v vojnem pristanišču v Speziji in v Rimu, in povsod mu je izteklo po volji. V tretjem nadstropju mornarskega ministrstva je stal aparat, ki oddaja brzojavke, pri tleh pa aparat, s katerim se sprejemljejo poročila. Hišne stene in stro-povi so bili med aparatoma — žice pa nobene in pri tleh stoječi aparat je natisnil brzojavko v Morsejevih znamenjih.
Zato so pa nekateri zvezdoznanci prišli na čudno misel: Kaj, ko bi ona svetlobna znamenja na Martu bila take brzojavke „Marčanov" ? Kdo to ve ? Mi tega vprašanja pač sedaj še ne moremo rešiti, a od napredka znanostij pričakujemo, da se nam bodo ta tako težavna vprašanja pojasnila.
Razne stvari.
s ZPteka
Prešernovo slavij e.
Prve dni tega meseca je proslavljala bela Ljubljana kot središče slovenske zemlje, stoletni spomin rojstva nesmrtnega nam pesnika dr. Franceta Prešerna. Program slavnostim je bil obširno zasnovan. Omenimo ob kratkem le njega glavnih točk. V soboto, dne 1. grudna, zvečer so priredila narodna društva po mestu slavnostno bakljado. Mesto je bilo ponekod v zastavah, svirala je meščanska godba, Po bakljadi je bil komers v Sokolovi dvorani »Narodnega doma". — Naslednji dan, v nedeljo, 2 grudna, se je vršilo slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Nar. doma". Prof. Frančišek Levecje govoril krasen govor, v katerem je pokazal, zakaj se vsa Slovenija klanjaj Prešernu. On je naš prvi pravi pesnik — on ustvaritelj našega Parnasa — po njem je zaslovelo naše ime preko domačih mej. Pred slavnostnim govorom so zapela združena narodna pevska društva pod vodstvom koncertnega vodja M. Hubada Jenkovo »Molitev", po govoru pa Nedvedovo »Slava Prešernu". Popoldanje in večerne slavnosti tistega dne so se fršile v gledališču, katero je bilo obakrat popolnoma razprodano. Dne 3. grudna so praznovale Prešernovo stoletnico vse ljudske in srednje šole. %^Dne 9. grudna pa je priredila »Glasbena Matica" Prešernovemu spominu in  na korist pesnikovemu
spomeniku v Ljubljani impozanten slavnosten koncert, pri katerem se je precizno izvajal Mozartov „Requiem". — Slava Prešernu!
Razburjeni so avstrijski narodi, in ravno sedaj ob volitvah je prikipela razburjenost do vrhunca. Zato podajemo danes podobo moža, ki stoji na čelu
avstrijski   vladi in ki ima od cesarja nalogo, da uredi razburjeno državo. Grof Ba-deni, baron Gautsch,  grof Thun,grofClary, vitez  Wittek  in pl. Korber, torej že šesto mini-sterstvo  v  treh letih   imamo   v Avstriji!  Dr. pl. Korber   je  prevzel težavno nalogo,  da  pomiri dolgoletne     narodnostne boje   in   zopet spravi v  pravi tir parlamentarni stroj. Lepa in hvaležna naloga, a doslej je še ni izvršil. Dal Bog, da se mu to v bodoče posreči!
Dr. pl. Korber, avstrijski ministerski predsednik.
Dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za gnanstvo in ilustracije. Založnik in lastnik „Marijanišče".
Urednika