oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu *
lsvršn]«mo TsakoTntixM UskoTln«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
ijAr
Conunwrdal Printing of au Kinds
leto xxxv,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 8, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 199

^EXANDER BLAZEVIC
jG preminil po Bla	bolezni Alexander
stanujoč na 14903 Syl-ja	je bil iz Sanabor-
^'"^^•tskem, odkoder je
-^n^ieriko pred 46 leti. ^^tonijo, tri sinove
zapušča žalujočo so-
progo
"irs	in Maxa, hčere:
• Ann LaPash, Rose Blaze-Louise Bennis, ter
Štefa:
zjutraj
v stari domovini pa v
iTeb	ob 10. uri iz po-
zavoda Mary A. Sve-
brata čf f ' '
peteit . • Pogreb se vrši
Dot 152 St., na Lakeview

galleti
ponedeljek popoldne je pre-^ bolnišnici St. Elizabeth leti	Ohio, John Gal-
med girardskimi Slo-se je pred nekaj leti v sosednjo naselbin(^
je biv zadnjih par let pa v Youngstownu, Ohio, ustanovitelji društva ^ 3ana, št. 49 SPJ ter član pfQ bivše SSPZ. Zapušča so-let t' je bolehna že veliko bojjj ^ Se sedaj nahaja resno ^ bolnišnici, več sinov in vnuke. Pogreb se vr-dopoldne ob, 10 ° °Pališče v Girardd, Ohio.
f. pikš
opoldne je umrla v Hak!-^ bolnišnici,
^ pt
Pikš, rojena Strauss.
STEVENSON GRE V KAMPANJO; OBDELAL BO 25 DR2AV
WASHINGTON, 7. oktobra—Danes je nastopil demokratski predsedniški kandidat veliko agitacijsko turnejo, v kateri bo obdelal 25 ameriških zveznih držav, ki bodo dale na volitvah 4. novembra več kakor dve tretjini volil nih mož.
Prvo polje je Michigan in bo Stevenson govoril najprvo v Detroitu. O tem govoru pravi njegov glavni stan, da bo eden od najznačilnejših Stevensonove volilne kampanje. Bavil se bo z vprašanjem komunizma v notranjosti Amerike in izven nje.
Stevensonove nastope bodo prenašale radijske in televizijske postaje in bo na ta način razširjenih med ameriško ljudstvo osem Stevensonovih nastopov.
Na svoji turneji bo Stevenson obdelal ameriški Jug in se bo ustavil v kakih sto mestih.
Truman na agitaciji
Značilen je bil govor predsednika Trumana, ki ga je imel v državi Utah. Republikanci skrivajo pred ameriškim ljudstvom njihovo negativno obstrukcijo,
ki so jo uganjali zadnjih dvajset
let zoper vsako pozitivno demokratsko delo kongresa. Zato so najeli generala Eisenhowerja, ki ima kot general ime in sloves, da naj prikrije republikansko praznino. Truman se je ponovno začudil Eisenhowerju kako se more družiti z okolico senatorja McCarthya, Jennerja in Kema, ki so popolnoma drugačnih idej, kakor jih je zastopal on Eisenhower ,kot ameriški general na službi v zunanjem svetu.
Truman v Clevelandu
Jutri v četrtek bo predsednik Truman nastopil na Public Square, kjer bo govoril med 2.45 in 3.30 popoldne. Cleveland zapusti okrog četrte ure. Na Public Square bo zanj postavljen posebni oder.
kjer tednov,

se ]e Mary
Je bila 42 let in je bila ro-pkvelandu.
k, gj Zapušča soproga Fran-Icujj'^^"P^'anka ml., štiri brate; tef ^Udolph, Henry in Frank, sestri, Mrs. Stephanie teljjjin Mrs. Sophie Pe-tfjj' %reb se vrši v petek zju-l&l, _ 9.30 uri iz Grdinovega ore pogrebnega zavoda, ^^Lake Shore Blvd., v cer-• Jeromija in nato v dru-
Caiy^^^S'^obnico na pokopališče --
ilj. gostilno ^ ^ Mrs. Andy Kavčnik ^ajj/^^zela od Mr. in Mrs. K 'jg Centa gostilno na 1169 ^^0	bosta gostom
v, ^^stregla z pivom in vi-% ^^boljše vrste ter z okus-^Mlor^^^zkom. Imata tudi gro-
je na 1028 E. 169 St.
k.

