(nš/T^o)T^Tk^? TTC^T^?1 TT^LF A Cl vofivUjj ^<J zh)[s\qjj fes v <>vi sv?f M^Anv^
l«oXLlV - št. 21 - CENA 15 din
Kranj, petek, 15. marca 1991
Kovanja
Javna okrogla miza
*šifrer       Zbrano delo Ppana S. Rinžgarja
V uredništvu smo se odločili, da sedanjim Glasovim prejam in Novinarskim večerom dodamo še Javne okrogle miže. Zaradi v tem trenutku aktualne cestne problematike smo se odločili, da pogovor o gorenjskih cestah danes in jutri skupaj s Cestnim pod-jetjem Kranj pripravimo na Jesenicah in sicer v torek, 19. marca, ob 11. uri v sejni sobi občinske skupčine. "K omizju" smo povabili predstavnike Republike Slovenije in pred-sednike gorenjskih občinskih vlad... Veseli pa borno tuđi vašega obiska in vprašanj o gorenjski cestni problematiki.                                                              Uredništvo

Udari in udarci
^ Upokojeni general Stevan Mirković, vodilni ZQQje^ Zveze komunistov Jugoslavije - gibanja slo Us°s{av'J° ln možz velikim vplivom najugo-kli"1"!?^' armadni in srbski državni vrh, jeprete-dal w "■V P°8ovoru za slovensko televizijo poveže '   a ~!e ^a armaa"a v zadnjih letih obtožena
za blizu 100 državnih udarov, pa še nobenega mQZVfdla' ZakaJ *' se toreJ bali armade, ki ni-ko ■ *f*a namena kot varovati ustavnost, za-koh°St'" ozemeUsko nedotakljivost države. Tane h° P°^ela tud* naPreh dokler se v Jugoslaviji onto dogovorili drugače in to zapisali v usta-
"»zakone.
kč mada trdno uresničuje to načelo. Še zda-fj: e na pamet, ampak po dogovorjenem scena-ted V ^eoSrodu, ki ima, kakorkoli ga obrneš, iz-/V° st1nJe °ti vojaško komando za končni cilj. lo ,lf|O2 državnega predsedstva Jović je presne-pted ° vedel, kaj mora dati na dnevni red /op/?Wva '" v *đ*""* okoliščinah, da vsaj po-o'Ce članov ne bo na sejo in da bo to razlog za Pa I*0 ° razPadu kolektivnega šefa države, če se ljUj° zSodi, pa je priročen ustavni člen, ki dovo-Pred JQVO Kodnih razmer. Manever je uspel, meJifstvo se ne sestaja, njegove ocene o raz-ska i-V- ^rzav' ne more biti. Ostane samo še voj-'   'Je edini razsodnik položaja v državi in sa-
ma razsoja, kdaj morajo tanki na ulice in kak-šna stopnja pripravljenosti je potrebna, ker so-vražniki ne mirujejo, posebno notranji ne.
Jugoslavija je zadnja leta preživela mnoge udarce in vsak jo je tako ali drugače omajal. V začetku tedna pa je bil na pragu udar v stilu Južne Amerike. Njegova senca še straši, čeprav na beograjskih ulicah ni tankov in že to je dovolj, da lahko govorimo o Jugoslaviji v izrednih raz-merah.
Razmere, v katerih živimo, nišo primeren čas za politiziranje in teoretična razglabljanja, koliko je kdo nevaren, koliko orožja in vojakov bi se v skrajnem primeru stalo nasprotu Za bra-nilce sedanje Jugoslavije se take razmere idealne, da sila meljavi federalni koncept, ker bodo sicer razdružitelji v večini in močnejši, ražen tega pa utegnejo dobiti še prepotrebno mednarod-no podporo. Zmedaje idealni razlog za take poteze, hkoristili bi jo lahko tuđi Slovenci, tuđi zato, ker postaja možni medrepubliški sporazum o razdružitvi vedno večja utopija. Vendar kaže ravnati taktično, politično in pogumno, vendar brez nepotrebnih udarov in udarcev. Sami smo jih že veliko dobili, po levem in desnem licu. Zato bi bilo pametno, da obraza ne nastavljamo već. # J. Košnjek
Pomlati, regrut in pasji sprehod - Foto: Jure Cigler
.    °o pripravila alternativni zakon o lastninjenju
J?ta kritika zakona o privatizaciji
skega'    • "larca - Podržavljenje bo zmanjšalo učinkovitost sloven-
l|'>tenjgOsPo<'arstva, že sama izvedba privatizacije bo draga, vred-
jj*$ta|a Pa Do verjetno povzročilo korupcijo neslutenih razsežnosti,
1)8 o n°- prava mafija, ki se je ne borno več resili, je osnutek za-
Privatizaciji oštro kritizira! Franci Križanič.
111 ob 2'3ravo ° osnutku zakona o privatizaciji, ki ga bo v krat-
£okratjxavnava'a slovenska skupščina, je pripravila Stranka de-
ranCj;  n£ Prenove iz Kranja, povabila je magistra ekonomije
]ePocjD  *>nžaniča, zaposlenega na Bajtovem institutu, sicer pa
f'Poved^i ednik SDP' Dobese<?no raztrgal je osnutek zakona in
Sitije ' b°do prenovitelji pripravili alternativni zakon o sPrejetJ "JU- Ker nimajo veliko upanja, da bi bil njihov predlog % veL ' °d° postavili tuđi minimalne cilje, predvsem v smislu e[ji zaV2  a ^'^3 delavcev. Pri denacionalizaciji pa se prenovi-
•J° Paema^° Za vračanie v naravi, kjer je to le možno, naspro-Knz Vra^a.nJu s ■konfiskacijo odvzetega premoženja. [a*laščerTrava J.e bila dobro obiskana, v dvorani smo opazili tuđi ^ Priv-?^' Pr'Pornbe so se nanašale predvsem na nejasnost ci-\/ I/     Zaci-"e- Več na 3- strani • M- v-
^okri zapora proti Jezerskem
!h ' *apnj' l4t marca * v soboto, 9. marca, zvečer je v soteski v ih ?" Po*"1610 in PovšnarJeva domačija se je stresla, kot da bi bil d v» Dre -Pa ni biI- Nad cest0 se Je takrat odtrgala od večjega oh* "»etra ^a skaIa in treščila na cesto, naredila vanjo dobra k *"i zirf8 oko udrtino i" delno poškodovala tuđi ograjo in J"r kakšnih0-, feki ^okrL Po 8robih ocenah je bil okrušek težak n 200 ton in je okrog 20 metrov ceste spremenil v ruševi-
k^elavci   r
nJ so riv'estnega   podjetja   toliko očistili in popravili ce-^_^^ Qo Ponedeljka teren    stišče, da je bil promet mogoč
ob delni zapori. Vendar pa so   ' raziskave strokovnjakov Repu-bliške uprave za ceste in Geo-loškega  zavoda  pokazale,  da glavni masiv, v velikosti okrog
500 kubičnih metrov (lahko pa tuđi več), ni stabilen in lahko zdrsne v Kokro. Zato je na tem odseku zdaj popolna zapora ceste in s tem tuđi promet na Jezersko in proti mejnemu pre-hodu Jezerski vrh. Jezerjani, ki se vsak dan vozijo v Kranj in nazaj, morajo na tem delu pre-stopiti z enega na drugi avto-bus.
Koliko časa bo trajala zapora, je ta hip natančno še nemo-goče napovedati. Ocenjujejo, da bo to najmanj štirinajst dni, saj bo masiv treba postopoma z minirajem odstraniti. Enkratno razstrelitev so po raziskavah namreč izključili kot možnost, da bi cesto lahko čimprej odpr-li za varen promet. • A. Ž.
*S'V°adl£LlninilailJem bo treba zdaj najprej odstraniti skalni M0 v Kokri...
Na Gorenjskem 1,97 milijarde dinarjev izgube
V izgubi veliko zasebnih podjetij
Kratiš 13. marca - Po prvih podatkih jt> imelo lani 199 gorenjskih podjetij, od tega 113 zasebnih /a 1.973 mili-jonof dinarjev i*gub.
Izgube vse bolj narašćajo. Po prvih podatkih, ki smo jih dobili v podružnici Službi- dru/lH-tu^a knjigovodstva v Kranjti. znašajo i/gube gorenjskega gospodarstva s lanskem tetu kar 1.^73 mitijottov diuarjfv. na wznamu i/gubarjn je 199 podjetij, v katerih je zaposlenih 45.6'72 ljudi, (ilcde na zaposlenost je to-rej polovica gorenjskejja gospodarstva v izgubi. DZanimh je potlatek, da je na seznamu laoskih izgubarjev IW podjetij, m«l njim« pa \e kar 113 zasebnih podjeli], ra/Jogm je nedvomiio >*?č,  ! sklepamo pa lahko, da .so »t'kateri »/gubo prikazali /aradi viso- j kih drti/bt nih dujatrv. Dodati jt> treba, da je po januarskih po- j dafkJh «a (iorenjsktm registriranih 1.427 zasebnih podjetij, znano pa j^, da jih vec kot polovica šc ne posluje.
Dalel največji dek/ lanske izgube odpade na industriju, kjer je znašala \$ milijairif dinarjev, \ podjetjih / i/g»bo pa je zaposlenih 38.575 dela\ce>. > «raribeatftMt jt> bilo 85 milijono* dmaijt'v r/gtibv, \ prometu 15 milijonov, \ truovini 7,4 miiijone. v gosttnstvu i4.o iniiijona, \ obrti 10 milijonov. v poslovnih in ftnaitčmit siorinah pa I3,o mitijona dinarjev. • M. V. ________________________    ....., ,,,■     ■ ■ ■■■...........................----------__«_—.„___-__
Pojasnilo delavcem Iskre SSD
Kranj, 14. marca - Ker med
delavci Iskre SSD - v stečaju krožijo različne dezinformacije v zvezi z uveljavljanjem njihovih terjatev v stečajnem po-stopku, smo dolžni dati nasled-nje pojasnilo. V sredo, 13. marca, je bil razpisan prvi narok za preizkus terjatev upnikov Iskre SSD - v stečaju. Zaradi povsem formalnih (procesnih) razlogov prijavljene terjatve delavcev Iskre SSD na tem naroku še nišo bile preizkušene. Za preizkus terjatev bo - kot je običajno - razpisanih še več narokov in na prvem naslednjem bo stečajni senat med ostalimi preiz-kusil tuđi terjatve delavcev SSD.
Domnevamo, da so bili delavci Iskre SSD napačno poučeni, to je, da so pričakovali ta-kojšnje izplačilo svojih terjatev že po prvem naroku. V zvezi s tem pojasnjujemo, da se terjatve vsem upnikom izplačajo sele potem, ko je stečajni posto-pek zaključen in da zato sploh ni pomembno, na katerem naroku je posamezna terjatev pre-izkušena oziroma priznana.
Svet kranjskih sindikatov Pravna služba
■ .>:©IMlffi©S3IGLAS
Pri nas je varno
Bled,14. marca - Medtem ko se naša hokejska reprezen-tanca na Bledu nemoteno pripravlja na bližnje svetovno prvenstvo skupine B, ki bo konec marca in začetek aprila v Ljubljani in na Jesenicah, organizacijski komite prepričuje države udeleženke, da je pri nas povsem varno. Zadnje dni je namreč (ob beograjskih dogodkih) prihajalo vse več vprašanj iz tujine, ali svetovno in evropsko hokejsko prvenstvo bo ali ne. Predsednik IS Slovenije Lojze Peterle je s posebnim pismom obvestil vse hokejske zveze, da Slovenija zagotavlja udeležencem varne in normalne razmere. Kljub temu je svoje sodelovanje zaenkrat potrdila le Poljska, (Italija, Avstrija in Francija nišo izrazile zaskrbljenosti), z norveško in nizozemsko hokejsko zvezo pa se organizatorji še pogovarjajo. Japon-ci se bodo ravnali po večini držav udeleženk. Uvod v prvenstvo bo tekma jugoslovanske in avstrijske reprezentance, ki bo v nedeljo ob 18. uri v dvorani Tivoli. • V. Stanovnik
Dr. Pirnat o denacionalizaciji
Gozdovi ostanejo Brdu
Radovljica, 13. marca - Ra-
dovljiški Demos je v sredo zvečer pripravil pogovor o denacionalizaciji, na katerem je republiški sekretar za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat pojasnjeval osnutek zakona in odgovar-jal na vprašanja razlaščenih pa tuđi drugih. Na vpraša-nje, kaj bo z Brdom, je dr. Pirnat odgovoril, da je Brdo sestavljeno iz dveh de-lov: prvi je bil nekdaj last Pavleta Karadjordjevića, drugi last okoliških kmetov. Ker bi bili Karadjordjevići po sedanjem osnutku zakona o denacionalizaciji upra-vičeni do vračila premoženja v naravi, bo po mnenju dr. Pirnata treba v zakonu posebej določiti, da nekda-nja lastnina "krone" (kraljeve družine) postane državna last. Kar pa zadeva gozdove, ki so bili odvzeti okoliškim kmetom, je dr. Pirnat dejal, da so kmetje za odvzeto zemljo dobili odškodnino ali nadomestna zemljišča in da je bila veči-na zemlje odvzeta v času, na katerega se osnutek zakona o denacionalizaciji ne nanaša. (Več o pogovoru na 3. strani.) • C. Z.
SOC1ALDEMOKRATSKA STRANKA
#HŠ$k.     SLOVENIJE
SDSS
Odbor Kranj
SOCIALDEMOKRATI
KRANJA VABIJO NA
II.   SOCIALDEMOKRAT-
SKI FORUM
V  PETEK, 15. 3. 1991, OB
19. URI
V     DVORANI     ŠT.     15 SKUPŠCINE       OBČINE
KRANJ
TEMA VEČERA:
NAŠE CESTE
Gost       večera:
Marjan   KRAJNC
minister za promet in zveze
Vljudno vabljeni
KERN KOZMETIČN1 SALON IN SAVNA
KERN MARTA, KOROŠKA  5,   64000 KRAN] TKL.: f064) 23-650 (HOTEL CREINA)
S2)MtȤ^GLAS     2. STRAN
NOVICEINDOGODKI
Petek, 15. marca
1991
NOTRANJEPOLITIČNI   KOMENTAR
\IUo\iL.
JOŽE KOŠNJEK
Javna ali oblastna peresa
Naj bo takšna ali drugačna oblast, vsaka skuša na tak ali drugačen način dobiti vpliv na sredstva javnega obveščanja. Kak-šen je odnos do javnega obveščanja, je tuđi eno od meril demokratičnosti družbe. V zaoštrenih družbenih razmerah je boj za javne medije, posebej za radio in televizijo, veliko bolj brezkompro-misen. Tuđi veliki diktatorji so, če so se hoteli obdržati, morali popuščati na tej točki. Zadnji primer so beograjski dogodki, koje morala vladajoča oblast popustiti prav na tej točki, pri radiu in televiziji ter drugih osrednjih medijih. Boj za medije je ena ključnih političnih iger, kar kaže tuđi še sveza novica iz Beograda ozi-roma Zagreba, da bodo Srbi 23. marca demonstrirali pred zgrad-bo zagrebške televizije in terjali svoj, avtonomen program, kar je drugače povedano, v drug papir zavita zahteva po srbski avtono-miji na Hrvaškem.
Tuđi novi slovenski parlament vključno s strankami je bil že najmanj dvakrat krepko razklan prav zaradi javnega obveščanja, oziroma radia in televizije. Čeprav niti ena niti druga stran ni bila povsem zadovoljna z vsebino radiotelevizijskih programov, sta se z vso oštrino zoperstavili dve tezi: skupščinska većina je trdila (in še trdi, vsaj nekateri predstavniki), da je slovenska časnikar-ska srenja še trdno v krempljih stare oblasti in boljševistične za-strupljenosti, zato je treba narediti carski rez in v prvi fazi pomesti z uredniki, potem pa naj bi postali poslušnejši tuđi "neposredni proizvajalci s peresom ", opozicija pa se brani z dosežki demokratizacije in neodvisnosti medijev, ki sta bili doseženi kljub trdi ko-munistični oblastniški roki in nasprotni strani očita metode, ki si jih je privoščil stari režim v "najbolj svinčenih časih." V tem dvoboju stroka, domaća in tuja, nima veliko besede. Mi, ki delamo v javnem obvešćanju, stavimo predvsem nanjo, saj dober časnikar ne bi smel kloniti niti v starem sistemu, enako dno pa bi kazalo spod-bujati tuđi v novih političnih razmerah. Za novinarja namreč ni bi-stveno, kako hitro piše ali tipka, ampak predvsem sposobnost obje-ktivnega in strokovnega pisanja, pa tuđi razmišljanja s svojo glavo, ki za nobeno politiko ni prijetno, je pa v njeno dobro nujno.
S pred logom za izdajo zakona o javnih glas i lih prihaja ta problematika spet v republiški parlament. Za zdaj je strnjena v 40 tezah za Zakon o javnih glasilih, ki naj bi uredil tista vprašanja, ki so skupna in veljajo za vse vrste javnih glasil. Teze naj bi po be-sedah slovenskega ministra za informiranje izdelala strokovna smetana s tega področja. Na visoko mesto so postavljena izhodiš-ča in načela o deregulaciji sistema obveščanja, o svobodnem pre-toku informacij, o družbeni in strokovni avtonomnosti novinarstva, ki naj ga ocenjuje stroka, ne pa politika. Veljala naj bi torej Prešernova: le čevlje sodi naj kopitar! Nikakor ne bi smeli pristati na razloge, da so javna glasila nekakšna javna služba kot komu-nala ali pogrebni zavod, kjer bi lahko obČinski oblastniki odsta-vljali in postavljali urednike in novinarje, da bi novinarske hiše postali zavodi s prevladujočo državno oblastjo. Dejavnost oblasti mora med ljudi, za kar pa nišo odgovorna samo javna glasila, ampak tuđi oblast sama, ki je dolžna pravočasno, popolno in res-nično obveščati javnost.
Sloveniji se splača sprejeti sodoben zakon o javnih glasilih. Interesa zanj ne bi smeli imeti samo zaposleni v medijih, ampak ludi oblast. Če se želi Slovenija kot samostojna država medna-rodno uveljaviti, bo eno od meril tuđi položaj javnega obveščanja. Ni še dolgo tega, koje ameriški State Department ob ocenjevanju spoštovanja človekovih pravic v Jugoslaviji in tuđi v Sloveniji za-pisal, da se v Sloveniji nadaljuje oblastniški nadzor nad nekateri-mi mediji. Američani, taki kot so, nišo med tistimi, ki bi radi prav hitro menjali svoja stališča.
Če vztrajamo, da je javna beseda avtonomna in zapisana ali izrečena strokovno in odgovorno, potem moramo oblikovati institucionalizirano varstvo teh načel. Novinarska strokovna zbornica s častnim razsodiščem je, tako kot imajo to urejeno marsikje po svetu, praktična izvedba teh načel.
TANK06RAM

Ustasovitelj u izdijatelj: Ćasopisno podjelje GLAS Kranj, Mošc Pijadeja I, 64000 Kranj
Uredaiika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s puudarkom na doga ja njih na Gorenjskem
PredMrfaik Ćaaopincga iveta: Ivan Bizjak
Direktor CP Gla» in glavi urtdaik: Marko Valjavec       __________________
CMgovoraa urtdmic*: Leopoldina Bogataj
Noviaarji ia uredaiki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. iote Košnjek. Lea Mencin-ger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cvelo Za-plotnik. Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Stefan Žargi
Tekaieao nrejaajc: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc
Lekloriraaje: Marjeta Vozlic
Ti»fc: Podjetje DKL.O — TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana
I rH.iitro. Moše Pijadeja I. telefon: 21-860. 21-835. ielefax: 23-163____________
Uprava, propaganda, naro£eiac, oglasi: Osla JLA 16, telefon: 28-463. ielefax: 25-366
Mali oglasi: telefon: 27-96(1 - sprcjcmamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomat-skem odzivniku: uradne ure: vsjk dan 7. - 13.30. ob sredah do 16.30.
Ccna izvoda 15.00 din: narofninu za I. kvartal 1991 300.00 din (individualni naroc-niki 20odstotkov popusta): cenik oglasnih storilev: 200.00 din'col cm: polletna naroćninj za lujino: 70 — DEM oz. protivrednosl v drugih valuiah: žiro račun: 51500-603-31999. Časopis i/haja ob torkih in petkih. Po mnenju RepubliSkega se-kretariala za informiranje 23/91 sodi časopis med grafične izdelke. od kalerih se plačuje 3 "o promeim davek. Rokopisov in fotografij ne vraćamo.
Radovljiški Demos pripravil pogovor o denacionalizaciji
Volk ugrizen in koza obžrta
Dr. Rajko Pirnat: "Takšnega zakona o denacionalizaciji, v katerem bi bil volk sit in koza ćela, ni mogoče pripraviti. Volk bo zanesljivo nekoliko ugrizen, koza pa obžrta."
Radovljica, 13. marca - "Zakon, ki poskuša zajeti vso različnost primerov, je nujno zapleten in zahteven," je na pogovoru o denacionalizaciji, ki ga je v sredo v Radovljici pripravil tamkajšnji Demos, dejal republiški sekretar za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat in poudaril, da je zakon kompromis med različnimi interesi, predvsem med zahtevami razlaščenih in objektivnim! materialnimi, pravnimi in drugimi možnostmi.
Dr. Pirnat je udeležencem pogovora, med katerimi so prevladovali razlaščeni, najprej predstavil glavne zakonske re-šitve in odprta vprašanja, o ka-terih se bo odločala skupščina. Dejal je, da bodo občinske komisije za denacionalizacijo imele precej proste roke pri odločanju o tem, kaj vračati v naravi in česa ne, in da bodo pri tem morale delati pošteno in po svoji vesti. Če se bosta se-danji in nekdanji lastnik sama sporazumela za rešitev, sporazum lahko vedno nadomesti denacionalizacijsko   pogodbo.
Del izdatkov denacionalizacije bo prevzela država, advokate in izvedence pa bodo morali plaćati upravičenci. Po zakonu razlaščeni tuđi nišo upravičeni do izgubljenega dobička.
Kar zadeva vračanje kmetij-skih zemljišč in gozdov, je v osnutku zakona na predlog kme-tijsko-gozdarskega ministrstva zapisana določba, naj bi jih vračali samo kmetom, vendar bodo - kot je dejal dr. Pirnat -takšno rešitev umaknili, med drugim tuđi zato, ker se je izka-zalo, da je Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka ne podpira. Nadomestili naj bi jo z določbo, da bi vsem vse, kar je le mogoče, vrnili v naravi.
Na vprašanje, kaj bo z mest-nimi zemljišči, ki so postala "mestna" z nacionalizacijo ali kako drugače, je dr. Pirnat od-govoril, naj bi jih v primeru, če še nišo pozidana, vrnili v naravi, sicer pa ne. Kako pa je s hoteli, ki so bili odvzeti, a nato povećani: jih bo mogoče vrniti v
naravi ali ne? Dr. Pirnat je dejal, da bo treba oceniti, ali lahko hotel deluje še samostojno tuđi brez dela, ki je bil po vojni odvzet zasebnemu lastniku, ali ne. Če bodo izvedenci ugotovi-li, da hotel lahko posluje samo kot celota, vračilo v naravi ne bo mogoče, ampak naj bi hotel plačal odškodnino z delnicami. Kaj bo z nepremičninami tujih državljanov? Graščina v Podvi-nu je bila last francoskih državljanov... Dr. Pirnat je odgovo-ril, da so po osnutku zakona o denacionalizaciji upravičeni do vračila v naravi in do odškod-nine le tišti, ki so bili v času odvzema jugoslovanski državljani, ne pa tuđi tujci, ki naj bi za to po meddržavnih pogod-bah že dobili odškodnino - nekateri menda primerne, drugi zelo skromne. Kaj pa v prime-rih, ko so nekdanji lastniki bili ob času odvzema premoženja jugoslovanski državljani, zdaj pa so tuji? Dr. Pirnat je odvrnil, da so po sedanjem zakonu sicer upravičeni do denacionalizacije in do vračila premoženja v naravi, vendar le v obsegu, ki
ga za zdaj še določa zvezm zj kon, kmalu pa ga bo posepn republiški zakon. Če bi vse» vse vrnili v naravi, bi Slovenu po besedah ministra kmalu fa prodali.                                  %\
Na   vprašanje,   kaj  b°o agrarnimi skupnostmi, bo »> goče spet uporabljati zako" 1909. leta, ki natančno doio dedovanje  deležev  skupn^ je   dr.   Pirnat   odgovoril agrarne   skupnosti   kot ce nišo denacionalizacijski uP , vičenci, ampak le posamezi1! ], ki so bili z deleži vklju&ni skupnosti. V denacionaliz^ skem   postopku   pa  bo tr ugotoviti, katere parcele us zajo posameznim deležem- ^ je eden od udeležencev p0^ vora vprašal ministra, k«\»° v primeru, ko je nekdo od". „0 odkupil   svojo   nacionaliz"" hišo, je bil gost z odgovo«*., nekoliko v zadregi  in je P j znal, da za takšne primere s slišal. Dejalpaje, dabodo"
primere verjetno  obravnav ' kot   da  je   bila   podržavlF. kupnina. In kdaj naj bi P°Prua. li krivice, ki so jih povojn« ° sti storile z arondacijam' K -t tijskih zemljišč? Dr. pirn j]og dejal, da arondacije na pre ^ republiškega    sekretarica  e. kmetijstvo, gozdarstvo »n "-, hrano nišo vključene v z3*0^\ denacionalizaciji. Reševal'   ' bi jih z novim zakonom o ► ^ tijskih zemljiščih, verjetno ko, da bodo oškodovanirn v \ novno  dali   možnost  p^?.   j na odločbe. • C. Zapio«1"1
SDP pripravlja alternativni zakon o lastninjenju
Prisilna privatizacija
Kranj, 12. marca - Osnutek zakona o privatizaciji ne prinaša nič drugega kot podržavljenje družbene lastnine, čemur prenovitelji nasprotujejo, zato bodo za razpravo v slovenski skupščini pripravili alternativni zakon o lastninjenju. Razprava, ki jo je vodil Franci Križanič, je pokazala, da prisilna privatizacija, kakor jo je sam označil, ne odgovorja na vprašanje, kako pognati profitni motor, kar je za učinkovitost slovenskega gospodarstva bistvenega pome-na, po drugi strani pa ni jasno, kakšno sestavo lastnine naj bi s tem dosegli.
Zmes, ki je pri nas na oblasti, deluje korporativistično v smislu državne organizacije kapitala, zastavlja se vprašanje podržavljenja družbene lastnine, kar ne bo povećalo učinkovitosti slovenskega gospodarstva, sklad za privatizacijo bo upravljal z ogromnim premože-njem, ki mu ne bo kos in ujel se bo v zanko vzhodnoevrop-skega centralističnega planiranja, že sama izvedba pa bo draga. Kot drugi največji problem pa je Franci Križanič označil vrednotenje, ki bo verjetno povzročilo   korupcijo   neslute-
nih razsežnosti, saj takšnih po-štenjakov preprosto ni, nastala bo mafija, ki se je ne borno več resili. Prenovitelji bodo zato frontalno napadli osnutek zakona o privatizaciji in pripravili alternativnega, ki bo vsebo-val postopno in prostovoljno lastninjenje, dokapitalizacijo in podržavljenje podjetij, ki bodo to želela, povezava s proračunom naj bi bila direktna, kar pomeni, da sklad ne bi bil po-treben, predhodno pa naj bi čiste račune dosegli s prisilno poravnavo terjatev. Težko je verjeti, da bi s tem predlogom
uspeli, je dejal Križanič, zato so postavili tuđi minimalne ci-Ije, predvsem v smislu večjega deleža delavcev. Osnutku zakona o denacionalizaciji pa pre-novitelje ne nasprotujejo v ce-loti, načelno se zavzemajo za vračanje v naravi, kjer je to možno, nasprotujejo pa vračanju s konfiskacijo odvzeta premoženja cerkvi, grofom, izda-jalcem in okupatorju.
V razpravi se je najprej ogla-sil Janez Tavčar, ki je dejal, da so v privatizaciji izpuščena kmetijska posestva, ki jih bo zdesetkala denacionalizacija. Potem ko smo dosegli evropsko kakovost, bodo ti posegi uničili agrarno ekonomijo Slovenije, je dejal Tavčar in se vprašal, kaj bo to pomenilo za oskrbo.
Pri ustvarjanju dobička je znanje in ustvarjalna motivacija  pomembnejša  od  kapitala,
bistveno je, če borno PPjLfd profitni motor, je dejal E* Jurjevec, ki pogreša jasno oPj deljene cilje lastninjenja, »' p omogočilo vmesne stoPnJee|(|i, začetek bi denimo lank0/henf 20 do 40 odstotkov druz^ lastnine naj bo razdeljene^, dem, 30 odstotkov bi je •?' 0, prodali tujcem, ostala naj V stane državna, namenjena nejšemu lastninjenju.  P° ^p-vam, da borno poti v prW^ . cijo še dolgo iskali, medteij^ bodo s pomočjo stečajev P jetja propadla ali šla v tuj   , ke, borno torej lačni ah n|4F se je vprašal Jurjevec.
Zakon predvideva Po%< vljenje gospodarstva, fJJjj. koncept izhaja iz prepn^jt da pred Demosom ni b»^j in da tuđi po njem ne bo nj' f dejal Aleksander Ravli Bolj kot alternativni Pre£jt)i' ki ima malo možnosti, da ^i sprejet, se mu zde verjet«1 ji nimalne zahteve, zato b'.J1"^ doseći koalicijo, da bi bil ,j, delavcev čim večji. • !"• jak
IZGORENJSKIHPARLAMENTOj
S seje tržiške skupščine
Proračun sprejet
Tržič, 13. marca - Predlog proračuna občine Tržič za leto 1991 je zaradi težkih razmer v gospodarstvu občutno manjši od lanskega, vendar je še ta vprašljiv. Po dolgi razpravi in zahtevi od borni kov, da občinska uprava vendarle že naredi svoje pri racionalizaciji svojih kad rov, je bil proračun sprejet, pričakovati pa je, da bo čez leto doživel več rebalansov. Izvršni svet naj pripravi socialni program, kajti Tržiču grozi, da bo do konca leta imel že tisoč brezposelnih. Prihodki proračuna za leto 1991 naj bi znašali 113.801.000 din (lanski 118.000.000 din), od tega naj bi v občini sami ustvarili 80 odstotkov prihodka, za preostalih 20 odstotkov pa računajo na pomoč republike. Odborniki so se upravičeno spraševali, koliko bo v proračun sploh prišlo sredstev, če bo šel v stečaj BPT in bo v večjih težavah še marsikatero tržiško podjetje. Denarja bo zmanjkovalo povsod. Gospodarstvo postavlja zahteve, da bi bilo smotrno kar najbolj pristriči sredstva negospodarstvu in resiti gospodarstvo, da bi obdržalo delovna mesta in odprlo nova, vendar negospodarstvo mora tuđi ta trenutek dobiti svoja sredstva, ki so že tako ali tako zreducirana na minimum. Med najnujnejše nego-spodarske investicije so uvrstili dokončanje prizidka h Grajzarje-vi soli, preselitev knjižnice in radia ter selitev policijske postaje v stolpnico, pri komunalnem gospodarstvu bodo prva na vrsti do-končanja že začetih del in bo dana prednost dokončni ureditvi vodovodov; največja investicija bo zajetje Hudi graben. Še na-prej se bo urejala projektna dokumentacija za tržiško obvoznico in čest v Retnje, Novake, Potarje, na Brdo, Brezje - Popovo in za centralno čistilno napravo. Pri cestah bo imela prednost nedo-končana cesta v Jelendol. Še naprej bo veljala praksa sofinanci-ranja del na objektih in napravah kolektivne komunalne rabe po krajevnih skupnostih: 25 odstotkov krajevna skupnost, 75 odstotkov proračun. Kar se tiče sklada stavbnih zemljišč, naj bi letos pridobili zemljišče za območje zazidalnega nacrta Cimper in
obrtno cono, pričeli pa bi tuđi s pridobivanjem zemljišč ^ kopališče Praproše. Pri stanovanjskem gospodarstvu bo S|a.)1|(l sredstev šla za odkup Zlitovih stanovanj, subvencije stana j, revitalizacijo mestnega jedra; prva bo na vrsti obnova star ^ cijske stavbe, če pa bo le možnost, bodo odkupili MallyJeV? |(if
Okleščen je tuđi plan družbenih dejavnosti občine- ^'J-se resno sprašujejo, kdo bo prevzel odgovornost, če pr0$ gv'1' področja izobraževanja ne bodo uresničeni. Če hoćemo v .^ po, moramo uvajati tuđi nove metode učenja, te pa zahtevaj^t datno izobraževanja, za kar pa ni denarja. Manjka ga ta,hor/ da so v Tržiču šolam pritrgali denar ćelo za ogrevanje. O" ^J so ugotavljali, da bi morala biti prispevna stopnja za zdra^- ^J varstvo, če bi hoteli zbrati toliko sredstev, kot je planirani*1^ stotna in ne le 0,53. Vsekakor pa naj več denarja čez leto njajo domaćemu zdravstvenemu domu.                           ^
Družbena pravobranilka samoupravljanja je opoz° ^ dejstvo, da bo s stečajem BPT izgubilo delo 800 ljudi i" v^ lahko zgodi, da bo samo letos brez dela 1000 tržiških &'^/ Za reševanje socialnih problemov, ki bodo s tem nastali J^i^ potrebno pripraviti program, da jih ta najhujši problem flC^ šel nepripravljene. Za pripravo programa je bil zadolŽe1' j ^ svet, ki naj analizira stanje, ustanovi pa naj se tuđi poscp misija za razvoj, sestavljena iz vseh strank.                  .   * v^'J,
Proračun tržiške občine je bil pozno v noč le spre.P  ■ f\ pripomb - tuđi s to, da bodo morali v prihodnje bolj zfl ^H skati sredstva republike - zagotovo pa bo doživel vrsto f sov. • D. Dolenc                                                              S
Tribuna o demilitarizaciji
vc
Radovljica, 15. marca - Občinski odbor Socialistične ^^m^.a venije v Radovljici prireja danes, 15. marca, ob 18. uri v ho ,^11 vica na Bledu javno tribuno o demilitarizaciji Slovenije. Soc' ^V^ povabili   k   sodelovanju   Zelene   Slovenije.   Liberalnodem^lt'* stranko in Stranko demokratične prenove. Na tribuni bodo      fl, . li dr. Anton Bebler, univerzitetni profesor, Jelko Kacin, naJ?n iO^ publiškega sekretarja za ljudsko obrambo in Vojko Volk, cl* Socialistične stranke Slovenije. # J. K.
^ek. 15. marca 1991
NOVICE IN DOGODKI
■3. STRAN   Cg®IMiKJQlI©2ESGLAS
LZ    SLOVENSKE    SKUPŠĆINE
Ustavna komisija obravnava pripombe k osnutku nove ustave
Slovencem se kolca po okrajih
Tako imenovana lokalna samouprava je eden trših orehov pri nastajanju nove slovenske ustave. Za zdaj je ja-Sno samo, da bo središče lokalne samouprave občina, kaj pa bo pod njo in med njo in republiko, pa so mnenja fazlična.
Ljubljana, 11. marca - Večji del skupštinske večine, to je De-
to°.Sa' s°di' da bi bila dovolj samo ena oblika lokalne samouprave,
$l ie občina, ki je edina kot obvezna tuđi predpisana v osnutku nove
v Venske ustave. Predvsem opozicija pa zagovarja ob občinah še
t, f?1° stoPijo med njimi in republiko, sicer bi bila ta preveč cen-
I ,'ZIrana in bi imela v svojih rokah vso oblast in denar, kar bi bili
nko okraji ali regije oziroma pokrajine, na katere je že sedaj raz-
'Jena Slovenija. Resiti bi bilo treba tuđi usodo sedanjih krajevnih
sk»pnosti.
Iz osnutka ustave
Do občin z referendumom
O lokalni samoupravi je v ustavnem osnutku pisano v členih od 135 do 140. Občina je temelj lokalne samouprave, piše v osnutku, ustanovi pa se z zakonom po predhodno izvedenem referendumu, na katerem se ugotovi samo volja prebivalcev območja, kjer naj bi bila ustanovljena občina. Občine so lahko vaši, trgi, mesta, ki se želijo oblikovati kot občina. Območje mestaje obvezno ena občina. Občina je samostojna skupnost, z lastno, od državne oblasti ločeno oblastjo, ki opravlja vse svoje nedržavne posle. Ureja in opravlja zadeve, ki posegajo v koristi in pravice prebivalcev. Občina ureja vse, kar ni pristojnost republike. Lahko oblikuje teritorialne in funkcionalne organe samouprave. Te pa lahko republika z zakonom ali ustavnim zakonom pooblasti za upravljanje upravnih zadev iz republiške pristojnosti. Organi lokalne samouprave nišo državni organi, ki jih lahko republika ustanavlja na nižjih ravneh. Občina je finančno samostojna, saj se financira z lastnimi dohodki. Le siabše razvite naj bi bile z zakonom upravičene do pomoči. Občina ima lahko tuđi funkcionalno samoupravo (šolstvo, zdravstvo), če se država deloma ali popolnoma umakne iz teh področij. Občina lahko predpisuje svoje davščine skladno z zakonom.
ali regionalizacijo, pa tuđi priti na čistino, koliko občin borno sploh imeli. Nekateri govorijo o 250, 300 občinah, drugi o 600 občinah,   kar je  najverjetneje
nerealno, pa tuđi o številu mo-rebitnih regij sta omenjani šte-vilki 6 in 13. • J. Košnjek
Komisija za ustavna vpraša-
1 f skupščine Republike Slove-
'Je ima v obdelavi nad 1000
j; 'Pomb in predlogov k osnut-
jih nove sl°venske ustave, ki
sedaj obravnavajo posame-
"ePodročne strokovne skupi-
(skupaj osem), od vseh pri-
na i   ?a se Jih kar 320 nanaša lokalno samoupravo. Tuđi
,* Ponedeljkovi seji ustavne jomisije sta prišla do izraza n'a različna pogleda na lokal-. samoupravo ozirom na več-2ar* manJŠ0 stopnjo centrali-LoIm UpravlJanJa v Sloveniji. nj *alni samoupravi načeloma ie h  ne °Poreka, vprašljivo pa
Ča v kam naJseže' Tudi stališ' ' kako natančno lokalno sa-
°upravo opredeliti v ustavi, Slična. Občina ni vprašlji-
va, tudi z vidika omenjanja v ustavi ne, ideje, da bi že v usta-vo zapisali, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občini in pokrajini (ali okraju) kot upravnopoliti-Čni regionalni enoti, pa bo še tema razprav. Kaže, da bo mar-sikaj tega treba zapisati v zakone, tudi v zakon o organiziranosti občin.
Regionalizacija Slovenije ali ne ni postransko vprašanje, ampak je z njim povezana se-stava parlamenta. Če bo Slovenija imela regije, potem bo nu-jen drugi zbor parlamenta, zbor regij ob državnem, politi-čnem zboru. Ti vprašanji sta medsebojno povezani. Predvsem pa bi kazalo Slovence najprej vprašati, ali so za regije
K     R     A     N     J
eraj se je začela nova "runda" zasedanj slovenskega parlamenta
Zavodi državni in javni
j2 .eraJ je slovenski parlament razpravljal o predlogu zakona o zavodili in predlogih, da bi Uh c ?ak°n ° pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij in zakon o mladinskih sve-kli *    e se "tegnejo nadaljevati danes, da bi končali z dnevnim redom seje, ki je bila prete-1 teden.
Predlog za izdajo zakona o mladinskih svetih je v razprav i pred včerajšnjo sejo skupščine doživel podporo v vseh sedem-najstih mladinskih organizacijah
N i Jjna' 13. marca - Republiški sekretar za zakonodajo Lojze Janko •Un" • atno Pre<Jlagal, da bi na dnevni red včerajšnje ali morebitne v(,ns,s.'JJev seje uvrstili tudi informacijo o lastninski transformaciji Slo-" 2elezarn, ki jo je pripravi! Sklad za razvoj Republike Slovenije.
ski  ajLden so zasedali skupščin-
obravn '• in kornisiJe- ki so ga 7 dVal' tematiko včerajšnje-me«. dania in sej, ki bodo ta r, HQ.Se v dveh turnusih. Odbo-ti0 „*,. *'°» zaposlovanje in social-kmtn ° '" za kulturo in varstvo preHirne dedišcine sta obravnavala gate|08 zakona o zavodih. Predla-svet 2a^ona, republiški izvršni .jul ie ,d80tavlja, da bo zakon ure-ne Pasta'usna vprašanja zavodov, k. '     udl Posebnosti, ki jih ima-
bomo               deJavnosti- ZanJe
*al(0nm<^a1' sprejeti še področne na ode' Ceprav je predlog zako-vedn" °xs.nutka  razlikuje,  so  še ° oč>tki. da zakon v bistvu
podržavlja zavode in jim s tem jemlje   atribut  javnih   zavodov.
Mnenja se še vedno krešejo glede imenovanja direktorja. Ali naj bi direktorja nastavljal ustanovitelj ali svet zavoda ostaja jabolko spora. Izključna pristojnost usta-novitelja zavoda bi bila v bistvu podržavljanje, pristojnost sveta pa bi odprla vrata tudi mnenju stroke, kar v prvem primeru ne bi bil običaj. Ugovor zoper to pa je, strnjeno povedano: pristojnost sveta pri imenovanju direktorja je ohranjanje nekdanjih samoupravnih odnosov. Precej razhaja-nja  je   pri   urejevanju   odnosov
med ustanoviteljem in financer-jem. Dogajalo se bo, da bodo ustanovitelji občine, financer pa republika.
in društvih, ki so združene v svetu. Terjajo tudi ustanovitev ura-da za mladino pri republiški vladi. • J. Košnjek
Marca še dve seji
Ta mesec se bo slovenska skupščina sestala še najmanj dva-krat. Prvo dvodnevno zasedanje bo v torek in sredo, 19. in 20. marca. Gre za pomembno zasedanje, na kar kaže predlagani dnevni red: predlog zakona o zadrugah, osnutek zakona o privatizaciji podjetij, osnutek zakona o Agenciji Republike Slovenije za privatizacijo, osnutek zakona o skladu Republike Slovenije za razvoj, predlog za izdajo zakona o denacionalizaciji z osnutkom zakona in predlog za izdajo zakona o javnih glasilih.
Naslednje zasedanje pa je že sklicano za 27. in 28. marec. Parlament naj bi sprejel letošnji republiški proračun in razpravljal o predlogu zakona o obrambi in zaščiti ter o osnutku obrt-nega zakona. Zbor združenega dela bo obravnaval tudi dva zakona s področja državne uprave in delavcih v državni upravi.
25ANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE
j ^————— °Per nasilje in posredovanje vojske
$lovenj*ra.nlte demokratične prenove Bosne in Hercegovine, Hrvatske, enakon '" Makedonije so sprejele skupno izjavo za svobodo tiska in ?a ^ir HVn'- dem°kratični dialog. V izjavi ponavljajo januarski apel •Nske mi''tar>zacijo, demokracijo in depolitizacijo Jugoslovanske $i|0 jn arrnade ter zoper reševanje jugoslovanske krize s konflikti, ^!ynke°r°žjem. Dogodki v Beogradu so aktualizirali ta opozorila. L'"e£to tjP|°udarjaJ° nujnost strpnega, enakopravnega in demokrati-J"^lov °ga" še P°sebej pa svobodo tiska. Nov dogovor suverenih Vl i" Dn1nsklh republik naj poteka v takem ozračju, pravi izjava, ki ('ošev     pisal1 NiJaz Duraković. Ivica Račan. Ciril Ribičič in Petar
^dpr',eraln°demokratska stranka Slovenije v izjavi, ki jo je podpisal ia P"m,n i.nik Mile šetinc' Pravi' da beograjski dogodki nišo posledi-ilr»ski n - a"Ja demokratičnih tradicij ali politične kulture "na bal-l" diki,?0"1 ' lemveč režimsko samodrštvo na robu vojaškopolicij-riHo dc re; ki.ne sl<riva ambicij poseči na vso državo. Podpiramo riU 'n v \ym°^rat'čno opozicijo, prav tako pa tudi opozicijo na Koso-°eklari °Jv°dini. JLA je s>svojim posegom dokazala ničnost svoje r" MOr!,ne ."^nacionalne in nadpolitične vloge čuvarja reda in mi-''''^'og'te nj na pošiIianJe slovenskih nabornikov v JLA, ki ga je na
2oDerMrarike sPreJela skupščina. je bil upravičen. h.°Slovan<it nasil-i.e nad demonstranti v Beogradu in poseg vojske v ju-7°krati „ ° Po|it'čno življenje protestirajo tudi Mladi kršćanski de-, s^a demiavniški svet Socialdemokratske stranke Slovenije in Slo-('> zve,n jčna zveza< Socialdemokrati očitajo posameznim čla-wlki'^ temi/' predsedstva, da ćelo zasedajo v stavbi generalštaba, in i J'u8osi anom Predsedstva in vodstvo Srbije, da so dejansko raz-s!Vilrie s n\Xtl-°' Sloven'Ja mora dokončno izvesti vse operacije, zah-i '^ sile v fUOm< Slovenci Pa moramo za dosego tega cilja strniti ntSl °ro/i' ° slvo 5- armadnega območja pa je pozvano, naj ohrani o-Paeijo " SV0J obraz Pred zgodovino. Vsak poseg borno vzeli kot o-^feden"-- tem obveslil" tujino. Slovenska demokratična zveza ti °> <Ja hCIJ1' da ne sP°štuje slovenskega plebiscita, prav tako pa je *Ve?-a d ,porazurnne razrešitve jugoslovanske krize ne more pri-Predlaga organom oblasti v Sloveniji, naj nemudoma pri-
pravijo vse ukrepe za morebitne enostranske korake za zavarovanje slovenske državnosti, suverenosti in nacionalnih interesov. Se pose-bej nujni so ukrepi na monetarnem, deviznem, zunanjetrgovinskem in carinskem področju.
Podpora učiteljstvu
Komisija za vzgojo in izobraževanje Slovenske demokratične zveze
se je sestala s predstavniki sindikata vzgoje. izobraževanja in znanosti. Namen sestanka je bila seznanitev z razmerami v šolstvu, kjer prihaja zadnje čaše tudi do stavk. SDZ ni vseeno, kakšen odnos ima vlada do izobraževanja in znanosti, še posebej pa jo zanima položaj učiteljstva, steber nacionalne samobitnosti in suverenosti. Soglašah so da nova šolska zakonodaja močno zamuja, da je proračun za šolstvo neustrezen, kar je posledica razmerja moči v vladi oziroma mi-nistrove neprepričljivosti, da je položaj vsak dan slabši plače pa v nrimerjavi z gospodarstvom padajo. Na vprašanje o šolski racionalizaciji pri parašolskih institucijah ni bilo odgovora s strani ministr-stva Alenka P. Lauko je pogovor sklenila z besedami podpore slo-venskemu učiteljstvu, tudi v parlamentu, ki mora biti temeljito se-znanjem z razmerami v tej dejavnosti.
Poslanska pisama radovljiških prenoviteljev
Stranka demokratične prenove Radovljica obvešča. da odpira po slansko pisarno na sedežu stranke v Radovljici. Gorenjska cesta 25. Pisama bo prvič odprta v sredo, 20. marca, med 16. in 18. uro. Tako bo vse naslednje srede. Če bodo potrebe, bodo poslanske pisarne za-čele delovati tudi v krajevnih skupnostih. V pisarni bodo na voljo skupščinska gradiva in gradiva stranke o problemih, obravnavanih v skupščini. Omogočen bo pogovor s poslanci in člani vodstva stranke, izmenjava mnenj, pogledov, predlogov itd. Problemov je veliko, pravi predsednik SDP Radovljica Vladimir Silič, imamo se o čem pogo-viriati saj Ijudem ni vseeno, kako bo s soodločanjem delavcev v pod-ie'tiih s'stanovanjsko zakonodajo, davki, proračuni, denacionalizacijo oozdovi privatizacijo, socialnimi programi, pokojninami. borci, brezposelnostjo, gospodarskim vzponom. Problemov je obilo tudi v krajevnih skupnostih, pri ohranjanju za človeka prijaznega okolja.
NOTRANJEPOLITIČNI  KOMENTAR
^^J^A^
MARKO JENŠTERLE
Srbski bumerang
Vodni topovi, solzilec in gumijaste krogle so konec minulega tedna dokončno odkrili tančico s podobe moderne Srbije, ki se je še do pred kratkim hvalila z absolutno močjo njenega velikega voditelja Slobodana Miloševića. Še nekaj dni nazaj so se morali s »srbskim problemom« ukvarjati na najrazličnejših koncih Jugoslavije, zdaj je končno prišel čas, ko se bodo morali srbski politiki zamisliti kar sami nad sabo.
Slovencem je seveda še dobro znana napetost zaradi grožnje po »mitingu resnice« v Ljubljani, toda taje bil v primerjavi s kas-nejšo velikosrbsko ekspanzijo na Hrvaškem prava nedolžnost. Če-prav so v največji jugoslovanski republiki izvedli volitve in je na njih vladajoča socialistična (sicer v praksi kar komunistična) elita z veliko večino premagala opozicijo, je po minuli soboti vse bolj jasno, da volilni rezultati vendarle nišo dejanski odraz političnega razpoloženja v republiki. Že po volitvah so se pojavljale najrazti-čnejše govorice o ponaredbi volitev, vendarjih nikoh ni nihče konkretno dokazat, čeprav bi bil lahko dokaz za njihovo ponarejanje že sama predvolilna medijska kampanja, ko sta bila dva glavna komunistična bastiona - Politika in TV - v rokah Miloševićevih pristašev in sta tudi povsem neprikrito navijali tanj. Kdorje v ti-stih časih vzel v roke osrednji srbski časopis, je npr. na kakšnih šestih straneh lahko spremljal vsak Miloševičev predvolilni na-stop, opozicija pa je bila odrinjena na čisti medijski rob, največ-krat pa še tja ni prišla. Zato ni čudno, da je tudi zdaj opozicija najprej jurišala na medijske trdnjave. Daje bil napad na medije upravičen, kaže tudi njihova reakcija na sam dogodek. Beograj-ska TV je namreč v sobo to vz trajno ponavljala, da gre za »demonstracije Srbskega gibanja za obnovo in še nekaterih drugih strank«, ne pa združene opozicije. Krvave spopade pa je razložila s tem, da naj bi »podivjana množica« napadla policijo, ki se je nato seveda morala braniti. Ko pa sta dva alternativna medija Studio B in Radio 92 dogodke začela prikazovati tudi v malce drugačni luči, jih je oblast s pomočjo javnega tožilca takoj zaustavila. Poznavalcem policijske taktike pa ni ušlo to, daje imela beograjska policija za tokratne demonstracije izdelano posebno strategijo. Kadar se policija na svetu zateče k uporabi vodnih to-pov in solziica, potem to navadno stori z namenom, da zbrano množico čimprej razžene. Beograjski čuvarji reda pa so imeli dru-gačne cilje. Demonstrante so obkolili, to pa pomeni, da jih nišo hoteli razgnati, temveč zmleti in to se je na koncu tudi zgodilo.
Srbija se je znašla v izredno neprijetnem položaju, saj jo zaradi njene agresije že dalj časa neprijazno gledajo Albanci zjuga, zaoštrene razmere imajo na mejah s Hrvaško, pa tudi v Bosni in Hercegovini nišo prav nič navdušeni nad tem, da bi v Jugoslaviji nanovo risali meje. Srbi so si v zadnjih letih ustvarili kopico so-vražnikov. Praktično jih podpirajo samo še v Crni Gori, zdaj pa se je pokazalo, da jim največja nevarnost grozi kar v lastnih vrstah. Njihovo staro geslo v obliki štirih S - Samo sloga Srbina spašava - še nikoli ni bilo tako na t/eh, kot je zdaj. Teptajo ga vsi po vrsti, čeprav hkrati delujejo v imenu narodove zgodovine. To pa je za narod, ki je ceh vojaški poraz (Kosovsko bitko) spremenil v narodni praznik, izredno žalostno in neprijetno.
Vsekakor so to žanje hudi udarci, ki pa jih morajo prenašati ravno zaradi tega, ker so svoje notranje konflikte doslej vedno za-krivali s tem, da so si travme zdravili na drugih (predvsem sosed-njih) narodih. Zdaj so končno soočeni sami s seboj. Postavljeni so pred dilemo, na kakšen način naj ti čas ten izhod iz krize, ki se jim kaže v tem, da jim je Slobodan Milošević po izgubljeni Kosovski bitki sicer res povrnil izgubljeno čast (saj je Albance praktično po-stavil v rezervat), po drugi strani pa jim je za to uslugo postavit izredno visoko ceno, ki jo plačujejo z nadaljevanjem komunistične-ga totalitarizma. Zdaj se je pokazalo, da je bila cena vendarle previsoka, saj se mitingi, kijihje Miloševič tako velikodušno izva-žal na vse konce Jugoslavije, zdaj kot bumerang vračajo v Beograd.
STRANKARSKE NOVICE
Pojasnilo socialdemokratov
Klub poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije pojasnjuje. zakaj so bili poslanci te stranke proti spremembam in dopolnitvam zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V pojasnilu pravijo, da se sistemski defekti sedanjega sistema ne morejo rese vat i z "gasilskirhi" posegi v pravice upokojencev, ker ta del prebivalstva v ničemer ne more biti kriv za upadanje gospodarske aktivnosti. S ta-kim reševanjem se agonija samo podaljšuje, saj negativni gospodarski trendi v tako kratkem času ne bodo prenehali, število upokojencev pa bo še naraščalo. V izjavi je izrečena zamera vladi, zlasti ministrici za delo. ker se ne pripravlja temeljita sistemska sprememba pokojninskega in invalidskega zavaravanja, ki bi bil bolj konsisten-ten. sistemsko logičen in prilagojen pričakovanim gibanjem prebivalstva, ostarevanja in upokojevanja. Poslanci predlagajo hitrejše upo-kojevanje in hitrejše zaposlovanje mladih, oplajanje denarja v pokojninskem fondu s stopnjo, ki bo lovila inflacijo, ter oblikovanje rezerve, ki bo preprečevala motnje v poslovanju. Stranka je proti posegom v pravice upokojencev.
Lokalna samouprava ni izum komunizma
Socialisti smo že večkrat opozorili. da lokalna samouprava ni de-diščina komunističnega režima, ampak eden osnovnih pogojev za demokracijo, kar so že davno priznali na tako opevanem raz'vitem zahodu, pravi v izjavi občinski odbor Socialistične stranke v Radovljici.
Posamezne krajevne skupnosti se že pripravljajo. da bodo pohitele z ustanovitvijo samostojne občine, ko bo sprejet zakon o lokalni samoupravi. Socialisti se zavzemamo, da takim težnjam priskočijo na po-moč strokovnjaki in sedanji upravni in občinski organi. Radovljiški socialisti predlagajo: pri specifičnih prostorskih. ekoloških in podobnih primerih, ko interes regije ne dobi podpore v vladajoči koaliciji strank, bi morale biti regije koordinatorji ali nosilci aktivnosti; v duhu Evropske listine o lokalni samoupravi naj bi ustava Republike Slovenije institucionalizirala tudi širše lokalne upravne enote, torej regije, ki bi povezovale več občin. regije pa naj bi bile tudi volilne enote za volitve samostojnih poslancev za republiški parlament; regije ne smejo biti administrativne izpostavc državnih organov; regije naj bi neposredno oblikovale zbor regij v parlamentu in s lem vzpo-stavile drugi pol. ravnotežje strankarskemu elitizmu in centralisti-čnemu vođenju države; s tem ne bosta okrnjeni samostojnost in suverenost občin, prav tako tudi ne bodo ogroženi izvirili prihodki obćin, preprečena pa bo samozadostnost občin. Treba bo biti pozorcn, da se sedanja občinska lastnina ne bo uporabila za razna nadomestila pri denacionalizaciji in reprivalizaciji. • Zbral J. Košnjek
mMmm$mn;'GLAS   4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRLŽLEBIR
Petek, 15. marca1991
Letos tuđi postajališče na Gorjušah - Med obiskom v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini minuli mesec je predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec napovedai, da jih po lanskcm "uspešnern" programskem letu v krajevni skupnosti spet caka veliko dela. Največja akcija bo vsekakor telefoni-ja, za katero so krajani že prispevali po 17.500 dinarjev in na ta način zbrali dober milijon. Po programu bi moral že ta mesec v centrali na Koprivniku zazvoniti prvi telefon, krajani pa bodo, ko bo odlezel sneg, zavihali rokave za izgradnjo ražvodnega omrež-ja. Poleg gradnje telefonskega omrežja pa letos načrtujejo tuđi izgradnjo podobnega avtobusnega postajališča na Gorjušah, kot so ga lani zgradili na Koprivniku (na sliki). Janez Korošec je med obiskom tuđi povedal, da bodo v krajevni skupnosti naredili vse, da nacrte uresničijo. Pričakujejo pa tuđi razumevanje družbe, da ljudje v gorskih vaseh nimajo enakih pogojev in možnosti kot v dolini... • A. Ž.
