Listek.
127
Ov Liszt koiga imal bude, y priszebi noszil nijeden zlen Veter nechemu naskoditi. Ove mochi, y pochijajucli zovakvemi Rechmi: Jeszus szmiluiszemi, Jeszus vszigdar na pomucli budimi vu vodi vu Gori, Jeszuz na pomucli budimi szuprot Neprijatelu Peklenszkem. Szmiluiszemi Goszpodine Jeszus, obchuvaime od vszakoga greha. Pomozi mi Bog Otecz y Szin y Duh szveti jeden Bog, szveto Troisztvo. — Ov Liszt naisliszu v Betlehemu, kojega je poszlal Gospodin Bog vu szvojem kipu, po szvetom Mihalu Arkangelu, y vu Rimu je napiszano zlatemi Litorami vu jedni Czirkvi a nijeden Chlovek ne zna vuchem sztoji, niti dotek-nuti szega neszmi. — Ja Jeszus milosztivni blasene Divicze Marie piszal szem ov Liszt, zapovedam za szvetoga Szeraphina obdersavaite zapovedi Ocza mojega, a ja hochu vsze Vam rad dati; ako nechete veruvati hochu od Vafsz odvernuti Miloschu Ocza mojoga, y cherne Vticze budu ober vasz letale y z velikemi vetri y prahi hatale. Ki goder o v Liszt ima moraga poszoditi od Hiše do Hiše, ar da bi on Chlovek tuliku Grehov imal, kuliku vu morju Peszka na Drevu Lisztja, hote nyemu vszi odproscheni biti. Ov Liszt koja Sena tesek Porod ima, naiga priszebi noszi, lesis Porod hoche imati, y ovo dete pred Bogom y Ludmi zagovorilo hoche biti. Ov Liszt treba je vu chisztochi dersati, ar je ove Rechi szveti Ivan poszvetil, koi goder ov Liszt imal bude y pri szebi noszil, y da bi ga 3krat do Leta vu Hiši szvojoi vuchinil prešteti, nesze bojati niti vraga niti Puške niti Szable niti zneba Treszkanya niti Neprijatela niti Ognya uiti nad Marhum szvojum kvara ar mu naskoditi nebudu mogla vele na veke Amen.«                      Ante  Goričljan.
Listnica. G. R. Z zanimanjem smo čitali sliki »Mlada kri« in »V duplu« —¦ a Bog ne daj, da bi bili morda dobri, dovršeni ali vsaj zreli za tisek — le ker se kaže v obe"h krepak talent, ki pa tava po megleni, vlažni in osladni sentimentalnosti, kakor izgubljen popotnik po gošči. Toda uverjeni smo, da boste kdaj še kaj dobrega spisali. Poznamo znanega pisatelja slovenskega, ki se je tedaj, ko je bil še tako mlad, kakor Vi, najrajši pečal s predmeti kakor: »Križ na razpotji«, »Kamen ob cesti«, »Samotna breza«, i. t. d. in kateremu je bilo najljubše gaslo Uriel Acostov rek: »Ich bin einer von denen, die am Wege sterben«. Danes pa le v posebno veselih urah poišče kak takov zaprašen spisek iz skritega predala in beroč ga sam z^se, smeje se na glas nekdanjemu mladostnemu — obzorju. Sicer pa — pišite, študirajte — in čakajte, da Vas tudi življenje čemu nauči! —  G. A. K. Vi pojete o  »Ženski«:
»A slušaj,  dragi!                                      Pripravi te ob  čast,
To bitje prekrasno,                                  Ob sladke nade,   ob poštenje,
To rajsko bitje  .  .  .                                Pripravi Te  — gorje"   —
Večkrat slepi strašno.                              Ob ljubo zdravje  in  — življenje .  .  .«
Svetujemo Vam torej, da temu »prekrasnemu bitju« ne hodite preblizu, posebno sedaj, ko ste še tako mladi; kajti »ljubo zdravje« je vender prvo! O priliki morda k&j. — G. V. H, Brez dvojbe talent ! Citajte le tako pridno stare svoje klasike, kakor ste jih — o tem smo prepričani — do sedaj. Heineja pa par let pustite! Jedno pesem porabimo gotovo, fn veselilo nas bode, če nam prilično še kaj pošljete, toda v stihih ! — G. —ki na D. Spis se izvrstno bere v veseli družbi. Humor in natančno opazovanje ljudij ga značita; toda preveč lokalen in semtertja pretrivijalen je; pri berilu v krčmi človek to presliši, ali pa jemlje kot nekaj neizogibnega, a nam ni mogoče. In kar je glavna stvar: saj je bil do par vrstic že v nekem drugem listu natisnen! — Gospo-dičina M. v Trstu. Morebiti, toda — pogojno ! Naznanite naravnost g. Janku Kersniku na Brdu (pošta Lukovica), kam in pod kakim naslovom naj Vam piše; on Vam natančneje razodene naše želje glede Vaše povesti. In — oprostite — uverjeni smo, da ste lepi — čemu torej zagrinjate obraz ? — Nauportensis. Zgodi se Tvoja volja, o gospod: V koš ! — G. J. B. v Z. »Nrirodnega blaga« imamo v izobilji. Hvala torej! »In zaru-dela je« je prijetno pisano, toda brez dejanja, brez konflikta! »Škriljanovega Matijca» bi vzprejeli, ako napravite iz njega pristnega Belega Kranjca, Sedaj pa govori kakor za-ljublj en študent. Poskusite, saj pisati znate! — G. Lipe M. v Arlici. Glede" »narodnega blagd« odgovarjamo Vam isto, kakor gospodu B. Oprostite, da tako pozno; založili smo bili   Vaš list.  — G. K.  v  R    Vsa tragika    povesti Vaše   tiči v tem,   da je bil jedini sin
128
Listek.
