127 Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Siska 12. aprila. L Ker povsod žitoa cena pada, gre tudi naša kupčija čedalje bolj rakovo pot in je sedaj tako slaba, da že davnej ni bilo tako, zakaj vsak misli, da bo žito se cenejše, zato pa tudi nič kupca ni. Ba-naška pšenica se ponuja po 6 fl. 30 in 40 kr. vagan, va laška po 5 fl., pa tudi po 4 fl. 40 kr., soršica (na-polica) po 4 fl. 20 do 45 kr., koruza po 3 fl. 6 do 30 kr., oves po 2 fl. — Tudi v Karlovcu je malo kupčije in !e 2000 vaganov koruze je, vagan še za 10 kraje, cenejše, prodanih bilo. Iz Milana 12. aprila. * Svile (Žide) se je poslednji čas tukaj veliko prodalo; posebno veliko jo kupujejo švajcarski in rajno-pruski fabrikantje, kterim seže skozi več tednov odpira velika barantija v južno Ameriko. Naše zaloge, posebno pa kar je lepe svile, so tedaj od tedna do tedna manjše. (To obeta prihodnjemu letošnjemu pridelku dobro kupčijo.) 1% Tersta. * Teržaška mestna župani j a bo 2 milijona in 400.000 fl. na posodo vzela, s kterimi hoče v letu 1848 in 1849 narejene dolgove poplačati, ostali znesek pa oberniti za potrebne zidanja. Izdala bo v ta namen dolžne pisma po 100 fl., od kterih bo na leto 472n\ činža plačevala. V 46 letih bo celo posojilo poplačala. Zraven činžev po 42/2 od 100 fl. pa zoa, kdor se tega posojila vdeleži in če je srečen, s tim posojilom še tudi v lote-rii, ki je ž njim sklenjena, 30.000, 20.000, 1000, 500, 200, 150 ali 100 fl. dobiti in si tako prisrečkati lep znesek. Kdor misli omenjeni županii, ktera je za to posojilo cesarsko dovoljenje dobila, posoditi kak znesek (naj manj 100 fl.) naj se oglasi do 1. majnika pri teržaškem magistratu in ob enem položi kavcijo (2 in pol za vsa-cih 100 fl.) v gotovem dnarji ali v deržavnem papirji. Iz Celovca razglaša v poslednjem listu „Prijatel-aa si družtvo sv. Mohora, da od izdaje sv. pisma v slovenskem jeziku sedaj po tolikih stroških in pripravah na nobeno vižo odstopiti ne more, in to toliko manj, ker izdaja ta svoji „matici" kaže lep dobiček, ki ga tako živo potrebuje. Ker pa je družtvo še le zdaj zvedilo, da tudi v Ljubljani se ravno to delo za natis pripravlja, bode milostivega gg, knezoškofa prosilo, naj bi mu rokopis sv. pisma blagovoljno prepustili, da pride sv. pismo edino le v založbi družtva sv. Mohora na svetlo. — Ali bo ta prošnja še pravi ras prišla, neverno, ker nam okolj-šine vse niso znane,kakor nam tudi ni znan bil nameri svit-lega našega knezoškofa takrat, ko smo razglas družtva sv. Mohora o ti zadevi v „Novicah" natisnili. Kdor pa nič ne ve, tudi nič povedati ne more. Ce sicer smemo soditi po tem, kakor so svitli knezoškof slovenski „slovni k" na svetlo dati sklenili, zamoremo reči, da oni ne govorijo od nobene stvari dolgo popred, ampak da po sklepu hitro djanje sledi. Ker pa smo te dni zvedili, da so svitli knez en oddelk sv. pisma po rokopisu sedanjega gg. velikega škofa in kneza goriškega že leta .1834 na svetlo dali iu da je večji del ravno tega rokopisa še ne natisnjen ostal, mislimo, da bi bilo si. družtvo sv. Mohora prav storilo, ako bi se bilo še popred, preden je začelo svoje podvzetje, se obernilo na ljubIj• gosp. knezoškofa in jih uprašalo: kako in kaj. Tako ravnanje je pri nas slovenskih pisateljih vselej koristno, da, preden začnemo kakošno delo, poiščemo popred vse, kar je v tem že natisnjenega ali v rokopisu izdelanega; tako smo ravnali v Ljuhljani, ko smo začeli „slovnik" in tako ravnamo tudi pri drugih knjigah. Da pa Krajnci svoje slovenske brate tudi na Koroškem radi postrežejo, to oni sami naj bolje ved6. Da pa tisti gospodje izmed njih, ki so duhovni, bi ne bili nič vedili od gosp. Gollmayer-o vega sv. pisma, ne moremo misliti. Obžalovati je tedaj le, ako tisto glasovito „trop tard", ki je že dosti nezgod naključilo na svetu, bi tudi o ti zadevi sedaj nasprotovalo. Iz Ljubljane* Gosp. dr. A d o 1 f S ch m i e d l iz Dunaja je te dni kmetijski družbi pisal, da se je namenil letošnjo jesen (mesca augusta) z mnogimi natoroznanci spet na Kraja- 128 sko priti Id preiskavati cerkniško jezero po njegovih odtokih in pritokih, ako mu namreč naša dražba poterdi, da bi ta preiskava utegnila ne le zanimiva biti o natoroznanskem obzira, temuč tudi djansko koristiti zlasti za natanjčno spoznanje: od kod izvirajo povodu j i planinske in ložke doline in kako bi se te odver-nile itd. Samo po sebi ee razume, da kmetijska družba bo poterdila gosp. dohtarju, da je ta njegov namen posebne hvale vreden, in da, kakor ona, ga bojo potem tudi naši verli domoljubi cele te okolice z veseljem v njegovem početji po vsi svoji moči podpirali, ker že davnej žele, da bi se kaj storilo za odvernjenje nesrečnih povodinj, ki več-leto toliko škodo kmetijstvu napravljajo. Gosp. dohtar Schmiedel pa se že naprej nadjati sme, da tu mu je ravno za djansko korist (praktisches Interesse), ktero doseči sam želi, obširno polje odperto. Bog daj srečo! — SI. c. k. deželno poglavarstvo je dovolilo osnovo katoliške družbe rokodelcov v Ljubljani. — Dobrot-ljiva presvitla cesarica Karolina Augusta (vdova rajn-cega cesarja Franca I.) je na prošnjo gosp. fajmoštra obljubila novi ternovski cerkvi 1000 fl. darovati. Tudi presv. cesar Ferdinand so 1000 fl., in presv. cesarica Marija Ana 500 fl. v ravno ta namen darovati blagovolili.