Ogrožena preventiva
Med številnimi prostovoljnimi in jndustrijskimi gasilski-mi društvi na Gorenjskem je še lani veljalo pravilo, da za prost ovoljna (teritorialna) gasilska društva "skrbijo"občinskepožarne skupnosti. Industrijska gasilska društva pa so se za uresničevanje sprejetih programskih nalog (kar zadeva opremljenost in usposobljenost in druge stroške) obraćala na svoje delovne oprganizacije. Zdaj so prostovoljna gasilska društva uvrščena med porabnike v občinske proračune, med-tem ko naj bi za industrijska gasilska društva še naprej skrbe-le delovne organizacije.
V sedanjih razmerah, ko se številne delovne organizacije in podjetja borijo" za to, da ne bi "potonila" oziroma "prego-rela ", pa je vsak dinar oziroma strošek postat zelo pomemben. Tako se že dogaja, da so bili ponekod "prvi na udaru" za zmanjšanje denarja (ali pa so jim pipe za denar kar zaprli) gasilci v podjetjih. Tako se je na primer že zgodilo v Bomba-žni predilnici in tkalnici Tržič, kjer imajo sicer eno najboljših industrijskih gas Uskih društev v občini. V občinski gas Uski zvezi Tržič opozarjajo, da je na ta način "ogrožena preventiva " lahko zelo nevarna.
Zaradi sedanjega težavnega položaja v gospodarstvu se ne bi smelo zgoditi, da bi sedanjo dobro usposobljenost in opremljenost industrijskih gasilskih društev "obesili" na klin, kaj ti "popravljanje" v ugodnejših časih (ali pa ceh v nesreći, ki tuđi v teh težkih časih ne počiva) bo veliko težje. Zato vsaj "preventivno" v takšnih primerih občinske pipe v proračunu za industrijska društva ne bi smele biti najbrž povsem zaprte... • A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Praznično darilo za krajane
Kranj - V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju bodo tuđi letos 22. marca proslavili krajevni praznik. Zaradi pomanjkanja denarja pa bo letošnje praznovanje drugačno in skromnejše. Svet krajevne skupnosti se je na zadnji seji, ko so bili na obisku tuđi predstavniki izvršnega sveta občine Kranj, odločil, da bodo v Domu JLA kot praznično darilo krajanom pripravili Večer narodne zabavne glasbe, petja in humorja. Na prireditvi, ki se bo začela ob 18, uri, bodo nastopili ansambel Gašperji s povezovalcem Kondijem Pižornom in vokalni kvintet Rožmarin iz krajevne skupnosti. # (až)
Letna konferenca
Kranj - Po letnih konferencah oziroma občnih zborih gasilskih društev na Gorenjskem so ta mesec na programu tuđi konference oziroma zbori občinskih gasilskih zvez. Tako bo drevi (danes, 15. marca) ob 17. uri redna letna konferenca občinske gasilske zveze Kranj. Po pregledu in oceni lanskega dela bodo sprejeli program in finančni nacrt za letos. Podelili pa bodo tuđi priznanja, napredovanja in odlikovanja. # (až)
Letos že 25. razstava cvetja
Cerklje - Na nedavni seji je organizacijski odbor za pripravo 25. razstave cvetja, 22. razstave lovstva, ribištva čebelar-stva in obrtništva sklenil, da mora biti letošnja razstava v začetku julija vrhunec vseh dosedanjih. Takrat naj bi bile Cerklje še posebej lepo urejene. Odbor, ki deluje pri Turističnem društvu Cerklje, vabi k sodelovanju vse cvetličarje (družbene in zasebne), zelo pa bodo vseli tuđi sodelovanja gospodinj iz vaši pod Krvavcem (s cvetjem in ročnimi deli). Radi bi namreč prikazali tuđi nekatera ročna dela in obvarovali pred pozabo kak-šno nekdaj dobro znano obrt. Precej novosti pa pripravljajo tuđi čebelarji in lovci, nacrte pa imajo tuđi ribiči in obrtniki. V dneh, ko bo razstava, bodo v Cerkljah tuđi različne kulturne in zabavne prireditve. Sicer pa letošnjo razstavo že pripravljata Štefan Močnik in Miha Jerina. • (J. Kuhar)
Šoferji in avtomehaniki v Britofu
Kranj - Jutri, 16. marca, ob 17. uri bodo imeli šoferji in avtomehaniki kranjskega združenja v dvorani Oljarice v Britofu redni občni zbor. Na zboru združenja, ki ima med šestimi združenji šoferjev in avtomehanikov na Gorenjskem (Bled, Je-senice, Kranj, Skofja Loka, Tržič in Žiri) kar 520 članov, bodo ocenili lansko delo in se dogovorili za letošnji program. Podelili pa bodo tuđi priznanja. # (až)
Kako vrniti vašem prostorsko prijaznost?
Vaši so marsikje izgubile ogledalo urejenosti
Lahko še toliko govorimo o prihodnosti in na primer o turizmu, toda če ne borno vaši nekako uredili in jih naredili privlačne, ne borno s turizmom nič naredili.
Kranj, 14. marca - Absolventa arhitekture Renato Repše in Damjan Toporiš sta v raziskovalni nalogi Problemi oblikovanja naselij in jeder v kranjski občini ugotovila in prikazala nekatere "nasilne" posege in ob tem razmišljala o osnovah jutrišnjega prijaznega pro-storskega oblikovanja naselij.
Nalogo je spodbudila Razi-skovalna skupnost Kranj in ob mentorstvu inž. arh. Marjana Bežana je ob končanem delu absolventov arhitekture Renata Repšeta in Damjana Toporiša recenzent dr. Cene Avguštin zapisal: "Čeprav je bilo storje-no kar nekaj poskusov, arhitektom in urbanistom ni uspelo vnesti v sodobno gradbeno življenje vaši takih predlogov, ki bi jih ljudje sprejeli in bi se po njih tuđi ravnali. Enega prvih korakov v tej smeri pa predstavlja ta raziskovalna naloga..."
Naloga potrjuje, da sta raz-kroj tradicionalnih življenjskih oblik in s spremenjeno misel-nostjo povezano vrednotenje preteklosti v minulem obdobju ogrozila našo kulturno dedišči-no. Številni spomeniki kmečke in meščanske, fevdalne in druge arhitekture so marsikje postali žrtev pojmovanja novega bivalnega standarda, novih oblik gradnje, opreme stano-vanj in gospodarskih poslopij...
Renato Repše in Damjan Toporiš sta z nalogo obdelala naselja Šenčur, Cerklje, Pred-dvor in Zgornji Brnik. Ugota-vljata, da ima na primer Pred-
V današnjem Preddvoru so že zelo izrazito nakazane oziroma poudarjene lepe možnosti za ureditev bodočega centra oziroma trga. Zanimivo, kot ugota-vljata avtorja naloge skupaj z recenzentom, da so tam, kjer je navzoč navdih turizma, pogosto osnovne znaČilnosti prave pro-storske podobe urejene vaši ali naselja še najmanj načete...
Damjan Toporiš
dvor že skoraj dokončno izo-blikovan trg, medtem ko so v Zgornjem Brniku takšne možnosti nakazane. Ali pa Šenčur, ki kaže na nekakšno nekontrolirano gradnjo in bi trgovino v središču lahko označili kot pravo nasilje nad celotno podobo trga, medtem ko bi Blagnetova hiša (obnovljena) lahko delo-vala zelo celovito v celotnem obodu. Cerklje na primer v marsičem kažejo navdih urejenosti. Nimajo pa še izoblikova-ne podobe na desnem delu in ta se bo pokazala, ko bo ureja-nje tega dela prostorsko konča-no.
"Namen naloge ni, da bi morali zdaj z revitalizacijo, ki mora iz mest tuđi v naselja, nekatere vaši in centre v njih po domaće povedano kar ukiniti zaradi porušenih historičnih vrednot v njih. Naloga ima ambicijo, da resimo in uredimo, kar je moč ta hip oziroma jutri urediti oziroma postopno urejati... Izhodišče torej ni nekakšno fetišiziranje vsega zgodovinskega; nenazad-nje, da se prav razumemo, tuđi
moderen objekt je lahko v vaši, pa ne bo prav nič rušil urejenosti naselja. Čeprav je tuđi res, da danes kar številne vaši oziroma naselja okrog Kranja in na primer ob Savi delujejo nekako razmetano, neurejeno, neprija-zno in še najbolj podobno skr-pucalu. Za vaši ob Savi nasploh drži, da imajo veliko historične-ga gradiva. Danes je tam tuđi jezero. In to bi moral biti dobe-sedno izziv, da območje ne more ostajati še naprej tako brezoseb-no, saj bi ga lahko upravičeno postavili na primer ob bok današnjemu že precej turistično usmerjenemu Preddvoru," so razmišljanja avtorjev naloge oziroma recenzenta dr. Ceneta Avguština.
V nadaljevanju med nedavnim srečanjem pa sta avtorja naloge razmišljala, da bi seda-nje nakazane možnosti in reši-tve oziroma ugotovitve v nalogi bile lahko osnova za postopno konkretizacijo na nekem opre-deljenem    oziroma   izbranem
Šenčur v središču kaže danes prav zaradi trgovine precej po-pačeno podobo... Ne gre za fetišiziranje zgodovinskih danosti v prostoru. Tuđi moderni objekti so lahko sestavni del mozaika neke prave, prijetne celote, ven-dar pa mora biti spoštovano osnovno pravilo o celovitosti oboda okrog središča naselja...
Renato Repše
območju. Morda bi kar na P11' meru nekega naselja ali °"' močja, ki bi bil lahko vzorec za naprej, pokazali, kakšno naj t" bilo oblikovanje prostorsk^ prijaznosti jutrišnjih naselij P11 nas. Škoda bi namreč bilo, da bi zdaj tuđi ta naloga, ob Števil-nih dosedanjih vseprevečkra' preveč splošnih ugotovitvah ° nemogočih primerih gradenj jf1 ponesrečenih prostorskih ob"' kovanjih, obtičala v predalu to; krat Raziskovalne skupnosti Kranj.
Recenzent dr. Cene AvguŠt'" nedvoumno poudarja, da je na* loga osnova, da začnemo pren«' sati sedanjo revitalizacijo v m«" stu tuđi na vaši, kjer bi se m°r*' li srečati in uskladiti pogle«e urbanisti, arhitekti, Zavod za spomeniško varstvo, Muzej*;' Tako bi lahko dobili nenazadnje tuđi pravo predlogo za upravne organe v sedanji ali bodočih or činah na kranjskem območju. • A. Žalar
Vsak deseti je gasilec
Letos le terensko vozilo in brezžične zveze
Tržič, 15. marca - Na jutrišnjem 36. občnem zboru občinske gasilske zveze Tržič bodo delegati ob 18. uri v gasilskem domu v Bistrici pri Tržiču - Ročevnica ocenilo lansko delo se ob problemih, ki jim jih zaradi pomanjkanja denarja tuđi v gasilstvu v občini ne manjka, dogovorili za letošnji program.
Na območju občinske gasilske zveze Tržič je 14 društev in sicer 9 prostovoljnih (teritorial-nih) in 5 industrijskih. Kaj po-meni gasilstvo v občini, pa po-ve podatek, da beleži občinska gasilska zveza Tržič 1400 članov oziroma da je vsak deseti občan tržiške občine pripadnik gasilcev, da je aktivnih med njimi blizu 500 in da so gasilska društva v vseh izvenmest-nih krajevnih skupnostih v občini.
"Denarja za gasilstvo v naši občini nikdar ni bilo veliko," ugotavlja predsednik občinske gasilske zveze Pavel Hudobiv-nik. "Industrijska gasilska društva se po svoje "borijo" zaradi težavnega gospodarskega položaja delovnih organizacij, kar pa zadeva prostovoljna društva v krajevnih skupnostih, pa smo v bivši požarni skupnosti imeli priznano najnižjo prispevno stopnjo na Gorenjskem in sicer 0,18 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Na ta način smo lani imeli na voljo dober milijon denarja za celotno gasil-sko dejavnost v občini. Letos je
za zdaj opredeljen tuđi enak znesek v osnutku občinskega proračuna."
Ob takšnem materialnem položaju bi gasilstvo v občini tež-ko tako v preventivi kot pri ak-cijah dosegalo rezultate, za ka-tere se lahko pohvalijo, da nišo skromni, če ne bi že lep čas za-res dobro sodelovali z občin-skim štabom za civilno zaščito, katerega načelnik je Peter Me-glič. Zaskrbljena pa sta predsednik zveze Pavel Hudobivnik in poveljnik Jelko Hladnik ven-darle, saj so doslej prav vsa društva v občini dobila prene-kateri dodatni dinar med letom s prirejanjem veselic. Zdaj, ko bodo tuđi tovrstne prireditve obdavčene, bodo prvi in najbolj na udaru zaradi precejš-njega izpada tovrstnega dohod-ka prav gasilci na terenu.
"Nekaj let smo imeli težave v občini z izobraževanjem. Lani in letos pa smo slabo sliko na tem področju že precej izboljšali s tečaj i za strojnike in nižje gasil-ke častnike ter sodnike. Tuđi kar zadeva podmladek, smo kar zadovoljni, saj se je na primer lanskega pionirskega tekmova-
nja v Podljubelju udeležilo 14 ekip, ki so pokazale lepo znanje, na soli heroja Bračiča pa deluje tuđi društvo Mladi gasilec. Sicer pa dobro sodelujemo z gasilci iz Borovelj, Podljubeljčani pa s Puddesdorfom; v občinskem merilu pa z vsemi gorenjskimi občinskimi gasilskimi zvezami. Trenutno pa smo tuđi predsedu-joči v medobčinskem odboru za Gorenjsko," je povedal poveljnik Jelko Hladnik.
Lani so imeli v občini 24 po-žarov. Precej jih je bilo v sušnih obdobjih. 13 začetnih poža-rov pa so pogasili v delovnih organizacijah delavci sami. Ob-šla pa jih ni tuđi novembrska ujma. Takrat je bilo v akciji šest društev z 98 gasilci, ki so opravili 1176 ur, imeli pa so tuđi sami za 12 tisoč dinarjev škode na opremi.
In kaj načrtujejo za letos? Tako predsednik kot poveljnik ocenjujeta, da so denarne možnosti skromne. Upata, da bodo nabavili terensko vozilo s cisterno in visokotlačno črpalko za GD Tržič in nekaj brezži-čnih naprav, ki jih imata zdaj le društvi Tržič in Lom, za gasilska društva. Sestavni del programa pa bodo seveda tuđi tekmovanja, izobraževanje, so-delovanje z drugimi društvi... • A. Žalar
Pavel Hudobivnik
Jelko Hladnik
!^M5. marca 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA:ANDREJŽALAR
5. STRAN   romSKIoMEUGLAS
*eč kot polovici Tekstilindusovih delavcev trda prede
Beda tekstilnih delavcev -kot pred pol stoletja?
ekstilindusovi delavci so prejšni petek sicer dobili plače, kar pa ni ellko olajšalo njihove bede: izplačilo je bilo za januar, polovica jih r v kuvertah prejela zajamčene dohodke, za desetino na slabšem ot prejšnji mesec pa so bili tuđi ostali.
Kranj n
Poseb*     marca " ^° smo se pojavili v Tekstilindusu, nas nišo bili
Hi„ j *i Veseli. Odgovorni menda ne zaradi publicitete, ki je dobre-
i stj, p6?}1 tovarne in sklepanju poslov prinesla več škode kot kori-
cijo J   Je Pa zato, ker jim je neprijetno odstirati bedo, čeprav za-
ČaSe .So..sain' krivi. Ko smo pogledali v svet revščine, ki jo zadnje
sn,0. °'J kot kjerkoli tolčejo delavci v Tekstilindusu, kajpada ni-
I ^itndt    1amena škodovati poslom in Ijudem, ki jih vodijo, saj se
i inera   'U(|'J0» da bi za ljudi našli najboljšo rešitev. Tuđi nismo na-
veso|j   ' '■'u<'' v socia'n' stiski kot nekaj eksotičnega razkazovati
{»in, 0KIIlVv?.ra'stvu- Toda stiska je dejstvo, ki ga takšnim in druga-
"oliščinam navkljub ne bi smeli skrivati in se ga sramovati.
sOc: *bi v tovarni sami reševali
«ar a "I probleme' ni več de" Pren u pred štirimi leti so ^ 'Ienah deliti ozimnice, toli-v|;e .sa "i več klimatskih zdra-kimjJ* Glavnina delavcev z niz-4 HP . ami sicer dobi sistem-°trn-u"Žbene Pomoli, denimo, ot"?*1 dodatek (za blizu 1300 cev\ TeKstilindusovih delav-sebeiVenc'J° stanarine, po-pOtnJ' ?8roženi tuđi socialne 9 j0Cl po tako imenovanem Pu) e",u (domicilnem princi-°sk'rk ■   oma    so    oproščeni
"»era?1!6 V vrtcu> Toda v raz~ Plača/' tovarna ne more iz-to VgV, niti zajamčenih plač in
Pfem»i  at zaP°red> Je vse t0 "aio za preživetje.
cia)   kJ"anjskim centrom za so-
som h       smo se že Pred ča-
se?n a°govorili, da pripravimo ženi:m. socialno najbolj ogro-
Potrehn 3VCev' ki so naJbolJ nam ■ ni    dodatne    pomoči,«
va Je. Povedala Tekstilinduso-
tid JJflna delavka Anka Rup-
ugotovili smo, da se naj-
težje godi družinam, kjer sta oba zakonca zaposlena v Tekstilindusu, samohranilkam, družinam z več otroki, čeprav drugi zakonec dela drugje, pa samskim delavcem, ki, ražen plače, nimajo drugega vira pre-živetja. Žal se v občinskem proračunu ni našel denar, da bi 700 delavcev rešil najhujše stiske. Plačo so prejšnji teden sicer dobili, toda polovica zaposlenih mora živeti od zajamčene, veliko se jih giblje med 3 in 5 tisočaki, kako pa se da živeti od tega pri današnjih življenj-skih stroških, pa vedo le sami. Ko smo imeli težave zaradi za-mikov izplačil, smo se obrnili na vrtce, Domplan in druge, naj imajo razumevanje za za-mudo pri plačilu stroškov. Ne-kateri zaradi socialne stiske sploh ne plačujejo računov, da imajo vsaj za hrano. Da preži-vijo, se obračajo po pomoč k staršem, sorodnikom...«
Irena Kopitar, dela v adjust-tirnici, v Tekstilindusu paje za-
poslen tuđi njen mož: »Ziviva le od obeh plač, za tri otroke pa sva nazadnje dobila 2.900 dinarjev otroškega dodatka. Za mlajša dva otroka v vrtcu sicer plačujeva le polovico oskrbne cene, vendar je kljub temu tež-ko. Iz meseca v mesec težko shajamo, pomagali so nam starši in sestra, da je bilo vsaj za stroške na položnicah in hrano, ostale potrebe pa so morale počakati. Imamo lastno stanovanje, ki smo ga pred časom s pomočjo bančnega in Tekstilindusovega kredita od-kupili od Domplana, tako da smo vsaj na svojem.«
Albin Kosi, delavec v vzdrže-vanju: »Oba z ženo delava v
Tekst..l.v^ou. iicjinji teden je ona dobila zajamčeno plačo, jaz le nekaj več. Za trimesečje od septembra do novembra lani so izračunali, da je naša šti-ričlanska družina živela z nekaj več kot 7.000 dinarji. Za hrano in položnice (kakšno tuđi odložimo na drug mesec) denar mora biti. Februarja, ko je bilo najhujše, so nam pomagali sha-jati starši, prav so prišli tuđi ži-vilski boni, ki smo jih dobili v tovarni, tišti za Kokro pa malo manj. Elektriko sem prejšnji mesec plačal z dokladami - ko ni bilo plače, je prišlo vsaj to.« Darja Krivec, dela v finan-čnem knjigovodstvu: »Mož sicer ne dela v Tekstilindusu, pač pa v Iskrinem Inženiringu,
kjer jim gre tuđi slabo, skrbiva pa za štiri otroke. S plačama, ki pri obeh prihajata z zamikom, in z otroškimi dodatki, ki jih prejema mož, skušamo zadovoljiti samo osnovne potrebe, saj za vse drugo zmanjka. Starejša otroka sta v -soli, enega imamo v vrtcu, eden je doma. Žanje sem do junija dobila začasno socialno pomoč, da plačam vr-tec in celodnevno solo. Živimo
v svoji hiši (prizidani k hiši staršev), ki še ni čisto dokončana, toda razmere so krive, da gradnje ne nadaljujemo. Tuđi med najbolj intenzivno gradnjo nismo bili tako brez denarja kot zdaj. Prav ničesar ne moreš dati na kraj za hujše čaše, če so sploh lahko hujši.«
Majda Senekovič, samohra-nilka: »Za lansko trimesečje september - november so mi izračunali povprečje 3.060 dinarjev, za januar pa sem prejela znesek zajamčene plače. Od tega živiva s 4-letnim otrokom, za katerega dobim otroški do-datek in še nekaj dodatne socialne pomoči, da lahko plačam vrtec zanj. Od socialnega sem nekajkrat dobila tuđi nakazni-co za hrano, veliko mi pomaga mama. Ko bi mogla, bi si zaslu-
žek iskala tuđi popoldne, a kam naj z otrokom. Ali pa bi si poiskala drugo službo z bolj zanesljivo plačo, toda dela ni nikjer. To, kar dobim zdaj, pa ni plača. Najprej odrineš državi, kar ji gre, nato plačaš stroške na položnicah, navsezadnje pa ostane komaj kaj za hrano.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
ekstilindusa še nekaj spodbudnega
^neficirana delovna doba, 5)epše darilo za dan žena
Hr,' no" .'"'•'■ca - Poleg neprijetnih iz Tekstilindusa prihaja tuđi i"*1^ na*!!*' JamkaJšnje predice in tkalke so zanjo zvedele 8. Kenija vn-v.na'in kot Pravi vodia splošno kadrovskega sektor-ivnzaj, lepšega darila za praznik ne bi mogle dobiti.
J *alk klde.lovne dobe predic
Nimiet'J^JpJepredpol-
etom dal zakon. »Po
NvljltmHPredl°«U    W    ^
l?Ve*a£e delovne dobe s e>&rprišl° v Poštev D>raj S^ ln Emisija jih
Jti Cfic?rSk0'    Prisno, LSe  uveli    i"" dd0Vna do!
li , Wati- lja  tja   do   Ieta I >ugjdhte.ri Pasoše zaposli-
'I.Ojs  ghtovarnah. Za vseh so uprav,čeni do po-
trdil o zavarovalni dobi s povećanjem, borno v ponedeljek, 18. marca, začeli izdajati tovrstna potrdila. V naslednjih tednih jih bodo lahko upravičenci dobili vsak delavnik med 8. in 13. uro v kadrovskem sektorju Tekstilindusa. S potrdilom se bodo potem oglasili na SPIZ, kjer bodo lahko uveljavljali dodatno zavarovalno dobo in novo odmero pokojnine. Morda le napotek tištim, ki so se upokojili s polno delovno dobo in imajo po zakonu seveda tuđi pravico do potrdila o beneficirani delovni dobi. Prosimo jih namreč, naj pri iskanju potrdil dajo prednost iskalcem potrdila iz drugih podjetij, ki bodo z beneficirano dobo lahko prej odšli v pokoj, ter predčasno in invalidsko upokojenim, ki jim potrdilo pomeni novo odmero pokojnine.« • D. Z. Zlebir
Upokojenci brez poračuna
Ljubljana, 15. marca - Že dvakrat doslej je pokojninska skupnost odložila datum izplačila razlike za november in december lani, ki je znašala 14 odstotkov pokojnine. Zdaj je jasno, da tega poračuna ne bo.
Današnji datum je bil možni rok, ko naj bi upokojenci dobili obljubljeno razliko, vendar je v začetku tedna predsedstvo SPIZ takratni sklep razveljavi-lo. Razlog tiči v negotovem li-kvidnostnem položaju skupno-sti in vprašljivi možnosti naje-manja posojil za vsakomesečna izplačila, vmes pa je prišla tuđi spremenjena zakonodaja. S slednjo so namreč upokojenci ob vse razlike, ki so jim doslej pripadale glede na usklajeva-nje pokojnin z rastjo plač. Taki
odločitvi pa je v največji meri botrovalo dejstvo, da skupnost komaj zmore zagotavljati denar za redna mesečna izplačila. Za ta so bile banke doslej ob podpori vlade voljne nuditi tuđi posojila, medtem ko za po-račune te pripravljenosti ni bilo. Sicer pa se bo predsedstvo SPIZ, ki je imelo v rokah odlo-čitve glede usklajevanja in po-računavanja pokojnin, o tem še posvetovalo, ko se bodo pokazale posledice novosti v pokoj-ninski zakonodaji. • D. Ž.
Spremenjen »otroški« davek
Na zadnji seji republiške skupščine so bile sprejete spremembe davčnih stopenj posebnega prometnega davka, med drugim tuđi davka na otroško obutev, oblačila in druge nredmete ki je še posebej razburil javnost. Do konca tega tedna je nričakovati izid Uradnega lista, ki bo uradno zapisal skunščinsko odločitev in potem se bodo pred časom podražem proizvodi spet pocenili. Prejšnje 13,5-odstotne stopnje posebnega prometnega davka bodo med drug.m oproščeni. otroška konfekcija do številke 16, otroška obutev do stevilke 36 pleni-ce in perilo za dojenčke, otroška hrana in solske potrebsčine.
Javna tribuna o stanovanjskem zakonu
Čim boljši in pravičnejši stanovanjski standard
Jesenice, 13. marca - Javni tribuni jeseniških socialistov na temo novega stanovanjskega zakona, ki ga je razlagal Primož Bajc, svetovalec republiškega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora, se je odzvalo prav malo ljudi. Škoda, saj bi imenitna razlaga prihodnje zakonodaje na tem področju dala veliko odgo-vorov bodočim najemnikom in lastnikom. Ali pa je majhen odziv pripisati ravno strukturi jeseniškega prebivalstva, zaradi katere pri privatizaciji stanovanjskega premoženja ni pričakovati posebnega zanimanja.
Po ceni kvadratnega metra stanovanja so Jeseničani v re-publiškem vrhu, po družbenem proizvodu in plačah pa pri repu, je bilo večkrat poudarjeno na javni tribuni. O stanovanjskem standardu Jeseničanov pa naj spregovorijo številke: tri četrt stanovanj na Jesenicah je v lasti podjetij, od 5560 jih ima le Železarna v lasti 2957, občina s solidarnostnim skladom pa 1353. Etažnih lastnikov je komaj 2,8 odstotka (157). Že to veliko pove tuđi o socialni specifiki občine, še jasnejša paje ta slika s številom upravičencev do nadomeščanja stanarine, ki je ljudje sami ne zmorejo pokriti. Lani so 792 stanovalcem subvencionirali stanarino, kar se je v štirih letih skoraj potrojilo, nekaj podobnega pa velja tuđi za neplačnike. Stanovanje je draga dobrina, so ugotavljali na tribuni, vendar jih ne morejo tako dobro vzdrževati, kot bi bilo treba. Morda bo novi stano-vanjski zakon, ki bo med drugim uredil tuđi lastninska razmer-ja, dosegel smotrnejše gospodarjenje s tem za zdaj družbenim bogastvom.
Primožu Bajcu z ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora so bili podatki o jeseniškem družbenem stanovanjskem fondu iztočnica za temeljito razlago prihodnjih najemnih razmerij, v katera se bo preoblikovalo sedanje imetje stano-vanjske pravice. V Sloveniji je kar 230.000 stanovanj v družbe-ni lasti, 27.000 pa jih je v tako imenovanem splošnem ljudskem premoženju. Stanovanja bodo v prihodnje bodisi last občin, nekaj nejasnosti je Še glede lastnine upokojenskih in borčev-skih stanovanj, ki naj bi si jih Iastila SPIZ, ali pa bodo z odku-pom prešla v zasebne roke. Pod ugodnimi pogoji jih bodo lahko v naslednjih dveh letih kupovali sedanji stanovalci. Resda stanovanjski zakon, ki bo prešel trifazni postopek sprejema (zdaj v sicupščini teče prva faza), predvideva vzpostavitev trga na tem področju, vendar ima vgrajene tuđi socialne varovalke, od gradnje socialnih stanovanj do pomoči pri plačevanju na-jemnin, kar naj bi bilo oboje skrb občinskih proračunov. Na tem področju bo potreben tuđi nacionalni program, ki ga se-kretariat še ni dokončno oblikovah Primož Bajc je nanizal tuđi nekaj novosti o najemninah, o uporabljanju stanovanjskega bogastva, pa tuđi o tem, kakšne pristojnosti si lahko v stanovanjskem gospodarstvu obeta občina.
Občinstvo je bilo maloštevilno, postavilo pa je veliko za-nimivih vprašanj, od usode stanovanj v splošnem ljudskem premoženju, prenašanja stanovanjske pravice, najemnih razmerij do zasebnega in družbenega lastnika, tržnih najemnin, do mnenj (nasprotnih predlagatelju) o različnih popustih pri nakupu stanovanj glede na leta delovne dobe in s tem odvajanja prispevkov za stanovanjske namene. • D. Z. Žlebir
Ljubljana, marca - V okviru letošnjega tedna za boj proti raku so članice Društva onkoloških bolnikov Slovenije v avli Onko-loškega instituta v Ljubljani pripravile zanimivo razstavo ročnih del članic in članov društva. Največ občudovanja so poželi vseh vrst čipkasti prtiči Marjete Gortner iz Železnikov -Foto: D. D.
VESTI
Upokojenci v Žabnici bodo zborovali
Društvi upokojencev Žabnica - Bitnje vabi vse člane
na redno letno konferenco, ki bo v torek, 19. marca, ob 16. uri v Zadružnem domu Žabnica. Pridite v čim večjem številu in sodelujte pri pripravljanju programa aktivnosti za leto 1991. Po uradnem delu konference za udeležence prirejamo tuđi družabno srečanje. Nasvidenje na Jožefovo!
Kvintet Ro/marin
Ko smo v prejšnji številki poročali z Glasovega izleta, smo omenili pevce v kvartetu Rožmarin. Moramo se opravičiti za napako, kajti šio je le za priložnostno sestavo s pevci Marja-nom Sajovicem, Marjanom Betonom, Dušanom in Jožetom Križajem, ki so pod tem imenom nastopali pred 25 leti. Današnji Rožmarin pa je priznani kvintet, v katerem nastopajo Mar-jan Beton, tuđi vodja sestave, Lovro Perne, Frido Bajželj, Silvo Boncelj in Marjan Bizjak. Pevcem in bralcem se za napako iskreno opravičujemo.
■■mm^m^'GLAS   6. stran
PISMA, PODLISTEK
Petek, 15. marca
1991
ODMEVI
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v ruhriki Odmcvi in Prejeli smo, priporočamo, da pri-spevki nišo daljši od dveh tipkanih strani (60 vrst'tc). Le tako lahko zagotovimo pravo-ćasno objavo čimveč pišem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Čestitam, gospod Mlakar
Gorenjski glas, 1. 3. 1991
Nekaj, preden so komunisti izgubili na volitvah, so uvedli na TV oddajo "Recimo bobu bob". To pa je bilo samo navadno sle-pilo, kot vse drugo, kar so počeli dolga dese llet ja, in seje uje malo z izrekom znanega poljskega strokovnjaka za boljševizem: "Laž je nesmrtna duša komunizma. " Vi pa ste med tistimi, ki resnično pravijo bobu bob. In za-kaj bi tega ne smeli, če smo v demokraciji'.' Vaš ćlanek bom nekoliko razširil:
Res vam čestitam, da ste si upali odkrito nastopiti proti ko-munistični mafiji. Da, mafiji, pravim, kajti prav to so komunisti vedno bili in so danes, kojim gre za nohte, še mnogo bolj. Za mafijo pa vemo, da pošteni pogovori in dogovori z njo nišo mo-žni. Mafija zna svoje nasprotni-ke samo odstranjevati, najpogo-steje s strelom v hrbet. In prav to so boljševiki pri nas vedno počeli, od 1941. dalje, ko so se postavili pod sovjetsko oblast. Bilo bi zelo dobro, če hi vsem dobrim, poštenim in naivnim Slovencem to temeljito zabili v glavo. Na tak ali drugačen način so boljševiki drugačemisleče le odstranje-vali, dogovarjali se z njimi ali popuščali nišo nikoli!!! Vedno so se tuđi znali odlično potuhniti in spet priti na dan, ko so mislili, daje spet njihov čas - točno tako kot danes, ko jih uradno sploh ni, v resnici pa samo čakajo, da bodo sistematično onemogočili dovolj uglednih demokratično iz-voljenih ljudi, da se bodo spet prikopali do oblasti. In to počno vražje rafinirano preko medijev, ki jih za vraga ne bodo izpustili
iz rok - že vedo, zakaj! Kakšen vik in krik so zagnali, ko so jim izpulili npr. kranjski radio, ki je končno postal kultivirana postaja, kjer vsaj obvladajo knjižni jezik in mislijo na vse plasti prebi-valstva in ne samo na najstnike! Res bi bilo dobro, če bi se vsi pošteni Slovenci jasno zavedeli dveh stvari:
-  da se s komunisti ni mogoče dogovarjati, mogoče jih je tolči edino z njihovim orožjem: treba jih je onemogočiti in odstraniti
-  da s 17 odstotki komunistov v deželi in komunistom Kučanom na čelu predsedstva, v katerem prevladujejo komunisti, ne borno NIKOLI prišli v Evropo. V Evropi borno dobrodošli takrat,  ko borno imeli 5 odstotkov komunistov ali manj in evropsko spošto-vanega Pučnika za predsednika.
Tako, kar preveč sem se razpi-
• sal in stavim, da bo kakšen bolj-ševiški agitator zli! name golido gnoja in me razglasil za revanši-sta. To tuđi sem, dva moja brata sta namreč ostala v kočevskih breznih in prav bi bilo, da bi tuđi somišljeniki tedanjih boljševi-ških morilcev občutili nekaj tište smrtne groze, kot jo je več deset-tisoč poštenih Slovencev, ko so jih gole in z veza ne vodili pod krogle.
Bodi dovolj! Star sem, a zave-dam se, da bom popolni konec in izginitev komunistov dočakal, saj do takrat ni več daleč. Vam pa, gospod Mlakar, svetujem: udarite brez usmiljenja po ko-munistih in naj se vam ne smili-jo, saj tega nišo vredni!!! S spoštovanjem
Janez Jeraj Struževo 52
Opozicija
ali protipozicija
Odmev na članek I. Mlakarja »Nemogoče razntere v SO Kranj«, Gorenjski glas, 1. 3. 1991
Pojem opozicija je latinskega izvora in v prevodu pomeni tuđi nasprotna stran ali nasprotna skupina.
Opozicija v parlamentarnem smislu nastane na enak način kot pozicija ali vlada, na volitvah. Opozicija, oz. opozicijske stranke, predstavljajo tišti del državljanov, ki ni volil vladnih strank, zato vsaka vlada pred-vsem zaradi civilizacijskih krite-rijev mora upoštevati tuđi nev-ladni del volilnega telesa.
Opozicija opravlja v parla-mentarnem sistemu štiri po-membne funkcije in sicer: predstavlja interese, ki jih vlada veči-na ne predstavlja, oblikuje alternativne predloge, nadzira dejav-nost vlade in profesionalno kritizira vladne politike.
Seveda je od vladne politike odvisno, katero in s kakšno stop-njo aktivnosti bo opozicija opravljala svojo funkcijo.
V  uvodnem ekskurzu je predstavljen okvirni princip in smisel delovanja opozicije v vseh parlamentarnih demokracijah. Stranka, ki ji pripadam, se z navede-nimi principi popolnoma identificira.
Celoten tekst je vsebinsko na-menjen paradoksnemu položaju strank v opoziciji, ki mu je nase-del tuđi poslanec zbora KS gospod Ivan Mlakar. Z naslovom članka »Nemogoče razmere v skupščini občine Kranj,« se popolnoma strinjam.
V nasprotnem govoru je pred-sednik RS Slovenije France Bu-čar opredelil opozicijo kot kore-ktivni   mehanizem   in   nadlogo oblasti. Njegovo pojasnilo konstruktivnosti  opozicije je,   »da njeni pogledi na družbeni razvoj in njen program ne predstavljajo neposredne negacije, protislovja večinski stranki v parlamentu«. (Delo, 11. maja 1990, stran 3).
Večinska stranka v občinskem parlamentu je stranka, ki ji pripadam, vendar je v opoziciji koalicije Demos, ki ni stranka.
Demos je v predvolilnem ob-dobju nastopal kot demokratična opozicija koalicijskih strank Slovenije. Nastopal je kot opozicija sistemu socialističnega samoupravljanja in strankom vezane na oblast.
Stranki, ki ji pripadam, je na minulih volitvah uspelo pridobiti največ volilcev, kar očitno kaže. daje koaliciji Demosa ni uspelo vrniti v blok bivših uradnih strank, predvsem zaradi velikih zaslug za demokratično preobrazbo. Predstava o dvostran-karskem sistemu, ali sistemu dveh blokov (Demos in SDP, LDS in SSS) sproducirana v predvolilnem obdobju, ne obsta-ja. Stranki, ki ji pripadam je uspelo ohraniti opozicijsko me-sto v starem sistemu. V seda-njem sistemu je stranka enosta-vno postavljena v položaj proti-pozicije, ker koalicija Demos ni stranka, nima strankarskega programa, je ona, in njeno onto-loško histvo.
Poslanci Demosa se v občinskem parlamentu, z izjemo posta ncev Zelenih Slovenije, ne predstavljajo kot pripadniki strank, zato je program stranke, ki ji pripadam, postavljen nas-
3fc
*S®>ćM A«fiP«
BEUAK CENTER
VVIDMANNGASSE 41 Tel 9943-4242-26039
HOBBVLOCK 786  neto 8 733
HOBBVLOCK 797, 5 niti  neto 10.400, OVERLOCK že od neto 5.825,-
ČAKA VAS MAJHNO DARILO!                                                                     nw%icy.
IMAMO TUĐI VSE ELEKTRIČNE IZDELKE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
PRIMERNI SPECIALNI ŠIVALNI STROJ ZA ELASTIČNE BLAGOVE. PLETENINE IN VOLNO
PFAFF
proti koaliciji »Zvezi, združbi (največkrat začasni), naperjeni proti skupnemu sovražniku«. (France Verbinc, Slovar tujk, 1979).
Na tak način je seveda one-mogočen razvoj strankarskega sistema in razmerij med stran-kami opozicije in strankami većine ali vlado. Od razvoja teh razmerij pa je odvisna nadaljnja demokratizacija političnega sistema v občini in Republiki Sloveniji.
Sicer pa vas spoštovani kolega poslanec, gospod Mlakar, vabim na razpravo o nedavni kraji denarja kranjskih davkoplače-valcev na podlagi zvišane stop-nje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki bi ga morali sprejeti mi poslanci iz pozicije in protipo-zicije, oziroma skupščina občine Kranj. Problema ne vidim v dej-stvu o zvišani stopnji. Problem obstaja pri nas poslancih, ki bi odločitev morali sprejeti, pa je nismo, ker nam v odločanje ni bila predlagana.
Bogdan Ankerst Liberalno-demokratska stranka
Kdo zadržuje denar za kranjske obrtnike?
Časopisna poročila z zase-danj kranjske skupštine so pre-skopa, da bi bralec lahko dobi! realno sliko o dogajanju v sejnih dvoranah. To je po svoje razumljivo - kdo bi le bral včasih že prav dolgočasna natezanja po-sameznikov, ki presedajo že većini delegatov.
Žal pa to skopost poročil s pri-dom izkorišča opozicija za svoje obstrukcijsko delovanje, krivdo za neučinkovitost in počasno delo pa zvrača na koalicijo Demosa, oziroma na predsedstvo skupščine in izvršni svet.
Lep primer za tako kljuboval-
no delovanje je sprejemanje »Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja drobne-ga gospodarstva v občini Kranj«.
O snu tek tega odloka smo obravnavali na 4. skupneni zase-danju dne 17. 10. 1990. Na os-nutek odloka je delegat SDP po-dal več koristnih pripomb, ki so jih brez nasprotovanja podprli ludi poslanci ostalih strank. Os-nutek odloka s pripombami je bil skoraj soglasno sprejet (v vseh treh zborih je bil le en delegat proti).
Na naslednjem, pet em, skup-nem zasedanju dne 19. 12. 1990 je delegat SDPJože Kristan protestira), zakaj na dnevnem redu ni predloga odloka, ki je bil soglasno sprejet, saj smo si bili enotni, da gre za pomemben odlok.
Predstavnica izvršnega sveta je delegatu Kristanu pojasnila, da predloga odloka ni, ker se ta čas sprejemajo zakoni s tega po-dročja in da bo z novimi zakoni usklajeni odlok na dnevnem redu naslednje skupščine.
Na naslednjih, ločenih sejah zborov smo predlog odloka res obravnavali. V zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela je bil predlog odloka brez sprememb in brez vsakih proble-
mov sprejet, drugače pa se je za-sukalo v družbenopolitičnem zboru, kjer je Demos v manjšini. SDP je predlagala še nekaj sprememb, ki pa se većini ostalih delegatov nišo zdele potrebne ali pomembne, zato nišo bile izgla-sovane. Ko smo zatem glasovali o celotnem predlogu odloka, so
vsi navzoči delegati Stranke Demokratične prenovc ^as0]'au proti odioku in ker so jih podpr^ tuđi nekateri delegati Liberalno^ demokratske stranke, je za '" glasovanje, ludi po wnfn/. SDP, zelo pomembnega odma zmanjkal en glas.
S krediti za podporo razvoj^ obrti in podjetništva torej še "^ kaj časa ne bo nič. Po kronolog1^ ji dogajanja v skupščini je r^'__ vidno, kdo je kriv za to. Ce t"?.' lec bere skopa časopisna PoroC<a la, pa si mora seveda misliti' <* je za nesprejet odlok kriva koc . čija Demosa, ki ima v ćelo* skupščini većino.                     l
To je samo eden od ntnog1' prime rov, kako opozicija blok1 delo skupščine,  o čemer PaJ javnost žal vse premalo obves na.                                       7
Poslanski klub SD* '
Slovenske demokratične zve
Spoštovani Ivan Jan
Ne samo v Kroniki Kokrškegj1 odreda, ludi v ostalih PrisPe.L in knjigah je omenjena nemsK mobilizacija Slovencev, ven.t'e\ tem problem še ni rešen inje ..u zamolčane zgodovine.  Ta v'" genocida nad Slovenci bo reS} predstavljen, ko borno imeli s dijo o 4 odstotkih prebivali (35000), ki bo z zgodovinskeg* pravnega,    sociološkega,    e_-nomskega vidika predstavila s Q sko slovenskih mladeničev, kj bili nasilno mobilizirani v 'e 1942 - 1945.                         ..k
Franc Bene**
Agromehanika
Hrastje 52 a, tel.: 064/34-035, 34-034, 36-033
Alojzij Ž-ibert
21
Pod Marijinim varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -
na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
Na kompanijskem poveljstvu je vodeći podoficir dobilpodrobne informacije, napotila in navodila, prav tako tuđi njegov namestnik za primer, če bi vodeći podoficir padel. Ostali o vsem nismo vedeli prav ničesar. Oddati smo morali vso svojo dokumentacijo, spozna-vno značko in vse zasebne stvari, potem pa smo se oblekli v belo va-rovalno obleko, prevlekli tuđi škornje in čelade z belim pokrovalom ter dobili belo obarvane pištole. Puške in vse drugo orožjeje bilo treba oddati.
V izvidnici nas je bilo pet. Poveljujoči oficir nam je rekel, da bo šla naša pot prek našega in ruskega minskega polja in zato seje potrebno strogo držati sledi prvega. Vsako neupoštevanje lahko pomeni neuspeh akcije, za posameznika pa smrt. Streljati se srne samo v primeru, če borno direktno napadeni, sicer se je treba vsakega odkri-tega boja izogibati. Naše in ruske parole (gesla) poznamo. Če priđe do boja, je po možnosti treba uporabljati hladna orožja.
Moja naloga v izvidnici je bila prisluškovati ruskim vojakom in po možnosti ugotoviti njihove numere.
Poslovili smo se in odšli na dokaj negotovo in skrajno nevarno pot. Spomnil sem se od doma iz oćetovih pripovedovanj, kako je v času prve svetovne vojske ludi on hodil v izvidnico (Schwarwache -Spdhtruppe). Kdo bi mislil, da bom kdaj tuđi jaz na tej poti. Ne vem kako, da mi je v mislih prišla na um pesem:
Očku bi podal desnico,
mamici poljubit lice,
če bi smel v domaći kraj.
Zbogom sestra, zbogom, bratje, v boj gremo za dom - soldatje, mene več ne bo nazaj...
Tuđi molit sem. Prosit sem Marijo za srečno vrnitev s tega kri-ževega pota. Če pa že ne more biti drugače, naj bi bil vsaj ranjen in vrnjen domov, da bo konec te strašne Golgote. Spomnil sem se ne-znanega pesnika, ki je molil v prvi svetovni vojni:
Brezjanska božja Mati, k tebi ranjeni soldati borno dvigali oči.
Kadar borno v lazareti, zapušeeni v daljnem sveti za cesarja umirali.
Misli bodo dom iskale, nune rane obvezvale
... dalje ni šio
mogli ugotoviti ničesar pomembnega. Vojaki so se pogovarjaH o mu, nekateri so se šalili, drugi metali karte.                                ■$.
Po nacrtu in sledi vodećega oficirja smo se vrnili dontov    .^ hodni položaj. Ko smo se priplazili v svoje rove, sem bil sre^en'jale sem se vrnil, bil pa sem tuđi silno utrujen. Možgane so mi pre"a vroče igle. Samo, da bi bilo že enkrat konec vsega tega.         .   ^
Izvidnica je v redu potekala. Morali smo poročati na zaplS ^ kaj smo videli, kaj domnevamo in sklepamo iz vsega opazovan) kaj smo slišali.
Reševanje ranjencev
Kako prijetnoje bilo pri srcu v mirnih nočeh, zlasti ko ni <* ^ vab in tuđi sovražnik ni prehudo napadah Ko sem tako na s ^ premišljeval o teh krajih, sem si mislil, kako srečni so m°rale$) Ukrajinci v mirnem času, pred vojno ali ćelo pred revolucijo- f ^, pa je bilo vse polje razkrito, jarek pri jarku, bunker pri bunkerjU- ■ kateri polni talne vode. Tuđi po njivah in travnikih je bila luknj 1^ luknji, med njimi pa razmetano polomljeno železo vojctškin^ (/, uničenih tankov, zarjavele pločevine, kosi granat, vse razp(>cen., t razbito sredi nekdaj cvetočih livad. Tam zadaj pa so bile nlZ u\(\-slamo krite hiše, mnoge od njih razdrte v razvaline, druge z ra \$ nami strehami ali brez njih. Tu in tam štrli proti nebu golo, oC zidovje.                                                                              ^       nj.
Naenkrat pa, kot bi trenil. Iz sto in sto žrel se prikaze ub^. Na nebu zabrnijo zrakoplovi in nad fronto odmetavajo svoj s ^ nosni tovor. Zabliska se in zagrmi, da se stresa ozračje. ^err! 0 po~ trese. Topovi, tanki, minometalci, bombe, vse poje svojo strasn^. gubonosno pesem. Zaropotajo mnogoštevilne strojne in navau ^ ške, razletijo se ročne granate. Včasih za trenutek vse potihn ■ ^ pred viharjem. Naenkrat zahrumi mogočni huuuraaa..! Od ^fj0. strani se tuđi sliši huuureee...! Običajno sledi še strašno vP'(Je.-sj \tffc venje, kakor kadar se tepejo fantje na vaši. Le sem in tja se sit bistre!, sicer pa kovinski zvoki udarcev jekla objeklo. Že po neKLf nutah pa se ta hrup poteže, streli postanejo bolj pogosti, n^f .trafii stol, potem pa tuđi pušk in brzostrelk. Eden od nasprotujoctn . je je postal zmagovalec, drugi pa poraženec. Sprašujejo se, k0 mrtvih oziroma ranjenih in kdo ?                                             . $0 /></'
Nekaj borcevje pritekla nazaj. Oči so imeli izbuljene, vsi     .^. umazani in krvavi. Marsikaj vedo povedati, največkrat tuđi p vajo. Toda, kdo bi v takem času kaj zameril.
Preplazili smo naše minsko polje in prišli prek nikogaršnjega ozemlja na rusko stran in nato prek ruskega minskega polja in njihovih strelskih jarkov v ozadje prve frontne linije. Za fronto smo videli postavljene baterije protitankovskih topov, minometalce in pet oklopnikov tipa T-34. Po trebuhu smo se neslišno priplazili do neke-ga podzemnega bunkerja. Kljub napetemu prisluškovanju nismo
petek,
15. marca 1991
KULTURA
UREJA:LEAMENCINGER
7. STRAN   OTS^BSOTEIIGLAS
Foto kino klub Radovljica
SREDI PETEGA DESETLETJA
. fadovljiške fotoamaterje se je začelo leto delavno. Februarja so se sestali na rednem dveletnem občnem zboru, v galeriji Pasaža pa se Je utekla že konec lanskega leta odprta letna klubska razstava črnobele fotografije. Ta mesec bodo za somešcane pripravili fototečaj, tokrat že spomladi pa bodo v sodelovanju s foto klubom iz Varaždina pripravili letošnjo klubsko razstavo. Jeseni bosta namreč v Radovljici spet dve pomembni razstavi: Republiška razstava diapozitivov in vsejugoslovanska razstava diapozitivov veiikosti 6x6.
mani 8 letošnjega progra-c, aela so na občnem zboru v ijJJJf1 sPreje!i. Podelili so tuđi fftt a Prizr>anja ter tri nazive '^amater III. razreda in ene-|aza fotoamaterja II. razreda. d castna Člana kluba so pro-svo ni dr' Ceneta Avguština in star do'goletnega člana, jTjfcto kluba Edija Glinška.
zivovVc° S0 se s Podelitvijo na-: fuv «~oto kino zveze Sloveni-dn?™amaterjem I. razreda pri-M"21» člani kluba Edi Glinšak, Vr!hae' Polda in Benjamin (] ,'nkar. Nosilca naziva kandi-p'ri "l°Jster fotografije, ki ga "elJuje Foto zveza Jugoslavi.
ni'fa.?ta Jaka Glinšak in od la-ni l«di Justi Fink.
je h i°t0 kino klub Radovljica °».ustanovljen leta 1947 kot a ^'J.a jeseniškega foto kluba, br Je °samosvojil že po do-n\rS .etu dr>i- Njegovo naj-l odnejše obdobje je bilo ko-bl> Petdesetih let, ko je imel *u stoštirideset članov in je v d'v U letu pripravil več kot . sto predvajanj diapozitivov sta I : Sredi šestdesetih let ttloxaradl organizacijskih težav javn° uPadla članstvo in desetih? kluba' konec sedemde" vkli. 1^ pa se Je v njihove vrste
nom veliko mladih' čla" eia_■ pa so se pridružile tuđi
Ćrnnki" Prišio Je do Preporoda
in j,DJ.e umetniške fotografije
edih so uspehi na razsta-
4tiJiK°SebeJ P" barvnih diapo-PTQn }n ozkotračnih filmih. razst S0 vseJug°sl°vansko fOrm   ° barvnih  diapozitivov
Prva t 6 x 6' ki Je bila takrat Pa iP !0Vrstna prireditev, zdaj jerin trad'cionalna. Klub se Pet ci ° uvrščal med najboljših dvak Venskih klubov in Prvih J^et v jugoslovanskem meri-
lu. Leta 1978 je bil za uspešno delo nagrajen z redom dela s srebrnim vencem.
V zadnjih letih je dejavnost kluba spet upadla. Zaradi od-hajanja članstva je bera izdel-kov in s tem razstavna dejavnost manjša, skupina za film pa je ćelo prekinila delo. Pešči-ca najvztrajnejših skupaj s pod-mladkom iz šolskih tečajev je tisto jedro kluba, ki vztraja in redno pripravlja razstave doma in se udeležuje razstav drugod, saj menijo, da razstave spodbu-jajo avtorje k ustvarjanju, hkra-ti pa popularizirajo njihovo dejavnost tuđi navzven. Tako je tuđi Radovljica poleg Nove Gorice in Maribora postala organizator republiških razstav diapozitivov.
Jedro kluba danes tvori dobra desetina članov, ki skušajo širiti svoje vrste in zato obča-sno pripravijo tečaje za obča-ne, že deset let pa vodijo tuđi foto krožek na osnovni soli A. T. Linhart. Krožke občasno or-ganizirajo tuđi na okoliških šo-lah, a žal žanje ni nikjer velike-ga zanimanja, vsako leto pa učenje v enem krožku uspešno konca le nekaj udeležencev. Ti mladi so najprej zelo zagnani, ko pa postanejo srednješolci, se njihovo delo s fotografijo navadno konca. V vodstvu kluba menijo, da si tuđi večina starejših članov za svoj konji-ček ne vzame dovolj časa in tako je izdelkov premalo. Klub vedno pesti tuđi pomanjkanje sredstev, saj je edini vir skromna dotacija ZKO. Ob razstavah obvezne kataloge tako uspejo izdati le ob pomoči radovljiške knjigovežnice.
Delo  v  klubu  temelji   na medsebojni pomoči med člani,
^BČINSKA PEVSKA REVIJA
J * * dvorani kranjske Gimnazije bo danes, v petek in jutri, v °boto, obakrat ob 18. uri občinska pevska revija. Danes "javljamo predstavitev skupin, ki nastopajo v jutrišnjem
*"***-—_____________^^^   programu.
E°slu^firn delu letoSnje Občinske pevske revije, jutri, v sobolo, homo
'»»ci'Je?skl Pevsk' zbor KUD Jože Papler iz Besnice. ki ga vodi
■  Or Miuh i? ' °kcasno Pa jim mentorsko pomaga Peter Škerjanc.
'*r°čilo\    kadrovskim težavam, kar dobro uspeva ohranjati pevsko
Mlad'SVLJ-em "kolju-
lC'e Tom lnS-  me^an' Pivski zbor Škrjančki deluje pod vodstvom An-
anJu r"!)'0 °d ustanovitve januarja  1977. pri župnijski cerkvi v
oav' bo?--  ■"? skrbi zu g|asbo pri eni nedeljski maši. Vsako leto p,ri-
°s'uJe DCnJ|  oncert, nastopa pa tuđi oh raznih drugih priložnostih.
Mesa-       en'-i' in Koroški in snema tuđi za radio Vatikan. lc 'etos"'!(^vsk'. zbor Iskra Kranj, ki ga vodi Damjan Moćnik, praznu v |a ■   'eln_'co svojega delovanja, oziroma 20-lelnico zborov-U;>Peva vsak   |b''eJ  nameravajo koncertno proslaviti aprila. Zbor c?'°večern ° ?° našllJđirati nov program, ki ga predstavi na letnem Llovenije em koncertu doma, predstavi pa ga tuđi po drugih krajih ?žeee,nn?SebeJ pa Se ob slovesnih priložnostih DO ISKRA. Zbor anju v   v      SOcJeloval na prireditvi Pesem treh dežel, ki bo letos v
ženski lU skuPnosti Alpe Jadran.
<^net» ust'i      ,orni zbor Tomo Župan je sestava, ki se je razvila iz
h   .fonc'in   ov|jene8a Ieta 198°- Lansko leto je nonet prevzel Peter
ll1' Poti d sestavo poskuša glasovno okrepiti. Nonet je v svoji glas-
^n'ji. Leti |CQge' veliko v'idnih uspehov doma, po Gorenjski in Slo-
,vn-iaževcu' k      -Je s°deloval na reviji sorodnih glasbenih skupin v
ni' ludi let-j iquie preJel "ajvišje priznanje. Enak uspeh pa je dose-
v- ''eto. u '  '  °° v ^trugi pri Ohridu, kjer je osvojil prvo mesto in
1IT1 v°dstvo         ^C'° noneta bo nadaljeval tuđi sedanji zbor pod no-
^ reviJiaDrpCHrkeVni pevski zbor AndreJ Vavken iz Cerkelj se na Ietoš-
•en'h ?.h      Stavlia Prvič- z^or nadaljuje tradicijo kvalitetnih cer-
V^ Sla t-ikr^V V CerklJah- ki prav gotovo šega še v prejšnje stoletje.
havken dot lam delovahl dva odlična skladatelja Cvek in nato še
r* P""i ned r trem si je zbor Prcd 23 leti nadeI tudi ime' Zbor redn° ?k ki del n J'x b°g°s'užju. sodeluje pri vseh veljih slovesnostih. n      vodila   V         nastopa tudi samostojno. V zadnjem obdobju sta-
0 !eio vnHr!?nista Franc K-ošnik in Jožef Moćnik, sedaj pa ga že I     °brtnSfc-    amJan Moćnik.
n UsPešne^' 1m,°Ški Pevski zbor bo letošnjo pomlad praznoval že 10 c» fe!o odmev °LVanja- Zbor koncertira po vsej Sloveniji, vsakolet-t^ka- CJoii i,ine koncerte pa pripravi na Joštu in v cerkvi blejskega ? nji sezoni n-PriJatel^ske slikc z zborom Panirje iz Furlanije. V le-1 °d ustino pnpravlJajo samostojni koncert in izdajo kasete. Zbor
ši    ^ani ^Vf.VOdi Janez Forš«k-
! Cv'lne nasto .' Zbor Pr'mskov<> deluje že 45 let. V teh letih je imel Je z doirnčif^- ma in v tuJ'ni- "''zadnje na Nizozemskem. Sode-/KsPešne'iše '•" {u'i]mi zbori in se je v zadnjih letih povzpel med v i"r°v-ske li'ter |aSC zbore- Program zbora je pester, od renesančne m'Ml 'nicnzivn'Vdo narodnih in umetnih pesmi. Zbor v zadnjem °m- ^bor ?«» • razs'rja svojo dejavnost tudi z mednarodnim progra-
Kr  SP«nzorj,   |S!°-lel° vodi Nada Kos-
K rJ  >n Zav       Oi:nJc   Prirediivc   sta:   LB-Gorenjska   banka   d.d.