stare, onemogle matere potrjen v vojake. In to je — glejte — kar nemožno — ker so takšni fantje po § 17. br. zak. — oproščeni od vojaščine. Čemu torej jok in stok, ko vender župan in okrajni glavar lehko vse opravita in na dobro obrneta — Gospodičina M. M. v T. Zakaj je g. Kersnik povesti svoji dal ime »Rošlin in Vrjanko«, dasi se no* bena oseba v nji ne imenuje tako, to zveste tedaj, ko bode povest zvršena, ako ne uganete že prej. Ime' je vzel od narodne balade, ki je bila prvič natisnena iz Audr. Smoletove zbirke v  »Kranjski Cbelici«   (III.,  84).   Balada slove tak<5:
»Kak hozhe bit', kaj hozhva
Ti fi premlad fe oshenit',
Jes fem preftara fe moshit'.«
»»Le mati omoshite fe,
Vsamite,  kogar hozhete;
Le hudiga Rofhlina ne,
Ki velik moj fovrashnik je:
Je brata in ozheta  vbil,
In komaj  fim mu jes ufhel.««
Al mati nizh ni  marala, Rofhlina vsela hudiga, Verjankovga fovrashnika.   — Svezher s njim   grede v hramb6 Verjanko gre" pod okno ftat  — Je v hrambi govorila   mat': »O fhkoda, fhkoda sa blago, Ko sdaj  fe rasdelilo bo ! Kaj pravim tebi, ljubi mosh ! Tam v zherni gori,  v tamni gofh, Studen'z pod  bukvo vidil bofh. Ti rezhem fe sa bukvo   fkrit', Verjankota fkrivej  vmorit'   — Se jutro bolna bom ftorila, In fmu rekla,  govorila, De boljfhi meni pred ne bo, De pila merslo bom vodo, Ki v zherni gori fe dobo. Sin me je vbogal  vfelej rad, K ftudenzu hozhem ga poflat'.*
Rofhlin in   Verjanko. ftrit'?                   Ko je prifhel fpet beli dan,
Verjanko k mater'  v hrambo gre, In rezhe ji befe"de te: »Kaj  pravim, ljuba mati  vi ! Vifoko fonze she   ftoji; To vafha fzer  navada 111, De b'  tako dolgo v  poftlji bli «    -»»Sin ljubi, bolna fim  hudo, —                      Oh,  boljfhi meni pred ne bo
De pila merslo bom vodo, Ki v zherni gori fe dobo.««
Sin vsel je v roko kangljizo, fpa|-.               Pripafal fi je fablizo,
Je djal na ramo pufhizo,
Po vodo fhel pod bukvizo.   —
.»Kaj jemljefh,  ti,  oroshje fin? Saj v zherni gori ni s ver in, 'S  deshele sbeshal je Turzhin.«
»»Peroti ptizhiza  ima,
Plavote ribiza ima,
Junak s oroshjem fe obdL««
Verjanko gre pod bukvizo, V Rofhlina fproshi pufhizo — Odpre mu shile s fablizo, In v fvojo belo kangljizo Natozhi vrozhe fi kervi. S njo k materi domu hiti,
Befede take govori: Pretiho gre" Verjanko ftran',                                »Sheleli piti fmovo,
Befede njene v ferz'  ohran';                               Sdaj nate kri Rofhlinovo!«
Ta balada, kateri se očitno pozna, da je po narodni pesmi popravljena (kar je storil najbrž Prešeren), bila je pozneje še večkrat natisnena, tako n. pr. v Korvtkovih slovenskih pesmih kranjskega naroda (L, 91 in II., 82), v Vrazovih ndrodnih pesmih ilirskih (1839., 172 str.] in naposled v dr. Sketovem berilu za 5. in 6. gimn. razred (str. 112). — Gosp. A. J. R. K. St. J. B. Prejeli smo nakaznico za 12 gld. 87 kr. ter sebi odšteli 6 gld , ostanek pa izročimo dotični tiskarni za naročena dva časopisa. — G. J.  R—a.,  c.  kr.  g.  v B.  p. za poslana lista niste nič več  dolžni.
Drugim gg.  pisateljem odgovorimo prihodnjič.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.