Popotovanje Slovanov v Moskvo. H. 0 prihodu slovanskih gostov v carji Petrograd piše ,,Ruski Invalid" takole: Vtera 20. maja v naznanjeni dan prihoda davno pričakovanib gostov se je začel narod že o tretji uri zhajati na kolodvoru Varšavske železnice. Dan je bil tak da bi slovanski gosti bili mogli labko misliti, da je pri nas maj zimski mesec. Dež, sneg, toča so se menili nanašaje prav listopadavo zmešnjavo. Takega maja se ne spominjajo naj starejši ljudje in dan srečanja Slovanov se je odlikoval po naj neprijetnejšem vremenu. Ali ukljub temu vsemu, so se sošle trume naroda na kolodvoru dve uri pred oznanjenim prihodom. V kratkem so bile sobane kolodvorske prenapolnjene čekajočih in vsako mesto okoli je bilo posejano ljudi. Določena ura je bila že minula in gosti še vedno niso prišli. Še le o osmih je pričakovani vlak pridrdral v kolodvor. Vzrok tega zakasnjenja so bile zamude v Pskovu, Luzi Gačini in Carskem Selu. V Pskovu in Luzi je bil pripravljen hleb in sol za drage goste z godbo. V Gačini jih je pozdravila godba kirisničkega polka, na Petrogradski postaji pa godba Izmajlovskega polka. Spremljani so bili potem gosti do njiliovega stanovanja v hotelu ,,Bellvue" na Nevskem prošpektu. Neizmerne trume ljudstva so jih spremljevale kličoče ,,Ura!" Tako Ruski Invalid. Še ta večer je bila skupna pojedina slovanskib gostov. Napitnice so bile kaj navdušene. Dr. Brauner je rekel: ,,Slovani na Ceskem so za vse dobrote, ktere so svojim sosedom skazali, dozdaj le slabo plačilo dobili. Vendar pa ker sosedi (Nemci) stiskajo nas k zidu, stiska nas ruska gostoljnbnost k srcu." Dr. Rieger je napil vzajemnosti Slovanov, kteri so bili dozdaj le ,,membra disjecta" t. j. razmetani udi jednega telesa. Bojujejo se z naglavnimi sovragi Nemci, Madjari, Italijani in Tartari. Solnce slovanske vzajemnosti je vzšlo prepričajoče nas, da bodo Slovani pri vzajemni podpori velik narod ne le po številu (broju) ampak tudi po činih (delih). Ko so se slovanski gosti predstavili Gorčakovu državnemu ministru je ta med drugim dejal: ,,Nasledniki moji bodo branili slovanske zajme (interese) kakor jaz. Gostoljubni sprejem od strane ruskega naroda pa čini vmešavanje vladino nepotrebno. Dne 23. maja je bila velika gostija v besedi žlahtnikov. Nasočih je bilo 600 udeležencev. Napitnice so se govorile in sprejemale z velikim navdušenjem. Med drugimi je pri ti pojedini govoril grof Tolstoj minister osvete (nauka) tole: ,,Jednota Slovanov je položena na krvi, duhu in vedi. Sreča in slava veliki bodočnosti, ktero božja previdnost pripravlja Slovanom!" Na to je napil profesor Lamanjski na razvitek moči ruske k pridu slovanske zveze. Markovič ruski pesnik je dejal: ,,Polje Kosovo in Bela gora še dozdaj niso našli osvete." Rieger je rekel: ,,Slovani so branili omiko evropsko proti surovosti čet azijatskih, naj so zjedinjeni v duhu, ker telesno (materjalno) biti ni mogoče!" 24. maja so bili na obedu pri ministru Tolstem. Rieger je napil ministru Tolstemu in rekel: ,,Kako srečen je narod, kdar je odgaja mladine izročena rokam moža, ktei-i je prešinjen z duhom narodnim. Avstrijski Slovani Bogu žal se tolike sreče nimajo veseliti." Na večer je bil velelepi koncert na počaščenje slovanskib gostov. 25. maja so bili gosti slovanski iz Avstrije nasoči pri sodbi porotni, da bi gledali to na Ruskem, kar je pri njih doma pium desiderium t. j. pobožna želja. 26. je bila avdiencija pri caru, kakor smo jo že v prejšnem listu opisali. 27. maja so se slovanski gosti z carjem Petrogradom poslovili in se peljali v ,,kamenjajo matuško Moskvo", o čemur prihodnjič. 6. t. m. je neki mladi Poljak z imenom B erezo vski, tebnik, bivajoč v Parizu slrelil na Ruskega cara, ko se je ta ravno z Napoleonom od pregleda vojske nazaj peljal: pištolo vendar, ktero je preveč nabil, mu je v roki razgnalo in tako cara ni pogodil ; ranil si je zlo roko, ludi konja nekega poleg kočije jezdečega častnika in edno ženo. — Vjet na mestu ni tajil, da je botel cara vstreliti. 7 t. m. je bil Tedeum zarad srečnega rešenja cara, v ruski crkvi v! Parizu. j Pravi se, da je car izrekel željo, da sebudodelnik zarad tega čina naj ne dene ob življenje. | — 0 osodi cesarja Maksa se se zmirom nič gotovega ne ve, in akoprem se je že pred tednom v vseh časnikih četel sledeči telegram iz Amerike: nCesar Maks je z 40 višitni Francoskimi, Avstrijakimi in Belgijskitni častniki vstreljen" — se spet zdaj vendar trdi, da je cesar samo vjet. Gotovo še zmirom ostane samo to, da so liberalci vzeli Queretaro. — 8. t. m. je bilo v Peštu kronanje Njih Veličanstva cesarja za kralja Ogerskega. Pravi se, da jeto kronanje bilo naj bolj bliščobno in velikolepno nied vsemi dozdajnimi. — Naj vekša zavoda na celem svetu sta edeu v Petrogrudu in eden v Moskvi; ta v Moskvi se imenuje nVospitatelni dom". V njem se odreja okoli 25.000 dečkov in deklie od zibeli do 21. leta. Za poduk mladeži je v zavodu črez 5000 učiteljev in ueiteljic in cez 2000 druge razne družine. V te zavod jemlje se deca brez ozira na njih stan in piemoženje ter sc odrejajo za razne stanove polegnjih nagnjenja in sposobnosti. — Iz Belgrada se piše, da mesto izgleda, ko da bi bil pred kratkim strašen pofres, cele nlice so polne razvalin stare koče se namreč marljivo podirajo in se stavijo nove lepe in velike; če se bode tako napredovalo, bo v 20 lelih Belgrad celo nov. Ko so Turki naj bitrej pobrali kopita in šila in odšli rakom žvižgat se je vse oživeli in nastopila je tako rekoč, v Srbski pomlad in že saiuo iz marljvega delovanja v Belgradu od onega časa, se zadosti jasno kaže, kak strabovit kvar je bila Srbski tolikoletna turska obseja Srbskih trdnjav.