;ir    J: cvetie    °-Valnica Tr'g>av  d.d.   Ljubljana  - območna  enota
DNapatPnTe'a  M"K2K   Kmetijstvo  Kranj  - Vrtnarija, za
v hvala    POskrbel° Aranžcrstvo Merkur Kranj. Vsem v imenu
Mihael Plajbes
ne glede na starost in staž. Mlajši se učijo na izkušnjah starejših, hkrati pa prispevajo sveže ideje in tudi nove smeri ustvarjanja, kar je vedno dobrodošlo. Pri usmeritvi v fotografiranju imajo člani proste roke, z ocenjevanjem dosežene-ga na klubskih natečajih pa si prizadevajo izboljšati kvaliteto.
Pred devetimi leti so dobili tudi lastno galerijo Pasaža, kjer se vsako leto zvrsti deset razstav. Čeprav je to le nekaj vi-trin v prehodu radovljiške gra-ščine in morajo zato obsežnejše razstave prikazati v dveh ali treh delih, so se tam predstavili že vsi gorenjski foto klubi, že po večkrat pa s kolekcijami tudi vidnejši posamezniki. Na vrsto pridejo tudi izbori del šolskih foto krožkov. Zadnji dve leti radovljiški klub tesno sodeluje s prijateljskim foto klubom Sloboda - VIS iz Varaždina. Kadar je možno, se snidejo na delovnem obisku, dela hrva-ških kolegov pa popestrijo tudi vsakoletno klubsko razstavo v Pasaži.
Ker je danes delo kluba usmerjeno predvsem v razsta-
vno dejavnost, se starejši člani trudijo, da bi vsaj oni pripravili samostojne razstave slik ali prikaze diapozitivov. V Pasaži je vedno razstava, gostujejo pa tudi v galerijah drugih klubov. Sodelujejo na vseh medklub-skih razstavah po Sloveniji, po Jugoslaviji pa zaradi razmer v zadnjih letih manj kot prej. Bera nagrad je vsako leto spod-budna, saj je na vsaki razstavi nagrajen vsaj eden od njihovih članov. Edini v Jugoslaviji redno vsako drugo leto razstavlja-jo diapozitive veiikosti 6x6.
Vsako četrto leto so gostitelji republiške razstave diapozitivov. Kot rečeno, bosta letos v Radovljici obe prireditvi, z je-seniškim foto klubom pa so se dogovorili, da bodo izbor na obe razstavi prispelih diapozitivov predvajali tudi na Jeseni-cah. Radovljiški klub se bo po lanski predstavitvi s 70 deli 14 avtorjev v jeseniškem salonu Dolik v aprilu enako predstavil tudi v škofjeloški galeriji Fara, s cimer bo vrnil gostovanje lo-škemu foto klubu Anton Ažbe. # T. Jurjevec
Z ene od razstav Foto kino kluba Radovljica v galeriji Pasaža: Gro-zljive impresije I, avtor Jakob Gnilšak
KULTURNI DNEVIKOROŠKIH _________SLOVENCEV_________
Ljubljana - Danes, v petek, in jutri, v soboto, se bodo v Can-karjevem domu odvijale prireditve v okviru tradicionalnih Kulturnih dnevov Koroških Slovencev. Danes ob 16. uri bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev okrogla miza o slovenski literaturi na Koroškem, na kateri sodelujejo predstav-niki literarnih revij Mladje in Celovški zvon. V preddverju Cankarjevega doma bodo ob 18. uri odprli razstavo Kmečka arhitektura na južnem Koroškem, nastopila pa bo tudi folklorna skupina SPD Trta iz Žitare vaši. dJutri, v soboto, ob 11. uri bo v Kosovelovi dvorani CD otroška matineja z lutko-vno predstavo, recitacijami in pesmimi ter predstavitvijo glas-bene kasete za otroke. Ob 18. uri bo Plesno gledališče Ikarus iz Celovca nastopilo s plesno gledališko predstavo Centessi-ma. V Linhartovi dvorani pa bodo ob 20.15. uri na zaključni prireditvi nastopile tri male vokalne skupine - kvartet bratov Smrtnik, oktet Suha in tercet Rož, predstavili pa bodo tudi kantato za sole in mešani zbor s spremljavo Ustoličenje ka-rantanskega kneza z dirigentom Jožetom Ropitzom.
IDEALIST V TOVARNI
Tržič - V avli tovarne obutve PEKO te dni razstavlja svoja olja, pastele in akrile slikar - samouk Drago Kos iz Podljubelja.
Gre za resnično uspešno prvo samostojno likovno razstavo slikarja, ki se je učil vsa ta leta daleč od profesionalnih strokov-nih virov. Le osebna zavzetost in nadarjenost, vseskozi pa usod-na navezanost na slikarsko dojemanje sveta sta ga srečno pripe-ljala iz prvih zadreg poustvarjanja.
Razstavljenih je 18 del, ki zajemajo začetke oljnega podo-barstva (krajine, očanec), kasneje pa se preverja v pastelu in akri-lu. V oljnih podobah so zajeta skoraj vsa prva iskanja, tako v mo-tivnem in tehničnem pogledu (lopatičasta tehnika, lazura gladi-
Zlagoma se krepke oljne barve umikajo pastelnim prelivom v krajini. Še zreleje vstopa v slikarsko areno z ovali dekliških portretov v isti tehniki, kot tudi rafiniranimi cvetličnimi tihožitji.
Največ svojega je pokazal v velikih akrilnih kompozicijah, kjer je tudi najbolj sproščen in razmišlja z otroško nepokvarjeno iskrenostjo. Figure hrepenijo s tal, iščejo in najdevajo Lepoto v
simbolu ptice.
Razstava bo do konca marca na ogled v avh tovarne obutve Peko v Tržiču vse ure, ko tovarna obratuje.
Janez Ster
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja. Tavčarjeva 43. so od prte razstave: Gorenjski kraji in Ijudje v I. in 11. svetovni vojni, ter Po sili vojak. Nova je razstava keramike umetnic Šonje Rauter - Zelenko in Nine Zelenko. V Prešernovi hiši je odprta razstava ilustracij /a knjigo Enci benci na kamenci akad. slikarja Zvonka Čoha. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobije etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 -1990. Danes, v petek, ob 18. uri bo po razstavi banderskih slik iz. zbirk Gorenjskega muzeja v prostorih v Tavčarjevi 43 vodil dr. Cene Avguštin. V Caffe galerija Pungert so na ogled fotografije Boštjana Gunčarja. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Rudi Pergar.
V  galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Jože duha. V galeriji Dom KS Stražišče razstavlja kipe Boris Holy. V Gorenjski banki. Cesta JLA, razstavlja vitraže Lena Šajn. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike umetnic Nede Bevk in Janje Smole Cvelbar.
V  razstavnem salonu Dolik danes ob 18. uri odpirajo razstavo barvnih in črnobelih fotografij članov Foto kluba Tržič
Na otvoritvi bo pel MPZ Vintgar Blejska Dobrava.
V  Gledališču Tone Čufar bo danes, v petek, ob 19.30 Gledališče SS (Slovenski sindrom) uprizorilo Petra Turrinija Lov na podgane (in memoriam Alje Tkačev).
RADOVLJICA - V galeriji Ekos, Trubarjeva 5 razstavlja Slikarska skupina 6 + 4.V Šivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Slivniker - Belantič. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja akvarele Matjaž Arnol.
BOH. BISTRICA - V Domu J. Ažmana bo jutri, v soboto, ob 19.30 predstava Osem žensk Roberta Thomasa.
LESCE - V galeriji Flamingo razstavlja likovna dela Bernarda Šmid.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo del slikarke Mirne Pavlovec. V galeriji Fara bodo danes, v petek. ob 18. uri odprli razstavo slik petih članov škofjelo-škega likovno umetniškega društva. V OŠ Cvetko Golar razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu razstavljajo škofjeloški likovniki
TRŽIČ - V Paviljonu NOB bodo danes. v petek. ob 18. odprli razstavo slik Vinka Hlebša nastalih v zadnjih dveh letih. Otvoritev bo popestril nastop skupine Tantadruj. Pred tem pa bodo ob 17.30 v Kurnikovi hiši odprli razstavo fotografij Sandija Čufarja. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava fotografij članov foto sekcije Foto kono kluba Mavrica RadomIje.
KONCERTA V GLASBENI §5LT
Kranj - Prihodnji teden, v torek in v četrtek, prireja Glasbena šola Kranj v dvoranici na Trubarjevem trgu dva zanimiva koncerta. V torek, 19. marca, ob 19.30 bo nastopil PRO ARTE kvartet iz Zagreba z gostom Petrom Cavalierijem, priznanim koncertnim klarinetistom iz Dubrovnika. Ansambel sodi med najboljše jugoslovanske godalne kvartete, ima bogato koncertno dejavnost tako doma kot tudi po deželah srednje Evrope, ZDA in Sovjetske zveze.dV četrtek, 21. marca, ob 19.30 pa bo v Glasbeni soli koncert flavtistke Maše Bertok z glasbenim programom Bacha, Martina, Dutilleuxa, Reinecka in Doppler-ja. Bertokova je učiteljica flavte na kranjski glasbeni soli, po diplomi na Akademiji za glasbo se trenutno izpopolnjuje v Glasgovvu. Na četrtkovem koncertu bo flavtistko spremljala pianistka Vlasta Doležal - Rus.
Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana
KORENČKOV PALČEK
Kranj - Danes, v petek, in jutri, v soboto, obakrat ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču Kranj gostovalo ljubljansko Lutkovno gledališče z lutkovno predstavo Korenčkov palček Svetla-ne Makarovič. Kranjsko gledališče se je z Lutkovnim dogovorilo za izmenjavo predstav: kranjski gledališčniki bodo nasled-njo soboto v Ljubljani dvakrat gostovali s koroško ljudsko pra-vljico Janka Modra Mojca Pokrajculja. Zaradi nastopa ljubljanskih lutkarjev lutkovne predstave v gradu Kieselstein to soboto ne bo, otroci so vabljeni v Prešernovo gledališče.
LITERARNI VEČER IN RAZSTAVA
Kranj - V knjižnici kranjske Gimnazije bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave risb Petra Jovanoviča. Razstavo na temo Pesmi štirih bo odprl prof. Andrej Pavlovec. Otvoritvi bo sledil literarni večer, za katerega je gimnazijski dramski krožek izbral Pavčkove, Kovičeve, Menartove in Zlobčeve pesmi. Na razstavo in literarni večer so povabili tudi pesnike, ki bodo ostali tudi na pogovoru o svojih literarnih začetkih.
SLOVENT SLOVENCA VABI~
Boh. Bela - Jutri, v soboto, 16. marca, ob 19. uri bo v kultur-nem domu na Boh. Beli občinsko srečanje odraslih pevskih zborov. Nastopilo bo osem pevskih zborov iz radovljiške obči-ne: mladinski pevski zbor župnije sv. Martina v Bohinju pod vodstvom zborovodje Jurija Dobravca, moški pevski zbor Vi-harnik Ribno pod vodstvom Staneta Nagliča, moški pevski zbor Begunjščica pod vodstvom Štefana Polda, ženski pevski zbor Lipa pri Društvu upokojencev Radovljica pod vodstvom zborovodkinje Severine Katrašnik, moški zbor Bohinj pod vodstvom Eda Zaveršnika, komorni mešani pevski zbor Bohinj Anton in Janko Ravnik pod vodstvom Jurija Dobravca, Ženski pevski zbor Vezenine Bled pod vodstvom Andreja Peternela in oktet LIP Bled, ki ga vodi Matevž Fabijan.
LJUDSKI GODCI IN PEVCI
Tržič - ZKO Tržič in KUD Jelendol organizirata jutri, v soboto, 16. marca, ob 18. uri v dvorani DDO Jelendol Srečanje ljudskih godcev in pevcev občine Tržič. S tržiškimi, slovenski-mi ljudskimi in umetnimi pesmimi bodo nastopili: Janez Avse-nik, Jože Meglič, Miha Meglič, Boris Meglič, duo Anica in Mato Mežek, duo Vesna Štefe in Šonja Zore, duo Jožica Buči-nel in Marjan Beton ter duo Slavka Vodnik in Anton Mlaker, kvartet Spomin, glasbena skupina KUD Podljubelj z dirigentom Karlom Ahačičem in člani KUD Jelendol - Dolina.
;GLAS     8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 15. marca 1#J
GOSPODARSKI KOMENTAR
ffiC
MARIJA VOLČJAK
Zaupanje
Zaupanje, spoštovanje pogodb, tuđi ustnih, je bistvena se-stavina stabilnih gospodarstev in zgolj po tej podrobnosti lahko vsak tujec sklepa, da so pri nas nestabilne, da ne rečemo izredne. Jadikovanje direktorjev, kako so tujci natančni pri spoštovanju pogodb, zlasti dobavnih rokov, kvalitete, cen ter seveda plačil, do-volj nazorno pove, da pri nas ni tako in daje največji uspeh pod-jetja, če uspe enake izdelke prodajati doma in na tujem in torej nima dveh proizvodenj. V luči spoštovanja dogovorjenega in med-sebojnega zaupanja se prepad z razvitim svetom ne zmanjšuje, kakor si tako vroče želimo, temveč se vse bolj poglablja in razme-re so pri nas vse bolj podobne divjemu zahodu, kakršnega prika-zujejo ameriške kavbojke. Slikovito ga je v nedavni televizijski okrogli mizi ponazoril stečajni upravitelj Elana Igor Triller: ko eden ustreli, vsi planemo.
Kam bi človek v takšnih razmerah vtaknil zaupanje, bržkone nikomur ni jasno. Prav vprašanje zaupanja vedno znova zasta-vljajo varčevaki banke Les, nihče pa prav tako ne ve, kam bijih vtaknil, bolje rečeno, kako bi razvozljali ta vozel. Vsem so v nad-lego, tuđi slovenski vladi, ki jih drži ob strani, že več mesecev jo prosijo, naj jih posamezni ministri vsaj sprejmejo. Čas pa teče in z njim stečajni postopek banke Les, varčevaki so prijavili za 68 mi-lijonov dinarjev terjatev, na naslednjem naroku, ki je sklican za 21. marec, jih bodo preizkusili. Tokrat se torej se ne bo zgodilo nič pomembnega, čas pa bo seveda neusmiljeno tekel naprej, morda borno čez nekaj mesecev pisali podobne vrstice in rešitve prav tako še ne bo moč videti, če jo bo moč sploh kdaj. Odbor var-čevalcev upa, da jih bo v kratkem sprejel eden od slovenskih mini-strov in da bodo razčistili pravne dileme, kar je v bistvu zadnje upanje, natančneje predzadnje, po njem preostane le, da stečajna ekipa resi Elan in varčevaki Lesa nemara dobijo v roke vsaj del-nice. Ministri gospodarskega resorja jih namreč podobno kot Elan držijo na varni razdalji, dokončnega odgovora, zakaj tako ravnajo z Elanom, pa še vedno ni, vse bolj je ovito v politična vprašanja in še vedno sta odprti obe skrajni možnosti: da stečajna ekipa resi Elan ali da bo morala reševati svojo kožo.
V tem trenutku je torej najbolj zanimivo vprašanje, na kak-šne pravne dileme "stavijo" varčevaki Lesa, kaj jim ohranjajo upanje, da bodo svoj denar dobili in zakaj trdijo, da je slovenska vlada moralno odgovorna za polom Lesa. Očitno so se že sprijaz-nili z dejstvom, da banka Les ni bila prava banka in za njo z garancijo ni stala Narodna banka Jugoslavije, kakor je, denimo, za prihranki varčevalcev Komercialno hipotekarne banke Ljubljana, ki so jih zaradi tega po njenem polomu lahko prenesli na Stano-vanjsko komunalno banko Ljubljana. Sprašujejo, zakaj nobena inspekcija (državni organ) ni reagirala, ker so v Elanovo banko prihranke nosili vsi in ne le Elanovi in delavci kooperantov, sajje bila kot hranilno kreditna služba registrirana le žanje. Kasneje, koje bila registrirana kot delniška družba, pa prav tako nihče ni preverjal, kako varni so prihranki varčevalcev. Prav zaradi polo-ma banke Les je prišlo do spremembe zakona o hranilno krediti-nih službah, vgrajene so bile varovalke, da se kaj podobnega ne bi ponovilo. Borno učno uro tržnega gospodarstva morali plačati zgolj mi, sprašujejo varčevaki Lesa. Podobna vprašanja zasta-vljajo tuđi glede Elana, ki je za sabo v brezno potegnil Les: kje so bile inspekcijske službe, zakaj so se objavljale odlične bonitet ne ocene, resnica pa je bila povsem drugačna... Stavijo torej na karto vsaj moralne odgovornosti vlade, prejšnje seveda in sedanje kot njene naslednice, kar je seveda v dobršni meri povezano z zaupanjem. Pa smo spet tam, kjer upanja ni veliko, toliko manj, ker dandanes nihče noče plačevati zaupanja za nazaj, veliko bolj pripravno je uporabiti krilatico o 45 letih, ki so kriva za vse, kar je danes narobe.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Iskrine centrale za Sovjetsko zvezo
Podjetje Iskra Inženiring, ki sodi v Iskro Telekom Kranj, je z Ministrstvom za energetiko Sovjetske zveze v okviru širše pogodbe, v kateri sodeluje več Iskrinih podjetij, v ponedeljek, 12. marca, podpisala pogodbo za dobavo telefonskih central SI 2000 v vrednosti 3 milijone dolarjev. Centrale bodo vključe-ne v posebno telekomunikacijsko omrežje elektroenergetskega sistema Sovjetske zveze. Centrale SI 2000 so prilagodili za vključitev v avtomatsko omrežje na ravni višjih rangov central, razvili pa so tuđi poseben komutacijski sistem za uporabo v di-spečerskih centrih, kjer predstavlja jedro hitrih in zanesljivih komunikacij med dispečerji električne energije. Z novo pogodbo so odprli še eno področje sodelovanja, pomembna pa je tuđi zaradi novih gospodarskih odnosov s Sovjetsko zvezo, saj plačilo temelji na trdni valuti.
Računalnik namesto papirnih listin
Gospodarska zbornica Slovenije je s sodelovanjem Fakultete za organizacijske vede iz Kranja pripravila danes v Ljubljani predavanje o računalniški izmenjavi podatkov, s posebnim ozirom na razvojnih trendih v Kanadi in v svetu. Pre-dava namreč kanadski strokovnjak Marshall A. Spence, predavanje je namenjeno poslovodnim kadrom. Računalniška izme-njava podatkov je sodobna tehnologija, ki nadomešča izmenja-vo papirnih listin (ponudb, naročil, računov, plačil in drugih) z izmenjavanjem računalniških zapisov. Tako je moč zmanjšati stroške poslovanja in pospešiti tokove blaga, storitev in denar-ja ter s tem pridobiti konkurenčne prednosti. Poleg trgovskih, proizvodnih in transportnih podjetij uvajajo novo tehnologijo tuđi banke in zavarovalnice, zdravstvo, državna uprava in druge dejavnosti.
AVTOSOLA
Begunjska 10, KRANJ, tel.: 26-245 VAŠA AVTO ŠOLA     WT~
FRANJO BIZJAK, namestnik direktorja Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana
Hipoteka ni sala
Ljubljana, 13. marca - Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana je na Gorenjsko prišla letos, ko je za bančnimi okenci nasledila Komercialno in hipotekarno banko Ljubljana, ki jo je Elan pahnil v stečaj. Zaradi svoje preteklosti je nekoliko drugačna od drugih bank, želi pa postati splošna komercialna banka, pomemben korak v tem smislu je bil prav prevzem varčevalcev KHB. Njeni delničarji so predvsem gradbeniki in podjetja, ki imajo veliko stanovanj, do-sedanjo usmerjenost banke pa najbolje pojasnjujeta podatka, da je delež sredstev prebivalcev le 10-odstoten, na drugi strani pa kar 70 odstotkov vseh posojil. Pogovarjali smo se s Franjom Bizjakom, na-mestnikom direktorja Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana.
"Vaša banka je nekoliko drugačna od drugih?"
"Nastala je iz podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v okviru Ljubljanske banke, svojo izvorno primarno dejavnost ohranjamo, hkrati pa širimo poslovanje."
"Postajate torej normalna banka?"
"Normalna v smislu bančnih meril, želimo razviti bančno poslovanje, ki ga doslej nismo imeli, naši klienti so zainteresirani zanj, želijo celoten bančni servis."
"Se je po priključirvi Gospodarske banke hčere k materi za va-šo banko kaj spremenilo?"
"Tako kot za vse druge, oko-lje se spreminja, še bolj je zrno-nopolizirano."
"Se je v poslovnem smislu kaj spremenilo, saj se zdi, da se je hči zatekla k materi?"
"Saj združena banka ni poslovala s prebivalstvom in pod-jetji, ni imela svoje hranilne knjižice, podjetja pri njej nišo imela odprtih računov. Verjet-no gre predvsem za racionalizacijo poslovanja, za poenote-nje, za večjo moč, pa tuđi za funkcije, ki jih Gospodarska banka ni imela, predvsem registracije za delo s tujino, poslovanje se je zlilo. V tem trenutku se za nas ni zgodilo nič pomembnega, vprašanje pa je seveda, kaj pomeni na dolgi rok, tako velika združba ima na tako majhnem prostoru, ki ima le dva milijona prebivalcev, toliko večjo težo."
"Kakšen je lanski poslovni rezultat, iz gradiva, ki ste ga pripravili za zbor delničarjev je moč sklepati, da ni slab?"
"Če ima dobiček podjetje, pravijo, da ima dobre mened-žerje, če ga ima banka, pravijo, pogljete, koliko je pobrala. Pri nas je dobra še vedno banka, ki dela z izgubo, takšen je bil in je še marsikje odnos do bančnega poslovanja. Z lanskim poslovnim rezultatom smo pokrili zakonske obveznosti, nimamo pa takega dobička, ki bi omogočal razdeljevanje dividende, kakor smo predvidevali lani. Povećali
pa smo rezerve, poleg zakonsko predviđenih smo oblikovali tuđi rezerve za bodoče poslovanje. Lahko bi torej izkazali tuđi dobiček, moram pa reci, da je ohranjanje kapitala pre-majhno."
"Kolikšna je bilančna vsota in koliko je realno padla?"
"Znaša nekaj več kot 5.700 milijonov dinarjev, izračunamo lahko, da je zmanjšanje znaša-lo skoraj 500 milijonov dinarjev. Pri dolgoročnih naložbah in sredstvih je bila namreč revalorizacija, ki jo uporabljamo od leta 1987 naprej, na ravni inflacije in smo ohranjali vred-nost. Pri kratkoročnih posojilih pri 120-odstotni inflaciji v lan-skem letu obrestne mere nišo presegle 70 odstotkov, v pov-prečju so bile 30- odstotne, saj so bile na začetku leta le 25-od-stotne. Razkorak je nastal tuđi zaradi dekreta zveznega izvrš-nega sveta, januarja smo lahko uporabljali le 17,2-odstotno re-valorizacijsko stopnjo, inflacija pa je bila 42,2-odstotna." "Kolikšna pa je bila letna reva-lorizacijska stopnja?"
"67-odstotna."
"Ljudje, ki imajo pri vas stano-vanjska posojila, vam revalorizacijo vroče očitajo?"
"Že vsa leta. Po eni strani je razumljivo, da je tišti, ki vzame posojilo bolj prizadet kot tišti, ki se mu sredstva povečujejo, ni pa seveda opravičila, da ne bi bilo tako, saj vsakdo posku-ša svojo vrednost, bogastvo, premoženje ohraniti, če ne po-večati, vsaka revalorizacijska stopnja, ki je nižja od inflacije pomeni erozijo, izgubo. Lani sta bili stopnji indentićni sele v drugem polletju, saj je v prvem zvezni izvršni svet predpisal, da moramo jemati revaloriza-cijsko stopnjo znotraj meseca, kar se razlikuje od metodologije zavoda za cene, ki jo meri od 21 do 21. v naslednjem mesecu. Ta nihanja so bila v preteklih letih le večja."
"Kolikšen pretres je v vaši banki povzročil Elan?"
"Nobenega posebnega pretresa, revalorizirana vrednost Elanovega dolga je 44 milijo-
nov dinarjev, banka gaje v tem času odpisala, saj je očitno, da rešitve še ni videti dovolj blizu. Predstavlja pa sorazmerno majhen delež v naložbah, kratkoročne so konec leta znašale 750 milijonov dinarjev."
"S tem je povezano prevzetje mreže Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana?"
"Bolj natančno, naša banka je po sklepu Narodne banke Jugoslavije prevzela njene dinarske in devizne hranilne vlo-ge, tisto torej, za kar garantira NBJ in federacija. Dinarskih je bilo za dobrih 205 milijonov dinarjev, deviznih za 165 milijonov dinarjev. Nismo pa prev-zeli drugih dolgov, sredstev ali lastnine, mrežo smo le najeli, v kar smo bili prisiljeni, saj lju-dem nihče ne srne reci, vaše banke ni več, ne vemo, kaj bo, vašega denarja nimamo, pridi-te jutri. Zato smo bili prisiljeni, hkrati pa je bil naš cilj, zgraditi mrežo." "Priložnost je bila lepa?"
"Lepa in težka, kajti mrežo smo nameravali graditi posto-poma, na najbolj donosnih to-Čkah, v skladu z našimi in z možnostmi kraja. Tako pa smo morali to napraviti čez noč, vzpostaviti servis v najkrajšem možnem času, da so ljudje to čim manj občutili." "Koliko novih točk imate, koliko jih je na Gorenjskem?"
"Osemindvajset. V Radovlji-ci in v Kranju ter agencijo v Škofji Loki. Prevzeli smo vse delavce in tako število zaposlenih s 350 povečali na 550, kar je bil velik organizacijski, fi-nančni in materialni napor. Naša banka pa je s tem uvedla tuđi devizno poslovanje, kar borno razvijali naprej, tuđi za podjetja."
"KHB oziroma še prej Beograj-ska banka je s svojo politiko skušala zlesti pod kožo obrtnikom, boste ohranili takšno usmeritev?"
"To je ena od usmeritev, ki jo pospešeno razvijamo, pou-darek smo dali prav klienteli, ki jo je dobro razvila KHB, želimo jo obdržati in to ponudbo ohraniti, saj bančno poslovanje na tem področju postaja vse bolj pomembno. V teku so pogovori z občinami, kjer smo zdaj navzoči, želimo se povezati z njihovimi razvojnimi nacrti in skladi in dopolnilno sodelo-vati s svojo ponudbo." "So gorenjske občine dovzetne za dogovore, saj so obrtniki v Kranju ustanovili svojo banko?"
"Povsod so dovzetni in želijo izkoristiti posluh, ki ga kaže banka ter najti skupni interes. Osnovali smo posebno podjetje, ki se bo ukvarjalo z investicijsko dejavnostjo na tem področju, banka bo v začetku predvsem sovlagatelj, kasneje pa morda tuđi solastnik." "Tuje banke pri nas že odpirajo predstavništva, se jih bojite?"
"Strokovni časopisi Zaho ne Evrope so polni strahu,»■> se bo zgodilo in kako se boa obnašale    njihove    domid'" banke bo letu 1992, ko se J« znotraj EGS trg odprl in b°\ konkurenčne   prednosti   ba posameznih držav še bolj p11 .^, do izraza. Če se tam boju? ,■ pripravljajo na vdor v bolj    \ manj zaščitene bančne pa'J se tuđi mi zavedamo, da bo    . tuje banke v naš prostor prl ,f sle spremembe, ki bodo i^ pozitiven in negativen od1. Bolj  se  borno  zavedali na..a, slabosti in jih hitreje odpraylj3, li, konkurenca bo vodila v u janje novih oblik bančnega  . la, v nove odnose s konute ' prišlo bo do večjega povez0^, nja našega gospodarstva s s tom. Zavedati pa se mOl?!!I,a da ne moremo nekoga, k1 ^ j le en jezik, poslati v svet if.^ reći, zdaj se pa znajdi, šttfj ^ set let smo gojili banko, *'' ^ smela biti konkurenčna, vS obresti obravnavali kot v &. slimanskem     fundamenta" • čnem bančništvu, kjer ob^ ni, so pa zato pristojbine, &. ke so bile servis, ne pa P° J tje."                                   v
"Povejte za konec, kdaj '*' pri nas pričakujemo hip*>*eK na posojila?"                             iva
"Mislim, da smo enega, že dali. Saj ni problem v «', da ga banka ne bi hotela o* tri leta to že zapisujemo v "^ slovno politiko, podjetjem ^ dajemo, problem je v teI?'#j moraš imeti hipoteko, če no narediti hipotekarno P0?0^ Pravno  mora  biti  regul'r*t. da nekdo lahko zastavi nCP mičnino, ki jo kupuje, če st» -vanje v bloku ni vknjižerio» pač ne moreš zastaviti. HiP ^. ka pa mora vsebovati tuđ polnitev obveznosti, ki )xy*\? rantira, brez tega je ni, nip ka ni šala."                         „,
"Bo nova stanovanjska i»* daja to omogočila?"          $.
"Seveda, saj bo znan lasl > Seveda mora biti pravno «L no, da je hipoteka uresniC'J^j Vzpostavljen pa mora bit' ,,j trg nepremičnin, saj je za ,$. vse, če hiše ne moreš pr° ,fl-Verjetno bo nasta! hitro »n v čno borno vedeli, kolikeuL; kateri hiši vreden kva<Jr meter." • M. Volčjak
Svetovni trgovski center v Ljubljani
Povezave s svetom
Ljubljana, marec - V Smeltovi stavbi so že aprila lani odprli VVorld Trade Center Ljubljana, ki zdaj šteje 45 članov, 18 pa jih je že "on line" povezanih s podobnimi centri v svetu, v Ijubljanskem pa so predstavništva odprle že tri avstrijske banke.
• ■■ Wiz"
razvoju majhnih, v svet odprtih    gu, Svici, Danski, BelgU1«'  \tf držav, te možnosti s pridom iz-   zemski. V Jugoslaviji ima P p koriščajo že v Singapuru, Hong    Ljubljane takšen center z Kongu,  Taivvanu,   Luxembur-   greb in Split. • M. V.
WTC Ljubljana je svoje prostore v Smeltovi stavbi oddal že petnajstim najemnikom, poleg avstrijskih bank jih imajo italijanska, japonska, korejska, nemška, švicarska in ameriška podjetja. Gospodarska zbornica Slovenije že od vsega začetka sodeluje pri delu centra, ta pa je doslej za svoje člane doslej sklenil 17 dogovorov. WTC Ljubljana tako ni le združenje podjetij in spodbujevalec med-narodnega trgovanja, temveč tuđi nov ljubljanski mednarod-ni center.
Slovenija bo morala za svoje preživetje podvojiti udeležbo zunanjetrgovinske menjave v družbenem proizvodu in WTC lahko pri tem odigra pomemb-I  no vlogo, saj je z njegovo po-
moćjo moč vzpostaviti nove tr-govske povezave, vrata pa so seveda odprta tuđi za promocijo Slovenije in njenega gospodarstva. Povezava z WTC Net-work pa slovenskim podjetjem seveda zmanjšuje tuđi stroške prodora na nove trge, kar je danes pri nas toliko bolj pomembno.
Cilj WTC Ljubljana pa je izgradnja poslovne stavbe v Ljubljani, nekakšen trgovski center, ki bi k nam privabil tuja podjetja, pospešil pa seveda domače trgovanje, če bo Slovenija postala samostojna država, bo njegov pomen toliko večji. Podobni centri so namreč uveljavljeni v razvitem svetu, posebno  vlogo  pa  imajo  pri
UGODNO
UGODNO
TELEVIZORJI
SCHNEIDER 70, leletekst, stereo
25.990,00
STAR 55, raven ekran        "    10.590,00 SAMSUNG 51, model 91           8.490,00
RADIOKASETOFONI
od 1.790,00 do 3.390,00
Cene veljajo za gotovinsko plačilo MOŽNOST NAKUPA NA 4 OBROKE!
del. čas     ^ od ponede'J do petka
15.30 do I9   .j CENTE*-f"
(prigostiin« Blažun)        g0/|
,el 064/22-^
^M5. marca 1991
9. STRAN   @@IMS^cJJ©3SIGLAS
^•v.v#"    • •$>.         %        %.:.;.:.v:::::'           :;?        •>&.        ..?&•.. .,4.-         ':\;    %#'     .£,        J:&.,
^^f/4/v GUNČAR: OTOK ZALJUBLJENIH III
23
VSEBINA
TOMAZBOLE: Podjetnikjeumetnik
MATIJA LOGAR: Lokalni ali državni
teden
MATEJA JAGODIC: Demitologizacija
Jermana
JOŽEŠIFRER: Zbrano delo
Frana S. Finžgarja
LEA MENCINGER: Evromaske so že
v Evropi
Urednikova beseda
Kaj je trženje kulture in ali je sploh kaj takšnega mogoče? Priznajmo, da nam gre le težko v ušesa, če poslušamo, da mora kultura imeti trg in se tuđi tampo-trjevati? Nekaj vprašanj na to temo odpira tokratni uvodni sestavek Snovanj, ki gaje napisal Tomaž Bole. Podobna tema je tuđi v pogovoru s Petrom Božičem, v. d. direktorjem Evromask, evropske gledališke revije. 0pravkar minulem Ted-nu slovenske drame v Kranju razmišlja Matija Logar, Mateja Jagodic pa jepri-merjala tržaško in ljubljansko postavitev Cankarjevih Hlapcev, obe predstavi sta bili tuđi v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, predlagani pa sta tuđi za Sterijino pozorje. Jože Šifrer razgrinja nekatere ugotovitve pri svojem dolgolet-nem urejanju izbranih del Frana S. Finžgarja.
Lea Mencinger
Tomaž Bole
Podjetnikje umetnik
^dnjem fpremembah, ki jih v Ši dS sPremljamo v nagrda h S1- mars'kdo od nas [amo starmi!JJa' da samo kopije S fe Preizkušene za-
Pomisiin a e' ne da bi P" tem na k '"'• da se prav ta zahod, lrda in 'em vlada neprestana Ca>izdn      miljena konkuren-
rešitve^l   ln.lšče vedno nove
5aeni,kottniraZVOJ'zaPrestiž ^gi stran!      M PreživetJe na
niSstir°c"e 8°sP0darske zako- '
Odražajonalev,eda prav tako lU !« ume?« kulturnem Področ-^Iii27oesnoftjeboljkotkdaj-Jem. T« ia!ljena trž"im pogo-dru8im t, Irdni zahod Pa nfed
n^a nacinn ?°unosti Povezova-njavQ I?? kultur in i^e->etniSekllh in sodobnih državna in stvaritev- Se huje, na 'nstuucionalna podpo-
ra umetnosti in kulturi, ki ji, zavedajoč se njene vloge in po-mena, namenjajo znatna proračunska sredstva, se marsikdaj znajde v opoziciji alternativnim oblikam zasebnega spon-zoriranja vrhunskih umetniških dosežkov. Trg je torej oblikovan in deluje.
Spominjam se radijskega in-tervjuja z Andrejem Šifrerjem po povratku iz Amerike, kjer je snemal countrv ploščo. Tam-kajšnji glasbeniki se nišo mogli načuditi, kako se mu sploh splača producirati glasbo pri nas za dva milijona ljudi, saj moraš po njihovem imeti vsaj petindvajsetkrat večji potencial poslušalcev. Njegova glasba je za naše pojme in merila name-njena dokaj širokemu občin-stvu. Kaj pa naj ob tem poreče-jo slovenski umetniki, katerih stvaritve so namenjene najzah-tevnejšemu občinstvu, pa ven-
dar (če bo le "zgodovina tako potrdila) njihova dela predsta-
vljajo našo, slovensko produkcijo, ki se in se bo postavljala ob bok umetniškim dosežkom številčnejših narodov. Za naše razmere je tako zahodna Evropa kot Amerika nepojmljivo veliko tržišče uporabnikov kulturne ponudbe.
Še en utrinek iz ameriškega kulturnega življenja mi večkrat priđe na misel: prijatelj, član slovenskega radijskega orkestra je na gostovanju v New Yorku srečal vnetega poslušal-ca - dirigenta znanega newyor-škega orkestra, ki pa je razpa-del, ker sponzorji nišo bili več pripravljeni namenjati denarja za njegovo delo. Odličen dirigent si je spričo hude konku-rence moral za svoje preživetje najti drugo delo: sedaj prodaja avtomobile in menda mu niti
ne gre tako slabo. Ub tem pa je še pripomnil, da je za vsako mesto glasbenika v kateremko-li orkestru vsaj sto odličnih kandidatov. Za naše pojme ne-verjetna tržna ponudba glasbe-nikov.
Modni val tržne kulture je zajel • tuđi našo bodočo samostojno državo Slovenijo. Z vso njeno obširno (v marsičem zaprto in omejeno) kulturno ponudbo, z zajetnim (- beri prav tako ome-jenim, za vrhunske umetniške dosežke bolj slabo osveščenim) > tržiščem uporabnikov in odje-malcev, z veliko emisijo kulturi (ne)namenjenega denarja in s prav fantastično (ne)naklonje-nimi donatorji, sponzorji, meceni in podobnimi dobrotniki (ki komaj čakajo, da bodo prodali svoj grad za novo Zgodo-vino vojvodine Kranjske). Trga pri nas torej ni.
Ali pa morda trg imamo? Že prvi Marketing klub leta 1989 je napovedal (še pod prejšnjo oblastjo) nove prijeme na po- . dročju kulturnega marketinga. Ideja, takrat še v povojih, se je v letu dni (neodvisno od pomo-či novih oblasti) razvila v prijazno dete, ki se je septembra la-
ni pojavilo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču s korajžnim imenom Kultura podjetništva. Slovenci, ki smo radi svobodni ustvarjalnosti prej mačeha kot mati, smo ne-hote skozi iskanja nemirnih go-spodarstvenikov zagledali novo luč. Seveda, vstop v Evropo je pogojen z določeno stopnjo osveščenosti in enakopravno ravnajo kulturne razvitosti. Naš kulturni trg je dobil svoje prve zametke. V podjetništvo je stopila kultura in v kulturo se je začelo vpletati podjetništvo. Nenadoma pridemo do nena-vadne in naravnost fantastične povezave med dvema na videz povsem nasprotnima, pa morda prav zato toliko bolj podobnima profiloma: umetnikom in podjetnikom. Prvi z idejo ustvarja, drugi pa svojo idejo ostvari. Prvega navadno oce-1 njuje zgodovina, drugi se mora postaviti na ogled in v oceno takoj, kajti trg je njegovo ob-činstvo in sklenjeni posel nagrada namesto aplavza. Oba pa stojita za svojo idejo s polno odgovornostjo, ki ju obvezuje tako za uspeh kot popoln polom. Nihče drug ražen njiju ne bo poravnaval njunega računa.
Njuna skupna točka pa je brez dvoma nenehno iskanje iz neiz-črpnega vira idej. Njuno nujno stičišče v sodobni, tako intenzivno preobražajoči se družbi, pa je prav v stalnih komunikaci-jah in dopolnjevanju idej, kar bo nedvomno pospeševalo razvoj osveščenosti in pripomoglo k hitrejši preobrazbi.
Dejstvo, da je umetnost lahko tuđi združljiva s podjetni-štvom, se je v naši deželi začelo izkazovati kmalu po spreme-njeni zakonodaji o zasebnem podjetništvu. Znameniti... d. o. o. so posegli tuđi na kulturno področje in tako imemo na slo-venskem vrsto zasebnih kon-certnih agencij, podjetij za kulturni management, kulturni in-ženiring, založništvo itd. Začela se je široka kulturna ponudba, ki je prinesla konkurenco in predvsem alternativo doslej v miru in lastni samozadostno-sti delujočim državnim institu-cijam. Zato je že skrajni čas, da odpremo meje v Evropo in se spopademo s ponudbo na širo-kem svetovnem tržišču. Ne de-lajmo si namreč utvar, da borno tistemu, kar imamo znotraj naših meja, lahko pošteno kdaj rekli (kulturni) trg!
®§MM?SSEnGLAS   10. STRAN
S NO VAN JA
Petek, 15. marcai99i
Matija Logor
Lokalni ali državni Teden?
Dve desetletji Tedna slovenske drame je bilo očitno ravno dovolj, da se je začelo razmišljati o (ne)smiselnosti festivala. Je Teden slovenske drame svojo koristno vlogo odigral in v prihodnje lahko le inercijsko ponavlja uve-Ijavljeno shemo? Stalno obelodanjanje in napovedovanje popolnega finan-čnega kolapsa apriori in dovolj neposredno nevtralizira energijo umetniške-ga dejanja in dajanja. Vročica festivalskega dogajanja ni vprežena v voz razuzdancev s citiranim geslom »dajte nam kruha in iger«.
Čemu TSD prav v Kranju ?
Prvi festival Teden slovenske drame je bil v Kranju in v organizaciji Prešernovega gledališ-ča od 5. do 13. februarja 1971. Sklepam lahko, da so osnovne formalnosti okrog festivala or-ganizatorji, ustanovitelji in predvsem financerji opravili nekaj mesecev pred tem. V ti-stih letih so bili v kratkem raz-miku nekaj let ustanovljeni tri-je gledališki festivali: Borštni-kovo srečanje v Mariboru, Go-riško srečanje malih odrov (ta festival se je v konceptu naj-bolj spreminjal in v zadnjem času »izginil«) ter kranjski Teden. Izhodišča za vse te festivale so bile dana v petdesetih letih, ko je bil za kratek čas ustanovljen gledališki festival v Celju. Na tem festivalu je bila v središću izvirna in seveda upri-zorjena slovenska dramatika. Celjski festival je bil tuđi vzo-
rec za Sterijino pozorje kot ju-goslovanski festival uprizorje-ne jugoslovanske dramatike.
Teden slovenske drame je torej »kopija« kratkotrajnega celj-skega festivala.
Zakaj je Teden dobilo prav kranjsko gledališče in ne kak-šen drug kulturno-umetniški center, ni povsem jasno. Brez dvoma pa nismo daleč od res-nice z ugotovitvijo, da naj bi prav Teden vsaj približno za-polnil vrzel, ki je zazijala po ukinitvi poklicnega gledališča. Če se je leta 1971 predvideva-lo, naj bo zaupanje organizacije Tedna kranjskemu gledališ-Ću predvsem dobro nadomesti-lo za manjkajočo poklicnost kranjskega gledališča, potem se danes kaže vpliv Tedna v no-vem kranjskem gledališču. So-časno s postopno preobrazbo festivala se je v dvajsetih letih preoblikoval tuđi sam organizator Tedna.
Datum prvega festivala se je srečno »ujel« z začetkom po-
hoda slovenske dramatike na naše odre. Pred dvema deset-letjema je bila po zatrditvah ta-kratnih gledaliških intendantov uprizoritev slovenskega in predvsem novega in izvirnega dramskega besedila čisti bla-gajniški minus in uprizarjanje slovenskih dramskih novitet je bilo s strani financerjev pose-bej dodatno finančno stimulirano. V sedemdesetih letih se skozi slovenske uprizoritve fi-nančni minus »preoblikuje« v finančni plus in naša dramatika se na naših odrih končno uprizarja enakopravno in pod enakimi pogoji kot tuja dramatika. Gledališka vodstva se za-čno dobesedno puliti za novite-te ob tem pa tuđi klasična dela z novo interpretacijo podpirajo prodor domaće dramske ustvarjalnosti.
Resnici na ljubo ima Teden vse od začetka predvsem pregledo-valni značaj, saj je začel in ostal brez tistega širokega na-grajevanja, ki je sicer značilno
Vpredstavi mariborske Drame SNG Kri in košute Damira Zlatarja Freyja so nastopale Štefka Drolc, Minu Kjucler (na sliki) in Milena Muhič.
za giedališke festivale. In po navadi je tako, da tam, kjer ni nagrad, občasno objokujejo to dejstvo, tam, kjer so, vzdihuje-jo nad festivalskimi kuhinjami. Če je bil Teden med drugim ustanovljen z namenom po registraciji vsega najpomembnej-šega in najboljšega, potem je treba vedeti, da si je želei sam festival pridobiti tuđi spodbu-jevalno vlogo. Nehoteno se je ta spodbujevalna vloga uresni-čevala skozi prehod polprofe-sionalnega gledališča v profesionalno. Druga pa se je vzpo-stavljala (ne)posredno pri nastajanju novih tekstov.
Hoteno ali nehoteno se je zno-traj festivala začela tekma. Ko-nec sedemdesetih je bila ustanovljena »Nagrada Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo in »Griin-Filipičevo priznanje« za dosežke v slovenski dramaturgiji. Sama »Nagrada« kot taka gotovo ni bila razlog za nove in dobre dramske tekste, gotovo pa je »Nagrada« pomagala pri gledališki predstavi. Z začetnim nagrajevanjem je Teden prese-gel svoj lokalni, pregledni okvir in se znašel v središču.
Vrhovi osemdesetih
Dovolj pogosto so se v okviru Tedna odvijale Okrogle miže. Med najodmevnejšimi sta bili brez dvoma Okrogli mizi leta 1977 in leta 1978. Prvo je vodil Bojan Štih (Dramatika v so-dobnem gledališču), drugo pa Taras Kermauner (Na sledi za programom). Obe omenjeni Okrogli mizi sta bili zelo polemični ter odprti v osemdeseta leta, ki pomenijo izrazit »prodor« slovenske dramatike. Ste-vilne t. i. tabu teme so začele svoj zmagoslavni pohod prav preko naše dramatike. Teden je vse to ne le registriral, ampak izdatno podpiral. Tako je festival prebi 1 svojo lokalno ozkost, postal resnično republiški festival z močno usmeritvijo v kulturni prostor, ki ni zamejen z republiškimi mejami. Organi-zatorju je bilo v zadnjih letih vse jasneje, da se mora festival vsebinsko razširiti in to predvsem v času, ko je slovenska dramatika doživljala uspehe iz-ven Slovenije. Festival pa je več ali manj ostal v okviru pre-verjene organizacijske in vse-binske sheme. Priložnostne raz-stave same po sebi nišo pome-nile kaj več od simpatičnega
dodatka k samemu festivalske-mu dogajanju. Konec osemde-
setih in na pragu dvajsetletnice Tedna ni bilo več dvoma, da se mora Teden ponovno »potrdi-ti« kot nelokalna kulturno-umetniška manifestacija. Vrhovi osemdesetih in dane možno-sti so bile zapravljene... Samo dobra volja, da ima Kranj svoj gledališki festival lahko zadosti le povsem lokalne kriterije. Brez dvoma je festival skozi svoje predstave gostujočih an-samblov odlična informacija za kranjske gledalce, toda ambicija festivala mora biti širša. V mislih imam tisto neznano podobo festivala, ki bi Teden ponovno vzpostavila kot pravo državno in meddržavno institucijo, kjer je lokalni interes (ob-činstvo Kranja) bistveno večji, kot ga lahko registriramo v zadnjih ponovitvah festivala. Gledališče je provokacija, nervoza ter prostor ekscesa. Gledališče ni indiferenten prostor. Jasno je torej, da festival ne more biti nekaj »mirnega« in vnaprej predvidljivega. S svojo celotno »nejasnostjo« sta gledališče in seveda festival nujno naporna.
Odvisnost festivala
Festival lahko pade samo s slovensko dramatiko vred. Pade seveda lahko tuđi iz povsem banalnih vzrokov, toda dokler bodo slovenske uprizoritve in predvsem slovenska dramatika zmogle vzdržati in usmerjati visoke zahteve umetniške izvir-nosti, je festival možen in nu-jen. Reakcije Tedna na vse mo-žne slovenske predstave (doma in v tujini) bi morale biti sa-moumevne in sprotne. Tako bi moral biti festival že v prete-klosti jugoslovanski, evropski in seveda svetovni. Megalomanija? Ne, le preprost odziv na vse tisto, kar je že in še bo uspevalo slovenski dramatiki in njenim ustvarjalcem. Kakor hitro bi presegli lokalni - republiški paravan (nekaj poskusov v preteklosti je bilo), bi festival poleg svoje iz leta v leto vztraj-nega občinstva pridobil tuđi t. i. strokovno občinstvo, ki ga v času festivala v sedanji organizacijski shemi ni. Selekcija predstav se mora nujno razširiti na uprizoritve slovenskih dramskih tekstov izven Slovenije in Teden slovenske drame ne bo več vezan na ozko geografijo naše republike. To seveda pomeni, da je potrebno v re-pertoarni program privabiti vse potencialne uprizoritve, in omejitve v programu so lahko samo posledica strokovnih in umetniških kriterijev. Odsot-nost slovenske dramatike na gledaliških odrih bi tako edina lahko preprečila Teden slovenske drame.
Nemalokrat v bližnji preteklosti se je festival želei postaviti
kot »razstavni prostor« slovenske dramatike. Do tega trenutka je to predvsem želja, saj ft' stival ni bil sposoben (tuđi na stroške festivala) povabiti dramaturge, režiserje, intendante, scenografe... neslovenskih g'e' dališč, ki bi bili lahko zainteresirani za uprizoritve slovenske dramatike. Še bolj oddaljen Pa je cilj v preprosti ideji, da bi se morala preko Tedna tiskati najboljša slovenska dramska besedila. Ne samo v slovenšci-ni. Blizu književnim izdajatf slovenske dramatike je tuđi \1-dajanje esejistike, ki je vezana na slovensko dramatiko in dramaturgijo.
Tako razširjen in prodornejsi festival   bi   lahko   imel  svoje zvezdne   trenutke   in   »šara« protokolarne   otvoritve   bi  se porazdelila na celoten Teden: Absolutna odprtost Tedna t» brez dvoma presegla meje ozke festivalske pomembnosti, razbila bi prostor »ujetosti« in P0.' trdila ter spodbudila evrope'" zacijo   našega   bivanja.   Naša dramatika  in  umetnost je *e prodrla v zeleni prostor, tooa hkrati se zdi, kot da se lastm i" avtohtoni   prostor   nastajanj3 posamezne umetnine boji tuje' ga vdora v zaplankani prosto majhnosti.   Neodprto  festiva; sko dogajanje iz leta v leto boj zaudarja po neprezračenern ^ zervatu. Velik in najtežji delta. kega   opravila je  že  zdavnaj kvalitetno     opravljen     sko uspešnost   našega   gledali^2-borno zmogli še korak v znan > da borno uspeli ponovno ° krivati neznano? Ta korak pa je lahko samo p<£ sledica popolnega profesiona nega dela giedališke organiz^: čije,   ki   mora   leto   v   napr j (morda  ćelo  več)  pripravljaj posamezna festivalska dejanj in festivalske dogodke. Ce P prihodnost  ne  bo naklonjen »širitvi« festivala, potem je ° več dilema ali hočemo in zrn remo v Kranju lokalni ali drza vni festivalski dogodek. V ap^ ornem    pristajanju    na   dan možnosti in že prislovični • najdljivosti,    da    organizat? spelje festival, kljub temu «" nima nikakršnih trdnih fina"' čnih zagotovil, lahko pričaj jemo, da se bo lokalni festiva'j ski dogodek skrčil na krajevn1 dogodek.  Možno »dogajanj^ naroda skozi  umetnost se poistovetilo z nedogajanjem. zaspanostjo in nazadnje z um zanijo. V navidezno DO^'hL) žličici pa se nedogajanje lan nadomesti tuđi z manifesta*' nostjo  prežarčeno  s trenutn, najbolj    aktualnimi    barva spektra kakršnekoli politike' Kakorkoli: po dvajsetih p°n°0 vitvah Tedna smo zmogli e samo radikalno potezo. -»e ^ nik   pogostitve   v   festivals*^ dneh je bistveno drugačen-korak je lažji od koraka v m žno in neznano.
Mat ej a Jagodici
Demitologizacija Jermana
Med Tednom slovenske drame smo si lahko v Prešernovem gledališču ogledali kar dve uprizoritvi Cankarjevih Hlap-cev: 27. 2. v režiji Mileta Koru-na in izvedbi Slovenskega ljud-skega gledališča iz Celja; 28. 2. pa v režiji in dramaturgiji Borisa Kobala ter izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Izkoristili borno to ugodno pri-ložnost, ko smo lahko videli dve odrski realizaciji istega dramskega besedila drugo za drugo in poskusili izvesti pri-merjavo obeh uprizoritev. Naj-prej ugotovimo, da obe predstavi obideta tradicionalne interpretacije Cankarjevih Hlap-
cev kot "socialne drame", "politične tragedije" ali "drame slovenstva"; v obeh predstavah gre namreč predvsem za demi-tologizacijo  osrednje  osebe  -
Jermana. Osredotočili se borno predvsem na tište postopke obeh režiserjev, ki zadevajo reinterpretacijo lika Jermana.
Korunova verzija Hlapcev na prvi pogled učinkuje kot povsem tradicionalna uprizoritev, vednar pa je novost celjske predstave predvsem v režiserje-vi premestitvi poudarka z zuna-njega dogajanja na Jermanovo notranje doživljanje. Kulmina-cijsko točko uprizoritve gre iskati v odrski realizaciji dialo-ga med župnikom in Jerma-nom proti koncu tretjega akta, kjer gre za objektivno avtoka-rakterizacijo obeh udeležencev. Župnik svoje besede ("Vi niste podobni tištim, ki so pocepali na kolena, ko so se tla zamaja-la; moški ste in pošteni, rad bi vam roko dal v prijaznosti; in topleje bi jo stisnil nego opolz-ke roke tistih, ki jih mole nas-
proti. Zato sem vam razložil, kako malo je potrebno, da ... prestopite ta plitki jarek med nama.") Jermanu v uprizoritvi zaupa z nekakšnim sočutjem, tako da nastane vprašanje, kako razumeti to njuno tovari-štvo. "Plitki jarek med njima" pravzaprav predstavlja oblast, oziroma mehanizem oblasti, katerega ujetniki so tuđi ostale osebe, vendar pa tega nišo sposobne reflektirati tako kot Jer-man ali župnik. Kljub spozna-nju o brezobzirnosti mehanizma oblasti, se Jerman iz notranje nujnosti, ker pač za "hlap-ca ni rojen", odloči nadaljevati svoje poslanstvo "iz hlapcev napraviti ljudi". Jerman je torej že pred zborovanjem v četr-tem aktu v eksistencialni stiski, ki jo nadaljnji potek dogajanja le še poglablja vse do poskusa samomora. Korunov Jerman je
torej prikazan bolj kot žrtev mehanizma oblasti, kot pa agens dogajanja, zato postane ekonomija dramskega dejanja sekundarna.
Reinterpretacija Jermana Borisa Kobala pa je v tesni poveza-vi z njegovimi radikalnimi dra-maturškimi posegi v dramsko besedilo; to namreč razbije na fragmente, ki jih potem na novo zmontira. V tekst je vključil "Balado" Srećka Kosovela, uvedel dve novi osebi (starega Jermana in staro Lojzko) ter spremenil konec. Ravno zaradi teh intervencij pa Kobalova uprizoritev predpostavlja gle-dalca, ki dobro pozna dramsko besedilo; začetek uprizoritve je namreč hipotetična izpeljava konca Cankarjeve drame (Lojzka spremlja Jermana na Golicavo, kjer pozabljena od sveta skupaj ostarita): na oder
torej stopita kot stan Jerman in stara Lojzka. Predstava tako poteka dvoplastno: na eni ravni spremljamo dramo mlađega Jermana, druga raven pa se konstituira s ponovitvijo dolo-čenih prizorov, le da jih drugič izvajata ostarela Jerman in Lojzka s poudarkom na Jerma-novi resignaciji; preplet ravni pa učinkuje kot kritika naivne-ga idealizma mlađega Jermana. Medtem ko prvi del uprizoritve še nekako sledi vsebini prvega in drugega akta dramskega besedila, pa je njen drugi del zgrajen izključno po principu montaže tako v smislu predela-ve drame kot tuđi odrske realizacije. Ženski glas, ki prekine Jermanovo predavanje ("Mati mu umira, on pa Boga prekli-nja!"), podkrepi režiser z aluzijo na "Skodelico kave": razjar-jeni poslušalci kot Furije s sko-delicami kave v tresočih se ro-kah preganjajo Jermana. V tekst vključena "Balada" Srećka Kosovela deluje kot metafora Jermanove preobrazbe iz mlađega idealističnega prosvet-ljitelja naroda v resigniranega starca; glavna oseba razpleta namreč postane stari Jerman. Zaključek   Kobalove  uprizori-
tve pa je izrazito enigmatič stari Jerman z ironičnim P vokom zavrne Kalandrovo v ■ vabilo na zborovanje ("-•   Q. mi roko! ... Za dve moji! Ta ka bo kovala svet... Ne, JaZ {i bom več zboroval. Vi, k".11"^, v srcu mladost in v pesti /n vi glejte! Ob vaših p'ečin 0<|-slonelo življenje, moja so povedala...   star   sem   'n . (0. špan..."). To je obenem t^d1^. čka vsebinskega odmika K-?^ love uprizoritve od Cankau drame: stari Jerman narne   ,j storiti samomor, kar pa ni^   -. preprečiti Kalander; med Pjn rivanjem se sproži revolv   ^ Kalander se zgrudi mrtev-   ^ prizorišče stopi slepi žuPnlu[jj2 z belo palico od mrtvih o    % le "hlapce", ti pa mu sled'J odra.                                . vjh
Tržaška predstava Cankarj^. "Hlapcev" tako poudarja P ^. vsem Jermanovo metam .^ zo; z njenim enigmat1 ^. koncem pa se režiser Bons c\. bal ne dotika le demitolog1^-je Jermana, temveč kar tj; karjevih "Hlapcev" v c ^ opozarja na to, da se P°u^ umetniškega dela ne da s^ ^. na zgolj eno samo veljavfl terpretacijo.
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 11. STRAN
AVTO ŠOLA ZŠAM
Škofja Loka TEČAJI.
-  cestnoprometnih predpisov
-  prve pomoći
OBČINSKI TESTI PRAKTIČNA VOŽNJA na vozilih GOLF in OPEL CORSA Informacije: 631-729

GORENJSKI GLAS,                           PETEK, 15. MARCA 1991
Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Colnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič
KAM NA NEDELJSKO KOSILO
Na dobro nedeljsko kosilo ste tokrat povabljeni v gostilno in galerijo
PLEVNA
v Škofji Loki. Za predjed vam priporočajo
pečeno šunko v testu s pečenimi gobami in gorgonzolo, morske sadeže, polže, žabje krake,
beluše z gorgonzolo in razne juhe. Postregli vam bodo tuđi z glavnimi jedmi, divjačino po lovsko, žrebičkovim filejem po tržaško, loškimi
zvitki v omaki s prilogo, telečjo pečenko, telečjimi in svinjskimi kračami, puranom na već
načinov, florentinsko rolado in morskimi specialitetami. Lahko se boste tuđi posladkali z
gibanico, jagodami, ocvrto banano, sadnim
krožnikom, zraven pa vam bodo ponudili izbrana vina.
Gostilnaje odprta vsak dan od 12. do 23. ure, ražen ponedeljka in torka. Priporočajo rezervacije po telefonski številki 633-092.
Soriška planina: 80 cm snega, naprave vozijo od 8.30 do 16.30, tekaške proge so urejene; Krvavec: do 60 cm snega, kabinska žičnica vozi od 8. do 17.30; Vogel: 145 cm pomrznjenega snega, nihalka vozi od 7.30 do 18. ure, druge naprave do 16. ure, Žagarjev graben je odprt; Pokljuka: 100 cm snega, vlečnica vozi od 9. do 16. ure; Zelenića: od 20 do 120 cm snega, naprave obratujejo od 9. do 16.30; Zatrnik: 35 do 85 cm snega naprave vozijo od 9. do 16.30.
VREME
Petek, 15. marca: Klemen, Vida, Tadej, Dejan Sobota, 16. marca: Herbert, Rado, Tihomil, Ljubica Nedelja, 17. marca: Jerica, Jožica, Jerneja, Ljubo Ponedeljek, 18. marca: Ciril, Edo, Edvard, Anzej Torek, 19. marca: Jože, Pepe, Ljubo, Vlasta Sreda, 20. marca: Klavdija, Davorin, Dino, Denis Četrtek, 21. marca: Benjamin, Beno, Niki, Snežna
Pratika napoveduje sneg in dež
Pratika napoveduje za petek, 15. marca, GROM, v soboto, 16. marca, bo MLAJ, v nedeljo, 17. marca, naj bi padal SNEG, v ponedeljek, 18. marca, bo VETER, v torek, 19. marca, NESTANOVITNO, v sredo, 20. marca, DEŽ, v četrtek, 21. marca, TOPLO in v petek, 22. marca, JASNO.
Drevi v Škofji Loki
TANTADRUJ - gost 5. Homanovega večera
Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in škofjeloško tu-ristično društvo bosta nocoj ob 20. uri v restavraciji gostilne Homan na Mestnem trgu v Škofji Loki pripravila peti t. i. Homanov večer, katerega gost bo ena najboljših akustičnih skupin v Sloveniji TANTADRUJ. Skupino Gorenjci dobro poznajo, saj goji glasbeno zvrst, ki na Slovenskem ni ravno pogosta, poleg tega pa so pred kratkim izdali svojo novo kaseto, katere program bodo predstavili tuđi pri Homanu. Gostje bodo imeli priložnost slišati izbor Tantadrujevih last-nih skladb in pa priredb starih slovenskih ljudskih pesmi.
Vstopnice po 150 dinarjev si lahko zagotovite v predprodaji
v Turističnem društvu Škofja Loka in pol ure pred koncertom v Homanovi restavraciji (v ceno vstopnice je tokrat vklju-čen hlađen prigrizek in zato ve-čerja seveda ni obvezna).
Povezati glasbo, poezijo, gle-dališče na eni strani s turizmom in gostinsko ponudbo na drugi - je glavni namen in cilj takšnih in podobnih prireditev, ki zadnji dve leti potekajov Škofji Loki. Loškim poletnim večerom je sledila vrsta koncer-tov "S pesmijo po loških gostil-nah", tem pa Homanovi večeri.
Slednji, za katere lahko rečemo, da gre za nekakšna kultur-no-družabna srečanja, poteka-jo v prijetnem komornem vzdu-šju ob izbranih gostih in odlični kulinarični ponudbi Homa-
nove kuhinje in vinske kleti. Prva prireditev je bila lani, prvi gost pa novogoriški igralec in pevec IZTOK MLAKAR, ki obljublja svoje ponovno gostovanje v Škofji Loki v letošnjem aprilu. Sledil je Božični koncert, ki sta ga s slovenskimi ljudskimi in božičnimi pesmi-mi ter slovensko umetniško be-sedo izpolnila oktet Jelovica ter igralec in novinar Jože Lo-gar. Tretji večer smo posvetili žlahtnim sonetom in poeziji slovenskega pesnika Milana Jesiha, s četrtim pa smo se podali po poteh stare inkovske civilizacije v Južni Ameriki, ka-mor sta obiskovalce povedla Andrej Strmecki in duo TITI-CACA.
Nocoj se nam bo, kot je bilo že povedano, pridružil gorenj-ski TANTADRUJ, povabiti pa nameravamo še Poldeta Bibiča, glasbeno skupino 13. prase in mogoče še Jerico Mrzel.
M. Črtalič
TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV
ŠPAROVEC
SPAR MARKET
STRUGA-STRAU Tel.:9943-4227-2349
\ PETEK
SPOREDI
\5, marca 1991 \
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Klub Klobuk
10.10 Simenon, TV nanizanka
15.00 Video strani
15.10 Svet na zaslonu, ponovitev
15.40 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Novinarske      zgodbe.       Mali oglas, češka nanizanka
18.20 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in začarani vol, lutkovna igrica
18.35 Pasja pripoved ali kako je bilo... češka nanizanka
19.05 Risanka
19.18 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Skandal,   angleška   dokumentarna serija
21.45 Popolni vohun, angleška nada-Ijevanka
22.45 TV dnevnik
23.05 Sova
Dragi John, ameriška nanizanka
Mesto žensk, (talijanski film 1.45 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
16.30 SP v umetnostnem drsanju, moški prosti program, posne-tek iz Muenchna
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M
19.00 Domaći ansambli: Ansambel Krt, ponovitev
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Muenchen: SP v umetnostnem drsanju, plesni pari, vključitev v prenos
22.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
23.40 Yutel, eksperimentalni program
0.40 Satelitski programi - poskusni prenosi
I. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 10.00 Šolski program 10.00 Edukon, kontaktna oddaja 11.30 Izbor iz JRT programov 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 13.50 Carmen, opera 16.20 Video strani 16.35 Poročila 16.40 TV koledar 16.50 Pokličimo 93 17.00 Razstava znanstvenih knjig 17.30 Hrvaška danes 18.15 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Otroci noči, ameriški film 21.35 Duoptrija, talk show 22.20 TV dnevnik 22.40 Slike časa 23.40 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.05 Splošna praksa
17.05 Kvizkoteka, ponovitev
18.20 Luckv Chances, ponovitev ameriške nadaljevanke
19.20 Dober večer
19.30 Glasbeni vsakdan
20.00 Orson in prijatelji
20.10 Zgodba za lahko noč
20.15 Nostalgija, dokumentarni film
20.45 Miinchen: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, pari prosto, prenos
22.00 Alf, ameriška humoristična nanizanka
22.30 Poročila
22.50 Zabavni kolaž
23.10 Cinema, francoska nadaljevan-ka
TVKOPER
16.55 Mini čas v sliki
17.05 Dusty, 3. del nadaljevanke po knjižni uspešnici avstralskega pisatelja
17.30 Mini kviz
17.55 Yakari, risanka
18.00 Mi
18.30 Falcon Crest, Otrok preveč
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Derrick, Penthouse
21.15 Znane osebnosti kuhajo
21.25 Manekenka in vohljač, Ženska, ki sem jo poznal
22.15 Pogledi s strani
22.25 Trailer, oddaja za ljubitelje filma
22.55 Rocket man, ameriški film 0.35 Čas v sliki
16.00 Športne oddaje
18.30 Program v slovenskom jeziku
18 45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.20 Videoagenda
19.25 Čarobna svetilka, otroški program
Leo, kralj džungle, risanka Bober, Don Chuck, risanka
20.00 Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja
20.30 Sarin dnevnik, TV nanizanka
21.30 Leteći zdravnik, serija
22.15 TV dnevnik
22.30 Športna rubrika
TVAVSTRIJA2
TVAVSTRIJAl
9.00 Čas v sliki in
Pravica do Ijubezni, ponovitev
9.30 Ruščina
10.00 Šolska TV, ponovitev 10.30 Iščem Abebo, TV film 12.10 Domaće reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Zaklad v sladkem jezeru 13.50 Zdrahar, TV film 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kvvak, Mora, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Kotiček za živali 16.35 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden
8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov, slikar Hel-
mut Krumpel 15.00 Šport 16.30 Borzna poročila 16.45 Ladja zaljubljencev 17.30 Leto dni na Antarktiki, 3. del 18.00 Pravica do Ijubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Glave 21.00 Knjiga meseca 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport
23.00 Balance, nemška risanka 23.10 Hrepenenje pingvinov 23.45 A bigger splash, britanski dokumentarni film
1.25 Broadway Windows
1.45 Poročila
1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petko-vo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in
Kulturno obstreljevanje na Primskovem
Kaj bo ropotalo, nizko letelo in obstreljevalo v kultur-nem hramu danes 15. marca?
Uvodni strel ob 20. uri bo pripadel skupini Skarabej. Posamični rafalni ogenj bosta imeli skupini Signal in Ex Lex. Za nepretrgano obstreljevanje pa bo poskrbela skupina Barockoko.
Vse štiri skupine imajo isti rodni kraj, Kranj. Pravijo pa tuđi, da so skupaj močnejše, udarnejše. Prav imajo. Ravno tako organizator - PAN, ki jim je omogočil direkten stik s poslušalci.
Petek je za metek, zatorej uživajte, zabavajte se, norite, kajti petek, 15. marca, je tak dan.
15.40 Video strani 15.55 Dober dan
Spregledali ste - poglejte
ZIDN
Nova trgovina Zida
Danes ob 9. uri bodo v Kra-nju, v Tavčarjevi ulici odprli novo trgovino ZIDA. V njej bodo prodajali metrsko blago in lahko otroško konfekcijo. Vabijo, da jih obiščete. Zadovoljni boste s postrežbo in ceno!
SLOVENIJA 1  SOVA MESTO ŽENSK
italijanski barvni film; režija in scenarij: Federico Fellini; igrajo: Marcello Mastroianni, Ettore Manni, Anna Prucnal Doktor Snaporez se na vlaku zaplete s čedno sopotnico. Posku-ša jo izrabiti, vendar pa ga ona mojstrsko izigra. Ko se vlak ustavi, izstopi. Snaporez jo preganja čez polje, travnik in skozi gozd in znajdeta se pred hotelom, v ka-terem zasedajo feministke. Tu imajo predavanja, scenske predstave, gimnastične vaje, meditacije. Snaporez je najprej vzne-mirjen, potem pa ogrožen. Zate-če se v hišo nekdanjega prijatelja, spolnega obsedenca Santa Kanzoneja. Ta mu razkaže svojo galerijo posebne vrste - blodnjak moških fantazij in moških stra-hov. Snaporezovo odkrivanje ne-zavednega sveta se vse bolj sprevrača v moro, zapade v blodnjak moških fantazij in moških strahov, v katerem okuša strah, poželenje, radovednost...
odmevi ■ 16.00 Od melodije do melodije -f EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z za-bavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Noćni program -glasba
I. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Moje življenje bo kmetijstvo (Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj) - 19.00 - Odpo-ved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domaće novice I, Petkov ocvirk, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domaće novice II, Kamen spotike, čestitke - 19.00 - Zaključek -
RADIO TRIGLAV JESENICE:
FREKVENCE:
96,00 Mhz, 87,7 Mhz
96,8 Mhz
89.8 Mhz
96,8 Mhz
- Radovljica, Kranj, Kamnik, Dom-
žale, ZL2 Bohinj
Jesenice
Gorenjesavska dolina
SKYONE
7.00 DJ Kat show 9.40 Playabout in gospa Peperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucv 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razpro-daja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.20 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat show 18.00 Izgubljeni v veso-Iju 19.00 Družinske vezi 19.30Razpro-daja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Grovving pains 21.00 Riptide 22.00 Hunter 0.00 The Deadlv Emest Horror show
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991  12. STRAN
I KINO
15. marca / / kam za konec tedna
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA1991 13. STRAN
CENTER amer. akcij. fi/m JEKLENI OREL II. ob 16. uri, amer. pust. drama BELI LOVEC - CRNO SRCE ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ amer. akcij. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR NASTOPA ANDREJ ŠIFRER ob 16. uri, amer. akcij. film SLEPI BES ob 18. uri, prem. franc. barv. thrill. NIKITA ob 20. uri KOMENDA amer. akcij. kom. NEVAREN PO-SEL ob 19. uri LAŽE amer. krim. fiim POLICAJ POD KONTROLO ob 19. uri ČEŠNJICA amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 18. in 20. uri ŽE-LEZNIKI amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 19. uri RADOVLJICA amer. akcij. film NA BOJNI STEZI ob 20. uri BLED amer. akcij. film MAŠ-ČEVANJE ZA MAŠČEVANJE ob 20. uri
NAGRADNA IGRA.
Miha bo igral Marici
V prejšnji šestnajstici smo vam zastavili nagradno vpra-šanje: katera je bila prva pev-ka v njegovem ansamblu. Pravilno ste ugotovili, da je bila to Ivanka Krašovec. Iz svežnja dopisnic smo izžrebali odgovor, ki ga je poslala Marica Stare, 64264 Boh. Bistrica, Nomenj 29. Marici čestitamo, o dnevu obiska se borno z Dovžanom še dogovorili.
DOGODEK ZA NAJMLAJŠE V KIESELSTEINU
Ob sobotah na lutke
Na sliki je prizor s sobotne lutkovne predstave za otroke, ki je bila že tretja po vrsti v letošnjem ciklu predstav za najmlajše. V modri dvorani kranjskega gradu Kieselstein je z zanimivo in kvalitetno predstavo Zlata ribica tokrat nastopila skupina Papilu iz Kopra. Na odru smo za spremembo videli nastopati papirnate zloženke, ki so bile otrokom dovolj zanimive, da so pozorno spremljali začetni del predstave. Potem je zbranost tistih najmlaj-ših (prihaja jih kar precej) popustila, saj je dogajanje na odru spremljalo le malo govorjene besede in je bilo zato potrebno še nekaj sklepanja, kar je šio bolje od rok malo večjim.
Na koncu se je izkazalo, da je bila Zlata ribica še najbolj všeč staršem, čaprav so otroci zatrjevali, daje bilo lepo. Zelo radi namreč prihajajo. Lutkovna predstava je otrokom navadno zelo blizu, zato ni ču3no, da je tuđi mala dvorana v starem gradu ved-no nabito polna. Vsi skupaj bi si želeli večjega prostora. To se bo uresničilo že ob jutrišnjem nastopu Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v Prešernovem gledališču.
V letošnjem ciklu lutkovnih predstav za otroke, ki ga je spet pripravila kranjska Zveza kulturnih organizacij, smo konec fe-bruarja najprej videli nastop šolarjev iz Trboj s simpatično predstavo o Petru Momljaču, prvo sobotcr marca pa je z lastno, malo drugačno Rdečo kapico, otroke naravnost navdušil lutkar Cveto Sever. Ko bi videli to občinstvo! Pozorno in zbrano sledijo pred-stavam, tuđi sodelujejo v njih, le sem ter tja je slišati kakšno glasno samorazlago, na koncu pa vedno silovito ploskajo. Tema v dvorani nikogar ne moti, pa tuđi volk na odru nikogar ne spravi v jok. Verjemite, to je čisto zaresno gledališče. • T. J., foto: J. Cigler
VGozd
in na Kriško goro
Lahko greste z avtomobilom, najlepše je zdaj urejena cesta skozi Veterno, ki se v ostrem ovinku odcepi od ceste Golnik -Krize, a bolj vam priporočam peš pot. V Križah pustite avto pri zadružnem domu oziroma pošti in se po markirani poti napotite po stari makadamski cesti proti Gozdu. Tu boste skoraj pol poti imeli mir pred avtomobili. Če pa le vztrajate pri avtomobilu, se peljite do lovske koče na Veternem, potem pa hodite nekaj časa po cesti, kmalu boste našli prvo shojeno stezico, ki vas bo pripe-ljala do Gozda.
Prvo okrepčilo dobite v zavetišču Planinskega društva Krize na samem začetku Gozda. Če ste kolikor toliko pri močeh, se povzpnite še više pod Križko goro ali pa na sam vrh. Ob koncu tedna v koči dežurajo križki planinci. Planinci dobro vedo, da megla leži le v dolini. • D. D.
>/£&'£* jfy« SU-*'   l~^
gorenjeftoko
Gorenje TIKI
Elektrostrojno podjetje, d.o.o. Magistrova 1, Ljubljana
vabi k sodelovanju mlade, komunikativne poznavalce prodaje izdelkov bele tehnike za delovno mesto VODJE PRODAJE Pogoji:
visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri; 3 leta delovnih izkušenj
Nudimo pestro in zanimivo delo z možnostjć poklicne uve-Ijavitve, stimulativni osebni dohodek in primeren družbcni standard.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Gorenje TIKI, d.o.o, Ljubljana, Magistrova 1, 8 dni po objavi.
JELOVICA
Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija, p.o. Škofja Loka    j Kidričeva 58
razpisuje v skladu s statutom podjetja delovno mesto za de-lavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VOĐENJE RAZVOJNEGA PODROČJA
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpol-njevati še naslednje:
—  visoka izobrazba lesarske ali druge tehnične smeri
—  najmanj pet let delovnih izkušenj na področju razvoja, tehnologije in investicij
Če vas delo zanima in ste usposobljeni zanj, nam, prosimo, pošljite vašo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom doscdanjega dela v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Jelovica, LI Skofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba, z oznako "za razpis".
Kandidate borno o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni iz-biri.
SOBOTA
SPOREDI
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.25 Video strani 8.35 TV mozaik 8.35 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Krava 9.10 Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov 9.30 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in
začarani vol, lutkovna igrica 9.45 Novinarske      zgodbe:       Mali
oglas, češka nanizanka 9.55 Alf, ameriška nanizanka
10.20 Periskopov raček: Programski jezik Logos
10.30 Ex libris: V znamenju ptić
11.30 Zgodbe iz školjke
12.35 Naša pesem '90: lacobus Gal-lus, 1. oddaja
15.00 Video strani
15.10 Fluid: The Dubliners, ponovitev 2. dela koncerta
15.50 Žarišče
16.20 Sova, ponovitev
16.50 EP video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Emmina senca, danski mladin-ski film
18.35 Zdaj pa po slovensko: Kje so tište stezice , ponovitev izobra-ževalne oddaje
19.00 Že veste?
19.10 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.35 Križkraž
22.10 TV dnevnik, šport, vreme
22.30 Sova
Na zdravje!, ameriška nanizanka
Tvvin Peaks, ameriška nadalje-vanka 0.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
13.00 Satelitski programi - poskusni
prenosi 13.55 Muenchen: SP v umetnostnem
drsanju, ženski prosti program,
prenos 17.00 Satelitski programi - poskusni
prenosi
19.00 Muppet shovv: Glenda Jackson 19.30 TV dnevnik 20.15 Zamejci v Cankarjevem domu,
prenos 21.25 Filmske     uspešnice:     Slither,
ameriški film
22.55 Vutel,    eksperimentalni     program 23.50 Satelitski programi - poskusni
prenosi
I. PROGRAM TV HRVATSKA
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Vesela sobota, spored za otro-
ke
10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Iskanje planike 10.30 Kaj je film 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Divji svet živali, angleška po-
Ijudnoznanstvena serija 12.15 Izbrali smo za vas 13.15 Tarzanove newyorške dogodiv-
ščine, ameriški film 14.25 Mikser M, zabavna oddaja 15.10 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.20 Narodna glasba 15.50 Ciklus B. Marjanovića: Svizec,
dokumentarni film 16.05 Odprto... 16.25 TVteden 16.40 Poročila 16.45 TV razstava 17.00 Ex libris
17.45 Berači in sinovi, TV nadalje-vanka
18.40 Denver, poslednji dinozaver, risana serija
19.30 TV dnevnik
20.00 Pogovor tedna
20.15 Tekmovanje, ameriški film
22.30 TV dnevnik
22.50 Športna sobota TV Beograd
23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja
23.55 Poročila
TVHRVASKA2
12.35 Video strani
12.40 Dober dan, Spregledali ste -poglejte
12.50 Alf, ponovitev ameriške humoristične nanizanke
13.15 Risanka
13.25 Nostalgija, ponovitev
14.00 Cinema, ponovitev francoske nadaljevanke
15.30 Miinchen: SP v umetnostnem drsanju: ženske, prosti program, prenos
17.00 DP v košarki: Crvena zvezda -Partizan, prenos
18.30 Split: DP v vaterpolu: Jadran -Partizan, prenos
19.50 Dober večer
20.00 Simpsonovi, risana serija
20.30 Zgodba za lahko noč
20.40 Shovv Arsenia Halla
21.55 Zakon v Los Angelesu
23.00 Chimera, 2. del angleške nadaljevanke
TVKOPER
16.00 Športne oddaje
18.30 Telerama šport
19.00 TV dnevnik
19.20 Videoagenda
19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35 Čarobna svetilka - otroški program Cl ove k pajek, risanka
20.00 Dolgo   povratno   potovanje   -Tvmovie
21.30 Leteći zdravniki, TV film
22.15 TV dnevnik
22.30 Športna rubrika
TVAVSTRIJA1
9.00 Čas v sliki in
Pravica do Ijubezni, ponovitev
9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina
11.00 Plavolasa sirena, ameriški film 12.30 Mi, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Noćni studio 14.10 Komedijanti, nemški film 15.55 Hiša v Jeruzalemu, 41. del 16.00 Otroški vvurlitzer 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Pravljice iz vsega sveta 17.30 Countdovvn,   ekološka   oddaja
za mladino 18.00 Šport
18.24  Vprašanja kristjanov 18.30 Nogomet
19.00 Milijonsko kolo, nagradna igra
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Šport
20.15 Pesem za Rim, izbor avstrijske
popevke za  Pesem evrovizije
1991 22.00 Srček, oddaja za zaljubiti z Ru-
dijem Carrellom
22.25  V službi pošasti, italijanski film 0.00 Čas v sliki
0.05 Zeleni led, ameriški film 1.40 Čas v sliki 1.45 Ex libris
TVAVSTRIJA2
8.30 Vremenska panorama 13.35 Leksikon umetnikov 13.45 Borzna poročila
14.00 Šport
16.00 Poročila iz parlamenta
17.00 Ljuba družina
17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo
dom
18.00 Pravica do Ijubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Let nad kukavičjim gnezdom,
ameriški film 22.25 Čas v sliki 22.30 Šport 23.00 X-large, John Kale
0.00 Neil Diamond's greatest hits live
0.55 Čas v sliki
1.00 Ex libris
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in po-zdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Te-denski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka ra-dijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 No-čni program - glasba
I. RADIO ŽIRI
16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV PENICE
11.45 - Pričetek opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio SI., Domaće novice I, kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domaće novice II. Moja je lepša kot tvoja - Sobotno popoldne, čestitke - 19.00 - Zaključek -
SKYONE
7.00  Elephant  boy 7.30  Leteći  kiwi 8.00 Fun Factorv 12.00 Bionična žen-
16.maical99l\
SLOVENIJA 2 21.25 SMOLA
ameriški barvni film; režija: Ho-ward Zieff; igrajo: James Cann, Peter Bovle, Sally Kellerman, Lo-uise Lasser, Allen Garfield in drugi
Glavni junak Dick Kanipsia je an-ti-junak, vpleten v iskanje boga-stva svojega prijatelja, ki ga po prihodu iz zapora v lastni hiši smrtno obstrelijo. V zadnjih iz-dihijajih mu zaupa, naj se zglasi pri Barrvju Fenaki in mu omeni ime Vincenta Palmerja. Ta naj bi jima povedal, kje se skriva naro-pani denar, a sele, ko se z zahte-vo po plenu javita oba partnerja. Dick tako skupaj s Fenako in njegovo ženo krene na sled skriv-nostnemu Palmerju. Priključi se jima tuđi pustolovka Kittv, ki jo je Dick že srečal na poti k Fenaki. Caka jih kup presenečenj, med katerimi je zlasti neprijetno zadnje...
ska 13.00 Po letu 2000 14.00 Combat 15.00 Rokoborba 16.00 Cool Cube, oddaja za mlade 18.00 The Magičan 19.00 Parker Levvis Can't lose 19.30 Adamsovi 20.00 Free špirit 20.30 In li-ving color 21.00 China beach 22.00 Designing vvomen 22.30 Murphv Brovvn 23.00 The happening 0.30 Monsters 1.00 Tvvist in the tale
RTL PLUS
6.00 Serije: Mož za šest milijonov do-larjev, Mask, risanka, Schongruberje-vi, zadnji del. Dragi stric Bili 8.00 Konfeti, risanke 9.30 Klak, otroška oddaja 10.10 Risanke 11.15 Marvel Universum, risanke 13.50 Ragazzi, glasbena oddaja 14.20 Katts and Dog 14.45 Lassie 15.10 Daktari 16.05 An-gel se vrača 16.55 Cena je vroča 17.45 Čudovita leta 18.10 Akcija - novo v kinu 18.45 Poročila 19.00 Nogomet 20.15 Potovanje v srečo 22.00 Vse nič ali?! 23.00 Tuđi Ijubezenskih veščin se moraš naučiti, nemška erotična komedija 0.30 Nora javna hiša, angleška erotična komedija 2.00 T-jdi Ijubezenskih veščin se moraš naučiti, ponovitev filma 3.20 Švicarska afera, švicarsko-italijanski film 4.55 Airvvolf II, ponovitev 5.45 Risanka
KINO
16. marca
CENTER amer. akcij. film JEKLENI OREL II. ob 17. in 19. uri, prem amer. erot. drame HENRY IN JUNE ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij. kom. LE-TALSKA AKADEMIJA ob 16. uri, jap. trda erot. OIRAN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. sodne drame NEDOKAZANA KRIVDA ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. VROČICA LJUBEZNI ob 21.15 uri DUPLICA franc. thrill. NIKITA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij. film VSI ZMAGU-JEJO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. grozlj. IZGANJALEC HUDI-ČA III. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. RAZPOSAJENE IGRE ob 20. uri RADOVLICA amer akcij. film DRUŽINSKE SLIKE ob 18. uri, amer. gangstr. film DICK TRACV ob 20. uri BLED amer. krim. film ZALJUBLJEN V VOHUNKO ob 18. in 20. uri BOHINJ amater, gled. Boh Bistrica: R. Thomas: OSEM ŽENSK ob 19.30 uri
NOVO V KINU______________________
HENRV IN JUNE
režiser: Philip Kaufman
Film Henry in June je lepo posneta neproblematična in nečutna sli-kanica o tem, kako je Anais Nin zagovarjala »notoričnega« britan-skega pisatelja D. H. Lavvrenca, srečala Millerja in nazadnje odkrila njegovi ženi June, ki postane njena lezbična partnerka, da je tuđi ljubica njenega moža Henryja. Nič več.
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 14. STRAN
/ NEDELJA
SPOREDI
17. marca 1991 I
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 15. STRAN
1. PROGRAM IV SLOVEMJA
8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja, Živ žav 9.45 Pasja pripoved ali kako je bilo... ponovitev češke nanizanke 10.15 V znamenju zvezd,  ponovitev
nemške dokumentarne serije 10.45 Muppet  show:   Glenda  Jack-
son, ponovitev 11.10 Videomeh 11.40 Obzorja duha 12.00 EP video strani 12.05 Izbor popevke JRT za pesem
Evrovizije '91, ponovitev 13.05 Nagrada  Dannva  Kava (med-
narodna otroška prireditev), 1.
del 14.00 Saga o Forsvtih, angleška na-
daljevanka
14.50 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Dolgolase    pošasti,    ameriški
film
18.30 Oddaja za otroke 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Donator, nadaljevanka HTV 20.50 Podarim - dobim 21.10 Zdravo
22.30 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 Sova
Kremplji   in   praske,   ameriška
nanizanka
Kriminalna   zgodba,   ameriška
nanizanka 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
12.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
13.10 Holmenkollen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos
15.15 Muenchen: SP v umetnostnem drsanju, revija, vključitev v prenos
17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.55 Ljubljana: Prijateljska hokejska tekma: Jugoslavija - Avstrija, prenos
20.10 Okavango - Dragulj Kalaharija: Nov izziv, zadnji del angleške poljudnoznanstvene oddaje
21.05 Poslanstvo, dokumentarna oddaja
21.35 Svetovni pokal v smučarskih skokih, posnetek iz Holmen-kollna
22.40 Športni pregled TV Novi Sad
23.25 Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
8.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.45 Poročila 9.50 TV koledar
10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopold ne za otroke
12.00 Zelena   panorama,   kmetijska oddaja TV Sarajevo
13.00 Poročila
13.05 Daktari, ameriška nanizanka
13.55 Živeti skupaj
14.25 Sestanek brez dnevnega reda
17.15 Dobri in slabi fantje, ameriški film
18.45 Leteči medvedki, risana serija
19.10 TV sreča
19.30 TV dnevnik
20.00 Želimir  Žilnik:   Violinski   ključ, drama TV Novi Sad
21.35 Nafta, angleška dokumentarna serija
22.25 TV dnevnik
22.45 DP v nogometu: Dinamo - Partizan, reportaža
23.15 Športni pregled TV Novi Sad 0.00 Glasbena oddaja 1.30 Poročila
TVHRVASKA2
9.50 Video strani 9.55 Dobro jutro
Spregledali ste - poglejte
10.05 Tekmovanje, ponovitev ameri-škega barvnega filma
12.15 Fluid, ponovitev
13.00 Športno popoldne
13.10 Holmenkollen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, posnetek
15.15 Košarka: NBA liga
16.15 Miinchen: SP v umetnostnem drsanju, revija, prenos
17.15 Ljubljana: Hokej na ledu: Jugoslavija - Avstrija, prenos prijateljske tekme
18.00 DP v nogometu: Dinamo - Partizan, posnetek
18.30 DP v nogometu: Vojvodina -Proleter, posnetek
20.20 Sedma noč
20.25 3 + 3 + 1 = nedelja
21.00 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanke
21.30 Ugibanje gosta, nagradna igra
21.40 Gost sedme noči
22.55 Skrita kamera
23.00 Srečanje z likovnim umetni-kom in začetek nove avkcije
23.20 NLF, nagradna igra
23.45 Čudežne ženske 0.00 Nočni klici 0.45 Rezultati avkcije
TVKOPER
16.00 Športne oddaje
18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja
19.00 TV dnevnik
19.20 Videoagenda
19.25 Čarobna svetilka - otroški program Clovek pajek, risanka
20.00 Zgodil se je čudež
21.30 Globus, politična oddaja
22.00 TV dnevnik
22.10 športna oddaja
TV AVSTRIJA I
9.00 Čas v sliki 9.05 Teleskop: Mali zmaj 9.50 Čudež puščave: Druga Arabija 10.35 Tednik
11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna, te-
denska oddaja o Avstriji v an-
gleškem jeziku 12.30 Orientacija 13.10 1000mojstrovin 13.20 Pravica do Ijubezni 13.45 Živalski svet na Kitajskem, Ki-
tajski slavček 13.55 Nekoč 14.00 Tati v prometni gneči, franco-
ski film 15.35 Dogodivščine bremenskih mu-
zikantov,  Velika   skrivnost,   risanka
16.00 Mini čas v sliki 16.10 Medved Bojan, Senca, risanka 16.15 Ena, dva ali tri, otroška oddaja 17.00 Velikih 10, tv hit lestvica 17.50 X-large, oddaja za mlade 18.30 Falcon Crest, Povabilo na ve-
čerjo
19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Tulifant, opera Gottfrieda von
Einema
21.40 Glas islama 21.45 Tihi ocean, tv film po romanu 23.15 Hunter 0.00 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2_____________
8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki
9.05 Kulturni tednik
9.25 Mozariov kolendar: Mnenje o čudežnem otroku
9.30 Mozartove skladbe 1766   1772 11.00 Beli  pekel  Piz  Paliija,  nemški
film
12.25 Iz moje knjižnice 12.50 Computeranimation 13.00 Dober dan, Koroška, oddaja za
koroške Slovence 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pravica do Ijubezni 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Kraj dejanja, Rikki 21.50 Čas v sliki
21.55 Za vse je kriv Rio, ameriški film 23.30 Ljubimec Ladv Chatterlev, bri-tansko-francoski film
1.10 Šport - Čas v sliki
I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci česti-tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domaćih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
SLOVENIJA 1    17.05
DOLGOLASE POŠASTI
ameriški barvni film; režija: Step-hen Herek; igrajo: Dee VVallace Stone, M. Emmet VValsh, Billy Green Bush, Scott Grimes in drugi
»Dolgolase pošasti« so vesoljčki, ki so pobegnili iz sicer dobro va-rovanega zapora asteroida nekje v vesolju. Zavedajo se, da jih bo-do stražarji iskali in poskušali ujeti ali ćelo likvidirati. Pred za-sledovalci se skušajo skriti na zemlji. Primerno skrivališče se jim zdi osamljena farma, kjer bo-do poleg skrivališča našli dovolj hrane, saj so neizmerno požre-šni. Domaćini jih ne skrbijo, po-sebej še, ker živijo na samem. Uporabili jih bodo kot talce, če bo potrebno. Brovvnovi pa ne mi-slijo svoje farme in življenj prepustiti na milost in nemilost ve-soljskim kriminalcem. Najmlajši sin uspe pobegniti in najti stik z lovci na kriminalce...
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Pričetek, Ura za najmlajše, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne 19.00 - Zaključek -
I. RADIO ŽIRI
SKYONE
9.00 - Napoved programa - EPP - Al-petourovo turistično okence - 10.00 -Minute za šport in rekreacijo -10.15 -Tiskovna konferenca KS Trata - LTH -OL ali ne? -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 - Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa -
7.00 Bailey's Bird 7.30 Castavvav 8.00 Fun factorv 12.00 Osem je dovolj 13.00 Neverjetno! 14.00 Čudežna ženska 15.00 Rokoborba 16.00 Čudovite živali 17.00 Ladja zaljubljencev 18.00 Mali čudež 18.30 Sky Star Search 19.30 Simpsonovi 20.00 21 jump stre-et 21.00 Lonesome dove, ameriška mini serija 23.00 Sokolov greben 0.00 Entertainment tonight
KINO_____________________17. marca
CENTER amer. akcij. film JEKLENI OREL II. ob 17. in 19. uri, prem. franc. barv. trhill. NIKITA ob 21. uri STORŽIČ amer. krim. film POLICAJ POD KONTROLO ob 16. uri, jap. trda erot. OIRAN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VROČICA LJUBEZNI ob 21.15 uri DUPLICA amer. akcij. kom. LE-TALSKA AKADEMIJA ob 10. uri, amer. akcij. kom. NEVAREN POSEL ob
17. in 19. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij. film SLEPI BES ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. grozlj. IZGA-NJALEC HUDIČA III. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 19. uri RADOVLJICA amer. akcij. film NA BOJNI STEZI ob
18. uri, amer. gangstr. film DICK TRACY ob 20. uri BLED amer. akcij. film CESTNA KAVARNA ob 18. uri, amer. akcij. film MAŠČEVANJE ZA MAŠ-ČEVANJE ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film ZALJUBLJEN V VOHUNKO ob 18. in 20. uri
NOVO V KINU
NIKITA
francoski barvni thriller; režija in scenarij: Luc Besson; igrajo: Anne Parillaud, Jean-Huges Angiade, Tchekv Karvo, Jean Buise, Jean Re-no
Neke noči skupina narkomanov vlomi v lekarno na Sant Deniju v Parizu v upanju, da bodo prišli do droge. V krvavem obračunu s policijo so vsi ubiti, ražen Nikite, ki jo ulovijo in obsodijo na dosmrtno je-čo. Tajna policija da Nikiti novo identiteto in jo šolajo za profesionalno morilko na račun države. Razglašena za mrtvo, se Nikita šola nekaj let in hkrati postaja vse bolj privlačna mlada ženska in hkrati profesionalna morilka. Spustijo jo na svobodo, z lažnim imenom. Nikita je na razpolago svojim šefom za umore »po naročitu«.
PONEDEL]EK
SPOREDI
1B. marca 1991 \
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Zbis: S. Rozman: Oblaček po-
hajaček 9.15 Ciciban, dober dan: Kako pra-
vljica oživi
9.30 Mladinski pevski festival Celje '85: prosti program MMZ iz ZRN in DPZ z Madžarske
10.00 Utrip
10.15 Zrcalo tedna
10.30 TV mernik
15.20 Video strani
15.30 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Mozaik, ponovitev - Zdravo
18.30 Spored za otroke in mlade
18.30 Radovedni Taček: Smuči
18.40 Alf, ameriška nanizanka
19.05 Risanka
19.15 TV okno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Poljubi me, francoska drama
21.35 Osmi dan
22.20 TV dnevnik, vreme
22.45 400 let slovenske glasbe
23.10 Sova:
Avtoštopar, ameriška nanizanka
Kriminalna   zgodba,   ameriška nanizanka 0.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.10 Podarim - dobim, ponovitev
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik
20.00 Rezervirano za šanson: Dušan Uršić
20.30 Po sledeh napredka
21.00 Sedma steza, športna oddaja
21.20 Omizje
Yutel,    eksperimentalni    program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Čas   za   pravljico,   oddaja   za otroke
10.00 Šolski program
10.00 Poštni nabiralnik
10.15 Živimo z glasbo
10.30 Boditez nami
10.45 TV gledališče - I. Vojnović: Na pločniku
11.15 Familv album, tečaj ameriške angleščine
11.45 TV Leksikon: Apokrif
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
16.00 Potepanje po Istri in Primorju, dokumentarna oddaja
16.30 Video strani
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine
17.30 Hrvaška danes
18.15 čas za pravljico, oddaja za otroke
18.45 Potepam se in snemam: Bu-drovčani, dokumentarna oddaja
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd
20.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika
21.20 TV Dnevnik
21.40 Breme nenaslikanih slik, dokumentarna oddaja
22.20 Kinoteka Hollywooda-. Ciklus Spencerja Tracvja: Furija, ameriški film
23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.10 Video strani
16.15 Dober dan
Spregledali ste - poglejte
16.25 Zakon v Los Angelesu, ponovitev nadaljevanke
17.15 Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke
18.00 Dober večer
18.05 Rumena minutka
19.00 Glasbeni vsakdan
19.30 Velikani, dokumentarna serija
20.00 Orson in prijatelji, risana serija
20.10 Zgodba za lahko noč
20.15 Svet športa
21.15 Cosbv shovv, ameriška humoristična nanizanka
21.50 Luckv Chances, ameriška  na-daljevanka
22.45 Poročila
23.10 Semenj nečimrnosti, 8. del an-gleške nadaljevanke
TVKOPER
16.00 Športne oddaje
18.00 Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja
18.30 Program v slovenskom jeziku
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.20 Videagenda
19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio
20.00 Veliki glasbeniki: L V. Beetho-ven
20.30 Ponedeljkov športni pregled
21.00 Telerama šport
21.30 TV dnevnik
21.45 6. krog - šport iz zamejstva
TVAVSTRIJAl
9.00 Čas v sliki
nato. Pravica do Ijubezni 9.30 Avstrija v sliki
10.00 TVvšoli
10.30 Manekenka in vohljač, ponovitev
11.20 High Chaparral, serija
12.05 Primer za tožilca, ponovitev z odmevi gledalcev
12.35 Tednik
13.00 Čas v sliki
13.10 Poročila iz parlamenta, ponovitev
14.10 Literarne počitnice
14.20 Zahodno od Santa Fe
14.45 Angel na zemlji
15.30 Otroški program
15.35 Babar, risanka
16.00 Am, dam, des
16.20 Mini oder
16.30 Mini srečanje
16.55 Mini čas v sliki
17.05 Iskanje skrivnostnega živaiske-ga sveta, Evropa
17.30 Video uspešnice in kviz
17.55 Yakari, risanka
18.00 Mi
18.30 Falcon Crest
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek
21.08 Mojstri kuhajo
21.15 Peter Strohm
22.10 Pogledi s strani
22.20 Novosti iz sveta filma
22.50 Talk radio talks
23.00 Radio talk, ameriški film 0.45 čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
16.45 Potovanje po Ekvadorju
17.30 Lipova ulica, družinska serija
18.00 Pravica do Ijubezni, telenovela
18.30 VVurlitzer
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Kulturni dnevnik
20.15 Otrok sanj
21.00 Novo v kinu
21.08 Mojstri kuhajo
21.15 Šiling, gospodarski magazin
22.00 Čas v sliki
22.25 Teleskop: Mali zmaji
23.10 Partitura genov            '
23.55 Čas v sliki
1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Po-čitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih re-vijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čević: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
1, RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Vroča tema: Kam in kako po osnovni soli? - 17.30 - Za-kajček - 17.50 - Novosti na knjižnih poticah - 18.00 - Da se bolje spoznamo med seboj -19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., pregled športnih dogodkov, Domaće novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domaće novice II, aktualna tema, čestitke poslu-šalcev, glasbena rubrika - klasična glasba - 19.00 - Zaključek
SKTONE
7.00 DJ Kat show 9.40 Plavabout and mrs. Peperpot 9.50 Panel pot pourri 11.00 Prihaja Lucy 11.30 Mladi zdrav-nik 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 So-proga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat shovv 18.00 Punkv Brevvster 18.30 McHale's Navy 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Alf 21.00 Lonesome Dove, ameriška mini serija 23.00 Ljubezen na prvi pogled
SLOVENIJA 1 20.05 POLJUBI ME
francoska drama; scenarij in režija: Michele Rosier; igrajo: Sop-hie Rochut, Dominique Valadie, Patrick Chesnais, Yann Collette in drugi
Louise je dvanajstletna deklica, ki živi v Parizu skupaj z materjo, ker so starši ločeni. Poletje je, šolskih skrbi ni več; morda bo šla pozneje na morje, trenutno pa oče in mati nimata časa, da bi se ukvarjala z njo. Mama je pianistka, ki veliko po-tuje, oče pa prezaposleni poslov-než. Dekle je osamljeno, zato sanjari in se s kotalkami potepa po mestu. Z nekega koncerta v tujini se mati vrne skupaj z mladeni-čem, ki ga nastani pri sebi. Zade-va postane za Louise komplicirana. Očitno je fant materin Ijubi-mec, toda tuđi njej je všeč in ga ljubi ter sovraži obenem.
23.30 Za denar vse 0.00 Hill Street Blues
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Policijsko poročilo 9.35 Bančni rop stoletja, angleški film 11.00 Ponovi tve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Obtožba 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, mehiška telenovela 15.38 Neto, gospodarstvo danes 15.50 Bojna ladja Galaktika 16.40 Tve-gano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler, nagradna igra 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 18.45 Poročila 19.15 A-team 20.15 Mini plav back, otroci imitirajo znane pop zvezde 21.15 Roža iz Schvvarz-vvalda, nemški film 22.55 10 pred 11 23.25 Poročila 23.35 Playboy late night, magazin 0.25 Nora policijska postaja, italijanski film
EUROSPORT
6.00 Poslovne novice 6.30 Poročila 7.00 DJ Kat 8.30 Evrobika 9.00 Formula 3, sezona 1990 v Angliji 9.30 SP v umetnostnem drsanju, revija 11.00 Smučarski poleti, ponovitev svetov-nega pokala 11.30 Evrobika 12.00 Odbojka, evropski pokal 13.00 Nordijske discipline 14.00 Golf, ponovitev 15.00 Hokej, turnir na Dunaju 16.30 Nogomet, ponovitev 17.30 Najmočnejši moški na svetu, zgodovinsko merje-nje moči v Angliji 18.00 Motošport 18.30 Hokej, ponovitev 19.30 Poročila 20.00 Us-College-Basketball 21.00 Boks, veliki dvoboj 22.00 American football 23.00 Najmočnejši moški na svetu, ponovitev 23,30 Hokej, ponovitev z Dunaja 0.00 Rokomet, turnir v Parizu, ponovitev 1.00 Poročila
PRVI ZBOR DRUŠTVA "ALTERNATIVE1
8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov
Novo ustanovljeno društvo Alternative Kranjska Gora bo imelo v petek, 15. marca letos, ob 20. uri v Makovčevi brunarici pod smučiščem v Podkorenu svoj prvi zbor društva Alternative. Na zbor pa so vabljeni vsi, ki jih delo v društvu zanima in veseli, da pridejo s svojimi predlogi, vabljeni pa so pod geslom "Alternativci vseh karkoli že, združite se!" Čeprav je bilo društvo ustanovljeno sele pred kratkim in še ni delovalo uradno, so Kranjskogorci že pripravili dve prireditvi: kulturni večer z Damjanom Jensterlom v Liznjekovi domačiji in prvo odprto prvenstvo Kranjske Gore v snovvboardu ali deskanju na snegu. Z njima so prebili led in tako kranjskogorskemu turizmu dodali nekaj novega, svežega in prijetnega.
Lojze Kerštan
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 16. STRAN
I KINO
18. marca
Povabili na festivala
CENTER amer. akcij. film SLEPI BES ob 16. in 18. uri, amer. pust. drama BELI LOVEC - CRNO SRCE ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Zaprto! RA-DOVLJICA amer. akcij. film DRUŽINSKE SLIKE ob 20. uri BLED amer. gangstr. film DICK TRACV ob 20. uri

,ISSSSSS53i
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991  17. STRAN
Oven
Radio Maribor razpisuje javni natečaj za Festival narednih popevk Maribor '91, ki bo predvidoma 5. oktobra v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še nišo bile javno predvajane ali posnete. Skladbe bodo sprejemali do 25. marca na naslov: Radio Maribor, Ilicho-va 33, 62000 Maribor, s pripisom "Za festival."
Od 6. do 8. septembra pa bo na Ptuju 22. Festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '91. Razdeljen bo na dva dela, in sicer na večer ansamblov in na večer melodij. Na večeru asnam-blov lahko sodelujejo vsi ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to zvrst glasbe. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, ki še ništa bili izvajani na festivalu. Prijave pošljite do 1. aprila na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6. Na istem naslovu bodo do 15. aprila sprejemali tuđi prijave za večer melodij. Melodije lahko izvajajo ansambli, ki so doslej prejeli zlato Orfe-jevo značko na festivalu.
V kratkem boste stopili za več korakov po poti, ki vas vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Vaša večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smete zanemariti tuđi pomoći s strani vaših prijateljev!
Bik
Ne verjemite prijateljem, ki vas poskušajo odvrniti od se-danjega načina življenja in vas imeti povsem zase. Je že res, da s tem ne smilijo nič slabega, vendar imate tuđi vi pravico do svojega zasebnega življenja v dvoje.
Dvojček
Ker se vam vse preveč mudi, še ne boste dosegli vsega, kar si želite. Odpovejte se rajši neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da vam bo zato uspelo nekaj, kar bo vred-no dvakrat več. In nikar se ne ustrašite!
Rak
Vse preveč ste se navadili na svobodno življenje, da bi se sedaj pustili podjarmiti, pa čeprav se vam zdi, da je ta ja-rem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakali, da se vam poleže trenutno kar veliko navdušenje.
Lev
Čakanje vam bo prineslo veliko več, kot pa da se spuščate v tvegano naložbo. Sele bo se bo položaj popolnoma zbi-stril, se boste v posel vpletli tuđi sami. Tako ravnanje vam bo prineslo precejšnje povećanje ugleda.
Devica
Obeta se vam vznemirljivo srečanje, večere pa boste pre-življali tako, kot ste si že dolgo želeli. Zavisten prijatelj vam bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on sam. Zanemarili boste poslovno plat življenja.
Tehtnica
Poslušali boste vse vrste nasvetov, na koncu pa se boste vendarle odločili po svoji muhasti glavi. To se vam zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v Ijubezni odlično, v poslu prav nasprotno.
Škorpijon
Sladka skrivnost, ki jo boste izvedeli prav po naključju, vam bo precej olajšala pot do uspeha. Se vedno pa se boste morali kar precej potruditi, saj vam bo nekdo prav po-sebej nagajal. V poslu se obeta nekaj nepričakovanega.
Strelec
Kmalu boste srečali nekoga, ki ga ne boste mogli hitro po-zabiti. Toda po neprespani noči se bo nasmehnila nepriča-kovana sreča, ki vam bo dodobra spremenila sedanji po-tek življenja. Potrudite se in ne bo vam žal.
Kozorog
Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi vam uspelo otresti se misli na tistega, ki ste ga izgubili. Telefonski klic vam bo sicer delno pomagat, za kaj več pa preprosto ne boste zbrali poguma. Res škoda, morda pa...
Vodnar
Ugotovili boste, da so misli vaših znancev precej podobne vašim. In čeprav se vam bo zdelo vse skupaj kar nekako prelepo, se boste na koncu vendarle prav lepo znašli. Izko-ristite priložnost, saj se zlepa ne bo. ponovila..
Riba
Ravnali boste po svojem preudarku, vendar pa ne bi bilo slabo, će bi včasih poslušali tuđi kakšen dober nasvet. Zdaj vam gre čisto v redu, toda kako dolgo bo še tako? Najbofjši odgovor veste prav vi sami....
=MESARI JA KALAN =
vam nudi za
domače šunke 4 - 5 kg       10O din/kg suhi vrat b. k.                     125 din/kg
ter vse vrste suhega mesa in mesnih izdel-kov od 10 do 15 % ceneje.
Vesele   velikonočne   praznike   vam   želi   Mesarija FRANC KALAN,
Gasilska 3, Kranj - Stražišče Telefon: 064/11-520
Vzgojno varstvena organizacija Radovljica
Po sklepu sveta WO Radovljica objavlja razpisna komisija prosto mesto za opravljanje del in nalog
VODJE RAČUNOVODSTVA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- srednja ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne sme-ri
- 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih opravilih
- osnovno znanje iz računalništva
Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: WO Radovljica, Kopališka 10, z oznako za razpis. O izbiri borno kandidate obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa.
TURISTIČNO  DRUŠTVO  BLED
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED C. Svobode 15, 64260 Bled
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas TAJNIKA DRUŠTVA
Pogoji:
- dokončana VII. (sedma) stopnja studija ekonomske ali pravne smeri,
- aktivno znanje dveh tujih jezikov
- izkušnje v delu na področju gostinstva in turizma.
Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in predstavitvijo svojega programa dela za navedeno delovno mesto, pošljite na naslov: Turistićno društvo Bled, C. Svobode 15, 64260 Bled, v roku 8 (osem) dni po objavi.
\^siiMMBiBižl^M
V tej zbegani državi - kolikor pač je državi sploh še kaj po-dobnega - smo minule dni z beograjskimi dogodki dokončno pristali na trdnih tleh. Ob vsej grozljivosti beograjskega dogajanja smo se na lastne oči dokopali do neovrgljivih dejstev. Ne le do tega, da se v postkomunizmu avtoritativni režimi obdržijo samo toliko časa. dokler se lahko hranijo iz nacionalističnega zanosa populacije, ampak tuđi do tega. kam lahko pripelje demokratizacija, ki obstane na pol poti in je v demokratičnih očeh le spakljiva groteska ali farsa. In poučili smo se. da demokratične zavesti na noben način ni moč zaustaviti. Še več! Kot bi bila zmaj s stotimi glavami: če mu odsekaš eno glavo, mu bo takoj na drugem koncu zrasla druga.
Seveda ne gre za beograjsko televizijo; bila je le genialno izbran objekt opozicije, ki si želi. da bi v republiki vsaj zaslutili prve demokratične sape. Kaj posebno otipljivih oblik prave demokracije namreč tuđi v Srbiji še dolgo ne bo. Ne le zato. ker je prava demokracija več ali manj le utopična vizija, ampak tuđi zato, ker so naše postkomunistične vode še tako neznansko kalne. da se borno v moralnem in vseh drugih ozirih še kako spotili. preden jih za silo razbistrimo. Tuđi v Sloveniji, kjer smo že občutili. da po volitvah ni vse zlato, kar se je v predvolilnem boju tako žlahtno svetilo. Nekateri posredno izbrani poslanci so nas s števil-nimi nedemokratičnimi zamahi v pravi boljševiški maniri uspeli tako krepko razočarati, da jim je volilno telo že odkrito obrnilo hrbet. Upokojenci so bili prvi. ki so rekli: adijo pa taka politika. ki požre najelementarnejše predvolilne obljube in potisne upoko-jenske množice v ponižujoč položaj siromakov in prosjakov. Pa se zdi. da bes 400.000 volilcev nobene stranke kaj posebej ne zanima! Pač še nismo v predvolilnem boju. ko bodo strankarski pr-vaki vseh barv klečali tuđi pred upokojensko rajo!
V beograjski pomladi seveda ne gre le za politiko: na ulice so prišli ljudje. ki so v izjemnih. ne socialnih. že eksistenčnih sti-skah. Obljuba dela dolg. tovariš predsednik!
Vidim rdeče
Po svoje je vloga Miloševića prav tragična: državotvornost je sicer mukoma nekako »zrihtal«, kruha pa ne more dati, saj ja ne more kar naprej skrivoma lesti v zvezne bančne trezorje! Neznansko krivico bi mu delali, če bi rekli, da ne ljubi svojega naroda. Ljubi, ljubi, še preveč! Njegova panika, ko je dal zajeti demonstrante in jih stisnil v misnico, jih streljal in pretepal izvira iz bojazni, da bi se opozicija - čeprav se velikosrbstvu nikdar ne bo odpovedala - postavila na kakšne mehkejše pozicije »vizavi« ostale Jugoslavije.
Beograjski dogodki so bili in so še nesporno tema tedna in ob vsej tragičnosti in zgodovinskih posledicah, ki bodo tako ali dru-gače usodne za vso Jugoslavije se borno osredotočili na spremlja-joče slike beograjskih dogodkov. Srbi pač ne bi bili Srbi, če nam tuđi v takih trenutkih ne bi postregli z nekaj humornimi skicami. Ki nam jih prinaša dnevno časopisje in odlični radio Slovenija. Televizija? Nak! Z več kot deset ur starimi posnetki sam bog ve, zakaj marginalizira beograjsko dogajanje...
Vuk Drašković, ki mu sledi le del opozicije, je kajpak znan po svojem dolgem jeziku in doslednem zanikanju vseh vladajočih avto-ritet. Ko mu je notranji minister prepovedal miting v mestu in ga na-potil na ustje Save, je le zanieljivo pihnil: »To je zame isto, kot bi mi miting prepovedal njegov kitajski kolega! Na ustje pa ne gremo: saj ja ne protestiramo proti Savi, ampak proti petim televizijskim lažnivcem!«
Studentom, ki so ure in ure vztrajali na Terazijah, so Beograj-čani nanosili toliko hrane in pijace, da so študentje preko neodvisne radijske postaje pozivali prebivalstvo, naj jim za vse na svetu ne no-sijo več hrane, saj je toliko ni majo kam dati. Neka ženska pa je od-dala oglas naslednje vsebine: »Iščem dragega mi moža, ki je že tri dni na Terazijah!«
Ko se je še mislilo, da bo miting opozicije pač le eden izmed mnogih, so na prizorišče prikorakale dame v krznenih plaščih, ki jih vodi vdova Rahmana Morine. To so tište dame, ki bi jim pri nas Ijubkovalno rekli »afežejevke«, v Srbiji pa so Gibanje za Jugoslavi-jo. Te so najprej kričeče hotele zrušiti Vuka, ki jim je odvrnil: »Le naprej, babice in tetke, pričakali vas borno s kito - cvetja!« Ko pa je le postalo prehudo, so se tetke ročno skrile za policaji, ki so hoteli zadržati razjarjene demonstrante. Demonstranti so se besno drli na dame v krznu: »Rdeče prostitutke!...«
Tako ti je to, če te nenehno pitajo z eno samo »resnico«. Tako ti je to, če ta »resnica« ne srne biti v kakšnih simpatičnih pastelnih barvah, ampak ti jo ven in ven slikajo samo in le v rdeči barv i... • D. Sedej
\   Prihodn\o nede\\o, 'ŽA. marca, ofc> A9.3O ut\, pr\ve\a Ku\\urn\ \ '   \0ub B\ed v b\e\sk\ fest"\va\n\ dvovaru predstavo S\ovensk.e- \ ga Ijudskega g\edaV\šča Celje »Kabaret '91« avtonce Svezane Makarovič. Za bralce Gorenjskega glasa smo v okviru naših akcij pripravili posebno presenečenje: izmed reševal-cev nagradne križanke v današnji prilogi »Glas-16« borno izžrebali 22 nagrajencev, ki bodo - kot darilo Kulturnega kluba Bled, podjetja Agens Žirovnica in Gorenjskega glasa - prejeli vstopnico za obisk te izvrstne predstave, ki jo je re-žiral Vinko Moderndorfer.                                     • M. Va.
OBISK PRI GLASOVIH NAGRAJENCIH
Janez pri vas doma
Takole je naš fotoreporter sele v širokokotni objektiv uspel zajeti veselo družbo, ki je v hiši na robu Glinj pričakala gosta Janeza Vinska, (foto: J. Cigler)
V nagradni igri z Janezom Vinskom v glavni vlogi sta bili izžrebani mamica Silva Lončar in njena štiriletna hči Tina iz Glinj. Ko smo se natančno poučili, kako se do tja priđe (Glinje ležijo tam med Zalogom in Cerkljami), smo Lon-čarjevim poslali telegram in upali, da ne borno šli na pot za-man. Dvom je bil odveč. Po-štarji so opravili svoje delo, Lončarjevi pa tuđi. Hišne šte-vilke nam skoraj ne bi bilo treba poznati, saj je bilo na dvo-rišču toliko avtomobilov, da so morali zbuditi pozornost.
Medtem ko je fotoreporter Jure z Glasovo katrco manevri-ral med njimi, je Janez preveril, ali se mu roke kaj tresejo, jaz pa sem glasno pomislila, da nas bo najbrž sprejelo vpraša-nje, zakaj ni z nami Muče (Janez s seboj namreč ni pripeljal svoje kuharske pomoćnice in nadzornice, ki se je menda mo-čno prehladila). Po pozdravu se je pogovor začel z natančno tem vprašanjem in Janez je moral povedati tuđi, da bo name-sto Muče z njim poslej kuhal pernati pomoćnik. Naš gost je s seboj v Glinje pozabil vzeti tuđi kapo in predpasnik, zato ga je mala Tina sprva postrani gledala in ga je spoznala sele po glasu. Tina je menda sicer prav zgovoren deklić, a takle Janez v domaći kuhinji je bil zanjo preveč. Z jezička so stež-ka prihajali le kratki odgovori in upajmo, da si je le uspela za-pomniti recept za hitro torto, ki ji ga je zaupal Janez. Tina namreč zelo rada pomaga mami, še posebej pri kuhi. Tako bo menda dober instruktor očetu.
ki bo moral kmalu prijeti za kuhalnico, saj bo mama Silva spet začela hoditi v službo in bo prihajala domov najkasne-je. Preden je Tina zlezla iz go-stovega naročja in mamica Silva pobegnila v vlogo gospodi-nje, je Jure hitro naredil še ga-silsko fotografijo. Za las je manjkalo, da mu pri tem ni bilo treba zlesti v pomivalno korito, ampak s pomočjo široko-kotnega objektiva je že šio. Silva in Tina sta namreč povabili nekaj najbližnjih sorodnikov in mala kuhinja je bila takoj pol-na.
Janez je zbranim zaupal nekaj zanimivosti s snemanja od-daje Lonček kuhaj, potem pa se je vesel pogovor sukal veći-noma okrog (slabih) splošnih prehrambenih navad. Se naj-glasnejša v vsej družbi sta bila Tinina bratca, enoletna dvoj-čka, ki sta vsak po svoje prena-šala ta neobičajen direndaj v hiši. Eden se je lotil preureja-nja omarice z lonci, drugi pa se je na vsak način hotel resiti v vežo in je glasno protestiral, ker je moral ostati v kuhinji, ki se je zaradi napolnjenosti pošteno segrela. Dobro, da se Janez in Tina ništa lotila še kuhe!
Ob slovesu je Janez dobil buteljko za spomin, Glas pa pohvalo, da je tako dobro žre-bal. Prej Lončarjevi nišo še ni-koli nič zadeli, zdaj pa kar dva-krat v enem tednu. Eden od dvojčkov je bil menda izžreban v igri Podarim - dobim. Omeni-ti je treba, da sta se Janez in Tina domenila za ponovni obisk, kadar bo njen novi znanec spet kaj gobaril tam naokrog. • T. J., foto: J. Cigler
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 18. STRAN
\ \CygJv ^PB3a5ES^E.CE.^K
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA1991 18. STRAN
Ivan je hotel postati veterinar
Že prejšnji mesec smo prejeli precej vaših želja za igro presenečenja, za katero smo vam obljubili, da borno pripravili vsa presenečenja, ki bodo v okviru naših možnosti. fn ker so tuđi skoraj vsi vaši predlogi izvedljivi, smo v sre-do presenetili našega naročnika Ivana Perneta iz Zgornje Besnice pri Kranju.
Ivan, ki ima skupaj s sopro-go Marijo v Besnici manjšo kmetijo, se že od mladosti zelo zanima za veterino, vendar ni imel nikoli možnosti, da bi se šel učit za veterinarja. Žena Marija je vedela za njegovo željo in je moža hotela z našo po-močjo prijetno presenetiti. Tako smo stopili v stik z Živino-rejsko veterinarskim zavodom Gorenjske, kjer so z veseljem povabili Ivana k spremljanju veterinarja pri delu na terenu.
Tako smo se z veterinarjem Andrejem Pippom odpravili najprej na Omanovo kmetijo v Zminec, kjer je ležala krava z
na kmetiji Jurija Stanonika. Na kmetiji imajo okoli osemdeset mladih prašičkov, ki jih je moral veterinar cepiti. Živali so se ob našem prihodu precej vzne-mirile, kot da bi vedele, da jih caka vbod z iglo, vendar se ražen glasnih protestov in preri-vanja ni zgodilo nič hujšega. Veterinar je ves čas podrobno razlagal, zakaj in kako morajo biti živali cepljene. Ko smo že skoraj zapuščali hlev, se je eden od prašičkov odločil od-povedati poslušnost in je skočil preko ograde. S skupnimi moč-mi smo ga spravili tja kamor
zlomljeno maternično kostjo. Ubogi živali ni bilo pomoči, zato je morala žal v klavnico. Po tem nič kaj veselem začetku smo nadaljevali našo pot na-prej po Poljanski dolini do va-sice Log, kjer smo se ustavili
spada, potem pa smo se odpravili naprej.
Veterinar je moral ta dan opraviti še nekaj obiskov po bližnjih kmetijah, vmes se je moral odpraviti tuđi domov po zdravila, čeprav je imel v svo-
re^vS&NčrfSfrS^
Z današnjim petkom se zaključuje še en čuden teden - v njem je skorajda prišlo do uvedbe izrednih razmer, po glavnem mestu države (v kateri smo še kar!) frči asfalt izpod tankovskih gosenic, novinarji ameriške TV mreže CNN so našli nove teme za dolga poročila. Ko je divjala žalivska vojna, nas je bilo obča-sno malo strah, saj se o vojnah nikoli ne ve, kje in kdaj se nehajo - zdaj imamo »Pakrac styie«, beograjski noćni »life« in druge oblike dokazovanja vojaške moči nekaj sto kilometrov stran. Skratka, tak teden, da bi ga človek kar pozabil - če bi ga lahko.
Ker Gorenjski glas še vedno izhaja in v njem petkova priloga, še kar v modri barvi na prvi strani, je možno sklepati, da se po Gorenjskem (še) ni razlila sivozelena barva (SMB boja). To pomeni, da borno do nadaljnjega lahko nabirali zvončke, regrat, lapuh za čaj, pa kakšno trobentico, mačiće in uživali v spomla-danski prelepi naravi. Kako zelo je sposoben človek pokvariti in uničiti idilo, ki jo darežljivo ponuja narava!
Politike, vojn, demonstracij, solzivca, groženj, prenapetih iz-jav in ostale nepotrebne navlake, ki ne sodi v normalno življenje, je več kot dovolj na bralnih straneh tega časopisa, kjer spremlja-mo dnevna dogajanja. Že brez vsega tega večini bralcev Gorenj-skega glasa ni postlano z rožicami: plače so vse bolj neredne ter
Tokrat smo presenetili prvega od Vas, dragi bralci. S presenečenji borno sedaj nadaljevali, Vas pa še naprej vabimo, da sodelujete v naši igri. Z veseljem borno presenetili Vaše sorodnike, prijatelje ali znance, če bodo vaši predlogi v okviru naših možnosti!
jem terenskem vozilu kar precej pripomočkov, ki jih potre-buje pri svojem delu. Žal se je vse prej kot veselo, veterinarjev delovni dan tuđi končal. Na vojaški farmi v Crngrobu je po-magal svinji, ki je tri tedne pre-zgodaj povrgla mladice, ki nišo preživeli. Tako kot zdravniki, se tuđi veterinarji pri delu z ži-valmi srečujejo s takšnimi ne-srečnimi primeri. Seveda pa je njihovo delo še težje kot zdrav-niško, saj jim živali ne morejo povedati, kaj jih teži.
Naj na koncu zapišemo, da je bil Ivan Perne ob našem pri-
hodu zelo presenečen, čeprav mu je žena že prejšnji dan na-ročila, naj bo doma, ker se bo dogajalo nekaj zanimivega. Dejal je, da je bil zelo vesel, ker je lahko preživel dan z veterinarjem, saj ima doma se-dem glav živine in seje tako tuđi naučil marsikaj koristnega o živalih. Tuđi sam se trudi, da bi doma s svojo živino ravnal kar najbolj pravilno, zato tuđi mi upamo, da smo ga prijetno presenetili, in mu želimo, da bi mu ta dan še dolgo ostal v spo-minu.
• M. G. , foto J. CigJer
UČIMO SE V URADNEM LISTU
Vsem tištim, ki tako ali drugače ugibate o letošnji politiki cen, ponuja odgovor najnovejša, letošnja 15. številka Urad nega lista SFRJ. Na zadnji strani namreč najpomembnejše jugoslovansko glasilo sporoča, da je nova cena za objave v Uradnem listu kar 75,00 din za vrstico. Dosedanja cena je bila 50,00 din, torej se po zgledu zveznega Uradnega lista lahko nadejamo skokov cen v takem odstotku. Dobri vzori pač vselej vlečejo - prav zanima pa nas, kako hitro bodo za 50 odstotkov realno padle plače, pokojnine in socialne pomoči. O tem v Uradnem listu ne bo pisalo - "v živo" pa borno hitro občutili vsi.
pičle, da komajda zmorejo za položnice; upokojenci so doživeli pričakovano neizplačilo poračuna, kar je uvod v nove dogodke s pokojninami; podjetja iščejo denar z lučjo pri belem dnevu za vsaj najnujnejše stroške; trgovine so napol prazne in iz njih pri-hajajo kupci čudno nerazpoloženi; za povrh je pa od danes naprej Gorenjski glas po 15 din. Skrajni čas za kakšno dobro novi-co.
Novinarji imamo, za vsak primer, dobre in slabe novice vselej tuđi na zalogi - kot neki gospod oficir (spet vojska!), ki je imel za svoje vojake slabo in dobro novico. Slaba je bila ta, da jim je zmanjkalo hrane ter bodo morali jesti čevlje. Dobra pa, da imajo še polno skladišče čisto novih čevljev. In katera je naša dobra novica? To, da prihodnji teden v naše kraje neizogibno pri-haja pomlad. Tuđi koledarska. Če vas vsemu navkljub že razga-nja pomlad in popolnoma razumete, zakaj je po cestah povože-nih toliko mačkov - potem ste na pravi poti. Ujelo vas je spomla-dansko razpoloženje, slišite travo rasti, kar nekako lepše se vam zdi vse skupaj levo in desno okrog vas - znaki so očitni. Kaj ni prijetna novica, da je zima mimo, da borno lahko počasi (nikar hiteti!) odložili plašče in večkrat zamežikali v toplo sonce? Ob vsem tem so tuđi dnevne novice malo manj strašne. • AKIaMa-toR
TOREK
SPOREDI
19. marca
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti
10.55 Angleščina - Follovv me
11.25 Sedma steza, ponovitev
11.45 Osmi dan, ponovitev
12.30 Omizje, ponovitev
14.50 Video strani
15.00 TV mozaik: Angleščina
15.30 Sova, ponovitev
16.50 EP video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev
18.05 Spored za otroke in mlade
18.05 Novinarske zgodbe: Poznanstvo, zadnji del češke nanizan-ke
18.15 Periskopov raček: Programski jezik Logos (2. del)
18.30 Akcija šolarji v prometu
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Včerajšnje sanje, angleška na-daljevanka
21.00 Novosti založb: Od obzorja do obzorja
21.10 Arsen Dedić (Šanson Rogaška '90)
21.50 TV dnevnik
22.10 Sova
Haggard, angleška nanizanka Kriminalna   zgodba,   ameriška nanizanka
23.25 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 Slovenski ljudski plesi: Gori-ška, Beneška Slovenija in Rezi-ja
19.30 TV dnevnik
20.00 Danes v skupščini
20.30 Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer: Shakespeare na TV: Rihard III., angleška drama
0.20 Yutel,    eksperimentalni    program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Mali svet, oddaja za otroke
10.00 Goranove zgodbe: Slikar
10.25 Vprašajte - odgovarjamo: Od-visnost od drog in alkohola
10.40 Učimo   se   zborovske   pesmi: Zbor zvezdice
11.10 Naši   likovni   umetniki:   Slava Raškaj
11.40 Priče     preteklosti:     Venerina skrivnost
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
15.25 J. S. Bach: Pasijon po Mateju, 2. del
16.30 Video strani
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Šolski program: Portret znanstvenika: issac Nevvton
17.30 Hrvaška danes
18.15 Mali svet, oddaja za otroke
18.45 Konvoj za Janjevo, dokumentarna oddaja
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Deset zapovedi, poljski TV film
20.55 Žrebanje lota
21.00 V veiikem planu, kontaktna oddaja
22.30 TV dnevnik
22.50 Kinok/ub Evropa. Ciklus filmov Jirija Menz/a: Zločin v nočnem klubu, češki film 0.20 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.45 Video strani
15.55 Doberdan
Spregledali ste - poglejte
16.05 Semenj nečimrnosti, angleška nadaljevanka
17.05 Lucky  Chances,  ponovitev  5. dela ameriške nadaljevanke
18.00 Dober večer
18.05 Štirje vogaii, ena krogla
19.00 Glasbeni vsakdan
19.30 Čudežni svet živali
20.00 Orson inprijatelji
20.10 Zgodba za lahko noč
20.20 Na zdravje:  Cheers, ameriška humoristična nanizanka
20.50 Petdeset plus
21.55 Luckv Chances,  ameriška  nadaljevanka
22.50 Poročila
23.10 Max Headroom, ameriška nanizanka
TV KOPER
16.00 športne oddaje
16.30 6. krog - šport iz zamejstva
17.30 Skupni program z II, mrežo TV Slovenije
19.00 TV dnevnik
19.20 Videagenda
19.25 Čarobna svetilka - otroški program Clovek pajek, risanka
20.00 Obupane ženske
21.30 Leteći zdravniki, TV film
22.20 Žrebanje lota
22.25 TV dnevnik
22.35 Športna rubrika
TVAVSTR1JA1
9.00 Čas v sliki
nato, Pravica do Ijubezni
9.30 Angleščina 10.00 TV v soli
10.30 Tati v prometni nesreći 12.00 Nekoć
12.05 Šport ob ponedeljkih, ponovitev
13.00 čas v sliki
13.10 Kuharske dobrote, ponovitev 14.05 Sadeži zemlje. Kava - tehnologija v kavni skodelici 14.20 Zahodno od Santa Fe 14.45 Angel na zemlji, serija 15.30 Otroški program 15.35 Oddaja z miško, zabavne in poučne zgodbe 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini tiralica 16.30 Mini atelje 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Degrassi Junior High 17.30 Mini reportaža 17.55 Vakari, risanka 18.00 Mi
18.30 Falcon Crest 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport
20.15 Čudeži puščave: Druga Arabija 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.20 Dvojna igra, britanski film 23.35 Hunter
0.20 Čas v sliki
TVAVSTRTJA2
8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 TV v soli
17.30 Orientacija
18.00 Pravica do Ijubezni
18.30 VVurlitzer
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
19.35 Vreme
20.00 Hopala
21.00 TV kotiček za živali
21.07 Reportaža iz inozemstva
22.00 Čas v sliki
22.25 Klub 2 - nato poročila
I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušaicev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z za-bavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
I, RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vpra-šanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved progra-
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoidanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domaće novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Do-mače novice II, vmes čestitke in obvestila - 19.00 - Zaključek
SKYONE
7.00 DJ Kat show 9.45 Playabout and mrs. Pepperpot 9.50 Panel pot Pourri 11.00 Prihaja Lucy 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 So-proga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat shovv 18.00 Punky brevvster 18.30 McHale's Navy 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Lju-bezen na prvi pogled 20.30 Nogomet 21.30 Avtoštopar 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Volkodlak 0.00 Police story
RTL PLUS
6.00 Halo  Evropa, jutranji  program 9.20  Dokler  bije  srce,  nemški  film
1991
SLOVENIJA 2   20.35
RIHARD III.
drama; režija: Jane Hovvell; igra-jo: Ron Cook, Brian Protheroe, Paul Jesson, Brian Beacon, Julia Poster in drugi
Drama je četrti del cikla, ki ga z njo sestavljajo še trije deli »Hen-rika VI.«
Rihard se - po Henrikovi smrti -najprej znebi starejšega brata Clarenca. Da bi povečal svojo moć, se poroci z Lady Anne, vdo-vo princa Edvarda, ki ga je ubil skupaj z brati. Nasprotnika sta mu kraljica in njej podložni lord Hastings. Po smrti Edvarda IV. imata pravico do prestola njegova sinova Edvard in Rihard. Na-silnež ju proglasi za nezakonska; ko je okronan, ju da umoriti. To-da, Rihardovo zmagoslavje je kratkotrajno. Po različnih splet-kah in bojih zasede prestol kon-čno grof Richmond kot Henrik VII. Tako se začne spet mirnejše in plodovitnejše obdobje vladavine Tudorjev.
11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M 13.00 Holmes in Yoyo 13.20 Kalifornij-ski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divza Roza, me-hiška telenovela 15.38 Neto 15.50 Mini playback shovv 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight rider, Ti-hotapci diamantov 20.15 Ouatermain II, ameriški film 22.00 Eksplozivno, magazin 22.55 Zakon v Los Angelesu 23.55 Poročila 0.05 Komedijanti, ameriški film
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat 9.00 Motošport, Formula 3 9.30 Darts 10.30 Motošport 10.00 SP v umet-nostnem drsanju, prosti program (ž), ponovitev 13.00 Hokej 14.00 Golf 15.00 Hokej, turnir na Dunaju 15.30 Namizni tenis 16.30 Košarka, evropski pokal 17.30 Najmočnejši možje na svetu 18.00 Nogomet, španska liga 18.30 Odbojka, evropski pokal 19.30 Poročila 20.00 Lahka atletika 21.00 Rokoborba 22.30 SP v speedwayju na ledu 23.30 Hokej 0.00 Rokomet 1.00 Poročila
GOSPODARSTVO JE RESENO
Gorenjski glas rešuje tržiško gospodarstvo. Iz Splošnega gradbenega podjetja Tržič smo dobili odpoved dveh izvo-dov časopisa, kajti v podjetju so se odločili zmanjšati stro-ške in tako resiti podjetje. Z odpovedjo dveh izvodov časopisa Gorenjski glas bodo prihranili neverjetnih 200 din me-sečno oziroma 1.200 din v poslovnem letu 1991. Zaradi ta-kega prihranka je pozitiven zaključni račun ter super dobi-ček v SGP Tržčič v letu 1991 neizbežen. To seveda pomeni, da bo podjetje s svojimi cenami gradbenih del postalo iz-redno konkurenčno in se Tržičanom ni bati, da bi iz SGP Tržič še naprej dobivali visoke račune.
Rimski cesar Klavdij Tiberij (42 pr. n. š. - 37po n. š.) ni sko-raj nikoli zamenjaval višjih cesarskih uradnikov, kadar pa jih je že moral, je to delal zelo nerad. Ko ga je neki dvorjan vprašal, zakaj, je odgovorit:
»Opazil sem, da site muhe manj pikajo.«
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991   17. STRAN
\lONO
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1901 16. STRAN
\3 maica\ ^^^^E^^W^M^^^N1&^O\RK
CENTER amer. akcij. kom. NEVAREN POSEL ob 16.. 18. in 20. uri STOR-ŽIĆ jap. trda erot. ĆIRAN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. nem. drame ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA franc. barv. thril). NIKITA ob 20. uri RADOVUICA RTV Ljubljana: KLEPET s Frenkom Petkom ob 19. uri BLED amer. gangstr. film DICK TRACY ob 20. uri
NOVO V KINU
NEVARNI POSEL
ameriška akcijska komedija; režija: Paul Brickman; igrajo: Tom Crui-se, Rebeca De Mornay, Curtis Armstrong, Bronson Pinchot Joel Gudsen je vzgojen sin dobro situiranih staršev, katerih je glavni cilj je, da naredi maturo tako, da bo sprejet na univerzu v Prinstonu, čeprav njegov prijatelj insistira, da tuđi on kdaj naredi kakšno lum-parijo. Joel herojsko prenaša vse do trenutka, ko ga starša preko vikenda samega pustita doma s porschejem parkiranim v garaži. To je prvi korak v samostojno življenje, a edini način, da se izvleče - da na hitro zbere denar. To je film, v katerem bodo uživali stari in mladi gledalci.
GLASBENE ZVEZDE:
DON MENTONY BAND: DOBRA MKHA - REKLA JE NE
Štiri leta je na sceni rokovska skupina Don Mentoni (Blues) Band, ki je zasloveia pred poldrugim leto s hitom Dobra mrha, ki mu je sledila tuđi istoimenska kaseta, prodana v srebrni nakladi. Skupina je bila razglašena tuđi za naj skupino leta 1990. Več kot devetdeset "špilov" so odigrali v letu dni: vodja skupine Janez Zmazek (kitara, vokal), Robert Frič (bobni), Janez Hostnik (kita-ra), Jani Kovačič (vokal, orglice); od skupine pa se je poslovil Miha Mentoni, kar je imelo za posledico (zaradi možnih zaple-tov) spremembo imena Mentoni - i v y, izpustili pa so blues, ker je njihova osnovna glasbena zvrst rock n'roll. Janez Zmazek, vodja skupine DMB praznuje 20-letnico sodelovanja na sceni od iska-nja rutine, alternative z Buldožerji, do sedanjega glasbenega izraza pri Don Mentonv Bandu.
#  Dobra mrha vam je prinesla slavo in velik uspeh. Druga kaseta z naslovom Rad bi bil baraba je nadaljevanje tega štosa?
"Projekt je glasbeno in tekstovno korak naprej, za trajni dokument pa je hkrati izšla tuđi laserska (CD) plošča, na kateri sta tuđi dve najbolj odmevni skladbi Dobra mrha in Oblaki so rdeči. V osnovi je nadaljevanje Dobre mrhe skladba Rekla je ne, v po-dobnem ritmu, ki leži slovenski duši. Non capito je priredba, ki sem jo imel dalj časa v glavi, aranžma sem povsem predelal in dodal drugo besedilo. Balkan '90 je asociacija na evforijo Evrope '92, vendar z našim balkanskim načinom obravnave vseh stvari. Rad bi bil baraba, Ne verjamem in Maska so smiselno ukrojene na pehanje za materialnimi dobrinami... Pesmi so alternativno usmerjene, koketirajo pa tuđi s komercialno glasbo."
#  Gojite tipičen Ijubljansko-gorenjski sleng?
"Tekste in teme jemljem iz življenja, v izrazih poskušam biti drugačen, pristen s prispodobami, zunaj klišeja, kalupa. Uspelo nam je izoblikovati ideje in variante s svojim značilnim zvokom in imidžem."
•  Zanimivo je, da ste se podali na festivale, kljub alternativni usmeritvi?
"Rekla je ne, je skladba, ki je dobila prvo nagrado strokovne žirije in tretjo nagrado občinstva na radijski oddaji Pop delavni-ca '90, s skladbo Dost mam pa smo nastopili na Pop festivalu v Velenju. Ob družbi nastopajočih smo ugotovili, da se je ta festival povsem prelevil v Slovensko popevko in da glede na naš žanr nismo imeli tam kaj iskati. Kljub vsemu smo zadevo dobro spe-ljali, čeprav bi skladba v drugem kontekstu čisto drugače odme-vala. V osnovi bi obšli festivale in podobne prireditve, vendar moraš kot glasbenik, ki se z glasbo profesionalno ukvarja in od nje živi, biti zaradi majhnega slovenskega prostora stalno navzoč na sceni in medijih, pa čeprav je le-ta glasbeni konglomerat..."
•  Ste zelo zaposlena skupina?
"Širok spekter občinstva od otrok do starejših prihaja poslu-šat Don Mentonv Band. Najbolj pa smo osvojili občinstvo okrog 30 let - torej srednjo generacijo, prav z neposrednimi in prepro-stimi teksti, brez velike filozofije, ki so ljudem blizu. Moram reci, da nimamo pretirane ženskega občinstva, ker je na sceni še nekaj bendov, ki so lepši in fotogeničnejši od nas!"
Drago Papler
Don Mentonv Band bo na čelu z vodjem skupine in pevcem Jane-zom Zmazkom (na sliki) obiskala srečnega izžrebanca na domu, mu poklonila najnovejšo kaseto in z njim pokramljala o sebi in svoji glasbi. Mi borno seveda obisk članov Don Mentonv Banda spremljali in o njem poročali v eni naslednjih šestnajstic.
V priloženi kupon vpišite naslov najpopularnejše skladbe skupine Don Mentonv Band. Kupon pošljite na uredništvo Gorenjske-ga glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (Don Mentonv Band pri vas doma). Kupone pričakujemo do srede, 27. marca.
KUPON:
ime in priimek
naslov
odgovor
Nadaljujemo z igro »Kaj je na sliki«. Fotografija našega sode-lavca Jurija Ciglerja predstavlja del potrebne opreme za staro obrt, o kateri smo nedavno pisali tuđi v Gorenjskem glasu. Med drugim smo napisali, da je med mladimi za učenje te obrti takšno zanimanje, da na vrstni red čakajo po tri leta! Računamo na to, da ob takšnem zanimanju za uporabo skritega predmeta ne bo težko uganiti, kje se je naš fotoreporter mudil z objektivom! Kaj je torej na sliki? Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 21. marca, izžrebanca caka praktična nagrada. - M. Va.
Na sliki je
Ime in priimek
Naslov
Jožefovo
(19.sušec)
Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kme-
tovo.
SREDA
SPOREDI
20. marca 1991 J
1. PROGRAM TVSLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Živžav
9.50 Poljubi me, francoska drama 11.20 Včerajšnje sanje, angleška na-
dafjevanka 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik
17.05  TV Mozaik: Slovenija: Pomlad, dokumentarna oddaja
17.35 Spored za otroke in mlade
17.35 Risanke
17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja
19.00 Risanka
19.15 TV okno
19.20 Dobro je vedeti
19.30 TV Dnevnik
19.55 Vreme
20.06  Danes vskupščini
20.40 Film   tedna:   Zdaj   si   odrasel fant, ameriški film
22.15 TV dnevnik
22.40 Marlboro music shovv
23.10 Sova
Alf, ameriška nanizanka Kriminalna   zgodba,   ameriška nanizanka
V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija 1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.45 Svet poroča
18.30 Mostovi
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor
19.00 Poslovna borza
19.15 TV ruleta
19.30 TV dnevnik
20.10 Dresden: Četrtfinale PEP v nogometu: Dinamo - Crvena zvezda, prenos
22.15 Mednarodno delavsko gibanje: Narod si bo pisal sodbo sam, dokumentarna oddaja
23.30 Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
9.20 Poročila 9.25 TV Koledar
9.35 Vrnitev Antilope, angleška na-daljevanka za otroke
10.00 Šolski program
10.00 Bodite z nami
10.10 Poštni nabiralnik
10.25 Portret znanstvenika: Isaac Nevvton
10.55 Z Laponci na strehi Evrope
11.25 Moje telo, francoska risana serija
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
15.30 Okno: Dizzv Gillespie, zabav-noglasbena oddaja
16.30 Video strani
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Šolski program: Vojna krajina na Hrvaškem: Od bitke pri Sisku do obleganja Dunaja
17.30 Hrvaška danes
18.15 Vrnitev Antilope, angleška nada Ijevanka za otroke
18.40 Risanka
18.45 Bilogora, potopiš
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Moderni čaši, oddaja o filmu
20.30 Besede   in   glasba,   francosko
kanadski film 22.50 TV dnevnik 23.10 Spomin na XX. stoletje: FLRJ
1945
TV HRVAŠKA 2
15.45 Video strani
15.55 Dober dan
Spregledali ste - poglejte
16.00 »Cure i dečki vrbovečki«, ponovitev
16.35 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke
17.05 Lucky Chances, ameriška humoristična nanizanka
18.00 Dober večer
18.05 Urbsfobilia, TV igra
18.50 DP v vaterpolu: Mladost - Jadran, prenos
20.05 Športna sreda
20.10 Dresden: Četrtfinale evropske-ga pokala v nogometu: Dinamo Dresden - Crvena zvezda
22.00 Poročila
22.20 Športna sreda, nadaljevaneje
22.25 Lizbona: Nogomet za pokal evropskih prvakov: Porto - Bay-ern, prenos
0.15 Naljubši sin, ameriška nadalje-vanka
TVKOPER
16.00 Športne oddaje
18.30 Program v slovenskom jeziku
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.20 Videagenda
19.25 Čarobna svetilka - otroški program
Leo, kralj džungle, risanka Gianni in Pionotto, risanka
20.30 Telefilm
21.00 Klic    globine,    dokumentarna oddaja
21.30 Leteći zdravniki, TV film
22.20 TV dnevnik
22.30 Športna rubrika
TVAVSTRTJA1
9.00 Čas v sliki in
Pravica do Ijubezni, ponovitev 9.30 Francoščina
10.00 Šolska TV
10.30 V prijetni družbi, ponovitev
12.20 Komična opera
12.30 Mi
13.00 Čas v sliki
13.10 Reportaža iz inozemstva
14.00 Glasbena škrinja, Zvezde iz Av-strije
14.20 Zahodno od Santa Fe
14.45 Angel na zemlji
15.30 Otroški program
15.35 Duck Tales, risanka
16.00 Kravji zvonček, lutkovna igrica
16.30 Glasbena delavnica
16.55 Mini čas v sliki
17.05 Kot pes in mačka
17.30 Mini klub
17.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka
18.00 Mi
18.30 Falcon Crest - nato, Kdo nudi več?
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Zadnja Ijubezen gospoda Jože-fa, nemško avstrijska tragikomedija
21.40 Pogledi s strani
21.50 Novo v kinu
22.00 Nobene droge za Sherlocka Holmesa
23.50 Hunter 0.35 Čas v sliki
TVAVSTRIJA2
8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Komunikacijska mreža 17.30 Zemlja in Ijudje 18.00 Pravica do Ijubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Kulturni dnevnik
20.15 (n violine so utihnile
22.00 Čas v sliki
22.25 Šport: Nogomet - evropski pokal, četrtfinale povratne tekme nato. Čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborov-ska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakra-ment cigaretnoga ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP ■ obvestila - 17.00 - Glasbeni gost v ži vo   -   zabavno  glasbena   lestvica 19.00 - Odpoved programa
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domaće novice I, Kupim - prodam, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domaće novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi -19.00 - Zaključak
SKYONE
7.00 DJ Kat shovv 9.40 Plavabout and mrs. Peperpot 9.50 Panel pot pourri 11.00 Prihaja Lucy 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 So-proga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat shovv 18.00 Punky Brevvster 18.30 McHale's Navy 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Lju-bezen na prvi pogled 20.30 The se-cret video shovv 21.00 Oddaja 22.00 Equal Justice 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Avtoštopar 0.00 Mike Hammer
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.25 Samo ti in jaz, ameriški film 11.00   Ponovitve   12.35   Oddelek   M
SLOVENIJA 1    20.40
ZDAJ SI ODRASEL FANT
ameriški barvni film; scenarij in režija: Francis Ford Coppola; igrajo: Peter Kastner, Elizabeth Hartman, Geraldine Page, Julie Harris
Benjamina, odraščajočega fanta, zaposlenoga v knjižnici, bi skrb-na mati najraje obdržala pod svojim okriljem, oče pa, šef te knjižnice, z moško odločnostjo zagovarja stališče, da se mora fant postaviti na lastne noge. Be-njamin se preseli v mesto v na-jemniško stanovanje, ki ga bo plačeval z lastnim denarjem. Pr-vič zares od doma bo imel zdaj priložnost za zmenke z dekleti in Ijubezensko življenje. Benjamin, ki mu kamera sledi po znanih predelih Nevv Yorka, odkrije na svojem nočnem potepu pevko in igralko Barbaro, v katero se stra-stno zaljubi, zato je tuđi popolno-ma ravnodušen do prijateljice Amy, ki se mu poskuša tesneje približati. Barbara in Amy sta dva nasprotna pola, hudobna in dobra princeska. Benjamin, ki ga zveza z Barbaro spravi v hude te-žave doživi nekaj pretresov in ne-prijetnih spoznanj, a vse skupaj je koristno, saj se navsezadnje izkaže, da je Amy pravo dekle zanj.
13.00 Hart in Hart 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.10 Springfieldova zgodba, serija 14.55 Divja Roza, tele-novela 15.38 Neto 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.05 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijo-nov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača 20.15 Gottschalk 21.15 Narodnozabavni napevi 22.10 TV Stern, magazin 22.50 Primarij dr. VVestphal 23.45 Poročila 23.55 Borba proti mafiji 0.45 Equalizer 1.30 Primarij dr. VVestphal, ponovitev
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat shovv, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 3 9.30 SP - Darts 10.30 Tenis, turnir (ž) 11.30 Evrobika 12.00 Ameriški nogomet 13.30 Srnu-carski skoki, svetovni pokal 14.00 Golf, turnir 15.00 SP v sankanju, ponovitev 15.30 Namizni tenis, ZDA, ponovitev 16.30 US-ColIege-Basketball 17.30 SP v artistiki 18.00 SP v nordijskih disciplinah 18.30 Transvvorld sport 19.30 Poročila 20.00 Povverbo ats, ponovitev 21.00 Ford ski report 22.00 Boks, profesionalci 23.00 Nogomet 0.00 Rokomet, turnir v Parizu, ponovitev 1.00 Poročila 1.30 Kriket
Cvetje v jeseni v Poljanah
Člani KUD Ivan Tavčar iz Poljan se vneto pripravljajo na uprizo-ritev dramskoga dela svojega rojaka Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni. Premiera naj bi bila že v kratkem. V Cvetju v jeseni bodo nastopili igralci iz Poljan in okolice, predstavo pa režira znani dramski in televizijski režiser Miran Herzog. Po izjemno uspeli uprizoritvi Ravbar-skega cesarja pred leti je to nov velik izziv za poljanske gledališčni-ke. • J. G.
Sv. Jedrt (17. sušec)
Če ne prej, na sv. Jedrti dan gotovo gorka sapica pri-pihlja.
Kolikor ima ovca o sv. Jedrti jesti, toliko krava o sv. Ju-
riju.
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 15 STRAN
\kinq
ZO.iuaica\ \ praznihrsmer
A
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 14. STRAN
CENTER.prem. amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. glasb. kom. LAMBADA ob 18. uri, amer. nem. drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLVN ob 20. uri DUPLICA franc. barv. thrill. Nl-KITA ob 20. uri.ŠKOFJA LOKA amer. akcij. film OREL SMRTI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. BREZ IZHODA ob 20. uri RADOVUICA amer. akcij. film DRUŽINSKE SLIKE ob 20. uri BLED Ni predstave!
NOVO V KINU
JEKLENI OREL II
režija in scenarij: Sidney Furie, igrajo: Louis Gossett, Mark Hump-hrey, Stevvart Margolin
Capi, komandir letalskih sil postane skeptičen, ko dobi nalogo, da vodi specialno izbrane ameriške in sovjetske sile v specialni operaciji: onesposobiti nuklearne kapacitete. Capi se srečuje z nerazume-vanjem ameriških in sovjetskih vojakov in z generalom Stilmorom, ki ima namen, da ogrozi emisijo in planira nuklearni napad, zaradi katerega bi umrlo na tisoče nedolžnih ljudi. To spoznanje zbližuje člane misije in naredijo drzni nacrt brez vednosti nadrejenih, kako bi odstranili nuklearko, preden bi bilo prepozno.
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 20. marca, od 16. do 19. ure na valovih RADIA ŽIRI. Naši gostje bodo fantje priljubljene mariborske skupine CUDEŽNA POLJA. Lestvico ureja NATAŠA BEŠTER
DOMAĆA LESTVICA
1.  Don mentonv bend - Rekla je ne
2.  Božidar Wolfand - Wolf - Koliko solz
3.  Tajci - Dvije zvezdice
4.  Pop design - Neko noč
5.  Miran Rudan - Nekdo te ljubi
6.  Čudežna polja - Moja žena je podjetnik
7.  Tuti fruti - Opusti se i uživaj
8. Jasna Zlokić - Idi sad
9.  Marijan Smode - Spomni se rdečih rož
10.  Čuki - Pozdrav s planin
Novipredlog: Nacejunkar - Mama son'tanto felice
TUJA LESTVICA
1. John Bon Jovi - Blaže of Glory
2.  Maria MC Kee - Show Me Heaven zL3. New kids on the block - Tonight
4.  The Righteons Brothers - Unchoined Melodv
5.  Maria Me Kee - Show Me Heaven
6.  Rod Steward & Tina Turner - It takes two
7.  Elton John - You gotta love samone
8.  INXS - On my way
9. Whitney Houston - We didn't know
10. AC DS - Thunderstuck
Novi predlog: Kim Appelly - Don't worry
domaća pesem
tuja pesem
novi predlog
NASLOV:
Kupončke pošljite na naslov RADIO ŽIRI, TRG OSVOBODI-TVE 1, 64226 ŽIRI!
Dobitnika PRENOSNEGA TRANZISTORSKEGA SPREJEMNI-KA borno tokrat izjemoma izžrebali "v živo" med glasbeno lestvico. Sodelujte z nami, tuđi za prihodnjič imamo za vas pripravljene lepe nagrade!
Vlado Knežević
Kdor se hoče skriti pred oč-mi šefov, znancev, zavije v skrit lokal. Menda v Kranju ni Bolj skritega kot barček "Pod lipo", v senci sodišča in za ograjo otroškega vrtca. Gostje so predvsem mladi. Najraje se na-bašejo na visoke barske stoičke, da imajo pregled nad vsem, ko pa je toplo, se usedejo zunaj na pletene stole, pod lipo.
Vlado streže umirjeno, ven-dar hitro in učinkovito. Pripravi kozarce, vanje zvončkljaje
spusti najprej led, nato sledi vse ostalo. Na vrh še rezina po-maranče...
Naenkrat se pod šankom po-javita šolski torbi in dve modri kapi. Tako globoko sta bili po-tegnjeni, da oči ni bilo videti, le noska. No, samo poglej si, kakšne mlade stranke ima Vlado! Nekaj zamrmrata in potem je glasno slišati Vlada: "Dober dan!"
Zdaj je tuđi njun pozdrav bolj razločno slišati in tuđi malce prošnje. Vlado seže v ko-zarec s kockami. Je v kozarcu led? Mulčka stisneta vsak svojo kocko v usta, se zahvalita, pozdravita in odkorakata.
"No, zamisli si, na led sta prišla!"
"Ne, ne," me popravlja Vlado, "na kocko sladkorja! Vsak dan pridejo. Vsaj deset "koma-dov". Včasih pa ves razred. Tod mimo hodijo iz sole in se oglasijo. Pravi prijatelji smo že. Ob koncu sole mi pridejo pokazat spričevalo. Če je odlično, dobijo po pet žvečilcev, če je prav dobro, štiri in tako naprej. Ko so nekoč vsenaokrog pustili papirčke, jim drugič nisem hotel več dati. Pa so se navadili. Zdaj vselej vse pospravijo za seboj." # D. Dolenc
»VIC« - MLADI VOZNIK d. o. o.
Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato polje 1 KRANJ
AVTO ŠOLA
- organiziranje tečajev cestno-prometnih predpisov s tehniko vožnje po pedagoško-andragoških metodah
- praktično poučevanje kandidatov
te med kapico ali klobučkom. Praktične vožnje vas bodo poučevali inštruktorji z višjimi kategorijami.
RENTA-CAR
Izposojanje osebnih avtomobilov po konkurenčnih cenah Vozilo vam dostavimo tuđi na dom.
Vse informacije dobite osebno na sedežu firme (med ETP in AMD) ali po tel.: 23-619 vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro.
NON
STOP
/ ČETRTEK
SPOREDI
21. marca 1991 f
I PROGRAM TJ SLOVENIJA
TVMVAŠKA2
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Grizfi  Adams,  ameriška  nani-
zanka
9.25 Mostovi 9.55 Popolni vohun, angleška nada-
Ijevanka
15.20 Video strani
15.30 TV Mozaik: Mostovi, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Žival - človek, ameriška poljud-
noznanstvena serija 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Spored  za   otroke   in   mlade,
Zbis: Štirideset zelenih slonov 18.50 Novosti založb: Od obzorja do
obzorja: Tarzan 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Simenon.TV nanizanka 21.10 Tednik 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova
Ti in jaz, angleška nanizanka
Kriminalna   zgodba,   ameriška
nanizanka 23.50 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik
20.00 Danes v skupščini
20.30 Tel Aviv: PEP v košarki (m): Maccabi - POP 84, vključitev v prenos
22.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd
22.20 Zdaj pa po slovensko: Naslika-nega kruha ne moreš pojesti, izobraževalna oddaja
22.40 Plesni nokturno W. A. Mozart -V. Dedovič: Madrigal
22.50 Večerni gost: Prof. dr. Boris Velimirović
23.40 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, P. Lužan: Srebrne nitke, predstava EG Glej
1.05 Vutel,    eksperimentalni    program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
15.50 Video strani 15.55 Doberdan
Spregledali ste - poglejte
16.05 Norčije, ponovitev britanske humoristične nanizanke
17.05 Najljubši sin, ameriška nadalje-van ka
18.00 Dober večer
18.05 Igre na ledu
19.25 Tel Aviv: Košarka za pokal evropskih prvakov: Maccabi -POP 84, prenos
21.00 Eurogol
21.20 Šaljivi hišni video
21.45 Tuđi to je življenje
23.05 Najljubši sin, ameriška nadalje-
vanka. 0.05 Poročila
0.25 Splošna praksa, avstralska nanizanka
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Igranimacija 10.20 Sadno drevje spomladi 10.35 Alternativni viri energije 10.35 Življenje na pesku 11.15 Beseda in slika: Vesna Krmpo-
tić - Ante Kuduz: Ovojevanje 11.30 Nemščina - Alles gute 12.00 Poročita 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.10 Hrvaški pisatelji na TV ekranu:
Hudičevo seme, TV drama 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar
17.00 Hrana, poljudnoznanstveni film 17.30 Hrvaška danes 18.15 Jelenko, nadaljevanka za otroke
18.45 Kultura vsakdana 19.15 Energija, ekologija, ekonomija 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik
22.40 30 let zagrebškega glasbenega bienala
TVKOPER
16.00 Športne oddaje
18.30 Program v slovenskem jeziku
18.45 Odprta meja
19-00 TV dnevnik
19.25 Čarobna svetilka - otroški program VVoobinda, serija
19.50 Aktualna tema
20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja
21.30 Eurogoal - zadetki v evropskih nogometnih pokalih
22.00 TV dnevnik
22.10 Športna rubrika
TVAVSTRIJA1
4.30-8.00 Jutranji program, gfasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glas-bo v dober dan - 12.30 Kmetijski na-sveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domaćih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših spore-dov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosić: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Noćni program, glasba
TVAVSTRP2
8.30 Vremenska panorama 16.05 Leksikon umetnikov , 16.15 Šport
17.15 Strategija ob grebenu 18.00 Pravica do Ijubezni, telenovela 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domaće reportaže 21.05 Spektrum 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato, Poročila
1, RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.20 - Na policah zgodovinskega arhiva - zdravstveni nasveti - 18.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa -
9.00 Čas v sliki
in Pravica do Ijubezni, ponovitev 9.30 Zemlja in Ijudje
10.00 ŠolskaTV
10.30 Ukroćeni trmoglavec, italijan-ska komedija
12.15 Klub za seniorje, ponovitev
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
13.40 Noetova barka
14.10 Pustolovščina     živalski     svet, Mandžurski žerjavi
14.20 Zahodno od Santa Feja
14.45 Angel na zemlji
15.30 Otroški program
in Janoševa ura, risanka
16.00 Am, dam, des
16.20 Uspešnice in napotki
16.55 Mini čas v sliki
17.05 Mini leksikon
17.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka
18.00 Mi
18.30 Falcon crest, serija
1922 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Prvič, drugič in tretjič, dražba v dobro akcije
22.20 Pogledi s strani
22.30 Nesreća, britanski film 0.10 Hunter 0.55 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domaće novice I, tečaj angleškega jezika - BBC, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Doma-če novice II, aktualna tema, čestitke, Vedno zelene melodije - 19.00 - Za-kljućek
SKYONE
7.00 DJ Kat show 9.40 Plavabout in gospa Peperpot 9.50 Panel pot Pourri 11.00 Prihaja Lucy 11.30 Mladi zdrav-niki 12.00 Drzni in lepi 13.30 Razpro-daja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat show 18.00 Punky Brew-ster 17.30 McHale's Brewster 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 In Living color 21.00 Simpsono-vi 21.30 Krila 22.00 Wiseguy 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Noćno so-dišče 0.00 Outer limits
SLOVENIJA!   SOVA TIINJAZ
angleška humoristična nanizanka; igrajo: Nicholas Lyndhurst, Janet Dibley, Patrick Troughton Junaka sta Elaine in Ashley, ki hodita že vrsto let. On bi se poro-čil, ona ne. Sploh sta si njuna ka rakterja zelo različna. On je pla-šen, zadržan, nespreten, ona pa samozavestna, odločna. On je konvencionalen, zadovoljen s svojim delom računalniškega programerja, ona bi spremenila svet, neprestano razmišlja o ka-rieri, predvsem pa zelo ceni osebno svobodo, neodvisnost. Skupno življenje je njen največji kompromis. Kakšni otroci nekil Vendar Ashley vztraja, zmeraj znova poskuša prepričati, pre-prositi Elaine... Često nemoćni Ashley povpraša za nasvet svojega starega očeta Percea, zelo vi-talnega možakarja, ki verjame, da se življenje začne po šestde-setem letu.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.05 Policijsko poročilo 9.30 V labirintu strasti, nemško-italijanski film 12.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M 13.00 Dirty Dancing 13.20Kalifornijski klan, serija 14.10 Springfieldova zgodba, serija 14.55 Divja Roza. telenovela 15.38 Neto 15.50 Buck James 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 21 Jump street 20.15Fantomas 22.05 Poročila 22.15 King Kobra, ameriška grozljivka 0.00 Vražji razred, ameriški film 1.30 Aerobika
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat shovv, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport 9.30 Darts, ponovitev 10.30 Tenis 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 Odbojka 13.00 Rodeo, ponovitev 14.00 Golf 16.00 Lahka atletika 17.00 Ford ski report, ponovitev 18.00 Motošport 18.30 Konjeništvo 19.30 Poročila 20.00 Motošport, sezona 1990 21.00 MSP v umetnostnem dr-sanju, vrhunci revije 22.30 Nogomet 0.00 Nordijske discipline 1.00 Poročila
\tz*(* >y£^^* ~^~i>^  /                           "^*^
TELEFONSKI DAVEK
Poslanci v republiški skupščini so nas prejšnji teden razveselili z novim udarcem po blagajnah podjetij in družinskih denarnicah. V samostojni Sloveniji borno odslej plačevali 20-odstotni davek na telefonske impulze. Ob uvajanju tele-fonskega davka so poslanci rahlo pozabili, kako veselo so se leta 1990 povečevale cene poštnih storitev (tuđi telefon-skega impulza). Lani februarja ste za telefonski impulz plaćali po 0,16 din, letošnji februarski račun vam "tu-tu" vred-nosti po 0,50 din, napovedana je tuđi podražitev za nasled-nji mesec, ko bo nanjo prilepljen še novi davek. Ker se je torej telefonski impulz v letu dni podražil kar 3,12-krat - ob vseh drugih yuptt fintah (crtanje 100 impulzov iz naročni-ne), očitno vsakdanji telefon postaja hud luksuz. Zlasti za znatno število Gorenjcev, ki so za priključek plaćali po 2.000^- DEM in več, pa še kakšno udarniško napravili zra-vne Telefonski davek pa bo seveda privil vse po vrsti. Hvala za klic na vaše stroške!
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991 13. STRAN
\ysnq
2A. iuaica\
GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. MARCA 1991  12. STRAN
CENTER amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 16. in 18. uri, franc. barv. thrill. NIKITA ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij. film SLEP> BES ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. NEVAREN POSEL ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. ALIBI ZA UMOR ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab film TAM, KJER JE SRCE ob 20. uri BLED amer. akcij. film DRUŽINSKE SLIKE ob 20. uri BOHINJ amer. akcij. film NA BOJNI STEZI ob 20. uri
PS?55S?!BP*
mhI , ,^-^vr...............,,
15 18 17 l»l> 20 21 22 23 24 25 26 27 28 2» 30 31 1 2 3 4 5 S 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 3                                                                                  4
mi
INTELIGENCNI CIKEL: CUSTUBU CIKEL: FIZICHI CIKEL:
MTlfi ROJSTUA: TOREK  15.06.1971 ĐflNftSM DfiTUH: PETEK  15.03.1991 ZIUIS:   7213 DHI
Franci Petek, smučarski skakalec
računalnik. Če bi mogli, bi organizatorje planiških poletov prosili, naj prireditev za dobro našega Francija in narodove samozavesti prestavijo za teden dni. Francijeva fizična sposobnost namreč v dneh poletov ne bo prav na vrhuncu, v tolažbo nam je vsem skupaj lahko, da se vendarle vzpenja. Prav na 24. marca bo krivulja prešla nulto mejo. Bo tuđi Franci pre-skočil snežno kritično mejo? Zaželimo mu vso srečo.
Čustvena in inteligenčna sposobnost, ki bosta prihodnji teden "na psu", se bosta proti koncu tedna že začeli dvigati. Skratka, obdobje slabe koncentracije in slabših miselnih sposobnosti gre h kraju. Sicer pa računalniku tuđi ne gre vsega verjeti, mar ne?
Od 22. do 24. marca bo na planiški velikanki svetovni pokal v poletih. Nastopil bo tuđi naš največji up, simpatični, vedno nasmejani Gorenjec Franci Petek. Kaj lahko priča-kujemo od njega, smo vprašali
(Ko)IM1MqII©IEIIGLAS
Operni večer v Boh. Bistrici
V kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v petek, 15. marca, ob 19.30 nastopili vrhunski slovenski operni umetniki: sopranistka Olga Gracelj, baritonist Jaka Jeraša in basist Franc Ja-vornik iz ljubljanske opere ter mezzosopranistka Dragica Kovačič iz mariborske opere. Na klavirju jih bo spremljal pianist in operni dirigent Igor Švara. Umetniki bodo izvajali popularne odlomke in arije, duete in tercete iz znamenitih oper skladateljev Verdija, Donizettija, Mozarta, Gounoda in Offenbacha.
Brucovanje v Gorenji vaši
Člani Kluba studentov Poljanske doline pripravljajo to soboto, 16. marca, tradicionalno brucovanje - sprejem novopečenih studentov v svoje vrste. Prireditev se bo začela ob 20.30 v domu TVD Partizan v Gorenji vaši. Študentje tuđi tokrat pripravljajo brucovski program, bogat srečelov, za zabavo pa bo skrbela popularna countrv skupina Plava trava zaborava iz Zagreba. • J. G.
#tfr    V\ub\\anska banka
GORENJCinBANKA FORMUU^hPRIHRANKA
NOVA KREDITNA P0NUDBA
LB - Gorenjska banka d. d., Kranj odobrava kredite za stano-vanjske in ostale namene na podlagi:
- vezave dinarske protivrednosti prodanih deviz: ■fr v razmerju 1:5 ob predložitvi dokumenta o koriščenju kredita,
-vezave lastnega deleža, ki izhaja iz dinarske protivrednosti prodanih deviz:
# v razmerju 1:3, ob predložitvi dokumenta o koriščenju "& v razmerju 1:2, brez predložitve dokumenta o koriščenju.
Pogoji za pridobitev kredita:
- poslovno sodelovanje z LB - GB d. d., Kranj,
- najnižji znesek prodaje deviz je 500 DEM (z odplačilno dobo do 12 mese-cev), oz. 1.000 DEM (z odplačilno dobo nad 12 mesecev),
- visina kredita je odvisna od predračunske vrednosti in kreditne sposobnosti prosilca.
0 podrobnostih s področja kreditiranja občanov vas borno informirali na vseh sedežih poslovnih enot naše banke.
PRODAJE D6VMZ
Gorenjska banka d. <±, Kranj
Neka mlada in lepa Američanka, ki je zagovarjala rasno diskriminacijo, je Einsteinu zastavila v Ameriki zelo razširjeno vprašanje:
»Kaj bi rekli svojemu sinu, ko bi vam povedal, da se ženi s crnko ?«
Odgo voril ji je:
»Ne vem. Verjetno bi se rad seznanil z nevesto. Če pa bi moj sin rekel, da se ženi z vami, bi bil čisto zagotovo ob spanje in tek.«
K Michelangelu je prišel slikar, da bi slišal mnenje o svoji sliki. ki jo je imel za veliko mojstrovino. V resnici je slikar na njej upodobil vse mogoče, kar je pobralpri drugih umetnikih, zato delo ni bilo narejeno v enotnem slogu. Michelangelo je smeh-Ijaje se povedal svoje mnenje:
»Na dan vesoljne sodbe dobro varujte sliko! Če bo takrat vsak hotel zbrati svoje ude, vam bo ostalo samo platno!«
NAGRADNA KRIŽANKA
\ t	3	4	r		7	8	9	10
r r	13      »14 1 f		15	16	17	18	19	20
Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v manjši lik, boste pre-braii moto sponzorja te križanke.
NAGRADE:
1.  nagrada: darilni paket v vrednosti 1.500,00 din
2.  nagrada: darilni paket v vrednosti 1.000,00 din
3.  nagrada: darilni paket v vrednosti 500,00 din
4.  - 25. nagrada: vstopnice za predstavo SLG Celje »Kabaret '91« v Fe-stivalni dvorani na Bledu 24. marca (darila Gorenjskega glasa, podjetja Agens Žirovnica in Kulturnega kluba Bled)
Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico, pri-pišite svoj naslov, ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju borno upoštevali vse rešitve, ki bo-do pnspele do četrtka, 21. marca 1991, do 8. ure. Želimo vam veliko sre-če pri žrebanju!
V uredništvu Gorenjskega glasa smo tokrat prejeli 1395 rešitev križanke. Pravilna rešitev (geslo) se glasi: SLENDER YOU, STARA CESTA, KRANJ, kot je naslov pokrovitelja križanke. Ker nam je tiskarski škrat ponagajal, smo upoštevali obe varianti glede na polje št. 1. (ALIEN-DER oz. SLENDER). Komisija je izžrebala:
1. Andreja Petrevčič, Kokrica - Grosova 36, 64000 Kranj
2. Zdenko Delovec, Srednja vas 68, 64208 Šenčur
3. Jurij Šimunac, Partizanska cesta 48, 64000 Kranj
4. Vesna Kavčič, Ul. 31. divizije 48, 64000 Kranj
5.  Marija Škerbec, Prešemova ul. 14, 64240 Radovljica
6.  Rezi Potočnik, Koprivnik 30, 64225 Sovodenj
Prvim trem izžrebancem želimo prijetno rekreacijo v salonu SLENDER Y0U, Stara cesta 15, Kranj. Nagrade od 4. - 6. čakajo v upravi ČP Glas, Cesta JLA 16, Kranj. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič.
GORENJSKI GLAS, PETEK*1&MARCA 19*1 1 f, STRAN
^HHB^^^^P ~    ^BS   --fSSS    §K|I         v#        „SS,       TITANOV       ZNAČILNA       ANTIĆNA                                                kktavina    TOPLICE Z                           VERGILOV      BOGINJA i^Ob      ,M       ^P'^P1"^    "^l   ^>        Sir.       SILIKAT       POHORSKA       Sia!JAZ           N1K0           P'SATEU      Sf.™«     RADIOAKT         SVILO-            EPO          USOOEV ^sWffr/^'       i^-vIL       -":   i^^     mH^nvA    TITANIT      ^^'^     M^^      ^^       aEM'NG       "i-iNA      .VRELCIV       G0J£C     bloonjah    german SKLADATEU                                                                                      GOSPODAR                                                                                        DABCEVIC   NOGOMETAŠ {STANKO!                                                                                         OSKRBNiK                                                                                           KUCAR        HAJDUKA (GORANi SESTAVLJA-                       '?'                                                                                                        VRATA                                                                                           SKLEPNI                                                '?,■ LECUGANK                                                                                                                                   v PL0TU                                                                                             OEL ZJESENIC                                                                                                                                   ZALOŽBA                                                                                         SKUDBE (DRAGO)                                                                                                                                    OBZORJA                                                                                       OS ZAIMEK ZUALAST       1                                                                                                                            RU0(                              i§ ODTEKANJE                                                                                                             ^                                                                                                                                     ^                                                  KRINKE ----------—                                                                                                                                  JANEZ                                                    R. NOĆ STRO                                                                                                                                       NOVAK OVUANJE                                                                                                                                                                                                                   GR.INDUST. AM.FILM                                                                     PAKIRANJE                                                                                                                                                                                                                 MESTU. BLI-        CFNE ;SRALKA                                                                     ORŽAVNA                                                                                                                                                                                                                     ZUATEN       AVGUŠTIN WEST                                                                       BUGAJNA                                                                                                                                                                                                                   ifLEUSIS] ^O;                                                         SLPISATEU                                                                ,f3;                                                        ^ GRSKA                                                                                                                                   LESENPOĆ-    ZAČASNA        (MIŠKO)                                               ^                    -                                                          v-^ BOGINJA                                                                                                                                  NI SODĆEK.    UREBTEV.     MIT OSEBA MIRU                                                                                        ,                                                 PUTRH      MEOVLADJE     jVESOUNi POTOPI 'i                   DRUŽINA,                                                                                                             $1-                                                           JERMEN       PISATEUI-TOMISUV                           "                  RODOVINA                                                                                                                                                        pn^pG,       ZAPRIVE-     CAPEROCI NERALIC                                               0R0DJEZA                                                                                                                                                       KIMONU        ZOVAJtlt       INKOVSK! OKOPAVANJE            ■                                                                                                                                                                                  VUDAR "'......""'"    3REDMOLILE;                                                                                  ^ct pdith                                                                                                                                                                                               —-~— VM05EJI                                                                                   mmr*                                                                ^LOVEKU                                                                                                       ^j^ '^_____|    I                                                                                                                                                                         PODOBNE                                                                                                              —*— 1     no*W^       --------r,--------------------------h^=-----------------------------------------------------------------------sjss-T-------^-T-:;&^ reSer 2         ™E 14                   -                = 6 SOTONE                                                IGRALECŽI-                                                                                         PTE*C*                                                                     M0NG0U-DVEHREK                                                VOjlNOV!C                                                                                           TAUFER                                                                        IMN S Y                                                        PR POKRA-                                                                                               W^~~H NEM.MEŠČ.                                                                   JINAZNA"                                                                                         f->' ^   ». FILOZOF                                                                     ^POSIRU                                                                                        t   '   J iRFnRftl                                                                                            u.TT.                                                                                                                     r^1^^ STFRNEN                                                                                           KRAPINA BALKANSKI                                                                  12                                      SOK.RATOV UF,Tn                                                                                                                   NAROD                                                                                              HRR             TOŽNIK V KONGU                                                                                                                   IGOR                                                                                             RAEBER          SLAVKO DEKLEVA                                                                                                                 mM \L-         to                                                                                                                        |                    i                                         i                                                                 OSEBNI ^P^                                                                                                                                                                                                                                                                ZAIMEK 9. OKRAJŠA-                                                                   qOVN^AH                                                                                            AMER                                                                       REKANA NO RUSKO                                                                   SWWoAR                                                                                            SATIRIK ŽEN IME                                                                      HUHOHIC                   .                                                                      BUCHVVALD L .  .           .------------------_. ,        ___     ______.____________________________i-----------------------1-----------1-----------1-----------1-----------1-----------1-----------
Petek, 15.
marca 1991
fožešif,
SNOVANJA
19. STRAN
»mSKIoMEUGLAS
rer
Zbrano delo hana S. Finžgarja
rQna dela slovenskih pesnikov in pisateljev so gotovo eden od najpo-
Jm °nejših slovenskih založniških projektov. Takoj po vojni si gaje zasta-
lfai-Vna zat°žba Slovenije in do danes je v okviru te edicije izšlo že
v   ,*nJig. Gre za klasična dela slovenske književnosti, ki imajo trajno
$ }}Ost'> a to nišo zgolj ponatisi, pač pa je urednikova naloga tuđi v tem,
- /j   ° °PremlJa z opombami, da raziskuje ozadje, nastajanje, jezikovno
1 L        obravnavanega dela, odmeve v javnosti in podobno. Pri tej ediciji
ji ° ,zaŠetka sodelovali naši ugledni literarni zgodovinarji, glavni urednik
Je bil že od vsega začetka dr. Anton Ocvirk, kije to delo opravljal do svo-
]nSrnrti 1980, ko gaje nadomestil dr. France Bernik. Takšne edicije nepre-
i°r^nobena od jugoslovanskih književnosti, kaj podobnega imajo pač še
Jedrugod po Evropi, a eno je gotovo: Zbrana dela slovenskih pesnikov in
\SQteljev nas dostojno predstavljajo v svetu in to predvsem po zaslugi dr.
nt°na Ocvirka, kijihje bil nekoč zasnoval.
PoidinJ?WJ!LJe pred nekak0 svot 81m desetletjem našel žga]e rnesto tuđi Fran S. Fin-
kajti" t    povsem upravičeno,
teli   h   naš P°Pularni pisa-
i    amatik  in   Pesnik Je
iPreteV?   tlstih' ki so v naši
naše 3- ° besedo oblikovali ga bi|IJenJe' J'e' kakor da bi ;$vOje Z5mlJa rodila v času ko re.naJbolJše rasti in je ta-
naSe l , 2e cel° stoletje del vega Kvulturne zavesti. Njego-- dinZlf Junja in obsežnega %ti £. pOsebeJ predstave, d" 5koraJ vsak Slovenec liovniv3!, bl1 po pokliču du-bova a Je dolga leta služ-%\J° raznih kraiih> da je n'h sn   r°man Pod svobod-
^vest??-"1 in še več drugih ^ro I'     Se nadvse prijetno
s° Jih     -Udi nekaJ dram' ki
KaS °dri Zdo pogosto Vsr J- ln po katerih še
Wia • SegaJ°- Letos 9- fe" S|° let ue pre!ekl° natanko %(.h kar se je rodil v Do-Prav je Hna Gorenjskem.  In
Sti sPomna Se °b teJ Priložno-Ijegov""1,"10 nanj in tuđi na % ie° Zbrano delo, v kate-"Jegov predstavljeno že vse C° leP°slovno delo.
?aJ«imiJieet?Hkal^ pred pet" 5a|. ali J u dn Ocvirk vpra-
^rjevoVu0161 prevzeti FJn-
< \o n /brano delo, nisem
vihdel^išljal. Od njego-
% *. .l ' ° niem samem Mladosti °ul prebral» že v naJUub«lJe -l eden od mojih r°nian p pisateljev, njegov ^SemPod svobodnim son-
h Ces napreJ prebiral> dl°mU      znam    nekatere
?ertistLna,pamet' na Pn-
^"UoSlovenivso-°Mo apadeJo   Hilbudijevo
ej'loki! Ok se dvJga izza Si. VeTVp°gnjen do skraj-f'ižga,. ,;ud» nasploh mi je
^k^^tudionjezra-
nJebiTnkem okolJu> tuđi i^Ck^^^^ljo, l>nekak"pisatelJ,obkate-HtavtLČUjim oziroma si ledaln'Jdm'.da je podobno fnekSao21v'jenjekotjaz,da h bil oh Podobno  razmiš-
? ^losZ"6-/ m istem vesel S v^'Za Finžgarja že
Prvi vejd °znaka, da je bil res   vr^> Pnpovednik. To
Sag?ed8a s<*e in to nam
?60>dfsda8a.boljesPozna-
!    žniirnPnnjemuč'mo,da
iNndSvenačimoindana-
N na,    njegovihdelihiš-
>^a-Same* naše las<ne $ že t; ,ndse Poglede na svet.
!' ^ se h k° fem pristal na žavedab°dm .lotil dela, sem
ln^\L dajepriobravna-6bnost  'nf nu°zgodovinske
lUgega knttrebno še vse kaj \. v^ kot samo osebn.     J
aelsem, da je potreb-
no mnogo vestnosti, natan-čnosti, potrpežljivosti in tuđi vere: vere v vse tisto, kar po-čenjaš, in navsezadnje upa-nje, da trud ne bo zaman, da bo delo koristilo tuđi še pri-hodnjim rodovom. Spomi-njam se, da mi je dr. Ocvirk, ko sva se prvič pogovarjala in ko sva se pravzaprav že zmenila, pripovedoval o zah-tevnosti tega posla in končal z besedami: »Zdaj pa vse drugo pustiti!
Petnajst knjig
Dela sem se takoj lotil. Na-pravil sem nacrt in že na začetku ugotovil, da bo celotno zbrano delo obsegalo približno petnajst knjig. To drži še danes. Pregledal sem vso pi-sateljevo zapuščino, ki je shranjena v rokopisnem od-delku Narodne in univerzi-tetne knjižnice v Ljubljani. Zabeležena je pod inventar-no številko 45/65, se pravi, da je v oddelek prišla leta 1965, torej tri leta po pisate-ljevi smrti, obsega 32 map in en zaboj. Deloma jo je uredil že pisatelj sam, deloma po-tem bibliotekarji NUK, a do-končno še sedaj ni urejena oziroma katalogizirana. (Ne-kateri drobci so inventarizira-ni ali katalogizirani še pod drugimi številkami). Njena vsebina so osebni dokumenti,
rokopisi njegovih del, tuđi neobjavljenih, tuji rokopisi, korespondenca in še vse drugo, kar je pisatelj ohranjal. Na rokopisno zapuščino se vsak urednik Zbranega dela močno opira. Treba je na-mreč pregledati še neobjavljena dela in ugotoviti, ali so primerna za natis, treba je tuđi primerjati rokopisno vari-anto s prvim natisom in ćelo različne variante med seboj. Rokopisna zapuščina je torej pri takšnih raziskavah po-memben faktor, ker nam v marsičem pojasnjuje in do-polnjuje avtorjevo podobo. Prva knjiga Finžgarjevega Zbranega dela je izšla leta 1979. Prinaša Finžgarjevo mladostno prozo, tisto, ki je nastajala do konca 19. stole-tja. Finžgar je namreč že zgo-daj začel. Vsi, ki smo se v šo-lah količkaj učili o tem pisa-telju, vemo, da naj bi bil že kot osmošolec napisal dve povesti: Gozdarjev sin in Za-roka o polnoči. Mimogrede: to ni čisto res, kajti »Zaroka« je nastala, ko je bil Finžgar student 3. letnika ljubljanske-ga bogoslovja (to je v enem od svojih pišem natanko za-pisal), v knjigi je izšla leta 1894. Malokomu je tuđi znano, da je povest nastala iz pi-sateljeve   gimnazijske   ljube-
zni do Barbke Pogačnik, a vse to ni več tako pomemb-no. Finžgar je torej do konca stoletja, do 29. leta svojega življenja, že mnogo napisal. Od šestega razreda ljubljanske gimnazije dalje je sodelo-val pri gimnazijskem rokopisnem listu z naslovom Do-mače vaje, ražen omenjenih obeh povesti je napisal še mnogo krajših zgodb za mladino, ki sta mu jih objavljali reviji Vrtec in Angeljček; da je bil že v tistih mladostnih letih zares ploden pisatelj, nam pove podatek, da prva knjiga njegovega Zbranega dela   obsega   699   strani   (z
opombami vred, ki jih je za 95 strani).
Naslednjih osmero knjig prinaša še nadaljnjo Finžgarjevo prozo. Njegov popularni roman Pod svobodnim son-cem je na primer ponatisnjen v četrti knjigi, Prerokovana v peti, kmečke zgodbe in povesti z Deklo Ančko, s Strici in še z drugimi takšnimi pripo-vedmi v šesti in tako naprej. Finžgar je bil zelo delaven tuđi še v času druge svetovne vojne in po njej, ko ej že pre-koračil sedemdeseto leto; proza, ki je nastala v tem po-slednjem obdobju njegovega življenja, je zbrana v osmi in deveti knjigi. Vse delo je kronološko urejeno, vendar ne povsem, kajti treba je bilo skupaj obravnavati podobno motiviko, kot so na primer kmečke zgodbe in povesti, oziroma tuđi cikluse, ki jih je v svojih Zbranih spisih (izha-jali so od 1912 do 1843) že sam formulira!. To seveda ve-lja tuđi za dramatiko in poezijo. Vsa njegova dramatika je zbrana v deseti knjigi, poezija v enajsti. Ražen štirih po-glavitnih  dram  Divji  lovec.
Naša kri, Veriga in Razvalina življenja je v deseti knjigi našlo svoje mesto še trinajst krajših dramskih del, ki sicer nišo tako znana, vendar so nekatere od teh tuđi po zadnji vojni še uprizarjali. Pose-ben problem pomeni tuđi Finžgarjeva poezija. Znano je, da je leta 1896, ko je kot kaplan služboval v Bohinju, napisal epsko pesnitev Triglav, ki jo je še tisto leto ob-javljala revija Dom in svet, manj Finžgarjevi bralci vedo o tem, daje napisal še mnogo drugih pesmi. Nekaj jih je v svojem času objavljal v razli-čnih publikacijah, predvsem v Domu in svetu, precej jih je ostalo v rokopisu. Vse, kar je bilo že objavljeno in vse iz rokopisa, kar je vredno objave, je sedaj zbrano v enaj-stem zvezku ZD. Finžgar je bil pesnik bolj po svoji volji kot po sili svojega talenta. Sicer je bil spreten verzifikator, a po motiviki malo izviren; v pesmih izraza žalost spričo nedoseženih vzorov, zavest o krivičnosti tega sveta, v neka-terih tuđi erotično hrepene-nje. Pesnil je predvsem do leta 1900, a tedaj je sam spo-znal, da pesništvo ni njegova domena. V letih mojega po-potovanja je pol stoletja poz-neje zapisal, da to ni bil njegov poklič, da je bil pač »mlad, po nepotrebnem oto-žen pesnik, poln svetožalja.« To je torej dosedanje Zbrano delo Frana S. Finžarja. Izšle bodo še štiri knjige: v dvanaj-sti Leta mojega popotovanja, v trinajsti razni članki, govori in predavanja, v zadnjih dveh njegova pisma. Na koncu bo treba napisati še monografijo o pisatelju, ki naj bi pomenila zaključek Zbranega dela.
Pisatelj eva osebnost
Ko se človek skoraj petnajst let ukvarja z eno književni-ško osebnostjo, spozna mar-sikaj, kar mu je bilo prej za-krito, kar je bilo tuđi v sploš-nem neznano, spozna nasploh še kaj novega o fenomenu, ki mu pravimo človek. V meni se je v teh letih oblikovala nova ali vsaj izpopol-njena podoga pisatelja in člo-veka Finžgarja, na novo sem spoznaval zlasti tisto, kar se je manj kazalo na zunaj, a je zato tembolj živo živelo v njegovi notranjosti. Za Finžgarja velja oznaka, da je bil trdna gorenjska koreni-na, tuđi sam to v svojih spo-minih Leta mojega popotovanja često poudarja. Mnogo je dal naše, bil je značajen, po-končen, pošten in prijazen mož, znal je ravnati s prepro-stimi ljudmi, kar je kot kaplan in župnik neštetokrat dokazal. Bil je goreč rodoljub in tuđi socialno čuteč človek. Njegovo kršćanstvo je bilo pristno, vera že od
otroštva ven trdna in globo-ka, a do drugačemislečih ni-kakor ni bil nestrpen, tuđi ne do neverujočih. Ta njegova vera ga je potem pripeljala v duhovniški poklič, čeprav se je pri odločanju po konča-nem gimnazijskem šolanju precej obotavljal. Tuđi mati se je obotavljala, ćelo mati, ki je svojega sina predobro poznala. Predvsem se ji je zdel preveč »živahen« in bala se je, da bo v duhovskem pokliču težko krotil samega sebe. Za bogoslovje se je v veliki meri - to pravi tuđi sam - odločil zato, da bi kot duhovnik živel sredi slovenske-ga ljudstva, ga vzgajal in učil v domoljubnem smislu. To je vse življenje zares tuđi počel. Skratka, Finžgarja so krasile lastnosti, ki so vsekakor vred-ne spoštovanja, čeprav smo nekatere od teh po vojni raz-glašali za manj pomembne ali ćelo za »reakcionarne«. A Finžgar je bil poleg tega zelo senzibilen človek. Zlasti v mladih letih ga je hudo pre-metavalo sem in tja. Očitno ni pisal samo zato, da bi Slovencem dajal v branje prijetno in zanimivo čtivo, ampak v precejšnji meri tuđi iz svoje intimne potrebe. Torej ni bil samo trdna in pokončna gorenjska korenina, pač pa je živel razgibano notranje življenje, ki ga je bilo polno in-timnega trpljenja in tuđi ero-tičnega nemira. Ne brez razloga v več delih navaja Gre-gorčičeva verza iz pesmi Pri jezu, ki se glasita: »O, blažen, ki dajo mu dobra nebesa, da mirno mu plove valo-vje srca.« In prav to zakrito, nemirno valovanje mu je mnogokrat vodilo pero. Iz tega valovanja so nastajale pesmi in krajša, v liriko in me-
ditacijo naravnana prozna dela, ki so sicer manj znana kot njegova pripovedna proza, a so vendar tuđi pomem-ben del njegovega opusa. Od teh dokaj številnih krajših del naj navedem le crtico z naslovom Selskega župnika sveti večer, ki po mojem mnenju sodi v vrh slovenske osebno-izpovedne proze. Napisal jo je leta 1906, ko je kot župnik služboval v Želimljah, ko mu je bilo že petintrideset let, a ko se mu notranji viharji ven-darle še nišo utišali in ko se je še vedno moral boriti sam s seboj. V crtici pravi, kako se je vrnil s turjaškega gradu »od grajskih«, ki so v veliki družinski sreči praznovali sveti večer. Toda on? Sam je, nesebično se žrtvuje za druge, za narod, a kaj ima za plačilo? Pa je imel nekoč le-po priložnost, da bi si druga-če uredil življenje. Družil se je z madžarsko deklico Mar-gito, ki ga je vabila s seboj.
Zakaj je zamudil uro, ko ga je klicala usoda? Morda bo nekoč iz groba, v katerega že sedaj kaplja njegova srčna kri, vzklilo stebelce, ki bo ro-
dilo sadove njegovega truda. To mu je edina tolažba.
Dvanajsta knjiga Finžgarjevega Zbranega dela bo obse-gala njegove spomine z naslovom Leta mojega popotovanja. Prvič so izšli leta 1957, v okviru ZD bodo ponatis-njeni prihodnje leto. Finžgar je že prej v mnogih delih opi-soval svoje življenje, v zgod-njih delih na primer mlado-stna leta v Doslovčah, spom-nim naj še na nekatera bolj znana spominska dela: na av-tobiografsko povest Student naj bo, na planinsko pripo-ved Gospod Hudournik, na dve knjigi mladinskih črtic z naslovoma Iz mladih dni in Iveri. Po petdesetem letu svojega življenja je mislil in tuđi že začel snovati avtobiograf-ski roman, vendar je od tega napisal jn objavil le tri po-glavja. Ze ta tri poglavja ka-žejo, da bi bil v romanu raz-kril tuđi kaj takega, kar morda ne bi bilo dobro sprejeto.
In je zato odnehal. Avtobiografsko delo Leta mojega popotovanja je v glavnem pisal med zadnjo vojno, ko je ogrožen in osa-mel tičal doma, nekaj tuđi še pozneje. Po vojni do danes je bilo pri nas napisanih že mnogo, premnogo memoarskih del, vendar Finžgarjevo po mojem mnenju še vedno sodi med najboljše v tej literarni zvrsti. Tu odkrito in zanimivo piše o sebi, o sodob-nikih, o sočasnih razmerah, prijetno in stvarno razmišlja, objektivno in človeško razso-ja. Na svoji življenjski poti mu večkrat ni bilo lahko. Piše na primer o tem, kako je bil na začetku svojega službovanja v petih letih kar se-demkrat premeščen; in neka ženska da mu je potem pro-stodušno povedala, da je kot kak zanič hlapec, ki stalno menja gospodarja. To svoje delo je Finžgar skrbno pri-pravljal. Mnogo stvari, ki jih je bil že napisal, je pozneje izpustil, ker so se mu zdele neprimerne, za tišti Čas morda tuđi politično preostre ali preveč intimne. Komentirana izdaja v ZD bo v opombah prinesla vse te izpustitve, ki so sicer, ražen nekaterih iz-jem, ohranjene v pisateljevi zapuščini.
Med njegove intimne zadeve sodi tuđi njegova hčerka. Okrog tega je bilo svoj čas dosti ugibanja, obsojanja, a tuđi širokega razumevanja. Hčerko je zares dobil, in sicer tedaj, ko je po končanem bogoslovju 1895 kot kaplan služboval v Bohinjski Bistrici. Sam je zaradi tega hudo trpel in prav na tistih straneh svojih spominov, ki jih je pozneje črtal, o tem izvemo nekaj več. Pravi, da je bila to njegova »nesreča«, da se to ni zgodilo iz Ijubezni, kar bi bilo bolj opravičljivo, ampak iz trenutne slabosti; tam tuđi omenja, da so ga prav zaradi te njegove bohinjske nesreče tolikokrat premestili, tuđi na prav slaba službena mesta. Tako bo ta izdaja Finžgarje-vih spominov bolj popolna in bo z več strani osvetlila ži-vljenjsko pot tega našega po-pularnega pisatelja. Finžgarjevo delo do danes ni izgubilo svojega pomena. Morda bo ta pomen še rasel, kajti v naših zmedenih in vznemirljivih razmerah se bodo nemara vedno raje vračali v čaše, ki jih opisuje Finžgar. Tedaj (ražen v obeh vojnah) je bilo življenje bolj mirno, bolj enostavno, odnosi med ljudmi so bili lepši, globlji, modrost in poštenost sta več pomenili kot danes. Jaz se v te čaše vračam že petnajst let.
JURE CIGLER: S TABO ALI BREZ TEBE
(mmmmmE?GiAs 20. stran
SNOVANJA
Petek, 15. marca
1991
Lea Mencinger
EVROMASKE
so že v Evropi
Pogovor z dramatikom, pisateljem, urednikom in publicistom Petrom Božičem, ustanoviteljem ćele vrste slovenskih revij, med njimi većine ukinjenih. Pri zadnji, Evromaskah, je bil pri rojstvu in je še pri prvih zelo odmevnih korakih v evropski gledališki svet.
Tišti, ki so ob iziđu Evromask oktobra lani pozabili, da bo revija izhajala četrtletno, so februarja že pri-voščljivo govorili - saj smo vedeli, da ne bo nič. Zdaj pa je pred dnevi izšla nova, druga številka. Revija za gledališče in to evropska revija, kot so jo ustvarili Pe-ter BožiČ skupaj z režiserjem Dušanom Jovanovičem in dr. Draganom Klajičem.
Peter Božić ali lahko kot v. d. direktor revije že lahko reče-te, da je revija uspela v evrop-skem prostoru?
"Z veseljem moram reci, da ni nobene možnosti, da bi zdaj lahko propadli. Odziv v Evropi je bil že na prvo številko Evromask fenomenalen. Mislim se-veda na sprejem v strokovnih gledaliških krogih. Druga stvar je prodor 20.000 izvodov revije na knjižni trg. Evropski trg je namreč silno zaprt. Preboj do knjigarn in v distribucijsko mrežo je sila težak posel in tega uspeha žal še ni. Nepričako-van pa je odziv naročnikov. Pričakovali smo normalen porast, petodstoten na številko, pa že pri prvi številki na naro-čnike odpade dvajset odsto-tkov naklade."
Evromaske prinašajo celovi-to informacijo o evropskem gledališču in menda takšne revije doslej v tem prostoru še ni bilo.
"Res, take revije v Evropi še ni bilo. Odmev na pojav Evromask v medijih je bil sijajen. O tem je npr. pisal pariški Le Monde, pomembna španska revija Independente je prinesla članek pomembnega španske-ga kulturnega delavca, v kate-rem se čudi, kako je mogoče v Jugoslaviji, ki je vendar na robu propada, politično in ekonomsko, toda kaj naredijo ti Slovenci za svoj vstop v Evro-po - revijo, kot se gre. Pisec se obrača na svojega kulturnega ministra in ga sprašuje, kdaj se bo spomnil tuđi v Španiji narediti kaj takega. Podobne odme-ve smo brali vsepovsod. In ti odmevi so seveda prinesli tuđi ponudbe za distribucijo revije, tuđi v ZDA..."
Se pravi, da se Evromaskam odpirajo vsi kontinenti. Če se zanima zanjo ameriški knjižni trg, je potem to največ, kar se neki evropski reviji lahko zgodi?
"Mamljiva izgleda ponudba za distribucijo po vsej Ameriki le na prvi pogled. Založniške hiše ob tem postavljajo tuđi pogoje, hočejo tuđi 30 odsto-tkov naših delnic za povrh, v tem pa se seveda skrivajo tuđi nekatere finančne pasti. Zdaj imamo neko drugo železo v ognju. Nad revijo je bil navdu-šen tuđi neki japonski poslov-než slovenskega rodu. Niti ni pomembno, ali je poznavalec gledališča ali ne, kot dobr po-slovnež je opazil visoko raven, ki jo ponuja revija, zato ji je pripravljen utreti pot tuđi na japonsko tržišče. Tam so tako kot v Ameriki sila radovedni glede vsega, kar je evropsko, če ne še bolj kot Amerikanci - to velja za vse informacije. Japonski trg je sicer preplavljen z re-vijami, knjigami, ogromno se povprašuje po literaturi, toda revij, kot so Evromaske, na nji-
hovem trgu še ni in to je naša priložnost."
Se pravi, da sijajen sprejem Evromask še ne pomeni, da se je že lahko trdno usidrati na trgu intam obstati.
"Čeprav gre za zanimiv izde-lek, tuđi revija je samo izdelek, resda zelo kvaliteten, toda tako je. Na izjemno zaprt evropski trg, naiven je vsak, ki misli, da je drugače, se ne da kar vstopi-ti. Klobuk dol pred našimi iz-voznimi podjetji! Naša mlada podjetniška generacija je sicer "nabita s teorijo, nima pa niti ene povezave s svetom, vse seže le do Šentilja, nobenega dol-goročnega marketinga se ne gredo, le marketing navznoter poznajo, kar je le nekakšno na-daljevanje dogovorne ekonomije in nič drugega ob uporabi modernega jezika, pa nobenega projekta, ki bi lahko segel tuđi čez mejo."
Kako uveljaviti tuđi naš teater?
Evromaske so torej zadetek v polno, kot se reče, le prodati jih je še treba. Alije vsebinska zas-nova revije takšna, da se ponuja tuđi priložnost za informacijo o slovenskem gledališču?
"Seveda, nosilna tema v prvi številki so bili majhni narodi in vzhodita Evropa in njena kultura. V drugi številki je pouda-rek na teatrih nacionalnih manjšin, o tržaškem in tuđi lit-vanskem gledališču pišejo evropski strokovnjaki in kritiki. Revija prinaša informacijo o predstavah, ki so v medijski špici, ali se sele pripravljajo. V tem času je Evropa skozi Evromaske lahko prebrala recimo o treh slovenskih temah - o tržaškem gledališču, o gledališču Glej ter o Janiju Kovačiču. Po-vsem zgrešeno bi se bilo prepustiti želji in predstavljati kar največ informacij o dogajanju v slovenskem teatru. Ubrali smo drugačno pot, izbrali inte-grativen model - hkrati z vso robo iz Evrope, ponujaš tuđi informacijo o svojem gledališču. Vsak prispevek o tem je imel sijajen odmev, zadovoljen sem. Tuđi zato, ker smo se in se borno tuđi v prihodnje izogi-bali pastem, v katere je sicer tako lahko pasti: Dušan Jovano-vič na primer ne bo objavljal, kaj režira, slovenski kritik ne bo ocenjeval slovenske gledali-ške predstave, pač pa se to pre-pušča tujim kritikom; in ti pri-
hajajo v Ljubljano."
SHŠi se tako neromantično; zbrali ste kapital, uresničili idejo o evropski gledališki reviji, ki je sijajno sprejeta, govorite pa o trgu, marketingu, poslovnih zvezah. Mar ni kultura nad tem vzvišena, saj gre za kulturo, mar ne?
"V Evropi je tuđi gledališče posel kot vsak drug. Pri nas ne,
tu je vse drugače. Revija Evromaske pač mora tuđi na trg kot vse drugo. In zakaj ne bi šla? Od vseh najslabših komunika-cij na svetu je trg še najmanj slaba komunikacija. Tuđi z dobrim blagom je težko prodreti. Koliko naših blagovnih znamk je uveljavljenih na zunanjem trgu? Enostavno nismo teh pra-vil vajeni, ker smo razvajeni. Kar poglejmo, koliko progra-mov je že propadlo, ker so bili subvencionirani. Če se neki kulturni program tako zavaru-je, da ima ćelo desetletje zago-tovljeno eksistenco, nujno propade, ne glede na to, kaj počne. V gledališču je na srećo le bilo toliko konkurence med re-žiserji, med avtorji, med gleda-lišči, da je teater po neki Čudni volji preživel. V tujini imajo drug sistem. V Nemčiji ima na primer njihovo nacionalno gledališče prav tako subvencijo, vendar ne za program, pač pa za vstopnico. Slaba predstava, ki se ne prodaja, gre s programa, zanjo pač ne dobijo subvencije. To je krut, tržni sistem subvencioniranja. Netržni pa je šlepa ulica, uničevanje kapitala, dela, znanja..."
So torej Evromaske projekt za evropski gledališki svet, v ka-terem naj bi se znašlo tuđi slovensko gledališče, kjer se zadnje čaše tuđi veliko prijetnega doga ja?
"Drži. Samo, da je ta pot 'dolga runda'. Jasno mora biti to, kar slovenskim gledališčni-kom niti približno ni jasno, to sem spoznal po vrsti nenaklonjenosti v naših gledaliških krogih. Če se neko naše gledališče ne najde v reviji Evromaske, že misli, da imamo pri reviji neke čudne kriterije. Kriterije res, toda to so evropski gledališki kriteriji. Enostavno se jih je treba držati, ali pa takoj zapreti trgovino. Spodrsljajev, če bi pisali o predstavi zaradi predstave, ne pa, ker je nekaj posebnega in tuđi prav je, da jo vidi kritik evropskega ranga, ta gledališki svet ne dopušča in ne odpušča. To ni stvar mojega okusa, pač pa stvar kriterijev evropskega gledališkega sveta. Če si privoščiš malce privatizacije, adijo kredibilnost revije. Nihče več nam ne bi verjel, nas jemal resno."
Najbrž vam bo kar treba ver-jeti. Končno ste najbrž človek, ki je na Slovenskem ustanovit največ revij in morda Evromaske tuđi nišo zadnja, pri kateri ste sodelovali?
"Morda, ne vem, zagotovo pa sem sodeloval pri većini revij, ki so jih potem tuđi ukinili. V Mariboru sem sodeloval pri ustanovitvi revije Svet, ki so jo ukinili. V Ljubljani sem se pri-kljućil Besedi, te nisem ustano-vil, pa so jo ukinili. Bil sem pri Reviji 57, pa so jo ukinili. Zra-ven sem bil, ko so ustanovili Perspektive, te so tuđi ukinili. Bil sem pri ustanavljanju pred-hodnika Problemov, bivše Mladine. No, ustanavljal pa sem tuđi Oder 57, Opekarno, Men-torja, Maske - izkušenj več kot dovolj. Toda vse to so bile organizacijske in tuđi drugaćne izkušnje, ki pa segajo samo do meje in niti centimeter dlje. Evromaske imajo drugačen in daljši domet. Uresničiti ga pa ni tako enostavno."
Cenim Milana Jesiha
Kaj pa vas sicer prav zdaj zanima v slovenskem gledališču?
"Gledam vse zanimive predstave. Med dramatiki mi je všeč Milan Jesih, posebej še njegov En sam dotik: to je prava čehovljanska literatura. Sem velik ljubitelj Cehova in za Jesiha bi lahko rekel, da je naš Čehov. Ko sem predstavo gle-dal v Mariboru na Borštniko-vem srečanju, sem bil očaran in obenem besen, ker je predstavo žirija povsem spregledala. No, vsi so takrat videli le Fausta. Tuđi Pandur mi je všeč in Faust tuđi. Moram pa seveda reci, da mi je bližja Jesihova dramatika kot pa Faust. Ko že omenjam Fausta - Pandur je s tako postavitvijo Fausta rešil neko enigmo: postavljati Fausta, kot ga sicer poznamo, je nesmisel. Zato je prevrednotil sistem, vrednote je postavil drugam, v naš sodobni čas, ikonografijo pa obdržal. Zame je glavna oseba v drami Margareta, ona je nosilec vsega dogaja-nja. Faust pa je reva, v Pandur-jevi interpretaciji je dobesedno odmrl. Problem tega, zlasti pa evropskega sveta je v tem, in tu se strinjam s Šeligom, da je moški princip, princip volje, moči, šel v maloro. Ženski princip, ki je v bistvu princip življenja v najbolj žlahtnem po-menu besede, je prevladal, ženska, Margareta, pa je bivanje."
Vedno ste imeli posebno pri-jazen odnos tuđi do alternativ-nega gledališča?
"Edini pravi alternativni teater pri nas je Gledališče Ane Monro, vse drugo je pod vpra-šajem. Kaj je alternativni teater zame? To je teater, ki na visoki profesionalni ravni razvija svojo poetiko. Med profesionalni-mi teatri je to skoraj nemogoče, ker tam prevladuje nad vsem produkcija, ker pač mora, produkcija kot princip. Bistvo al-ternativnega teatra pa je, da igralci in režiser razvijajo svojo avtopoetiko, to je poetiko vsega ansambla. V profesional-nem je to nemogoče, ker mora-jo igralci igrati toliko in toliko
različnih avtopoetik, režiserji režirati toliko različnih avtor-jev itd. Profesionalni teater je sposoben maksimalnih dosež-kov, največje kvalitete, onemo-gočeno pa mu je pravo alternativno dejanje."
Od teatra absurda naprej
Kakšen pa se vam zdi trenutno obraz slovenske dramatike?
"Razvoj slovenske dramatike je predvsem razvoj v estet-skem smislu, na gledališče namreč gledam izključno kot na estetski fenomen. Moje gledanje se v tem izrazito razlikuje od razmišljanj Tarasa Kermau-nerja in njegove analize predstavljene na okrogli mizi ob Tednu slovenske drame v Kra-nju. Kermauner gleda na dra-matiko kot na politično zavest, na teater kot politikum, kot polis, kjer se najbolj izraza zavest Slovencev, hkrati pa se politizira. Moram poudariti, da je bil moj konflikt z obstoječim prejšnjim režimom, z družbo, s politiko predvsem strokoven, to je bil konflikt stroke, konflikt literature z obstoječimi po-litičnimi standardi. Na svoje delo pri'gledališću gledam kot na razvoj estetike od prvih za-četkov pri Odru 57 pa do tako imenovanega postmoderniz-ma; čistega političnega teatra je bilo izredno malo. Začel sem s teatrom absurda, to je bila čista estetska forma, ki me je opajala tako pri Ionescu kot pri Beckettu, nadaljeval pa z novim realizmom, hiperrealiz-mom, modernizmi... Estetika sama na sebi seveda ni eksi-stentna, ima še druge plasti, idejno, politično, saj zraste v določenem okolju. Toda literarni teoretiki naj bi se ukvar-jali z estetike, ne pa z ideologijo in politiko. Če berem dramo, me zanima po svoji estetski plati, zato sploh umetnost na svetu je, in sele potem se da še kaj drugega odkriti v njej. Odklanjam zato vsako analizo, če ni predvsem estetska."
Zelo ste povezani z gledališ-čem, z dramatiko sploh, toda pred kratkim je izšla vaša nova knjiga, ne pa kakšna nova dra-
ma. Morda pripravljate kaj*6 vega?
"Pri    Mladinski    knJlglki s0 pravkar izšle moje novele, K^ pravzaprav starejši teksti, dal pa sem tuđi rokopis no knjige Zdaj, ko je nova ojw Ne, ne gre za politiko v w sednem   smislu.   UgotoviIP sem, da sem napisal Pra kJ prav teatrsko zgodbo. ^'A,.;;. zgodba za teater, pri moji k j^ gi pa se je pokazalo. Zato   ^ napisal tuđi dramo, PoC* ^ spravljam zraven, toda uP bil bom samo zgodbo, nič u . gega. Gre za snov, ki je v ®', čakala kakih pet, šest let, z^ mam pa obdobje nekako 1951 do danes. Vmes so sez» dile velike politične sp«""L be, toda te v bistvu nišo sp^. menile ničesar, v usodan »J v se to niti malo ne pozna,  ^ načinu življenja, v ničemer,  . se ne spremeni. Veliki fonj^ premiki se zgodijo, toda mem poteku sveta Pa, nl^v' memb niti za milimeter.     ' tem se tuđi s Kermaun« . strinjam. Kaj se sploh sp    0 nja? Nič, odnosi so taki, v> bili, iste so življenjske od ^ vedenjski vzorci, vse te. 'yra da je predsednik vlade se   . tuša.  Idejno  politični p'    a zem se dogaja, ampak sain k. površini, socialna mikr0 ^ tura pa je nedotaknjena, kot prej, podedovani sisten dalje."
Se pravi, da P<*e'K ostaja pisec dram, p*seC $ nov, ne glede na to, kako.,Q\ spreminja, če se spretnih• ^ knjigi novel, ki so Pravkf 0^ ste izjavili, da je to stog ^ boljše kot vse drugo, *fl^| kasneje napisali. 2daj ,? skoraj ne pišete več, iawi'
"Zdaj objavljene nove!« ^ napisal, ko sem bil star i- -malce naivno je bilo še tis ^ sanje, toda čar je tuđi v te ^j novelami se kasneje n:3tj ukvarjal, ker jih je težko P c in ker sem potem piša' t romane. Če se hoćeš V° l&iV nu posvetiti noveli, je f,re.jLtfi>' menjati ves 'pisateljski ' "fjgti mentarij, se temeljito uK ^. z novo obliko, da nastan ^ kaj, s cimer si zadovolje^' ^ jemlje čas. Tega Pa r mam."                              y.
BOŠTJAN GUNČAR: OTOK ZALJUBLJENIH 1
!S^M^marca1991
KMETIJSTVO
UREJA:CVETOZAPLOTNIK
21. STRAN  ©©m®&»IEIIGLAS
bitnice na kmetijah
Po enajstih letih nov katalog turističnih kmetij
! v katalogu je tuđi 27 kmetij z Gorenjske.
m   SlovJ*"8' ^" marca " Ko so se na občnem zboru Zadružne zveze
mi!  Gristi «? ^ločll' za ustanovitev agencije, ki naj bi poskrbela, da bi
je■'  Bia i    •   ^e na^'' Pot ^o •tmetU» pravočasno zvedeli, kar jih zani-
oi   đ(>Pust"Sl .lah^° vnaprej rezervirali prostor, kjer bi želeli preživeti
10    so si • v Je„k''a Pot **° uresničitve zamisli še precej dolga. Kmetje t  i« bil       ŽC neka^ iaSa žeieli a8enci|° za kmeiki turizem, toda ko re   leže °    **» Pfevzeti ustanoviteljstvo in prispevati ustanovitvene de-
11   'UrijS° Se 0("°č>li 'e najpogumnejši in tišti, ki agencijo za kmečki *   tiin^L118'''''0^ PotreDUJeJ°- Triinpetdeset kmetov, lastnikov turili'  in Zv    metii' osem kmetijskih zadrug, Zadružna zveza Slovenije Ini   ^ini C2a nran''no kreditnih služb Slovenije, je na ustanovni skupih   *aČeinoverri')ra 'ani ustanovilo agencijo Vas, ki je 1. februarja letos re   Cent* delovat'' Pred kra*kim Pa je skupaj z zadružno zvezo in s
,   pubrv* Za tur'st'^no m ekonomsko propagando ter ob pomoči re-
4   KostiS     sfkretariatov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za
ii   kinetr      in turizem ze »dala nov katalog slovenskih turističnih
so  (ni JJ Z naslovom "Počitnice na kmetiji - vrnitev k naravi na son-
\       strani AIp".
talo ^0Ve.niJ> so podoben ka-|etj8 izdali že pred enajstimi
'UrisrV-'em so Predstavili 173 je | ll^nih kmetij, v novem jih
Prekn-    ZakaJ v PrimerJavi s
lilai <r tako mal0' Je P°Jas-|L»airektorica agencije Mojca
I Cf\ Povedala JC da so kimt • Se ukvarJajo s kmeč-tazafl2mom' mora''sam' P°/ Pravi' nekaJ zanimanja in pri-
njih sti za t0' da bi biIa iata]Va kmetija predstavljena v
bila °8U' Ta P™pravljenost ni siro»,P0vezana s finančnimi vati n ireba Je bil° le Posredo-som iSke ° kmetiJj's PodPj-'Dani člt1' da se bodo še naJ-8a) l leta (P° iz"du katalo-Diq ''Varjali s kmečkim turiz-da 'ln z dokumenti dokazati, nOst registrirani za to dejav-di t,"lz .^taloga so izpustili tu-letnSf-1'^' ki se "kvarjajo z iz-raj) ti     tunzmom> in bi že za-
k»talo a     Jsodil<:v dr.u8ačen
"jimi ^' pa tud' sicer Je med
Uepri "ekaj slabo urejenih in
ranje             za Javno Pr°Pa8i-
H JI?'»Javčar' direktor Centra f«Bahrf ° in ekonomsko pro-lici Si pri Gospodarski zbor-'aioo OveniJe, je dejal, da je ka-Haj astovka» ki lahko prinese
°betav            ' v sicer ne Preveč
«log „.° Mistično sezono (ra-
«Me „',Zal"vska vojna, ampak ^il1??)* razPrtije). V svetu *» PoL .,lj narašca snimanje tosei nikovanJe na kmetijah, Ski tur!c^kazal° tudi na berlin-r|««čni borzi, na kateri bi
Agencija Vas se ukvarja predvsem s prodajo zmoglji-vosti turističnih kmetij v Sloveniji, sicer pa posreduje informacije in rezervacije tudi za turistične kmetije v drugih deželah, organizira počitnice in potovanja za kmete, strokovne izlete in obiske kmetijskih sejmov. Kmetje, ustanovitelji agencije, imajo določene ugodnosti: plačujejo nižjo provizijo, imajo prednost pred ostalimi pri prodaji zmogljivosti in pri sodelovanju na sejmih, popuste pri turističnih storit-vah agencije. V agencijo se bodo lahko vsako leto (po zaključnem računu) vključili novi kmetje in kmetijske organizacije, o visini deleža pa bo odločala skupščina agencije.
kataloga skorajda zmanjkalo. Kot je povedal Rudi Tavčar, se katalog po vsebinski in oblikovni plati lahko primerja s po-dobnimi v Avstriji, Italiji, Nem-čiji in drugod v Evropi, ne pa z naklado (20 tisoč izvodov), ki gre drugod v stotisoče in milijo-ne.
V Sloveniji se še nismo odlo-čili, kakšne kmetije borno razvijali - samo velike ali tudi majh-ne, na katerih bi poleg glavne imeli še dodatne in dopolnilne dejavnosti, je na novinarski kon-ferenci ob predstavitvi kataloga
Katalog predstavlja - kot smo že zapisali - 72 slovenskih turističnih kmetij, med njimi tudi 27 z Gorenjskega, največ z okolice Bleda, Bohinja in Radovljice, iz škofjeloškega hribovja ter pretežno iz hribovskih predelov kranjske in tržiške občine. Dvaind-vajset kmetij sprejema goste vse leto, pet le v določenem času. Največ ležišč (nad dvajset) imajo Florjan Slatnar (Ambroz) iz Ambroza pod Krvavcem, Jože Soklič (Povšin) s Sela pri Bledu, Matevž Debeljak (Podmlačan) z Jarčjega brda, Irena Skuber (Makek) z Zgornjega Jezerskega, Ivanka Frelih (Tominc) z Brezij, Matej Demšar (Žgajnar) iz Zaprevala in Pavel Dolenc (Tavčar) iz Četene ravni. Na šestih kmetijah oddajajo skupno enajst aparmajev, ležišč prve kategorije (sobe s kopalnico in straniščem) je 26, od tega jih je osem na kmetiji Matevža Debeljaka na Jarčjem Brdu. Na štirih kmetijah je gostom na razpo-lago tudi kmečka hiša, na eni tudi kamp. Na sedmih kmetijah nudijo gostom polni penzion, na vseh ostalih le polpenzion ali le nočitev z zajtrkom. Na vseh kmetijah, ražen na dveh, sprejmejo, da jim gostje pomagajo pri delu, na polovici kmetij imajo za goste tudi otroške igrišče, na osmih so tako gostoljubni, da so pripravljeni sprejeti pse in mačke tudi v nišo... Med 27 predstavlje-nimi kmetijami sta dve nad tisoč metrov nadmorske visine -Ambroževa (Florjan Slatnar) iz Ambroza pod Krvavcem in Ti-čeva (Jože Meglič) iz Potarjev.
dejal Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in poudaril, da iz tega izvirajo tudi nihanja pri pospeševanju kmečkega turizma. Največje razvojni zastoj je bil v času od 1982. do 1988. leta, predlani in lani so bile možnosti za vlaga-nje spet nekoliko boljše, kako pa bo letos, pa se še natančno ne ve, ker proračun za zdaj še
Letos bo začel veljati pred leti sprejeti pravilnik, da na kmetijah ne bodo mogli več oddajati ležišč tretje kategorije (brez tople vode). Ker bi s tem odpadla kar petina ležišč, velja načelni dogovor, da pretirana strogost ne bi bila dobra v primeru, ko gre za urejene kmetije, kamor turisti ne glede na standard radi zahajajo. Kar pa zadeva vlaganja, pa bo republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej namenjal denar le za gradnjo sob prve kategorije, pri obnavljanju pa bo pogoj preureditev najmanj polovice sob v prvo kategorijo.
Mojca Krašovec, direktorica agencije Vas: "Pri nas je še presenetljivo dosti ljudi, ki sploh ne vedo, kaj je kmečki turizem. Nekateri nas spra-šujejo, ali bodo morali na kmetijah, kamor bi sicer radi odšli na dopust tudi dela-ti, ali bodo zato, ker bodo pomagali, imeli zastonj hrano in podobno."
ni sprejet. Leo Frelih meni, da po razpravi na skupščini ni po-vsem prepričan, da bi lahko sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko kaj več denarja namenil za dodatne in dopolnilne dejavnosti.
Po podatkih, ki jih je naved-la Milena Kulovec iz kmetijske svetovalne službe, je v Sloveniji 96 kmetij, ki oddajajo skupno okrog 1200 sob za prenoče-vanje. Po nacrtu je predviđeno še okrog 2000 novih ležišč, približno pol jih je že v gradnji, nekateri pa še vedno čakajo na obljubljena nepovratna sredstva oz. na ugodnejše posojilne možnosti. • C. Zaplotnik
^^^ G   0   Z   D   N   0 1IT11 GOSPODARSTVO
qT   ^ n-Ml.o.
^^stilolastnikomgozdov
PrehranSn°V' doP'sa sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in Sredstev    epublike Slovenije od 1. 1. 1991 dalje ne zbiramo več kupne ^ 2a gozdnobiološke in tehnične naložbe, zato so od-Cene za glavne gozdne lesne Hlodovine smreke, jelke I. kvaliteta 1.809,05 din/m3 II. kvaliteta 1.457,22 din/m3 Cei,,,                    "I- kvaliteta 1.108,53 din/m3
IUl02ni les smreke, jelke
I. kvaliteta 783,00 din/m3 II. kvaliteta 626,40 din/m3 CSri                     "I- kvaliteta 463,70 din/m3
H ne ve'iajo 2a obeljen les. * Nl0d°vina bukve
I- kvaliteta 1.332,14 din/m3 I- kvaliteta 1.143,18 din/m3 v te                    '!'• kvaliteta    837,29 din/m3
Vrie gozdn6S|tilu navaiam° odkupne cene samo za nekatere gla-daije odVne lesrie sortimente. Opozarjamo, da kot doslej še na-stavcev (h' ^)emo vse gozdne lesne sortimente iglavcev in li-ničr>i les i °              celul°zni les, jamski les, drogove, ostali teh-
Ceriah dihtProstominski les> Informacije o tekočih odkupnih 2. Les     Dlte na sedežih gozdnih revirjev.
ŠČih Nat;VTnešLema °b kamionskih cestah in na zbirnih skladi-
Pri °dkumfŽ'ih po9°Jev prodaje slabših sortimentov bodo imeli 0|)žih sortime          tiSt' lastniki' ki Predhodno ne bodo izločali
n° 9osnnHarlelSa v Predvidenem roku 30 dni daje jamstvo Gozd-°bene                    Kran''
!!'*' 9ojitvenV^lČamo tiste lastnike. ki sami ne nameravajo nare-de|a Po velia?        V sv°Jem gozdu, da proti plačilu izvršimo ta aciie na Hm tT1 ceniktJ. o čemer lahko dobijo nadaljnje infor-na sedežih gozdnih revirjev.
Strokovna služba GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ
^---------------------------
Predlog zakona o zadrugah (2)
Delavci tudi
v upravnem odboru
Kranj, 12. marca - Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, klub delegatov Stranke demokratične prenove, Zadružna zveza Slovenije in še več zadrug je predlagalo, da bi v zakon o zadrugah uvrstili tudi doloČbo, po kateri bi lahko Člani zadruge postali tudi v zadrugah zaposleni delavci; veliko pa jih je bilo tudi drugačnega mnenja in so dali predlog, da naj bi že zakon izključil možnost, da bi delavci lahko postali tudi člani zadruge. Predlagatelj se je odlo-čil za to, da naj bi to vprašanje urejala vsaka zadruga posebej v zadružnih pravilih, ki so obvezni del ustanovitvenega akta in jih lahko sprejema (in spreminja) le občni zbor.
Veliko je bilo tudi pripomb na to, kako v zadrugah zaposlenim delavcem zagotoviti so-delovanje pri upravljanju. Da ne bi krnili pravic, ki izhajajo iz gospodarske demokracije, in ker gre za pravno praznino, so v prehodnih določbah predvi-deli začasno rešitev, po kateri bodo delavci imeli pravico, da v zadrugi oblikujejo delavski svet in da izvolijo določeno šte-vilo svojih predstavnikov v upravni oziroma nadzorni odbor.
Predlog zakona o zadrugah tudi ne upošteva predloga Mercatorja, d. d. Ljubljana, da bi lahko tudi tišti, ići nišo člani zadruge, imeli delež(e) v zadrugi, in sicer deleže, ki bi jim po eni različici ne dajali pravice upravljanja, ampak le predno-stno pravico do dela presežka, po drugi pa pravico soupra-
vljanja s pravico do udeležbe pri presežku. Ker je bojazen, da bi s takšno določbo y zakonu upravljanje v zadrugi lahko delno ali povsem prešlo na nečlane, kar bi bilo v nasprotju s temeljnimi zadružnimi načeli, so takšen predlog zavrnili.
Predlog zakona določa, da lahko član zadruge postane vsak, ki podpiše pristopno izjavo, ta pa mora vsebovati zne-sek in število zadružnih dele-žev ter izjavo, da so mu znane določbe zadružnih pravil o jamstvu. Članstvo v zadrugi preneha z izstopom, izključitvi-jo, s smrtjo ali s prenehanjem zadruge. Razloge, zaradi katerih je mogoče člana izključiti iz zadruge, določajo zadružna pravila; ne glede na pravila pa je mogoče izključiti tistega, ki ne izpolni obveznosti o plačilu deleža. • C. Z.
Prva razočaranja
"Ko mije oblast podržavila gozd, semjih imel štirideset, zdaj sem že v letih, še kar pri zdravju, pa vendarle nisem prepričan, če se bom še lahko kdaj sprehodil po njem. Kar se je zgodilo, nisem mogel preboleti, vedno sem potihem le upal: morda, nekega dne, ko se bodo čaši spremenili..."
Čaši so se že spremenili in se še spreminjajo - hitro, tako hitro, da jim je težko slediti. Ko predvsem preprosti Ijudje po-slušajo razprave pa tega in onega, ki sta si povsem različna v stališčih, so zbegani in ne vedo več natančno, kaj se bo zgodilo, kaj se bo iz vsega izcimilo... Bo oblast res popravila krivice?
Čeprav zakon, tako kot je napisan in predlagan, ne bo sprejet, ampak bodo zanesljivo potrebni nekateri popravki, so prvi, ki so slepo verjeli obljubom o materialnem in moralnem popravljanju povojnih krivic, že razočarani. Le kako ne bi bili? Na predvolilnih zborovanjih so poslušali, kako bo nova oblast popravila tudi krivice, storjene slovenskemu kmetstvu z bolj ali manj prisilnim združevanjem kmetijske zemlje za družbena posestva; zdaj, v razpravi ob osnutku zakona o denacionalizaciji, ki naj bi bil pravna podlaga za vračanje podr-žavljenega, zaplenjenega ali kako drugače krivično odvzetega premoženja, pa se morajo spet zadovoljiti z obljubami, da krivičnih arondacij ne bodo popravljali z zakonom o denacionalizaciji, ampak z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki ga bo sele treba spisati. Kmetje, ki so arondacije občutili kot "veliko boljševiškoprevaro" injo občutijo še zdaj, se zato že sprašuje-jo, ali ne bodo že prej nove volitve, morda tudi nova vlada z novim programom...
ln drugi primer, ob katerem bodo nekateri močno razočarani. Demos je pred volitvami obljubljal, da bodo kmetje dobili nazaj zemljo, ki so jo bolj pod prisilo kot prostovoljno dali za protokolarni objekt Brdo, minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnatpaje na pogovoru o denacionalizaciji v sredo v Radovljici (ne da bi vedel za krajevne Demosove obljube) povedal brez ovinkarjenja, da kmetje nimajo kaj pri-čakovati, ker so za odvzeto zemljo dobili odškodnino ali na-domestno zemljo in ker gre za čas (po 1958. letu), na katerega se zakon ne nanaša. # C. Zaplotnik
MEŠETAR
Koliko je treba odšteti za kmetijski reprodukcijski material v trgovini Kmetijske zadruge Bled na Prešernovi cesti na Bledu?
vrsta materiala                                                      enota (y d|n/^
pesni rezanci                                                       kg          3,20
koruza (v vrečah)                                                kg         4,65
krmila za kokoši NSK                                         kg          7,10
krmila BEK                                                        kg          5,80
pšenična krmilna moka                                       kg          3,40
semena (v vrečkah)                                            kos        10,00
semenski krompir desiree (uvoz)                          kg        22,20
Po koliko je kmetijski reprodukcijski material v trgovini Prešeren v Gorici pri Radovljici?
vrsta materiala                                                      enota       t cf.na,
(v din)
krmila za krave KJ-18 (Škofja Loka)                     kg          5,10
krmila za krave KJ-18 (Č)                                    kg          4,80
krmila za prašiče BEK 1                                       kg          5,60
krmila za prašiče BEK 2                                      kg          5,50
krmila za kokoši nesnice NSK                             kg          5,80
krmila za kokoši nesnice NSK (Č)                        kg          5,20
bro-štarter                                                          kg          6,70
bro-finišer                                                          kg          6,50
TL-štarter                                                           kg          5,70
TEL-pit                                                              kg          5,20
pesni rezanci                                                       kg          2,90
sončnične tropine                                                kg          4,00
mešanica žit                                                        kg          5,30
koruza v vrečah                                                   kg          3,90
pšenica                                                               kg          5,40
bovisal                                                             5 kg        55,20
bovisal                                                           10 kg       101,60
bovovit                                                           10 kg       100,00
kostovit                                                           2 kg        42,00
semenski krompir desiree (prva množ.)                 kg        16,00
semenska koruza mirna (uvoz)                             kg        87,50
semenska koruza 312 in 318                                 kg        89,50
semenski jari ječmen                                           kg        10,00
semenski jari oves                                               kg          8,70
umetna gnojila NPK 13-10-12                         vreča       195,00
umetna gnojila NPK 15-15-15                          vreča      245,00
umetna gnojila NPK 27-30                              vreča      260,00
umetna gnojila KAN                                       vreča       190,00
dvobrazdni obračalni plug                                 kos  17.065,00
cepilec                                                              kos    5.890,00
sadilec krompirja                                              kos  13.528,00
enobrazdni plug                                                kos    4.500,00
Starosvetne šege, navade in modrosti
Jožef lep, kmet vesel
V nedeljo bo godoval sv. Jedrt (Jera), v torek bo Jožefo-vo. Jedrt (ponavadi ga upodabljajo v nunski obliki in s palico, po kateri plezajo misi) je, kot piše Niko Kuret v knjigi o staro-svetnih šegah in navadah, znanilec spomladanskih del na pro-stem. Kolovrati morajo v kraj, sicer misi pregriznejo niti. Na Jezerskem pravijo, da "naj se na sv. Jedrti dan na njivah ne dela, sicer misi napadejo pridelek", drugod, da "kolikor ima ovca o sv. Jedrti jesti, toliko ima krava o sv. Juriju."
Jožefu se priporočajo rokodelci, zlasti drvarji, mizarji, kolarji in tesarji pa tudi zaročenci in zakonci, ki so v družin-skih težavah, v skrbeh za otroke, v stanovanjskih stiskah. Na Jožefovo so obrtniki nehali delati pri luči, zato so se tega ne-kdaj še posebej veselili otroci, ki so morali držati lojenke ali trske. Jožefa povezujejo tudi z vremenom. Takole pravijo: "Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo." Pa tudi: "Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen."
mmM&m&'GLAS 22. stran
SPORTINREKREACIJA
UREJA:VILMA STANOVNIK
Petek, 15. marca
1991
Kolesarskemu športu se pišejo boljši čaši
Naši vrhunski tekmovalci na kolesih Bianchi
Krško. 13. marca - Potem ko je zadnja leta kazalo, da naši kole-sarji še dolgo ne bodo u jeli svetovne elite, letošnje razmere v tem športu dajajo upanje. da se tuđi vrhunskemu kolesarstvu pri nas obetajo boljši čaši. V državi, predvsem pa v Sloveniji, je vse več ekip z dobrimi tekmovalci, predvsem pa je kar nekaj mladih tek-movalcev. Velik strošek za vse ekipe prav gotovo pomeni nakup najkvalitetnejših tekmovalnih koles. Zato so tekmovalci in vodstva klubov z veseljem sprejeli ponudbo priznane italijanske firme Bianchi, ki je v sodelovanju s krškim podjetjem DELTA TE-AM podarila našim najboljšim in najobetavnejšim tekmovalcem svoja najnovejša tekmovalna kolesa.
2e uvodne dirke letošnje sezone za lovoriko poreške Riviere do-kazujejo, da je trenutno v Jugoslaviji kar nekaj klubov, ki so s svo-jimi ekipami potencialni kandidati za zmage na domaćih in med-narodnih dirkah, cilj vseh boljših tekmovalcev pa seje z dobrimi rezultati uvrstiti v ekipo za svetovno prvenstvo in izpolniti olimpijsko normo. Nova spodbuda za boljše nastope pa jim bodo od da-nes naprej gotovo tuđi najsodobnejša kolesa Bianchi, ki jih je dobilo kar 22 tekmovalcev iz petih klubov. Med njimi tuđi štirje iz kranjske Save: Marko Polanc, dobitnik zlatega Rogovega kolesa kot najboljši kolesar lan.ske sezone. Igor Bertoncelj, član mladinske državne reprezentance in dvakratni balkanski prvak v ekipni vožnji v članski konkurenci, Aleš Pagon, zmagovalec več enodnevnih dirk doma in v tujini, tuđi ćian državne reprezentance, ki je uspe-šno štartal v letošnjo sezono, in Tomaž Poljanec, član mladinske državne reprezentance in kandidat za svetovno mladinsko prvenstvo v ZDA.
Marko Polanc, kolesar kranjske Save, je eden od dvaindvajsetih tekmovalcev, ki je dobil najsodobnejše kolo bianchi. Veliko sreče in tekmovalnih uspehov je njemu in vsem ostalim našim kolesar-jem zaželel nekdanji svetovni prvak Felice Gimondi. Foto: V. Stanovnik
Kot so na slovesni tiskovni konferenci v Krškem povedali predstavniki firme F. I. V. Edoardo Bianchi, bo leta 1995 ta v svetu znana in priznana firma proslavljala 100-letnico, samo lani pa so prodali kar 580 tisoč koles. Njihova najpomembnejša tržišča so ZDA, Nemčija in Avstrija. S svojim proizvodnim programom koles znamk Bianchi. Legnano, NTH. Chiorda, Wolsit in Touring pa želijo biti tuđi na jugoslovanskem tržišču, zato sodelujejo s podjetjem DELTA TEAM, ki ima v svojih prodajnih programih kar 70 različnih modelov koles Bianchi. DELTA TEAM svoj prodajni program (tuđi motorna kolesa YAMAHA) dopolnjuje s kvalitetni-mi oblačili, čeladami, obuvali, očali in ostalo kolesarsko opremo, konsignacijsko skladišče pa ima v Krškem. Še posebej pomembno za Gorenjsko pa je, da bo prodajo in servis koles Bianchi v krat-kem prevzel tuđi nekdanji kolesar in trener Save Bojan Udovič, ki ima v Prebačevem pri Kranju novo športno trgovino U - sitem.
Ob slovesnosti v Krškem je glavni trener kolesarjev Save Matjaž Zevnik povedal, da mu je zelo všeč poteza tako DELTA TEAMA. ki je bil tehnični pokrovitelj kot firme Bianchi, saj je v težkih ćasih, ko se tuđi v športu srećujejo s pomanjkanjem denar-ja, zelo dobrodošla vsakršna pomoč, še posebej pa so seveda veseli najsodobnejših vrhunskih tekmovalnih koles. • V. Stanovnik
Športno plezanje
Mladi za Pokal Slovenije
Radovljica, 10. marca - Končano je tuđi drugo tekmovanje Pokala Slovenije za mlade plezalce, ki je bilo na radovljiški umetni steni. Tekma je pri vabila veliko število gledalcev, nastopilo pa je več kot sedemdeset osnovnošolcev iz štirinajstih slovenskih krajev.
Rezultati: cicibanke: 1. Blažka Klemenčič, 2. Sandra Kirbus (oba Škofja Loka); cicibani: 1. Domen Perat, 2. Ranko Glavende-tič (oba Radovljica) in Aleš Sedovšek (Škofja Loka); mlajše pionirke: 1. Maja Koselj. 2. Lenča Gradišar, 3. Dunja Černigoj (vse Tr-žič): mlajši pionirji: 1. Jure Burjak, 2. Ervin Malovašič (oba Žiri), 3. Dejan Prelnar (Jesenice) in Luka Ropret (Tržič); starejše pionirke: 1. Martina Čufar (Mojstrana), 2. Sandra Kostovski, 3. Nina Orehar (obe Kranj); starejši pionirji: 1. Tadej Malovašič (Žiri), 2. Željko Kobal (Most na Soči) in Anže Šanca (Radovljica). Nasled-nja tekma bo 30. marca v Kamniku.
Nuša Rom ih
Šah
Ekipno šahovsko prvenstvo Gorenjske
Kranj, 9. marca - V soboto, 9. marca 1991, je bilo na osnovni soli Stane Žagar v Kranju ekipno prvenstvo Gorenjske v šahu. V konkurenci starejših pionirjev je nastopilo 9 ekip. Zmagala je ekipa osnovne sole Stane Žagar iz Kranja (Adi Džuzdanovič, Peter Kovačič. Klemen Klavčič, Igor Nonne). pred ekipo osnovne sole Padlih prvoborcev iz Žirov in ekipo osnovne sole Gorenjskega odreda iz Žirovnice. Prvouvrščena ekipa se je uvrstila na slovensko prvenstvo.
Med mlajšimi pionirji je nastopilo pet ekip. Zmagala je osnovna šola Prežihov Voranc z Jesenic pred osnovno solo Lucijan Seljak in Malija Čop (obe iz Kranja).
Pri mlajših pionirkah so sodelovale tri ekipe, razvrstile pa so se takole: zmagala je prva ekipa osnovne sole Prežihov Voranc /. Jesenic pred drugo ekipo in ekipo osnovne sole Simon Jenko iz K ra nj a.
Med starejšimi pionirkami se je brez konkurence uvrstila na slovensko prvenstvo ekipa osnovne sole Prežihov Voranc z Jesenic.
Aleš Drinovec
Kegljači Triglava imajo še veliko načrtov
Nujna je obnova kegljišča
Čeprav zadnje leto ni med najuspešnejšimi sezonami Kegljaškega kluba Triglav, pa se ni bati za usodo tega vse bolj priljubljenega športa. Med tekmovalci je namreč vse več mladih.
Kranj, 12. marca - Letošnja kegljaška sezona sicer še ni končana, vendar so se člani kegljaškega kluba Triglav iz Kranja v torek zbrali na kegljišču, pregledali opravljeno deio v zadnjem letu in si zastavili nove cilje. Med tekmovalnimi cilji je ponovna osvojitev re-publiških naslovov tako ženske kot moške ekipe, nič manj pomemb-na pa ni vzgoja mladih tekmovalcev. Zavedajo pa se, da bo to zelo težko doseči na dotrajanem in zastarelem štiristeznem kegljišču, zato je njihova največja želja ob praznovanju 40- letnice popravilo in dograditev kegljišča.
Vabila, prireditve
Prvenstvo vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije v teku na smučeh -
To nedeljo, 17. marca. bo na Rudnem polju na Pokljuki republiško prvenstvo strokovnih kadrov v teku in drsanju na smučeh. Tekmovanje bo v prostem slogu na razdaljah 10 kilometrov za ženske in starejše moške ter 20 kilometrov za mlajše moške kategorije. Šlarta bo-sta skupinska, tako moški kot ženske pa bodo tekmovali v treh sta-rostnih kategorijah. Prvi trije iz vsake starostne skupine bodo prejeli kolajne SZS. Prijave bodo organizatorji sprejemali me 7. in 9. uro v brunarici na koncu vojašnice. Pričetek tekmovanja pa bo ob 10.30 uri. Tekmovanje bo združeno tuđi z odprtim prvenstvom ljubljanskih občin v teku na smučeh in na njem lahko nastopi vsakdo iz ob-močja Slovenije. Tekmovalci bodo nastopili v sedmih starostnih sku-pinah, tekli pa bodo na 10 in 20 kilometrski progi. Tuđi za to tekmovanje bodo prijave sprejemali od 7. do 9. ure v brunarici. • J. Pavčič
Hokejska sobota v Kranju - Na drsališču PPC Gorejskega sejma se jutri, 16. marca, obeta zanimiv hokejski dan. Že dopoldne se bo začel turnir mlajših pionirjev, na katerem bodo sodelovale ekipe KAC iz Celovca, Slavije iz Zaloga, Zagreba iz Zagreba in domačega Triglava. Tekme se bodo predvidoma igrale od 10. do 17. ure. Vrhunec dneva pa bo večerna tekma med ljubljansko Olimpijo in novim Triglavom okrepljenim z igralci iz ČSFR, ki bodo v prihodnji sezoni zaigrali za kranjski klub. Večerna tekma se bo začela ob 18. uri, kot pravijo pri Hokejskem klubu Triglav, pa bo prav ta tekma morda prelomnica v kranjskem hokeju. • V. S.
Muflonov smuk na Kriški gori - Planinsko društvo Krize prireja v nedeljo, 17. marca, ob 10. uri na Kriški gori XI. Muflonov smuk. Tekmovanje bo za vse starostne kategorije. Prijave bo sprejemala komisija na dan tekmovanja do 9.45 ure. Trije najboljši v vsaki kategoriji bodo prejeli odličja, vrsta lepih nagrad pa caka tuđi izžrebane tekmo-valce. Prevoz smučarske opreme iz Zavetišča v Gozdu do koče na Kriški gori bo zagotovljen. • I. Likar
Nogometaši Živil Nakla gostijo ekipo Nafte - Kijub temu da so nogometaši Živil Nakla dobro igrali v prvem spomladanskem kolu so ne-srečno izgubili z ekipo Slovana. To nedeljo, 17. marca, ob 15. uri pa na domaćem igrišču gostijo ekipo Nafte iz Lendave, ki je v prejšnjem kolu premagala ekipo Medvod. Začenja pa se tuđi spomladanski del v OČL - zahod. Triglav gostuje pri Brdih, Jesenice pri Braniku, Sava pa igra doma ob 15. uri proti Proletovcu. V slovenski mladinski ligi igra Britof ob 13. uri doma z Železarjem, v II. SML igra Triglav ob 13. uri z Medvodami, Jeseničani pa gostujejo. V gorenjski ligi se prvenstvo pričenja prihodnjo soboto. • D. Jošt
Svečana podelitev priznanj Borisa Ručigaja - Zveza telesnokulturnih organizacij obćine Kranj pripravlja danes, 15. marca, svečano podelitev priznanj Borisa Rućigaja za leto 1991. Plakete bo prejelo sedem v minulem letu najuspešnejših kranjskih športnikov in športnic, enain-trideset pa jih bo prejelo značke. Svečanost bo ob 18. uri v prostorih občine Kranj. • V. S
Športno društvo vodovodni stolp vabi v svoje sekcije - V okviru športne-ga društva Vodovodni stolp deluje večsekcij: kegljanje, balinanje, šah, streljanje z zračno puško, košarka, vaterpolo in šah. Vsi športni-ki, ražen strelcev in šahistov, so starejši. Ob bližnjem krajevnem prazniku pripravljamo tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki bo 21. marca. Na njem bo nastopilo 22 ekip iz različnih podjetij, Zveze borcev, vojašnice Stane Žagar ter naši naši člani od pionirjev do čla-nov. V športnem društvu bi želeli svoje aktivnosti še bolj razširiti in popestriti, zato vabimo vse krajane, da se nam pridružijo. Vsak pone-deljek ob 17. uri smo v naših prostorih v vrtcu Janina, kjer dajemo vse informacije. • Jože Zagore
Rokometašice Kranja gostijo Trešnjevko - Rokometašice Kranja, ki se čvrsto držijo na sredini lestvice v II. zvezni rokometni ligi to soboto, 16. marca, ob 17. uri v dvorani na Planini gostijo ekipo Trešnjevke. Rokometaši Preddvora doma gostijo ekipo Drave, rokometaši Šeširja pa gostujejo pri ekipi STT Rudar. • V. S.
Predavanje Viktorja Koširja - Planinsko društvo radovljica vabi na planinsko predavanje Viktorja Koširja z naslovom S poti po domovini. Predavanje bo v OŠ A. T. Linharta v Radovljici v petek, 15. marca, ob 19. uri. • V. S.
Ženska ekipa KK Triglava je letošnjo tekmovaino sezono začela brez dveh prej ključnih igralk Zoretove, ki je prenehala tekmo-vati, in Šuštarjeve, ki je na po-rodniškem dopustu, malce težji pa je bil začetek sezone tuđi zato, ker se tekmovalke po zmagi v prvi slovenski ligi v sezoni 89/90 v kvalifikacijah nišo uspele uvrstiti med najboljše v državi. Kljub temu so jeseni končale tekmovanje na petem mestu leslvice, trenutno pa so šeste v prvi slovenski ligi. Uspeh pa je dosegla mlada ekipa, ki je na republiškem prvenstvu osvojila tretje meslo.
Tuđi moška ekipa kegljačev Triglava ugotavlja, da letošnja sezona ni tako uspešna kot prejš-nje, saj je ekipo po neuspešnih kvalifikacijah za prvo zvezno ligo zapustilo kar šest članov. Pomlajena ekipa je kljub temu lani zasedla sedmo mesto in se obdržala v prvi slovenski ligi, kjer se ji letos obeta uvrstitev med četnim in šestim mestom. Zelo zadovoljni pa so v klubu z mladinsko ekipo, saj so mladinci postali ekipni prvaki Slovenije, med posamezniki pa sta prvo in drugouvrščena. Več mladih tekmovalcev se je uvrstilo na državna prvenstva in po besedah Vinka S im novca, ki vodi moško ekipo, je prav vzgoja mladih kegljačev ena najpomembnejših nalog naših klubov, ki obeta kvaliteto in razevet tega priljubljenega športa. Kot je slikovito dejal tre-
V moški ekipi kegljačev Triglava igrajo: Karei Boštar, Vane Oman, Janez Luzan, Tomaž Oman, Vinko Cvi^ Vinko Šimnovec (vodja), S'fl' ne Potočnik. Janko Karun, Samo Vehovec. Miso Beber, Boris Nadižar in Boštjan Mihelič. V ženski ekipi so tekmovalke: Ema Zajc, SiW Fleischman, Nataša NeP"' žlan. Marija Cej, Zdenka Gašperlin, Hermina Langer-hole, Slavka Pire, Milena Rj; stič. Slavi Glivar, Stanka *l; rant in Mojca Cof. Trener)' Miran Štucin. Za mladinsko ekipo igrajo: Marko Oman< Damjan Hafnar, Jernej Po-točnik in Boris Vehovec, & pionirsko pa: Fedja Besic* Dejan Zajc, Iztok Župan. Borut Šturm, Boštjan Žalo-kar, Iztok Omejc, Jure br\ žen, Boštjan Žvanud, Torna Žvanud in Damjan Škrjan<-: Trener je Janez Lužan. EKi^ po pionirk in mladink sestO' vljajo: Andreja Ribič, SiM^ na Radosavljevič, Anrila j feragič, Mojca Jerala, l^a Eržen in Denisa Seferagrt-
ner ženske ekipe Miran '".j za kranjsko kegljanje *se „t^-ne drži več, da je to šport  °a^ ženih športnikov", saj je vse   , mladih tekmovalcev. ki jih vZL jajo v klubu. Med njimi je P . gotovo   treba   omeniti   P.1.0"  r. Dejana Zajca, ki je republiš*1 P vak v svoji kategoriji.           , *
Kot   je   povedal   preds*" kluba Milan Vehovec, bodo «l desetletnico kegljanja ProslaVn;r. li jeseni s priložnostnim tur jem in izdajo brošure ter pod j^_ vijo priznanj tekmovalcern W gljaškim delavcem. • V. St« nik
Steza motokrosa v Podljubelju ostaja
Kandidati za evropsko in svetovno prvenstvo
Tržič, marca - Golo pobočje motokrosa v Podijubeiju kar pr   ^ moti stranko tržiških Zelenih in so predlagali, da bi stezo "^"Vjje predstavniki AMD so prepričljivi, da bo steza v prihodnje se D" uporabljena.
Izvršni odbor AMD Tržič je predlagal, da bi na občinski     j„ ustanovili  koordinacijski odbor v sklopu Športne zveze Trz| AMD Tržič z namenom, da bi v prihodnje organizirali večje ' membnejše prireditve na tem prostoru. Avto moto društvo je z     j. resirano, da bi vsaj enkrat do dvakrat na leto na tem prostoru °r^:ejo zirali večje športne prireditve v motokrosu. Za letos napoveOU () kandidaturo za organizacijo Evropskega prvenstva, za prihodnj     ^ pa ćelo svetovnega prvenstva v motokrosu. Prostor je PT'iVnerey,\tP'i za drugačne športne in kulturne prireditve. za množična P0' sfi-srečanja. Predstavniki AMD so potarnali, da ima društvo težav ^j nanciranjem dograditve brunarice na prireditvenem prostoru, podjetja nimajo več denarja, da bi jim dobrovoljno pomagala- r ^ tako pa nima denarja TKS. Vsekakor pa bo treba najti denar,      ^ Tržič izbran za katero večjih mednarodnih prvenstev v moto ^j. saj bi prav takšna prireditev dala novih možnosti za uveljavite ča v športnem turizmu. • D. Dolenc
i
Rekreacijsko tekmovanje
Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela je ob 8. ^.^, pripravila na Pristavi rekreacijsko tekmovanje v vožnji z zrac mi. Med ženskami je bila prva Alika Koblar pred Rosvito LiP.   n in Šonjo Noč, pri moških Janez Kejžar, drugi je bil Sebas• if Smolej, tretji Rudi Noč, v dvojicah pa sta zmagala Rosvita Lip in Svarun Mencinger. • D. S.
Zimske športne igre                                                   .t
Tržič - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi lViU v sodelovanju s Športnim društvom Lom pod Storžičern pr * ^ |<i prvi dve tekmovanji izmed treh v letošnji zimskih športnin_ie s\c^ štejejo tuđi za točke v Delavskih špsrtnih igrah 1990/91.. ,sank:1' in upokojenci iz Tržiča so se pomerili v tekih na smučeh |p ^jlis nju, sodelovalo pa jih je nekaj več kot 50. Obe tekmovanji s ioah Py Grahovšah v Lomu, najboljši po posameznih starostnih skup so bili:                                                                                   . v0 uP'r
Tek na smučeh: ženske nad 50 let: Cilka Ribnikar (Drusi |e,. kojencev); od 35 - 50 let: Magda Menegalija (Peko DS); đ° (pe^ Mari Rozman (Peko DS); moški nad 50 let: Janez Ambro* ^n DS); od 40 - 50 let: Nande Kramar (Peko DS); od 30 - 40 ^q\!V' Rozman (GG TOK Tržič); do 30 let: Franci Žnidarič (Pe*0 ekipno: Peko DS.                                                                      up0^
Sankanje: ženske nad 45 let: Francka Klemenc (Društvi ^.^v jencev); od 30 - 45 let: Vilma Rejc (Peko SS); do 30 let: Lidi.H ^f \ žič (Peko Obutev); moški nad 60 let: Franc Globočnik (DrU,(). M'1 ,• kojencev); od 50 - 60 let: Janez Meglič (SGP Tržič); od 40 - ? ^ \& Česen (Rog Cevarna); od 30 - 40 let: Albert Perko (BPT): ° _ ( Marko Meglič (Peko Obutev); ekipno: Peko Obutev.            j 0e
RadsportFABJAN,
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BEUAK
TREFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ZELEZNIŠKE POSTAJE)
MERKUR
YU NORDIC SKI POOL
1 I >fj^J5- marca 1991
OBVESTILA, OGLASI
23. STRAN   C^IJS»S2!GLAS
^S^AVTOMOBILOV A\w IA\       D.O.O. ŠKOFJA LOKA t6l: 064/6315tl    ^^^^ <s*'W   "'^.gs-v         fax: 064/631511
^RODAJA RABUENIH AVTOMOBILOV  I
•  posredovanje pri prodaji in nakupu avtomobilov
•  ocenitev avtomobilov
i jej- čas: od 8. -13. ure in 15.30 -19. ure.
i   s°uQta: Od 8 rin \? urp
n--« . oa b. ao \£. ure                    tej. 064/631.51,
' IZBRALI SO ZA VAS
V prodajalni MERKUR
na Koroški cesti 1 v Kranju,
so v teh dneh pripravili posebno ponudbo.
Izbirate lahko med 30 različnimi vrstami
KLJUK, ŠČITOV in ROČAJEV za vrata.
odrobnejše informacije do-DllePnprodaja!cihvMerkur-|evi trgovini na vrhu Jeleno-Ve9a klanca ali po telefonu
(064)26-461
^delek okovje
m^r^/^šS^       Tovarna obutve PEKO TRŽIČ
^^m^^^HssSm        Ste Marie aux Mines 5
razpisuje naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VOĐENJE TEP ORODJARNA, VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA
Pogoji za sprejem:
- dipl. inženir strojništva,
- dipl. inženir elektrotehnike
- dipl. organizator dela in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu
- izpit iz VPD
- šola za poslovodne kadre
- aktivno znanje tujega jezika
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-nju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Go-renjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mines 5. O izbiri borno kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat.
MIZARSTVO OVSENIK
Jezerska c. 108 c, Kranj, tel.: 064/35-770
Sprejemamo naročila za
SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ.
Ponovno imamo na zalogi
KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE - hrast
Obiščite naš razstavni salon, lažje se boste odločili!
Podjetje ORPO d.'o. o. KRANJ
vabi k sodelovanju organizatorje in programerje, ki bi želeli izdelovati programe v Clipperju in za mrežo.
Če imate svoje aplikacije, bi jih lahko združili za skupni nastop na trgu. Vztrajnim sodelavcem borno pomagali tuđi pri nadaljnjem razvoju in izobraževanju. Pisne ponudbe na naslov: ORPO d. o. o. Organizacija poslovanja Kranj, Pot na Jošta 17 ali Vrečkova 6.
LTH - OL               ■    a    ■           ._-_-_ r^i
Vincarie 2                 I"T*l"|    dp IzfclTVJL po
64220 Skofja Loka
Licitacija osnovnih sredstev:
Izklicna cena:
1. Tračna žaga za les ARSENIJE SPAS1Ć Zaječar, tip AS 345, 3 kW, 1. 1983
40.000,00 din
2. Skobelni stroj za les - poravnalka, ARSENIJE SPASIĆ Zaječar, tip AS 501, 4 kW, 1. 1977
38.000,00 din
3. Skobelni stroj za les - debelinka, ARSENIJE SPASIĆ Zaječar, tip AS 610, 5,5 kW, 1. 1976
55.000,00 din
4.  Krožna žaga za les, tip ATOM, 4 kW, Ogrodje in miza je-klene litine, dodatki za vrtanje in frezanje
25.000,00 din
5.  Mizarska delovna miza                                     800,00 din
6.  Delovna miza - ključavničarska                      2.000,00 din
7. Strojna pila BREVETATA typ OPUS, 1. 1962
10.000.00 din
8. Tlačna posoda - hidrofor »TOPLOVOD«, prostor. 3000 lit., del. tlak 5 bar
7.000,00 din
9. Tlačna posoda - hidrofor »ZOKIL«, št. 9929, prostornina 3000 lit., del. tlak 6 bar
7.000,00 din
Licitacija bo dne 19. 3. 1991 ob 13. uri v prostorih Vzdrževa-nja. Ogled osnovnih sredstev 19. 3. 1991 od 11. do 13. ure. Licitacija je pisna v zapetih ovojnicah. Oddaja ponudb 19. 3. 1991 do 13. ure.
Ob oddaji ponudbe obvezno plačilo 10 % varščine od izklicne cene. Na izklicno ceno se plačajo davščine po zakonu. Dražba bo opravljena po sistemu »ogledano - kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupee mora blago plaćati in odpeljati v roku 3 dni.
— NOVO V TRGOVSKEM CENTRU NA DETELJICI!-----------------
'mPOrt Export,d.o.o..Tržit        "vTM^^         "    Min. Maricet
*Oroska 26, 64 290 Trzic            ^-q^^5^_             Ste Mane aux Mines 15,
fax  064 52-079                      -I '" |M| P|E i K g S~|                tel.: 064/50-439
o06V°6o^             MOŽNOST NAKUPA
1ft^1o^        o^              NA6-MESEČNI
„o^V-  t^K^l^f     ^°eP*V^           POTROŠNIŠKI
^*\ti^O^.^°^O1$^?\#&1d& ^         in za vaše najmlajše KOLESA BMX 20 ^      Gv   SS^ ^ s^?V^v cp*                 • za plačilo.na 2 čeka - 2.390,00 din
|l^^^^                                                                    • za takojšnje plačilo - 2.100,00 din
kiub46ofcnos
^ lender^jfou^
Program                                                       j
Jp^ELOTNO MUSKULATURO                                 |
KBOLJŠAPREKRVAVITEVTELESA                               '
I             ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15. KRANJ
^^^__                                                     064/28-323
jLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO!
TfiCOViMA
50NŽHICA
HAHEMJEHAVRTitKARjEM


«.3S.od   AOh-A^
jx»RQDoiLi u?! mmc\   j^
^JMSMOTEHGLAS   24. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 15. marca
1991 ete
PREMAGAJTE SI VINO SVOJEG A OKOLJA
m %
^Storite korak, ki ga že dolgo /   odlašate.
V Merkurjevih prodajalnah smo do 20. marca za 20 % znižalicene:
—  barv,
—  lakov,
—  razredčil in kitov. Znižanje velja pri nakupih nad 300,00 din za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug.
KOLIČINE SO OMEJENE!
Trgovina GOGALA Maistrov trg 12, Kranj
(poleg mlečne restavracije)
- čistila in čistilni pripomočki
- pralni praški detergent za ročno  . pomivanje posode
in mehčalec že od 15,00 din dalje (lastna embalaža)
Del. čas: do 12. ure in od 14. do 18. ure
u.iub4hAu\ixj
U SISTEM
TM0VMA-SĐMS
Bojan Udovič Prebačevo 51. tel.:36-434
-  kolesa Benotto
- servis koles
-  oblačila za kolesarjenje
-  pokali, medalje
VIDtt
TRGOVINA
Reševa 14, Kranj -Primskovo
PONUDBA
•  GUMBI • SUKANEC
•  ZADRGE • GOBELINI IN ŠE, IN ŠE
Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure
NUDI: 3 TENISKA IGRIŠČA
UMETNA PLEXI PAVE PODLAGA MOŽNOST IGRANJA VSE LETO, TUĐI V VEČERNIH URAH, KER SO IGRIŠČA OSVETLJENA
BIFE
IZPOSOJA LOPARJEV, ŽOG,COPAT
IZPOSOJA GORSKIH IN BMX KOLES
ŠAH
IGRALA ZA OTROKE
REZERVACIJE IGRIŠČ PO TEL. 064/45-080
KONKURENČNECENE! PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
l ŽIVILA [
obtakojšnjem             /V
p[a£f/iu___________^* JjL;      .x
(po predračunu)      '/*f^£
-------------------------■%%!
Posebna                 «,: Ifs^ hff
.H^-—.^^vSii*
potekalaćo        'fy$S*  .
24jnarc3jetos^ ^t?^
y                  brezplačno^____________
---------1V£TO^NJH__
-' ■ u                                                                    -——
\             ^        —-T~T^^^B       Blagovmce.Ljub/jana,
^m © metalka V     M_aVj<anv!!i___-----------
i    *TrLh£a ljudi sposebnimimerili.                            fSmartinSKa 152. ^'a 8>'
>»   —------------------                         oomžale, Kope^^_______
X@&^

31 fetek 1C
- |C^£_marca 1991
MALI OGLASI, OGLASI
25. STRAN    ®@®ISSWE2GLAS
jjLlOCLflSI
! H1 27-960 JjestaJLfll6
t^-_^__^                                   34M
J^L^^abjenih BETON-iega D„5SALCEV, potrebni manj-»Sni PpaBvila !n 2 k°sa ročno iz-.fa,J GRABENI DVIGALI. z ^^omotorjema.^
en PL4"' letnik 1952. obno-leli Dr.'tlorn ali brez in rezevnimi ^!^JBJ55-584           3592
S\ty ^EOREKORDER Sam-6-8671 ?■ star 8 mesecev. «• ^-^ilSjjre dalje            3613
»6doaTD4 Sla Star TRAKTOR Tor-|rat>ennT    Mirko Žuran,  Hudi
^£I[!!JLg57-364   3627
'^?FT\d/Vt:O.metrsko   BRANO   in
J^^Zj^i         3635
W^°RE™RDER, star 6 ^J»j5J01.zvečer    3637
N S'adalno PRIKOLICO, ori-■i, PrOHn9er' 25-kubična, sila-Nšo«la^ al' zamenjam za g^OgVgTS-iea          3672
«linan | A.RAT za menjavo gum Vi bglna. Gosteče 8, Škofja
b^iHjgL            36?3
Keyboards, synthesizer - Yamaha,
Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki
j£l  mikrotoni-kitare-koncertne in
•^&g&^*     električne Vamaha, Aria, Shiro,
^flffJB^     Blokflaute Moeck. flavte Vamaha
/                         Velika izbira-nizke cene
Celovec, Burggasse 23, tel : 9943/463-57991
KSnoP0MIVALNI STROJ s R*g£H^40-366     3922
!>J cfc*"'   PAJK   in   dvo" lCerklip   RAČALNIK-   Velesovo C^l~-_________        3693
b a^fDVJGATo Hiab, pro-Il42     2amenjam   za   les.   "»
i    ^—-—-_____________3725
?VoKopv'e.čni NAKLADALNIK, I^XE£ DN - 14, primeren 5*3 daanje gnoja  in  lesa. «
fc—-——__.             3?54
fe?-»P3ftdn2 barVnl TV- ekrari
i^-^i3!^^      3776
S^fft^5*™ 3-etažno > in%TDEAVrtl'ivo PEČ za Piš-122-949    ROJ 2a mletje mesa. Nd^prr-r---_________3795
^,9 NAKUDALNO PRIKOLI-^A3tiljJL_       3808
\M. DisSjALNiKČommodo: '?ša sk TNIK in.TISKALNIK !*78 bKo>"aj nerabljeno ■» >r^2---.______3817
JM27 Xl- Cena 2.000,00 din. ■» ^--------______________3822
o^g* Kranja z
fonstržnaredna
siS"e Ponudbe KfealNTERFILM
Sov°6 cS,LTIVAT0R-   K^n, ^^  °- ^erklje, <© 42.503
K.      n'Vlseln.ca 13,Zg. Gor-
JTrj^^od^Sencur 3862 ^3        Prodam   poceni.   ^
S^baT^fv-AT-_____H5?
^ r Po *elć„     Akvar"arin, Go-
^$eva 7Tadm CenL Jank0-! %Ec^^i-      3876
^^r^iZill__3884 —-—________38&5
ROBINSON clubTRŽIČ
tel.:52-266
PANASONC! Prodam tržno zani-miv kovinski artikel, z oblikovnim orodjem in materialom, ki se upo-rablja v telefoniji ter TELEFAX PANASONIC 120 B, brezžlični TELEFON PANASONIC in telefonski APARAT PANASONIC - vse novo. "S* 36-408                                 3885
Barvni TV Gorenje, star 1 leto in pol, prodam. ® 36-889            3950
B TV Gorenje, 67 cm, telepilot, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. -5B183-462                         3957 Tristranski SKOBELNI STROJ Le-dinak, odsesovalno NAPRAVO, ter nov LIST premera 300 za cirkular, ugodno prodam, flf 79 563      3963
Prodam čelni NAKLADAČ Hiko ČTN 850, nerabljen. Poljče 1, Be-gunje                                        3974
Prodam rabljen ŠTEDiLNIK, HLA-DILNIK in ZAMRZOVALNO OMA-RO. -g 28-375 popoldan          3978
Ugodno prodam starejši barvni TV. <B> 83-834                           3985
Prodam dobro ohranjen GLASBE-Nl STOLP Sanvo 2 x 50 W, z zvočniki in GRAMOFON Nordmende. ■» 43-117,Janez                      3692
Prodam 2 novi Iskrini VRTALKI, 30 odstotkov ceneje. Uf 33-798   3923
Prodam STROJ za obdelavo krom-pirja, rau kombi sistem - komplet. ®49-250                                  3941
Prodam trobrazdni PLUG - obra-čalnik 14 col, Regent Saturn III. « 49-250                                  3942
Prodam barvni TV MONTREAL, ekran TOSHIBA <g 631 -784
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam 18 m DIMNIKA Schiedel, premera 13 cm. flp 622-956_____________________3523
Oddamo stresno KRITINO Kikin-da; po dogovoru. ® 26-414, popoldan                                           3634
Prodam 150 kosov stresne OPEKE trajanka, bobrovec, armaturne MREŽE, 6mm in bel jedilnr KROM-PIR.Zg. Bmik30, Cerklje           3657
Prodam LADIJSKI POD, smrekove PLOHE, deb. 5 cm, smrekove LE-GE, dim. 8 x 16 x 8 m, rabljene LE-GE, dim. 12 x 12 m, rabljene DE-SKE, deb. 25 mm, železni POD-BOJ, dim. 70 x 240 cm, betonsko ŽELEZO, premera 7 in 10 mm, ELEKTROMOTOR, 3.7 kvV, 900 obratov na min. KABEL PGP, dim. 4 x 2,5 kvad. mm in vse DELE za Z 750. 9 802-534_____________3665
Prodam rabljena OKNA in VRATA. g 622-855__________________3705
Prodam PUNTE za "šolanje" in ra-bljena VRATA, g 34-660        3720
Prodam približno 400 kom. nove stresne OPEKE Kikinda - 272, nov pretočni nizko montažni 10 I BOJLER ter pripadajočo mešalno BA-TERIJO.g 48-575___________3738
Prodam 3-delna GARAŽNA VRA-TA, dim. 2.00 x 2.40 m. & 41 -441
ROBINSON dub TRŽIČ
tel.:52-266
Bti
dvorana PRIMSKOVO -KRANJ
sobota, 23. marca 91, nastopa BOŽIDAR WOLFAND WOLF __Pričetekob21. uri.

Oddamo več reklamnih vitrin v notranjosti kluba.
Inf. tel.: 52-076
ali 52-266______
Prodam 9 kosov OKENSKIH KRIL, dim. 140 x 90 cm, starejša. Uf 50-852___________________3790
Nova 3-slojna OKNA, prodam po ceni 2-slojnih oken, dim. 100 x 220 cm, 140 x 140 cm in 180 x 140 cm ter 2 kosa 100 x 140 cm. Krnica 43, Zg. Gorje   _________________3807
Gradbeno BARAKO poceni prodam. ^ 620-346                         3880
Prodam silikatno OPEKO - belo. •Gf 42-673___________________3967
IZOBRAŽEVAN]E
POUČUJEM   in   PREVAJAM   itali-jansko ter angleško. ® 22-317 ____________________________3798
KUPIM__________
Kupim ZAJCA ovnača, za pleme.
'St 66-900_____________      3621
Kupim industrijski ŠI VALNI STROJ Singer ali Hoff. Franc Ko-rošec, C. XXXI. divizije 136, Žiri, ^ 691-097________________3626
Kupim MOTOR za Z 850. « 65-092___________________3658
Oljne SLIKE starih (starejših) slo-venskih mojstrov in neobaročne STOLE, kupim. ® 061/223-957
________________________3712
Stare KOZOLCE iščem in eventu-elno odkupim. Lahko tuđi delno uničeni.it 77-278                   3714
Kupim borove PLOHE, deb. 50 mm. <g 43-007                         3804
Kupim 1 teden starega TELIČKA simentalca. Pintar, Sv. Duh 7, Škofja Loka, <gf 631 -993          3824
Kupim smrekove in bukove VEJE. Šifra. VEJE_______________3860
Kupim LATE za kozolec. Grogova 2, Naklo, <Sf 47-872                  3883
Kupim BIKCA Simentalca, težkega od 250 do 300 kg, za nadaljno rejo. g 41-315_________________3924.
LOKALI
V  turističnem kraju oddam v na-jem PROSTOR, velikosti 40 kvad. m. Šifra: LOKACIJA V TURIZMU
'______________________3598
V najem oddam PROSTOR, velikosti 150 kvad. m., primeren za razne obrti, g 57-541____________3690
Zasebno podjetje išče PROSTOR -TRGOVINO, za prodajo uvožene Hi-f i tehnike, g 25-307           3691
Iščem samostojni OBJEKT, za de-lavnico kovinske stroke, v okolici Kranja. jg 38-685       _______3715
SDJš "Boris Ziherl", Škofja Loka -"Športna dvorana Poden" ODDA-JA v najem štiri TENISKA IGRIŠ-ČA z bifejem, najprimernejšemu ponudniku. Dodatne informacije dobite na ® 622-460! Prijave sprejemamo do 22. 3. 19911     3799
V   najem  oddam  opremljen   GOSTINSKI   LOKAL,  ob  magistralni cesti, v Kranjski gori. Pogoj: odkup inventarja in nepremičnin - za dve leti. <& 88 261_____________3831
V Cerkljah na Gorenjskem vzame-me v NAJEM prostor za mirn obrt, od 25 do 30 kvad. m. <Jfr 57-910 _________________________3878
MOTORJI KOLESfl_________
Prodam KOLO z motorjem APN 6, letnik 1987. g 33-428_______3632
Ugodno prodam APN 6 S, tovarni-
ško nov. ^ 47-763_________3663
AVTOMATIK A 3 M, letnik 1984, prodam. ^ 21-524                  3756
Prodam MOTORNO KOLO BT 50, dobro ohranjen. Cena 7.000,00 din. « 67-324                                 3769
Prodam MOTOR Elektronic, letnik 1980. Andrej Pernuš, Črnivec 4, Brezje                                       3779
Prodam otroško KOLO  Kekec in
otroškl SEDEŽ za kolo, avstrijske
izdelave. Informacije na U 75-833
3793
Prodam     MOPED     Tomos.    ®
22-949-___________________3796
Za 1.000 DFM prodam Tomos AVTOMATIK. Ropret, Janeza Puharu-ja 2, Kranj___________________3800
Prodam dobro ohranjen BT 50 za
1000 DEM.-g 70-443_________3946
BT 50, ugodno prodam, cena po dogovoru. Pivk, <& 48-128 3947 ATX 50 C in registriran 14 M, ugodno prodam, g 34-622      3954
Prodam otroško KOLO ROG (5 prestav), za 1500 din in PONY KOLO, za 2000 din. g 40-668       3977
OBVESTILA
J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in au-
dio aparatov. g 39-886_______69
ŠIVALNE STROJE vseh vrst hitro očistim in popravim. Možnost tuđi poučevanja   o  delovanju  vašega stroja. Informacije na g 42-805 _________________________485
SELITVE IN PREVOZI do 3 t. g
50-908___________________2732
IZDELUJEM betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Na-
klo, g 48-542____________2758
VRTNICE, vseh barv, prodajam. Cena 30,00 din za kos. Mile Anto-nijević, Golnik 107, g 46-397 3058
IZPOSOJAMO stroje za globinsko čišćenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj,  I
■8» 33-666________________3176
Bližajo se prva spomladanska de- I la, zato svojo kmetijsko mehaniza- I cijo pripravite na vsakdanje delo,  I da v špici sezone ne odpove. Vsa  I popravila kmetijske mehanizacije I vam opravim na vašem domu hi- I tro in po solidni ceni. Če pa vam  I odpove avto na cesti, poskrbimo za prevoz in popravilo le-tega. g 620-700 ali 695-109, od 16. do 20. ure______________________3255
ROLETE: žaluzije tuđi Krpan, na-vadne in lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, montaža centralnih kurjav, popra- i vila in obnova rolet ter žaluzij. g 75-610___________________3274
Po ugodnih cenah prevzanriemo ZIDARSKA DELA: novogradnje, omete, izolacije, kanalizacije, dim-nike, adaptacije in drugo. ® 061/340-447_______________3568
RTV SERVIS Baltič, Sr. Bitnje 65, Žabnica - POPRAVILO vseh vrst TV, video in radijskih aparatov. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 9. do 15. ure ter od 17. do 19. ure in sobota, od 9. do 12. ure                                            3614
Povem Ti, kod si; razložim Ti pre-teklost in kaj Te caka v prihodno-sti. Pokličeš me lahko vsak dan na g 621-261, int. 342, od 8. do 22. ure - Dannv - Kaddv                 3667
POLAGAM    keramične   ploščice.
g 65-705________________3684
Strokovno OBREZOVANJE SAD-JA. g 75-689 Lubo, 24-410 Joži
________________________3744
Za hitro in solidno POPRAVILO -PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNI-KOV (plinski in električni del), BOJLERJEV in drugih gospodinj-skih aparatov, se priporoča: Servis gospodinjskih aparatov - Andrej Zepič, g 57-695 ali 57-727      3786
AVTOKLEPARSTVO - Sp. Otok 14/a, Radovljica, vam nudi KLE-PARSKA DELA, na vseh vrstah av-tomoblilov. Informacije na g 79-972                      _________3841^
RTV Servis ORBITER, Kert Janez vam nudi popravilo TV aparatov Gorenje, na domu in vgradnjo TE-LETEKSTOV, za 1600 din. Oprešni-kova 82, g 26-945 od 8. do. 16. ure                                                 3849
Odstopim vrstni red za AMC PO-SODO, 25 odstotkov ceneje. tf 44-591______________________3851
Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJAIN VITKOSTI!
Tel.:25-050
Servis gospodinjskih aparatov. Darko Župan, g 70-747, Se pripo-ročamo!                                        3854
Trgovina KMEČKI STROJ iz Škofje Loke, vam ponuja po NAJNIŽJIH CENAH CISTERNE CREINA, NA-KLADALNE PRIKOLICE Sip, rotacijske KOSILNICE in OBRACALNI-KE SIP, KOSILNICE BCS in Sokol 145, Tračne OBRAČALNIKE, TRO-SILCE Orjak, KIPERCE Tehno stroj, Čelne in zadnje NAKLADAL-CE Riko, Old in Hu 4, Pnevmatske SEJALNICE in PLUGE Old, it. Po-nudba rabljene mehanizacije ŠTO-RE 504, kiper PRIKOLICA 4 T,itd. Ponudba tedna: TROSILEC KAR-PAN 25 in sadilec krompirja SK 2. <3t 622-575                                   3873
OSTALO
Prodam presejano ZEMLJO g 36-738                                       3493
Zelo ugodno prodam kombiniran otroški    VOZIČEK    Tribuna,    g
36-045___________________3610
Prodam otroški kombiniran VOZI-ČEK in STOLČEK. g 35-207 3649 Prodam dobro obranjeno BRAKO PRIKOLICO, g 50-920            3694
Prodam TELEFONSKI PRILJUCEK v Trbojah. Moše 36, Smledik 3724 Prodam ČOLN Elan 401 T. g 79-062___________________3809
Prodam DRVA. Zalog 11, Cerklje ________________________3818
Prodam rabljeno barvno SALO-NITKOg 11-452__________3864
Ugodno prodam otrško OPREMO, dve POSTELJICI, kombiniran VOZIČEK tribuna, ciko VOZIČEK, Tai-ca... Ogled v soboto dopoldan. Sp.
Bitnje 6, Žabnica___________3877
Prodam HLEVSKI GNOJ. g~ 48-184___________________3973
Poceni prodam BOB"NE AMATI. g 66-678 po 16. uri                 3979
Prodam VIDEOREKORDER JVC, star en mesec v garanciji. g 35-438____________________
PRIDELKI_______
Prodam jedilni KROMPIR, MESO mlade goveđi in hlevski GNOJ. Rupa 11, Kranj, g 21 -071        3572
Prodam SENO. g 28-330       3668
Prodam SENO. Tenetiše 33, Golnik ___________________________3741
■nama
Vrtičkarji in sadjarji, čas je za spomladanska dela. Do 23. marca smo vam na oddelku posebnih prodaj pripravili posebej pestro ponudbo izdelkov
- vrtno in cvetličarsko orodje,
- škarje za sadjarje in vinogradnike,
- škropilnice,
- stiroporne in PVC lončke, I - semena,
! - gnojila.
| V akcijski prodaji tedna pa lahko kupujete ceneje: kekse, pecivo, kompot, fižol, sardine ter izredno kvalitetne uvožene tune v konzervah po 185 gr.
I   VELEBLAGOVNICA   llUIIlU   ŠKOFJA LOKA
Prodam semenski KROMPIR Dezi-re. -g 49-307, Ticar, Voglje      3743
Prodam kvalitetno SENO. Sv. Duh 41, Škofja Loka                        3750 Prodam KROMPIR za krmo. Pirih, Podbrezje 129, Duplje, ^ 70-057 ____________________________3767
Prodam SENO in kupim BIKCA simentalca, težkega približno 150 kg. 9 48-525_______________3771
Prodam 100 kg KORENJA. Preba-čevo 41, Kranj_______________3778
Prodam krmilni in jedilni KROMPIR igor. Sr. Bitnje 12, Žabnica ____________________________3812
Prodam več.ton SENA. Janez Glo-bočnik, Letališka 3, Voglje - šen-čur                                                 3820
Prodam OREH s korenino, premera cea 400 mm x 4 m. <Sf 10-236
3872
Prodam semenski KROMPIR jerla in desiree. Pipanova 24, Šenčur, ■S* 41-352___________________3919
Prodam semenski KROMPIR, uvoz 1990, elita, jearla in petland. "SP 49-250                                      3940
POSESTI________
V centru Tržiča prodam vrstno zidano GARAŽO, za gotovino. Šifra: SPREJEMLJIVA CENA              3609
Prodam PARCELO v Medilunu, 1.700 kvad. m. <g» 41 -087         3618
Prodam starejšo HIŠO z vrtom, v Voklem pri Šenčurju. Uf 41-644, popoldan                                      3629
Prodam ZAJCE, franeoski ovnači, za nadaljno rejo in 2 termoakumu-lacijski PEČI, 3 kW. « 631 -409
3678
Prodam 1-osni TRAKTOR Special, 4-taktni, bencinski, s snežno FRE-ZO, dvojno odcejalno KORITO, plinski ŠTEDILNIK (4 plin), dve CB postaji, z usmernikom in anteno. Anica Stele, Na Logu 19, Škofja Loka,<g 65-914_____________3709
1«         VELIKA IZBIRA __!!?        BLAGAJ N
SHk  SHARP    ~ S^šk TRIMMEL
/ JtMlfflSJ   BAHNHOFSTR. 55
CIRKULAR, večnamenski in VW hrošč, po delih, ugodno prodam. Cena simbolična!® 42-718    3751
Prodam nov ELEKTROMOTOR 7.5 kW, 1.457 obratov na min. in Multi JERMEN, dim. 6 x 90 x 5.335 mm ter Z 750 SC, letnik 1979, ćelo ali po delih. Vse 10 odstotkov ceneje. 9 44-113                                 3783
Prodam osebni avto ARO, tip 10 x 40, prevoženih 12.000 km, MOPED KTM Puch Mustang, malo rabljen, rezervna KOLESA, kompletna, za Lađo Niva, MOTORNO ŽAGO Stihl 045, nove sprednje AMORTIZERJE za Opel Ascono in benciski MOTOR 7 PS. ® 51-205                3833
TELETEXT GORENJE! Cena z ugradnjo 1600 din. Orbiter RTV Servis,Kranj, ® 26-945 od 8. do 16 ure                                            3848
SENČILA ĐLED
Partizanska 18 64260 Bled Tel.: 064/77-996
Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves iz uvoženih materialov v različnih barvah.
NOVO!
Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske markize vodene na alu vodilih in upravljane na monokomando!_____________________________
Zazidljivo PARCELO 450 kvad. m. in TRAVNIK 350 kvad. m. ob goz-du, sončna lega, prodam. ® 11-383 od 18. do 21. ure             3739
Prodam leseno, montažno, stoje-čo, GARAŽO. Jernej Bajželj, Šem-peterska 50, Kranj                       3839
Prodam sončno PARCELO ob as-valtni cesti, 10 km iz Kranja in Z 101, letnik 1985. » 35-543       3928
PRIREDITVE
GLASBO, HUMOR in ZABAVNE IGRE za ohceti, nudita glasbenika. ■S1 42-827                                     2674
RAZNO PRODAM
Prodam barvni TV Gorenje, starejši MOPED, PRIKOLICO Adira in VARILNI APARAT, g- 26-195 2936
Ugodno prodam kompletno KUHINJO, dolž. 3.30 m - možno na obroke, 380-litrsko hladilno ŠKRINJO in otroško POSTELJICO. Hribar, Zasavska 42/c, Kranj - Orehek 3656
Prodam 110 kosov MODELARNE-GA BLOKA, starejše avtomatsko MOTORNO KOLO ter VOLAN za golf GTI. "g 21-201_____________
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. ® 42-115        3723
Poceni prodam MOTOR Tomos 4,5 KM, električno motorno ŽAGO Sach Dolmar. ^ 25-132, popoldan
________________________3913
Prodam dva otroška VOZIČKA kombiniran in marela. Pegam, ^ 40-511_________________3949
Novo litoželezno KAD 165 cm, ugodno         prodam.          Ravnik,
«802-119                                3968
STAN- OPREMA
Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje in jogi POSTELJO 140x190. g 11-274                     3906
Zakonsko SPALNICO, dobro ohra-njena, ugodno prodam. « 79-841 ___________________________3710
Ugodno prodam DNEVNO SOBO. Trček, g 38-234____________3745
Ugodno prodam nova vhodna VRATA, širine 135 cm. Olga Mlinar, Moste 66, Žirovnica, ogled do 15. ure                                           3845 Prodam rabljen KAVČ in 4 FOTELJE, flf 75-935______________3900
Poceni prodam lepo ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. « 37-230 ___________________________3904
■" ■mmmmmm\GLAS 26. stran
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 15. marcaj^
Ohranjene kuhinjske ELEMENTE dolžine 5 m, s pomivalnim koritom in štedilnikom, ugodno prodam. «74-526, popoldan                 3943
Ugodno prodamo 5-delno OMARO.« 25919                          3548
Ugodno prodam rabljeno SEDE-ŽNO GARNITURO, kavč in dva fotelja. « 88-213, popoldan        3936
STANOVANJA
V  Kranju ali okolici vzamem v na-jem  2-sobno  STANOVANJE.  « 37-357 ali 33-357                       3488
Mlada družina z otrokom, išče STANOVANJE v Tržiču ali bližnji okolici.® 51-439                     3533
Prodam 1-sobno STANOVANJE, v Kranju. « 24-585 ali 620-701   3652
GARSONJERO, v Kranju, prodam. « 35-276, ob delavnikih, popoldan______________________3761
Pošten par, reden plačnik, vzame v najem 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO, v Kranju. « 22-277___________________3770
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Frankovem naselju - Škofja Loka ali zamenjam za 1-sobno stanovanje v Škofji Loki. « 633-542 3819 Mlada družina išče 2-sobno ali več sobno STANOVANJE, na relaciji Bled - Radovljica. Enoletno pred-plačilo. « 061/731-109            3856
Oddam SOBO v najem. Predplači-
lo. « 36-711______________3879
Zamenjam drulžbeni STANOVA-NJI, s telefonom in SATV (1-sobno stanovanje - 46 kvad. m., garso-njera - 30 kvad. m.), za veČje stanovanje na Planini II. ali Planini III. Šifra: ZAMENJAMO                3927
■ ® TOVOTA
■ ZEHENTHOFSTR. 26
Tfl  9943 4242-41310
• ^/SUBARU
Q  [ f-m *-J f-M
% PICCOSTRASSE 42
TU  9943 4?42 2B494
VARSTVO
V  popoldanskem času VARUJEM otroke, lahko samo občasno. « 25-701, zvečer                          3114
SUPER BABI! Ste službeno zadr-žani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne mo-rete nikomur zaupati varstva svojih otrok. Pokličite SUPER BABI. « 33-666________________3897
Iščemo VARSTVO za dva otroka. « 33-776 popoldne________3921
SUPER BABI! Ste službeno zadr-žani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne mo-rete nikomur zaupati, varstva svojih otrok. Pokličite SUPERBABI! 33-666                                       3981
VOZILA________
GUME Fulda 2000, 4 kose, skoraj nove, dim. 195 x 60 x 14, z litimi platišči, znamke MSW, spitz desi-gne, s ključavnico (BMW, Audi, Golf, Honda), zelo ugodno pro-dam. « 22-991 ali 45-341        1804
Prodam PASSAT Turbo diesel, star 1 leto in pol, dodatno opremljen in Z 101, stara 4 leta. « 41-488___________________3052
JUGO 45 Koral, letnik 1989, prodam. « 622-832                      3451
Prodam 126 P, letnik 1987, registri-ran do oktobra 1992. « 50-511 ________________________3538
JUGO 45, star 2 leti, prodam. «   ■ 39-087___________________3554
Prodam Z 101, letnik 1981, dobro ohranjena in 4 zimske GUME s platišči.« 33-127__________3556
Ugodno prodam LAĐO 1300, le-tnik 1985. Huje 2, Kranj             3570
Prodam ohranjeno in opremljeno Z 128, letnik 1985/86, 30.000 km, garažirana. Cena 60.000,00 din. « 25-026___________________3597
Ugodno prodam Z 101 GTL 55, le-tnik avgust 1986, lepo ohranjena, prevoženih 39.000 km in novo mi-zarsko KOMBINIRKO, šir. 20 cm. « 66-045________________3611
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Cena 4.800 DEM. Župan, Krnica 47, Zg. Gorje_________________36|2
Prodam OPEL KADETT, letnik 1976. Rajko Mrak, Mlakarjeva 17, Šenčur,« 41-713__________3615
Prodam ohranjen FORD ESCORT, metalne zelene barve. Cena 9.900 DEM. Koder, Selo 45, Bled      3616
Prodam   Z  750,   letnik   1983.   «
73-311_____________________36J2
Prodam JUGO 45 A, letnik julij 1986.« 51-049____________3620
Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Okroglo 1/a, Naklo, « 47-707___________________3622
GOLF diesel, S paket, letnik de-cember 1985, rdeč, kot nov, nujno prodam. « 82-485, Aleš          3623
Prodam OPEL REKORD 2300 diesel, letnik 1984 ali zamenjam za cenejši avto. Rolk, Dežmanova 3, Lesce                                       3624
Prodam R 4, letnik 1988, lepo ohranjen, dodatno zaščiten. « 25-314 ________________________3625
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1988. Cena po dogovoru. « 631-039 ________________________3628
Prodam Z 101 Mediteran, letnik ju-lij 1982. « 46-456, po 16. uri   3630
Prodam Z 750, letnik 1981, obnovljen. «66-858
Prodam Z 750, letnik 1981 in Z 101, letnik 1986. Ogled v petek in sobo-to. Rehberger, Šutna 78, Žabnica
__________________________3632
GOLF diesel, letnik 1988, registriran do 9. 1. 1992, 5 vrat, bele barve, 51.000 km, dodatno opremljen, kasko zavarovan, prodam. « 25-118, zvečer_____________3633
Prodam TOVORNI AVTO 307 D, vožen z D kategorijo. Franc Fister, Dacarjeva 33, Lesce                 3636
Nnjpomcmbncjši strokovni sejom v spomladi...
& GAST '91
KLAGENFURT/CELOVEC
od 16. do 21. marca  J
23. MEDNARODN1STROKOVNI
A V~Š~t"r I J S K I
S A L O N
AVSTRIJSKIH    VIN
zvezni vinski si:ji:m
hala 12
KlagenfurterMes.se Bctricbsgcs. m. b. II.
Vnlcntin-l.cilgeb-SiraOc 11
A-9021 Klngcnfurt
tel. 99 43/463/56 8 00-56
teleks 42226» km a
telefaks 99 43/463/56 8 00-28, 29
SEJEM ZA GASTRONOMIJO IN TURIZEM
... za holelirje in gostinec, iefe kuhinj in vodilne sodcluvcc v turizmu!
INFORMIRATI • PREVERI TI • PRIMERJATI- KUPITI!
odprt vsak dan od 9 do 18 ure!
POSEBNE RAZSTA VE ■ STROKOVNE PRIREUITVE
„ Vstopnice s popustom dobite pri Gorenjskem sejmu f Kranju."
REKAR
d. o. o.
Kranj, tel.: 33-085
MAZDA 323 MAZDA 626 DOBAVA TAKOJ!
Prodam R 5 Campus, letnik 1988. « 633-786_________________3638
Prodam LAĐO karavan, letnik maj 1989, 26.000 km. « 52-055      3639 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Žle-bir, Dvorje 12, Cerklje, « 42-109 __________________________3640
Prodam Z 101, letnik 1979, prvi lastnik, 69.000 km.« 37-197   3642
Obnovljeno Z 750, letnik 1979, pro-dam. « 633-742____________3643
Prodam neregistrirano Z 750 SC. « 79-966_________________3644
Prodam R 4, letnik avgust 1988. Frantar, Cesta II. grupe odredov 7, Cerklje____________________3647
Prodam Z 750, letnik 1979 in češki PLETILNI    STROJ.    Orehek,    «
12-118____________________3652
Prodam JUGO 55 Koral, star 2 leti. Cena 8.000 DEM. « 81-587, od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ali 81-323____________________3653
ŠKODO 105 L, letnik 1980, pro-dam. « 66-604, popoldan       3654
R 4 GTL, letnik 1989, bel, odlično ohranjen, garažiran, prodam. « 11-274____________________3659
Prodam 126 P, letnik 1982. Cena 1.000 DEM.« 36-356_______3660
Prodam LAĐO Samaro, letnik april 1987. Sušnik, Sp. Besnica 41, « 40-500                                         3661
Prodam Z 101, letnik 1982. « 24-451_____________________3662
Prodam dobro ohranjen AUDI 50 GLS, letnik 1977. Cena po dogovoru. Stane Dobravc, Češnjica 18, Sr. vas v Bohinju, « 721-010, do-poldan                                        3664
LAĐO Riva 1.3, letnik 1986, prevo-ženih 78.000 km, registrirana do novembra 1991, nujno prodam za 5.600 DEM v dinarski protivredno-sti. « 78-965, int. 232, od 18. ure dalje                                            3669
Prodam VW 1200, obnovljen. Cena po dogovoru. Informacije od 16. ure dalje. Vidmar, Gradnikova 2, Kranj                                           3670
GOLF JXD, letnik december 1986, registriran ćelo leto, prodam za 12.800 DEM. Jeraša, Stražiška 15, Kranj - Stražišče                        3671
R 18, letnik november 1987, registriran do novembra 1991, prevoženih 50.600 km, ugodno prodam. « 061/713-080_____________3674
Prodam KOMBI IMV 1600, letnik 1981, ohranjen. Cena 3.500 DEM. « 28-702_________________3675
Prodam LAĐO Samaro, stara 2.3 let. Ogled od 16. ure dalje. C. 1. maja 57, Kranj                            3676
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, 28.000 km, dobro ohranjen. Možna zamenjava. Cena po dogovoru. « 620-860___________________3677
Prodam FORD ESCORT, letnik no-vember 1982, metalne barve, odlično ohranjen. Cena 10.000 DEM. Ali zamenjm za cenejše vozilo (R 5 ali Golf).« 631-622_________3680
126 PGL, letnik 1988, prodam. « 23-885____________________3681
Prodam JUGO 60 Koral, letnik ma-rec 1990, registriran, ohranjen. « 73-520____________________3682
Z 750, letnik september 1983, 53.000 km, prodam. « 12-143, popoldan                                        3683
Prodam SUMBEAM TALBOT, le-tnik 1982. Cena po dogovoru. Brane Plestenjak, Šutna 43, Žabnica __________________________3685
Prodam JUGO 45, letnik 1989, garažiran, bele barve, registriran do februarja 1992. Cena 6.800 DEM
__________________________3686
Prodam R 4 GTL, letnik november 1987, lepo ohranjen. Cena po do-govoru. « 28-457__________3687
Prodam JUGO 45, letnik 1989. An-ton Pipan, Voklo 60, Šenčur, « 49-284____________________3689
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986.« 74-833_____________3695
JUGO 45, letnik 1989, dodatno opremljen, prodam. « 38-057, do-poldan                                        3696
Prodam VW hrošč 1300. Jereb, « 632-325____________________3706
Prodam VW JETTA, letnik 1981. Možna zamenjava za manjši avto. « 84-714_________________3697
Prodam VVARTBURG 353 limuzi-na, letnik 1987, prevoženih 23.000 km. « 66-262______________3698
SIMCO Horizon GLS, letnik 1979, zelo ugodno prodam. « 70-543
__________________________3699
Prodam Z 1.1 GX, letnik november 1977, garažirana. Bektešević, Trg Prešernove brigade 6, Kranj    3701
126 P, letnik 1988, prodam za 3.500 DEM. Županova 9, Šenčur       3702
Prodam JUGO 45, letnik 1982, pravkar registriran. Cena 3.000 DEM. Štefka Benigar, Čirče 26, Kranj______________________3708
Prodam Z 750, letnik 1982. Jurajev-čič, Na griču 3, Kranj - Mlaka  3711
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986. Cena po dogovoru. « 061/831-661________________3713
Prodam dobro ohranjeno Z 101 GX, letnik oktober 1987. Bavdkova 20, Kranj,« 11-105                  3716
Ugodno prodam Z 101 GTL 55, le-tnik 1986, registrirana do 28. 2. 1992. Peternečk- Gradnikova 20, Radovljica                                  3718
Prodam Z 750, letnik 1983. « 42-569____________________3719
Izredno ohranjeno Z 101 C, dodatno opremljena, ugodno prodam. « 25-040__________________3721
Prodam KOMBI Mitsubishv L 300, letnik 1987.« 36-177               3722
GOLF diesel, letnik december 1988, prodam. Beton, Hotemaže 70, Preddvor_______________3727
Prodam R 18, letnik 1985 in JUGO 45 E, letnik 1988. Matjaž Poljanec, Selo 43, Bled_______________3728
Prodam Fiat UNO 45 S, črn, letnik 1987, prevoženih 45.000 km. « 78-059____________________3730
Prodam VW kombi - bus, letnik 1984, diesel, in FIAT 126 P, letnik 1980. Registriran do oktobra 1991.
« 46-152__________________37311
Prodam 126 P, letnik 1980. « 27-743                                             3732
Prodam Renault R 18. Vrtačnik, «
28-471_______________________3735
Prodam JETTO, letnik 1987 in GOLF D, letnik 1988, ČOLN Maestral 18 SD, nov. Račman, c. v Poli-co 9, Cerklje_________________3736
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1984.« 12-255____________3737
Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do februarja 1992. Lahovče 4, Cerklje___________________3740
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Gorenjesavska 56, Kranj . 3746 R 11, letnik 1987, ugodno prodam. « 061/843-166____________3748
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1981, registrirana do oktobra 1991. Cena 2.800 DEM.« 88-481_______3753
Prodam Z 101, letnik 1985, registrirana do februarja 1992, cena po dogovoru, ter nove BLATNIKE in MASKO za Z 101, starejši tip. Lav-tar, Godešič 60/a, Škofja Loka. «
632-950__________________3755
ŠKODO 120 L, letnik 1978, registri-rana do 15. 6. 1991, prodam. Informacije na « 35-041                 3757
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. « 27-704, popoldan                     3759
Prodam JUGO 45, letnik 1984. Ja-nez Štirn, Britof 234, Kranj       3766
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. « 73-495________________3772
Ugodno prodam GOLF JL, letnik 1980. Ogled v soboto. Janez Ro-gelj, Milje 34, Šenčur________3773
Po ugodni ceni prodam KOMBI IMV 2200 diesel, starejši letnik; motor generalno obnovljen. « 51-030___________________3777
Proam JUGO 45, letnik april 1981, prevoženih 70.000 km. Cena 2.500
DEM.« 58-203__________  3780
Prodam GOLF JGL 1.3, letnik 1981. « 633-599, v soboto dopoldan __________________________3782
Frey
BELJAK/VILLACH JUG - PRI KGM AVENVVEG 105 Tel. 9943-4242-35422
NAJMODERNEJŠE, NA NOVO ZGRAJENO BMW PODJETJE VAM NUDI VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME. RAZUMUIVI SO TUĐI PRVOVRSTNI SERVIS IN VELIKA IZBIRA VOZIL.
Prodam R 4 GTL, star 22 mesecev. Cena ugodna. Begunje 63       3889
Prodam LAĐO 1300 karavan, stara 16 mesecev, 20.000 km, registrirana do novembra 1991 oziroma zamenjam za cenejši avto. Britof 91, Kranj______________________3785
Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Informacije na « 57-695___________                   3787
Ugodno prodam DIANO, letnik 1980, registrirana ćelo ieto. « 49-220____________________3789
Prodam R 12, letnik 1974, registriran do februarja 1992. « 33-332
__________________________3791
Zelo ugodno prodam JUGO 60 Koral, star 15 mesecev. Penezić, Zl. polje 3/d, Kranj                          3792
Prodam JUGO 45. Ogled od 15. ure dalje. Pušavec, Rakovica 3, Zg. Besnica                                       3797
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Ve-lesovo 82, Cerklje                      3801
Prodam R 5 GTS, letnik 1988, prevoženih 28.000 km ali zamenjam za manjši avto. Partizanska c. 48, Kranj                                           3803
Prodam Z 750, letnik 1976. « 73-573____________________3810
Z 101, letnik 1981, registriran do marca 1992, 88.000 km in dve novi GUMI, prodam za 3.000 DEM ter dobro ohranjeno SPALNICO, prodam za 10.000 DEM (brez jogija). « 631-121, int. 51, popoldan  3811
Prodam JUGO 55, letnik 1985, registriran do novembra 1991. Informacije na « 47-291                  3813
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Krč, Jezerska c. 124, Kranj       3814
Prodam ZASTAVO 101, letnik 88, registrirano do marca 92. «633-873, Virmaše 150, Škofja Loka________________________
Prodam LAĐO Samaro 1.3, letnik avgust 1989, 5 vrat, 5 prestav. « 46-200                                         3821
Prodam GOLF bencinar, letnik 1987. Kern, Jaka Platiše 5, Kranj, « 36-620_________________3823
Prodam Z 750 LE, letnik junij 1985, 48.000 km, prodam za 2.800 DEM ali v dinarski protivrednosti. « 631-928                                       3825
BOSCH - AVTOELEKTRIKAR
MUNCH
CELOVEC,LASTENSTR. 21
TEL: 9943-463-31593
(PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI)
•  BOSCH ELEKTRONIKA V AVTU tKIENZLE PISAČI
•  ŠTARTERJI        # ALTERNATORJI
•  RAZDELILCI       # BATERIJE
•  TAXIMETRI         #WEBASTO-GRETJE
POPRAVILO, PRODAJA IN MONTAŽA VSEH AVTOMOBILSKIH - ELEKTRIČNIH DELOV BOSCH DELI'M
NISSAN MICRO, letnik 1986, dobro ohranjen, prevoženih 34.000 km, prodam. « 061/627-194   3826
Prodam Z 101, neregistrirana, v voznem stanju in veliko REZERVNIH DELOV za Z 101. Ante Tutič, Preska 5, Tržič                          3827
Prodam JUGO 45, letnik 1989. « 21-842_____________3829
JUGO 45, ietnik 1988, odlično ohranjen, neregistriran, prodam. Gornik,« 22-048                    3830
Prodam R 4 GTL, letnik 1989, zale-ten. « 79-773_____________3832
Prodam Z 750, letnik 1985. Murko, Krnica 75, Zg. Gorje_________3837
Prodam 126 P, ietnik 1982, reg|S' ran  do  26.  2.   1992.  Cena i-jjjj DEM. Mulej, Selo 20, Bled^J^ 126 P, prodam za 1.200 DEM-J
________________—-T-Sj
Ugodno prodam Z 101, l*"*.^ registirirana   ćelo  leto.  po  oggii
Grabče 5, Zg. Gorje_______J-f\
Prodam JUGO 45, letnik 1986 de cember. Cena 4.600 DEM. * 57-766__________              JI
Ugodno prodam Z 101, letn|k ^jj 9 46-312                   ^-^gjil  '
Prodam JUGO 1. GX, letn* Cef. Brankovič, Ul. 4. oktobra i'-^)
_|i_____________-J^j
Za Z 101, prodam levi 'n ,e \u-BLATNIK ter MASKO (okroo^j či) 20 odstotkov ceneje. V y$ od 18. ure dalje           __—--<ji)-|
Prodam PEGUOT 205 GL l«jn'fira-| lij 1986. Cena po dogovoru^ čner Emil, Gorenjska 38 -    ^
Bled___________________—Hob^
Prodam Z 750, letnik 197*, .$ ohranjena, registrirana °° »gj 1991. Cean 600 DEM.« QiV' $
Prodam Z 101. letnik 1983-Sn'| Partizanska pot 12 a, Kokrtc"^ 26-592                       ___-^
Prodam VISO Super E, letn* ^
« 27-720_____________-—-~"nji
Z 850, letnik 1981, dobro ohj'j no,   prodam  za  2.000  OW-£\
75-494                        _____^,
Prodam JUGO 45 L, letnik sep ^ ber  1985,  prevoženih 53.0«" ^{i
Prodam LAĐO 1300 S, letnik U « 73-648 popoldan ____^--^
JUGO 45 A, letnik 1986, PreJhf! nih 47.000 km, bele **?%#? njen, garažiran, nove štin   gg gume, prodam. « 061/5^"     #
Z 1.1 GX, letnik 1987, 38.000^
po ohranjeno, prodam jov''. DEM. Mali, C II. Grupe odre   ^
Cerklje                    ______^I^
R 18 TU, letnik novernbj J dobro ohranjen, garaži^' 0t dam.« 28-048                   ^A
Prodam JUGO 45 AX, 't^j cember 1987. Cena 6.000 Pfc #
85-581_________^______——nn^i
GOLF Diesel S paket, |ftn , prodam. Štempihar, Vrtna Vd Voglje,« 49-076 __^-~^Wi Prodam Z 101 meditera"- 4 1979.« 36-294 ____^*"j# Prodam Citroen AX 11 ne^J julij  1987. Cena 10.900 V* ^
Ugodno prodam JuG£. 36^ letnik 1988, brezhiben. W      3»,
Prodam Z 101, letnik I9%r J^ rana do oktobra. &J^L*^\$
Z 850, odlično ohranjejjen. J 1985, ugodno prodam- *&■$ bukovje 20, Zg. Besnica, P   J/
_____I_—sid^^S
VW Hrošč 1300, nemšK''da'T1i" čija december 1991, P'°d ^
23-401                    __—--<rO^H
AX 11 TRE, letmin988>jŽ « 77-609         ____-^<iiffi
Prodam JUGO U GX''dV,V rdeče barve, cena P°       JAt «631-039     ____^^g GOLF diesel JX, letnik jano0oP 20.000 km, prodam za^ ^
in PASSAT CL turbo di?^' fl«jj 1991, prodam za 43000 DE^
gistriran.« 42-042______^-^
Auto-Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRA8SE 162,                                     .^d
TEL.: 9943-463-21415          |»M,^_. F_l#___l=_Zi^
•  SERVIS                                        SPOJLEHJI - SPREDNJI, ZADNJI « ■•«»%»-.-». -....                    STRESNI, ALUMINIJASTA
•  NADOMESTNI DELI                    PLATISČA, AVTORADUI +
•  KAROSERMSKIOELI                 AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA        . m MEHANIČNA                               MASKA Z ŽAROMETI «ORETJ« "
• _£pAJ,Lr                             MESTU«, OKRASNE CRTE
• V?.»ab««a                               MEOLENKE + DOLOE LUČI       gA •^S-tS«^*                                 AVTOPREPROOE - TUĐI IZ OUJW
POPRAVILA                                SEDEŽNE PREVLEKE, SNEZH«
•  LAKIRANJE                                VERIGE, OUME VSEH VRST
SONĆNE STREHE ITD...                  I
VELIKA IZBIRA               /AijA)| NOVIH AVTOMOBILOV   (AU^l/ EKSPORTNE CENE          v------^J
GUME - REIFEN PETER
Celovec, Rosentalerstrasse 189, Tel. 9943-463-282128. GOVORIMO SLOVENSKO (200 metrov za prvim semaforjem v Celovcu - na desni strani)
IZ NAŠIH ODLIČNIH PONUDB:                                                                                                      Q,
DUNLOP 155 x 13 samo........................................................................................neto ATS      •
DUNLOP 155/70 x 13 samo...................................................................................neto Ais j>
DUNLOP 175/70 x 13 samo...................................................................................neto ATb o
• RAČUNALNIŠKO CENTRIRANJE • ALUMINIJASTA PLATIŠČA • MICHELIN • DUNLOP •
PIRFI I I • SFMPFRIT • CONTINENTAL • GOOD YEAR • FULDA •                                               ^-^
! !ggO5. marca 1991
MALI OGLASI, OGLASI
27. STRAN   @@MWM®UGLAS
i te? JUG0 45- letnik 1985, za J|   p^Lg 691-242            3898
" *^? 45 A' letnik 1986> prodam. f   tZl5?8____________      3899
< K™ Z 101 GTL, letnik decem-86   R'1983-Betonova3. Kranj - Ko-
:a',j ^5_                                         3g0i
- ftP^TAM 110 T 10. prodam. dfr   ¥»02 014   Pernuš   Rodine  18/
0    tl^vnica                                    3903
?   i^^JTift, letnik 1989, 20000
1  ža n       am za 88-500,00 din, staro
^^»^962________3905
to a?? G0LF JX- december 1985. ^^647^_________________3907
J  rar°d^ 2 750, letnik 1979, registri-
m 33 V ° decembra 1991. Ješetova
j ^gnjjjžtražišče                  3908
,JJda"rdobrO ohranjeno ŠKODO
to Ki -i   letnik   november    1986. •j>/-397                                   3910
, ^AN SUNY 1,6 SLX, december
1     |ii P'odam   za   14.000   DEM. •JHJ-404                                   3911
J°da.m JUGO 45 AX, letnik 1987,
nien   6nih 26000 km- dobro ohra-' "• garažiran, prvi lastnik, avto-
\    al I   prev|eke. tepihi, gume Radiona 6.500 DEM. «• 064/22-178
p^___________________3914
7 ooliam UD0 1200, letnik 1987, *\ Jpio S° 16 uri Bohinec Franc, Le-J ^IliŠ___________3915
&\ feSm ^00 120° S, letnik 1986, Si"  «8 irriran do kar>ca maja. Hrastje
*•  rT^H—r-__________—
jli I901 ' maJ 1982 in APN 4, junij <., (,„,.' ob°Je zelo dobro ohranjeno, ;i,i^Prod_am. ^45-152 3918 jlJ  »°^n,0 Prodam Z 101, letnik 1988.
$ f^L________^2
^i H đon letnik   1976-   Prodam.   ■»
irai ?^L_______________39?i
nc; sel iam leP° ohranjen GOLF Die-
8''   Pet'c.Letnik 1984 s Paket- °9led v
jji   GOr KnpoPoldan po 14. uri. Kolar,
lij(   je    udreda 8, Kranj, 4. nadstrop-
2                                                     3926
ni!
Trgovina z otroško konfekcijo '" «J>«n>etiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, 1. nadstropje, }'■ «1 »ax. 39-714 •»buno vas k nakupu po "onkurenčnih cenah. Pri nakupu nad 500,00 din JJ»*no plačilo na 2 te-
J02METIKA CUUDE D'ENRV * PARFUMI CHRISTIAN ROSS ^Prtood9.do19.ure,sobota °d 9 cio 12 ure
lprodam ^° 45 CL- letnik 198V82, ca »or,^ abreznica 53/c, Žirovni-Pi^f^He__________3933
4?0oo ^0 45 Fire, prevoženih Prod "m' Prva registracija 87/3, r^!^j02J60           3934
°sebniTL' 12/83 in PRIKOLICO za $622Vo*0   235x140,    prodam.
Ugo^T-------■_____________________.3300
'   cLUb r prodam osebni avto VISO
s hdelave iqfli2el^ ohranieno< leto i' Uežman ' Todorovič Simo, f   P^g^jjesce         3937
»'i %E J.UG0 koral 55- 'etnik 1989 t\   P^~-^HBe9unJe160     3938
' ber I^00"1^0' letnik decem-\ 5?nSJ; ®79-767, Hrovat Ro-»?   ^p^lgorica2             3939
J)   <%^pe«o ugodno pro-
'« ^trirJI^1126 P, letnik 1978, re-,i            ar> do 13.12.1991. w 23-175
* n~GTr——-_________^
tf l98?. aa'J^a re9'stracija januar i 9o<*no n J™- dobro ohranjen, I   V^«m »66-677      3948
]   42-42^  2  750.   letnik   1977   9 Jf    SoLTr-—___                        3984
£ ^ž^g^rnrtetnHrTgšo:
1   srod^r^i-______      3975
j    iiSi    R 4 GTL7ieln^kl986~«r |f    ,iod^T-------_______     3976
^    l rata   za h nemskl- temne š'pe, 8 Cena 3 sfe, "ovima guma: |/    --^^^       &0° DEM. qt 66-772 1      ro3i^r^;----------------------3982
'    *^lPot 22 V° d°9ovoru. Hafner-^~~~-^^!ill______J983
Prodam JUGO koral 45, letnik 1989, zaščiten, garažiran. •S112-537                                    3952
PASSAT karavan, letnik november 1986, prodam. Luznar, Pintarjeva 12, Kranj - Čirče                         3955
Prodam GOLF diesel, letnik 1984. ® 58-094                                    3956
BLED
tečaji tujih jezikov
Vpisujemo v tečaje angle-škega, nemškega in itali-janskega jezika vseh sto-penj. Prijave po tel.: 1------------064/78-313.-----------'
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988. <g 633-066_________________3958
Prodam Dl ANO, letnik 1978. Roz-man, Trojarjeva 42, Kranj, «28-861 int 27-61, dopoldan 3960
Prodam JUGO 45, junij 1989. •» 51 -492                                    3962
GOLF diesel, letnik 1983, prvi lastnik, zelo ohranjen, ugodno prodam. 9 33-130                          3964
Z 101, letnik 1977, registriran do 25.11. za 1100 DEM, prodam ali menjam za ATX ali APN. Lancovo 69, Radovljica                            3965
JUGO 45, letnik 1986 in JUGO 45, letnik 1981, zelo poceni prodam. tt» 74-567__________________3966
Prodam Z 101, letnik 1986, registri-ran do februarja 1992 in tovorni KOMBI IMV, letnik 1977, registriran do maja. ® 89-125              3969
Prodam FIAT PANDA 45, letnik 1985. Ogled v soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Lipce 5, Blejska Do-brava_____________________3970
ZflPOSLITVE
Sprejmem DELO na dom. flf 27-608____________________3646
ŠIVILJA dobi honorarno zaposli-tev. U 34-156, dopoldan         3648
Od 2.000,00 do 5.000,00 din na vi-kend dobi POTNIK za prodajo naj-novejšega knjižnega artikla. 9 51-776____________________3666
Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot POTNIK DZS. Tedenska izplačila provizije!. ® 622-343, v petek, od 15. do 17. ure                             3688
LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE
izdelujem kvalitetno, konkurenčne cene.
ROLETARSTVO NOGRAŠEK
Milje 13,64208 Šenčur tel.: 061/50-720
Iščemo NATAKARICO za popol-dansko izmeno. « 75 582       3703
Gostilna v okolici Kranja zaposli redno ali honorarno KV KUHARJA in žensko za POMOĆ v kuhinji. « 35-904____________________3717
Iščem skupino za izvedbo FASA-DE.1t 41-268______________3784
DELO pri novogradnji dobi mlajši upokojenec ali moški brez zaposlitve, z znanjem gradbenih del. « 27-995                                         3802
DELO na domu! Delovne izkušnje nišo potrebne. Pošljite kratek ži-vljenjepis, kuverto z znamko in dobili boste potrebne informacije. Šifra: TUJINA                            3834
Zaposlim ZIDARJA (vozniški izpit B kategorije) in DELAVCA. Šifra: HIŠA_____________________3916
Donosno honorarno DELO v dono-sno investicijo lahko dobijo pridni, delovni in pošteni. ■» 802-527 3961
Iščem PRODAJALKO za občasno pomoč v trgovini, na Planini III. ® 36-286 med 19. in 20. uro         3980
ŽIV/ILI___________
Prodam KRAVO po izbiri. « 622-490___________________3479
Oddam 9 mesecev starega PSA mešanca (nemški ovčar). « 622-265, Kržišnik__________ 3491
| SS'uza 3,60 din/kg
1 ^RkOpROMETe!lUpLEVEL CERKLJE
4         ■ Jkl- 10. tel.: 42-366                                       Ostala ponudba:
V                         semenska koruza 83,00 din
t                         krmila za nesnice 5,60 din
{i .                       krmila za molznice 5,00 din
KOKOŠI, rjave, stare 20 tednov, tik pred nesnostjo, po 120,00 din za kos in tuđi mlajše JARKICE, po 50,00 din za kos, prodajamo. Peru-tninska farma, Moste 99, Komen-da,g 061/841-471__________3593
Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca. Zalog 19, Cerklje 3619 Prodam 7 mesecev starega ROTT-VVEILERJA, vrhunsko leglo, plaćana šolnina. g 41-477________3650
FRIZERSKI SALON NADA DEBEVEC kFRANKOVO \     nas. 68, I      Škofja Loka
NOVO, NOVEJŠE, NAJNOVEJŠE
LASERSKA NEGA LASIŠČA
• proti odpadanju las • za ojačanje lasne korenine • proti mastnim, poškodova-nim, suhim lasem # odstra-njevanje prhljaja in ostalih nevšečnosti
REŠITEV TZAMOŠKE INŽENSKET
tel.: 064/631-906, delovni čas od 8. -[19. ure            _______            I
Prodam 250 kg težko SVINJO. Do-lenc, Sopotnica 15, škofja Loka
3758
Oddam PSA - mešanec koker špa-njela, star 1 leto in pol, rjave bar-ve g 49-539______________3762
Prodam brejo KRAVO, drugo tele. Strahinj41,Naklo_________    3763
Prodam 10 dni stare TELIČKE si-mentalce in PAJKA SIP VO- 4. Franc Debeljak, Pokopališka 6, Kranj - Kokrica                           3764
Prodam deset PUJSKOV, težki po 30 kg. Ul. Janeza Bobnarja 2, Cerklje______________________ 3765
Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE in TELIČKE, stari od 1 do 4 tednov. g 27-791__________________3774
Ljubitelju živali oddam nemškega OVČARJA, odličnih staršev. Mar-jan Kržan, Golniška 26, Kranj   3775
Prodam črno-belo KRAVO s teletom in 2 črno-bela BIKCA ter 1 leto staro TELICO simentalko. flf 49-047                                         3782
Prodam 250 kg težkega BIKCA ali zamenjam za težjega oz. telico, polovico mlade GOVEĐI, 4 tedne starega BIKCA, plemenske ZAJ-KLJE, krmilno PESO in semenski KROMPIR - zgodnji, sasi ter jerla. Strahinj 65, Naklo                      3788
Prodam 7 tednov stare PAŠIČKE. Pivka 7, Naklo______________3794
V drugi polovici aprila bom proda-jal rjave JARKICE, stare 7 tednov. Sprjemam  naročila!  Oman, Zrni-nec 12, Škofja Loka, «• 621-475 __________________________3805
Prodam KRAVO simentalko, po prvi telitvi in MOPED, na štiri hitro-sti. <& 79-804, popoldan           3806 Prodam 8 tednov stare JARKICE -nesnice. Beleharjeva 49, Šenčur __________________________3815
Prodam 6 tednov stare čistokrvne OVČJAKE. Cena ugodna. Kodrič, Sr. Dobrava 10, Kropa_______3828
Prodam 10 dni starega BIKCA. Vr-
ba 23, Žirovnica_____________3835
Prodam TELIČKE simentalke in ro-tacijsko KOSILNICO SIP 165. Po-savec124, Podnart__________3843
Prodam 10 dni starega BIKCA. Arh, Godešče 2 B, Bled            3874
Zamenjam mlado jalovo KRAVO za mlado visoko brejo kravo. ®
79-063_________________       3882
Prodam TELICO Simentalko, v 9. mesecu brejosti. Ančimer, Predos-
Ije 13, Kranj________________3892
Prodam TELICO, visoko brejo. Po-dobnik, Hraše, jg 73-820         3893
---- MDEUKATES/W1  —
TKAM
IMARTINA DAGARINI
D o o Škofja loka
MfcSTNI TRG 24 TEL    064 620-994
SPOZNAJTE SPECIALITE-TE EVROPSKIH JEDILNI-KOV
• ŠKOLJKE
•  POLŽI
• JUHE IZ ŠKOLJK
Odprto vsak dan, ražen praznikov.
Prodam TELICO po telitvi in kupim do 10 dni staro TELE. flf 68-760 ______________________        3655
Prodam ČEBELJE DRUŽINE. « 75-508_______________           3700
Prodam 7 dni stari TELIČKI, simen-talko in frizijko. Resman, Gorica 9, Radovljica_________________3704
Prodam dve TELETI za nadaljno rejo. Vrhunc, Zasavska c. 42, Kranj
- Orehek, -» 27-830                  3707
Prodam 5 tednov starega TELETA simentalca, za pleme (bikec). Adergas 28, Cerklje, ® 42-369
3726
Prodam 3 mesece brejo TELICO in PLUG enobrazdni, OBRAČALNIK. Prevc, Dražgoše 6, Uf 66-931  3729
STANOVANJA
Najamem dvosobno stanovanje v Kranju. ti 23-972_______________
Domačija
TRGOVINA
s krnetijskim blagom
GLOBOKO 2 a, RADOVLJICA IVANKA PETERNEL 064/79-037
V soboto, 16. marca, ob 10. uri vas vabimo na našo do-mačijo na prikaz
OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA
pod vodstvom ing. Benedičiča.
Sadike sadnih dreves borno tuđi prodajali. Sprejemamo
naročila za enodnevne purane in piščance.
r22. marca ob 13. uri borno prodajali 35 dni stare purane po 145,00 din/kg.                                         |
Prodam 10 dni staro TELIČKO Fre-ziko in VOZ na trda kolesa. ® 73-875                                         3733
Prodam mlada pitana JAGNJETA. "8« 64-226                                   3734
KOZA mlekarica naprodaj. ® 51-907____________________3742
Prodam KRAVO s prvim teletom. Rihtaršič, Lajše 18, Selca         3749
Prodam PRAŠlĆE, težke od 20 do 90 kg, za nadaljno rejo. Cena ugodna. Miro Bajt, Snakovška 37, Krize______________________3752
Prodam KRAVO in OVCO po izbiri. Visoče 5, Tržič                           3909
Prodam PTICE PAPIGE - Nimfe in Škobčevke. Črnilec Primož, Strahinj 111,® 48-567                    3929
KRAVO simentalko s teletom ali brez in semenski KROMPIR desi-ree in jerna, prodam. Ljubno 25 __________________________3930
Prodam BIKCA simentalca starega 10 dni. Suha 33, Predoslje        3951
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Rogelj Franc, Žablje 2, Golnik 3953
20-80 kg težke PRAŠIČE, rjave JARKICE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, <» 65-546                          3959
Mercator Preskrba
TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIĆ, d.d. DISKONT PRODAJALNA KRIZE  ^HMBl tel.: 57-391
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
DARJA DERLING
delavka v montaži električnih orodij. Iskra Industrija električnih orodij Kranj
V SPOMIN
I      Delo, skromnost Tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovih je crnina, ostala je tišina, ki moćno boli. neskonina moja je boleeina. odkar v našem domu Tebe ni, spomin pa na te vsak dan bolj živi. Solze, žalost, bolečina Te obudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti.
14. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil
TONE KEPIC
Zahvaljujem se vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
ŽALUJOČA: žena Sidonija Kranj, marca 1991
ZAHVALA
Tako tiho kot je živela, je za vedno od nas odšla v 84. letu, draga mama, sestra, babica in prababica
AMALIJA VALENTINČIČ
roj. TUŠEK
Žagarjeva mama iz Davče št. 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Neizmerna zahvala sosodom; zlasti Ludviku Bevku, Mirku Bevku in Mi-ranu Jemcu za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvala tuđi dr. Možganu in medicinski sestri Mariji. Zahvaljujemo se tuđi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ka-kor tuđi predsedniku KS Davča Lojzetu Jelencu za ganljiv govor. Posebna zahvala tuđi praporščaku ZB in podarjen venec. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: sinova Francelj, Niko z družino in hčerka Marica Davča, 4. marca 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
_____ PAVLA GORENCA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, svečke in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Stenšakovi iz ZD Kranj, za dolgoletno skrbno zdravljenje. Enako toplo se zahvaljujemo g. dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem za tako ganljivo petje, kakor tuđi GD Šenčur za nepozabno pozornost, lepa hvala govornikom, ki so tako lepo opisali njegovo trpljenje in želje še po nadaljnjem delu. Vsem
še enkrat lepa hvala!
NJEGOVI: žena Pavla, sinova Martin in Dušan z družinama Šenčur, 5. marca 1991
Slovenija in svet
Dunajski optimizem
DAli je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan prepričal Avstrijce, da so slovenske poteze v sedanji ju-goslovanski krizi pravilne, je osrednje vprašanje obiska Kuča-na pri najvišjih predstavnikih Republike Avstrije. Izjava av-strijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka daje osnovo za pritrdilni odgovor. Zunanji minister je po pogovorih s Kuča-nom (ta se je srečal tuđi s kanclerjem Vranitzkvm in namestni-kom Rieglerjem ter podpredsednikom parlamenta Fischerjem) dejal, da ga je sogovornik preprićal o pravilnosti slovenskih stališč. Predsedniku Kućanu sem zagotovil, je dejal Alois Mock, da podpiramo načelo samoodločbe in demokratizacije. Slovenska pot v prihodnost je seveda stvar slovenskega naroda, mi pa borno dobri sosedje. Če se bo Slovenija razglasila za neodvisno že pred 15. majem, bo to novo dejstvo, je povedal zunanji minister. Avstrija bo morala v takem primeru zelo hitro ukrepati. V diplomatskem jeziku to pomeni, da nas bo so-seda priznala kot samostojno državo.
So Nemci spremenili mišljenje
Slovenska parlamentarna delegacija, ki jo je vodil predsednik parlamenta dr. France Bučar, je končala uspešen obisk pri nemškem parlamentu. Bučar je po vrnitvi dejal, da mu razgovori dajejo upanje na drugačen odnos Nemčije do jugoslo-vanske krize in Slovenije. Čeprav nima dokumentov ali zagotovil, vseeno v Nemčiji menijo, da bi bilo nasilno ohranjanje Jugoslavije škodljivo in daje treba stopiti na stran razdružitve-nih teženj. Seveda je uradno stališče Nemčije lahko samo njeno stališče, pomembnejše je stališče Evropske gospodarske skupnosti, katere član je Nemčija. Nemčija je slovenskemu prometnemu ministru Marjanu Krajncu obljubila pomoč pri gradnji slovenskih čest. • J. Košnjek
Denacionalizacija in privatizacija
Brez omejitev in razlikovanja
Stališče skupščinske komisije za denacionalizacijo: vsem vrniti vse in kar je le mogoče v naravi.
Ljubljana, 12. marca - Ker naj bi slovenska skupščina že prihod-nji teden obravnavala osnutka dveh pomembnih "lastninskih za-konov" - o privatizaciji in denacionalizaciji, o zakoniti v teh dneh razpravljajo predvsem v strankah in skupščinskih odborih. V tore k so ju obravnavali na skupščinski komisiji za denacionalizacijo, svoje pa so povedali tuđi prenovitelji.
Skupščinska komisija za denacionalizacijo (vodi jo kmet Ivan Pučnik) z osnutkom zakona o denacionalizaciji ni zadovoljna, še zlasti ne s tistimi zakonskimi rešitvami, ki ne temelji-jo na sprejetih načelih enakopravnosti in pravičnosti. Zakon bi moral izenačiti vse lastnike in tuđi Cerkvi vrniti, kar ji je bilo krivično odvzeto, vsem pa vrniti vse, kar je le mogoče. Pred-stavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja so nas-protovali vsakršnemu razlikovanju in vsem omejitvam, premo-ženje naj bi po njihovem mnenju vsem vrnili v naravi, če pa to ne bi bilo mogoče, pa z obveznicami - ne z dinarskimi, ampak takimi, ki bi imele za podlago trdno valuto. Predlagali so tuđi, da bi enoletni rok za vložitev zahtev podaljšali na tri leta. Sta-liščem o tem, da naj bi zakon vse razlaščene obravnaval enako, je najbolj nasprotovala Šonja Lokarjeva, ki je med drugim de-jala, da Čerkve in nekdanjih veleposestnikov ter ostalih lastnikov ne bi smeli enačiti in da se ji ne zdi pametno, da bi zemljo in gozdove vračali vsem, tuđi tištim, ki je ne obdelujejo in od nje ne živijo.
Stranka demokratične prenove se zavzema za to, da bi zakon o privatizaciji sprejeli z referendumom, z denacionalizacijo pa naj bi začeli sele tedaj, ko bi vedeli, koliko premoženja bo zajela. Pripravili bodo tuđi svoj, alternativni predlog lastni-njenja. Lev Kreft je tuđi dejal, da v ekonomiji ni pravice in da popravljanje krivic pomeni za ekonomijo preneseni revanši-zem. • C. Z.
Potrebna bo celovita ocena
Kranj, 14. marca - Čeprav na dnevnem redu Programske-ga sveta Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem sredi tega tedna ni bila športna dejavnost v kranjski občini, se je pri obravnavi poslovanja družbenega podjetja PPC Gorenjski sejem v minulem letu in v zvezi z rezultati obratovanja drsa-lišča izoblikovala ugotovitev, da bo vprašanje športnih dejav-nosti v občini v prihodnje treba čimprej temeljito pregledati in oceniti.
Predsednik sveta in podpredsednik izvršnega sveta obči-ne Peter Orehar, ko je sklenil razpravo o poslovanju podjetja in obratovanju drsališča namreč ni bil prepričan, da Kranj v prihodnje ne potrebuje drsališča, vendar pa bo ob sedanjih denarnih možnostih, potrebah in obremenitvah nasploh potrebno temeljito opredeliti športno dejavnost in s tem v zvezi tako drsanje kot ostale sporte in športne aktivnosti v občini nasploh.
Glede gradnje dvonamenske hale tenis-sejem, za katero so projekti pripravljeni in se kaže tuđi že interes investitorjev oziroma vlagateljev, pa je programski svet ugotovil, da so ta trenutek zaradi zakonodaje (priprava zakona o denacionalizaciji) konkretne odločitve za nadaljnje postopke oziroma za-četek gradnje nemogoče. Ni pa po mnenju Programskega sveta izključeno iskanje rešitev s tem v zvezi z bivšimi lastniki zemljišča, vsaj na tistem delu, kjer je opredeljena dvonamen-ska hala, ki naj bi po programu nekako potrdila 500-letnico sejmarstva in nadaljevanje sejemske dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem. • A. Ž.
JELOVICA
Krajani Trate proti preselitvi LTH iz Vincarij
Nobenega novega dimnika več!
Škofja Loka, 14. marca - Povod, zakaj je predsednica skupščine krajevne skupnosti Trata Irena Uhan v torek zvećer sklicala tiskovno konferenco, je bil sklep zadnje občinske skupščine, naj izvršni svet pripravi predlog za morebitno preselitev LTH-jeve Orodjarne in livarne iz Vincarij. Po oceni skupščinske strokovne komisije je namreč med možnimi drugimi lokacijami največ točk dobil prav prostor ob Gorenjski predilnici in EGP na Trati.
Na tiskovni konferenci smo EGP, nasploh pa je vprašanje, slišali, da bodo krajani Trate ali je sedanji čas primeren za odločno nasprotovali (tuđi z ekonomsko neupravičeno pre-ustavnimi spori, če bo treba) selitev tovarne LTH iz Vincarij. morebitni preselitvi LTH iz če bi se že našel denar (70 mi-Vincarij, to pa predvsem zato, Hjonov mark), naj se raje vloži ker je industrijsko-stanovanj- v tehnološko-ekološko obnovo ska Trata po republiškem odio- proizvodnje v Vincarjih, glav-ku iz leta 1988 razvrščena v če- nina pa nameni za odpiranje trto območje onesnaženosti novih delovnih mest! zraka, zanj (in tuđi za tretje območje) pa velja, da ni mogoče Pobudniki tiskovne konfe-ničesar več graditi, če prej ni rence so ogorčeni, kot so deja-sprejet in seveda uresničen sa- li, tuđi zaradi očitnega zavaja-nacijski program zraka. DRa- nja odbornikov v občinski zen tega so krajani našteli še skupščini, ki jim ni bila posre-nekaj drugih protiargumentov dovana ocena sedanje lokacije preselitvi tovarne na Trato: tovarne v Vincarjih, pač pa prostor na Trati je na robu ob- zgolj ocene novih možnih loka-močja zaščite podtalnice Sor- cij. Vincarje so po teh kriteri-škega polja, na njem je, kot so jih, ki jim sicer oporekajo, ta-dejali, že vrisana  druga  hala    koj za Trato. • H. Jelovčan
Razlaščeni iz škofjeloške občine so se organizirali
Združen je
V              i      VV       •
v pomoć razlascenim
Škofja Loka, 11. marca - Razlaščeni iz škofjeloške občine so v ponede-Ijek zbrali v prostorih šolskega centra na Podnu v Škofji Loki in ustanovili Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki bo delovalo pod okriljem Demosa.
Kot je povedal Rafko Kalan, so se zbora poleg razlaščenih (bilo jih je okrog 250) udeležili še predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, med njimi tuđi predsednik Franc Iz-goršek, predsednik občinskega izvršnega sveta Vincencij Demšar in poslanec škofjeloške občine v republiški skupščini Franci Feltrin. Odbor za uslanovitev škofjeloškega združenja je že pred nedavnim sprejel nekatera stališča o osnutku zakona o denacionalizaciji, stališ-ča pa so v ponedeljek predstavili tuđi udeležencem ustanovnega zbora. Razlaščeni iz škofjeloške se zavzemajo za to, da je treba krivično odvzeto premoženje, kjer je to le mogoče, vrniti v naravi in da naj pri vračanju ne bo razlikovanja in omejitev.
Na zboru so tuđi izvolili devctčlanski upravni odbor, ki se bo prvič sestal v torek in na katerem bodo tuđi izvolili predsednika. Združenje naj bi razlaščenim pomagalo pri uveljavljanju njihovih pravic in zahtev, pozvalo pa jih je tuđi, da naj skušajo zbrati čimveč dokumentov o odvzemu in o menjavi lastnikov. # C. Z.
Ustanovljen sindikat slovenskih železničarjev
Ljubljana, 9. marca - Z ustanovno skupščino Republiškega sindikata železničarjev je zaživela nova avtonomna organizacija, ki bo temeljila na prostovoljnem članstvu (po mednarodni konvenciji). Železni-ćarji so tokrat izvolili tuđi republiški odbor, nadzorni odbor in pred-sedstvo, ki ga sestavljajo Miro Rovšnik, Marjan Ravnjak in Ružica Žnidarčič. Caka jih obilo pomembnih nalog, pri tem pa se je sindikat ob polnem spoštovanju enakopravnosti in sindikalnega pluralizma voljan povezovati z drugimi sindikati, zlasti pri sklepanju kolektivnih pogodb.
Prizadeval si bo tuđi pri prejetju zakona o železnicah, uveljavi-tvi slovenske državne železnice in pri pravičnem priznavanju lastnin-skega deleža vsem, ki so vlagali v Zelezniško gospodarstvo Ljubljana. Ne bodo se ubadali z dvomi, kako plaćati delavce, kako strokovnjake in kako menedžerje, prizadevali si bodo za stimulativen pristop k in-telektualnemu delu. Vse informacije v zvezi z včlanjevanjem v SŽS dajejo po telefonu (061) 313-044, int. 45-29.
Nova organiziranost sindikalne pravne službe
Pravni poverjeniki dostopni vsakomur v podjetju
Kranj, 15. marca - S 15. marcem se v Kranju na sedežu pravne službe Sveta kranjskih sindikatov ukinja pravna posvetovalnica v dosedanji obliki. Pač pa se z zaposlitvijo novih treh pravnih poverjenikov bistveno širi možnost nuđenja pravne pomoči delavcem, članom sindikata.
Vsak član sindikata podjetja, ki je kolektivno včlanjen v Svet kranjskih sindikatov, lahko v prihodnje zahteva katerokoli obliko sindikalne pravne pomoči, denimo, nasveta, vloge, zastopanja v pravnih postopkih. Lahko jo uveljavi že v fazi reševanja kakršnegakoli delovnopravnega problema na prvi stopnji reševanja v podjetju in ne sele v fazi reševanja spora pred sodiščem, kot je to veljalo doslej. V tem smislu bo pravna služba skušala zagotoviti navzočnost pravnih poverjenikov neposredno v podjetjih, zaradi česar odpade potreba po delovanju pravne posvetovalnice v času uradnih ur na sedežu pravne službe. Vsak član sindikata, ki je potreben pravne pomoči, naj se za-torej obrne na predsednika sindikata ali zaupnika v svojem podjetju, ta pa bo upoštevaje okoliščine primera poskrbel za razgovor s pravnim poverjenikom Sveta kranjskih sindikatov in sprožil druge aktivnosti, potrebne za učinkovito zavaravanje kršenih pravic.
Brez predhodnega razgovora pa se lahko zaradi nuđenja pravne pomoči na sedežu pravne službe oglase člani društva upokojencev, brezposelni člani sindikata in člani sindikata, zaposleni pri zasebni-kih.
Več o prodornejšem delovanju pravne pomoči pa v prihodnji številki časopisa, za katero pripravljamo pogovor s sindikalnimi pravnimi poverjeniki.• D. Z. Ž.
Novi statut kranjske občine
Prehod na enodomno skupščino
Kranj, 14. marca - Novi statut kranjske občini naj bi bil bistveno krajši, pristojnosti skupščine pa naj bi prenesli na skupnosf' jo zborov, kar pomeni, da je naravnan na enodomno skupscind kakršno bo verjetno prinesla nova ustava.
Izvršni svet ni imel pripomb na osnutek statuta kranjs* občine, ki ga bo v ponedeljek, 18. marca, obravnavala obeliska skupščina. Pripravila ga je posebna komisija, Karei Erja; vec je dejal, da je bistveno krajši od dosedanjega statuta, saj so število členov s 325 zmanjšali na 59, glede na P^P0™ pravno statutarne komisije pa ga utegnejo skrajšati še za dva. Bistvena vsebinska sprememba pa se nanaša na prenos prj' stojnosti skupščine na skupno sejo vseh treh zborov, kar n»J bi po Erjavčevih besedah omogočilo bolj tekoče delo skupsc-ne, takšna rešitev pa je seveda naravnana na enodomno skup ščino, kakršno bo verjetno prinesla nova ustava, sicer pa naj skupščina sama presodi, če je za to zrela, je še pristavi!. V ra -pravi smo še slišali, da je takšno usmeritev dejansko zas'e<: vala že stara skupščina, saj je enakopravno napravila odloca nje v vseh treh zborih. Verjetno pa bo razprava v skupsci" vroča, saj takšna sprememba vsem političnim strankam ne pogodu, opozicija pač vselej poskuša stvari zapletati in ust ' vljati, v Kranju pa ne gre pozabiti tuđi na razmerje moči v p sameznih zborih. # M. V. ___________________________________________________________________—■—'
Padec Zakona o zasebnem delu
Nekateri obrtniki brez registracija
Nejasnosti glede postopka sprejema zakona - Nekaterih javnosti ne bo v novem obrtnem zakonu - Kaj moti obn ke?
Ljubljana, 11. marca - Po padcu zakona o zasebnem delu se utegne »^ diti, da bo nekatere družbene dejavnosti, ki jih opravljajo obrtnik''    ,. stavno ukiniti, saj bodo po sprejemu novega Obrtnega zakona " ,g_ brez registracije tuđi zasebni trgovci, gostilničarji, avtoprevozniK'« garji, računalničarji in še nekateri.                                                   ■
O Zakonu o zasebnem delu so v ponedeljek razpravljan n . fl. skovni konferenci Liberalno demokratske stranke. Zgodovina z   ^ na je v bistvu že kar dolga, saj ga je premlevala že prejšnja oblas. ,| pa ga ni sprejela. Predlagatelji sedanjega zakona ugotavijajo. "f^gio-zakon v bistvu že sprejet v skladu s 362. členom ustave republike venije, ražen 2. in 3. člena, zato poslanci LDS zahtevajo ustrezno mačenje predsedstva RS.                                                               ■ je-
Po sedanji zakonodaji je bilo možno kot obrtnik opravlja javnosti s področja kulture, ribištva, graditve objektov in pravn     . moči, dejavnosti pa ne morejo opravljati zasebni učitelji. noV!n'n0-akviziterji, duhovniki in podobno. Vsi, ki opravljajo takšne defi sti, praktično ne morejo legalno poslovati, imajo pa možnost -soC'  ^ varstvenega zavarovanja. Zaradi nastale pravne praznine se je P ^, žaj za okoli 10000 ljudi, ki si zagotavljajo eksistenco z zasebnu11 lom, močno poslabšal. Zaradi padca Zakona o zasebnem delu. k^ slanci LDS predlagajo, da vlada predlaga spremembe področni konov, tako da vanje prepiše besedilo zakona o zasebnem delu.    ^ dar pa je po drugi strani takšno opravilo silno neracionalno. s'J bilo potrebno spremeniti 70 področnih zakonov.
Janez Kopač je poudaril, daje nujno, da imamo v Sloveniji' ^ kon o zasebnem delu. Po njegovem mnenju je za padec za k° kriv "obrtniski lobi" na čelu s kranjsko Liberalno stranko. > malo pa je za sprejem zakona storil tuđi minister za drobnOh spodarstvo Viktor Brezar. Zakon v nobenem primeru ne ogr " že registriranih obrtnikov s področja gospodarstva, pač po sa daje možnost dekla tuđi ostalim. Kopač je še dejal, da je J1    ., zumljivo, da Ijudem ni dopuščeno delati in s tem tuđi ploce davkov.
Če tuđi vlada ne bo ukrepala, bo po sprejetju novega obr^. (0 zakona prepovedati ludi nekatere do sedaj registrirane dejavno pa bi lahko povzročilo katastrofalne posledice. • M. Gregoric
Sindikat KNSS Neodvisnost
0 privatizaciji podjetij
Sindikat Neodvisnost bo svoj vpliv zastavil tuđi pri spreje   -^ja nove zakonodaje, da bi bila v korist delavcem. Zato sindikat Pj:etij-več seminarjev. eden od teha se je dotaknil tuđi privatizacije p       ^ o katerih je sindikalistom govoril prof. Viljem Nemec, o tem v razpravljali tuđi na sestanku SK.EIS Neodvisnost.                      , r<i' !
Govorili so o zamudah pri odpiranju novih delovnih m-zi|cij;i vno zato, ker še ni razvito podjetništvo, pogoj zanj pa je Priva|jzacij(!   ; podjetij. Izpeljati jo je treba čimprej in hkrati z denaciona    -e ,,j-Govorili so o delnicah. ki jih delavci ne bodo kupovali, ker z'  • anje majo denarja, pač pa bi jih kazalo Ijudem razdeliti, motiv za         ^ pa bi bila vsaj ohranitev delovnega mesta. Lahko bi jih ^^^jli. * dobje prodajali pod ceno, kasneje pa bi prodajo delnic ob daj0 vc podjetjih bo ludi treba postaviti merila za učinkovitost, da D    stjr3' dilni lahko opravičili svoje plače. Urediti bo treba sistem >n nja. • B. Ličof                                                                            ^^
GRADIMO  I        J OBNAVLJAMO TJ
V Gorenjskem glasu bo 26. marca 1991 izšla priloga, v kateri borno pomagali z nasveti in informacijami vsem našim bralcem, ■ gradijo, obnavljajo, izolirajo in opremljajo svoje domove, gosp0' darska poslopja ipd.
Izkoristite priložnost in seznanite vsako drugo gospodinjstvo n, Gorenjskem s svojo ponudbo. Pokličite 28-463, obiskali Vas d°   _
IZOLIRAMO   I OPREMLJAMO- i
Na tiskovni konferenci smo slišali, da bodo krajani Trate odločno nasprotovali (tuđi z ustavnimi spori, če bo treba) morebitni preselitvi LTH iz Vincarij, to pa predvsem zato, ker je industrijsko-stanovanj-ska Trata po republiškem odlo-ku iz leta 1988 razvrščena v če-trto območje onesnaženosti zraka, zanj (in tuđi za tretje območje) pa velja, da ni mogoče ničesar več graditi, če prej ni sprejet in seveda uresničen sa-nacijski program zraka. DRa-zen tega so krajani našteli še nekaj drugih protiargumentov preselitvi tovarne na Trato: prostor na Trati je na robu ob-močja zaščite podtalnice Sor-škega polja, na njem je, kot so dejali, že vrisana  druga  hala
EGP, nasploh pa je vprašanje, ali je sedanji čas primeren za ekonomsko neupravičeno pre-selitev tovarne LTH iz Vincarij. Če bi se že našel denar (70 mi-lijonov mark), naj se raje vloži v tehnološko-ekološko obnovo proizvodnje v Vincarjih, glavnina pa nameni za odpiranje novih delovnih mest!
Pobudniki tiskovne konfe-rence so ogorčeni, kot so dejali, tuđi zaradi očitnega zavaja-nja odbornikov v občinski skupščini, ki jim ni bila posredovana ocena sedanje lokacije tovarne v Vincarjih, pač pa zgolj ocene novih možnih loka-cij. Vincarje so po teh kriteri-jih, ki jim sicer oporekajo, ta-koj za Trato. • H. Jelovčan
Razlaščeni iz škofjeloške občine so se organizirali
Združen je
V              i      VV       •
v pomoć razlascemm
Škofja Loka, 11. marca - Razlaščeni iz škofjeloške občine so v ponede-Ijek zbrali v prostorih šolskega centra na Podnu v Škofji Loki in ustanovili Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki bo delovalo pod okriljem Demosa.
Kot je povedal Rafko Kalan, so se zbora poleg razlaščenih (bilo jih je okrog 250) udeležili še predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, med njimi tuđi predsednik Franc Iz-goršek, predsednik občinskega izvršnega sveta Vincencij Demšar in poslanec škofjeloške občine v republiški skupščini Franci Feltrin. Odbor za uslanovitev škofjeloškega združenja je že pred nedavnim sprejel nekatera stališča o osnutku zakona o denacionalizaciji, stališ-ča pa so v ponedeljek predstavili tuđi udeležencem ustanovnega zbora. Razlaščeni iz škofjeloške se zavzemajo za to, da je treba krivično odvzeto premoženje, kjer je to le mogoče, vrniti v naravi in da naj pri vračanju ne bo razlikovanja in omejitev.
Na zboru so tuđi izvolili devctčlanski upravni odbor, ki se bo prvič sestal v torek in na katerem bodo tuđi izvolili predsednika. Združenje naj bi razlaščenim pomagalo pri uveljavljanju njihovih pravic in zahtev, pozvalo pa jih je tuđi, da naj skušajo zbrati čimveč dokumentov o odvzemu in o menjavi lastnikov. # C. Z.