Predsednik Truman pride jutri v Cleveland
v zvezi 2 predsedniško kampanjo je predsednik Truman sedaj na turi po deželi, na kateri nastopa v govorah v prid kandidature demokratskega predsedniškega kandidata Adlai Steven-sona.	Jutri popoldne okrog
2.30 ure se Trumanov osebni vlak ustavi na clevelandskem glavnem kolodvoru. Na posebnem odru, ki bo pripravljen pred poslopjem Terminala, bo nastopil predsednik Truman, in govoril kakih 45 minut. Njegov govor bo zelo važen in edini, ki ga bo imel v Clevelandu v letošnji predsedniški kampanji.
Občinstvo je vabljeno, da pride poslušat predsednika Trumana—v glavnem bo dal obris delovanja demokratske administracije zadnjih dvajsetih let in govoril bo o kandidatih, ki iščejo izvolitev pri novemberskih volitvah. V slučaju dežja, bo predsednik Truman govoril v notranjosti poslopja Terminala.
BIVŠA ŽENSKA SE POROČI Z ŽENSKO
ABERDEEN, škotska, 7. oktobra — ZdraATiica Dr, Ewan Forbes-Sempill je pretekli mesec naznanila, da je spremenila svoj spol in da je postala moški. Kot moški je sedaj prišla v župnišče, kjer je po vseh predpisih prijavila svojo željo, da se poroči s svojo bivšo gospodinjo Miss Izabelo Mitchell.
Bivša zdravnica — sedaj zdravnik, je stara 40 let. Predrugačila je tudi svoje ime. O sebi trdi, da se je njen spol iz ženske v moškega spremenil naravnim potom in brez kakršnjihkoli operacij.
Sempill je objavila svojo namero poročiti se z Izabelo Mitchell tudi v časopisju.
Odpuščeni profesorji
ADENAUER JE BOLAN
BONN, Nemčija, 7. oktobra— Kancler zapadne nemške vlade Konrad ^denauer, ki je star 76 let, je obolel. Obolel je na vročinski bolezni. Ostati mora doma in opustiti vladne posle.

® potrebščine ter ih : Se urinoročat
dovaža-Se priporočata znan-
Prijateljem v naklonje-
tu, da si oni, ki imajo pripraviti si nekaj

SI neKaj mo-?ku8no kapljico v zim času, naročijo najsibo ^ ^li mošt. Božeglav vi-M - ^a 6010 St. Clair Ave. bo leta postregla odje-' najboljšim moštom,


\ m sodi. Dopeljejo na
^6 Vi v
na finih kuhinj-r te Grand izdelka se nu
> *^2 and Furniture na ^ . Sus	Ave. Lastnik
J % ^ik vabi gospodinje, da "■ ^&ledajo in seznanijo z
v trgovini Norwood and Furniture
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo v polnem številu.
SMRTONOSNA ŽOGA
LIMA, O., 7. oktobra—Ho-vardu Hinzu je priletela žoga, ko je prisostvoval igri. Žoga ga je zadela zadaj za desnim ušesom in pretrgala glavno žilo. Prenešen v bolnico je kmalu nato umrl.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ANGLIJI
MANCHESTER, Anglija, 7. oktobra — Manchesterski eks-pres je doživel težko nesrečo. Pri iztirjen ju brzovlaka ie našlo smrt najmanj 100 potnikov. Koliko je v celoti žrtev, se še ni ugotovilo.
NEW YORK, 7. oktobra—Senatna komisija, ki vodi preiskavo zoper osebe osumljene članstva pri komunistični stranki, je zasliševala tri profesorje univerze, ^reli različnih kolegijev. Gre za profesorja Bernarda Riessa, profesorja za filozofijo in psihologijo na univerzi Hunter. Profesorja Slochwerja, profesorja nemščine na kolegiju Brooklyn in Shlakmana, ki predava ekonomijo na kolegiju Queens.
Prosvetni svet ali šolski odbor jih je odslovil pretekli petek, danes pa se je nadaljevalo njihovo zaslišanje pred komisijo.
Imenovani profesorji so bili odpuščeni, ker da niso hoteli odgovarjati na stavljena vprašanja glede njihovih odnošajev do komunizma.
Odpuščeni profesorji so nato kratko izjavili:
Šolski odbor ve, da nisem komunist, da nisem imel v zadnjih desetih, oziroma 12 letih s kako politično organizacijo nobenih zvez.
Ali pa: Da se je v mojem slučaju zoper mene tako hitro postopalo, je več kot čudno, če se primerja, kako se je postopalo zoper druge, ki tudi niso odgovarjali na vsa vprašanja.
Skupina študentov imenovanih kolegijev je sestavila posebne šlagferje, ki jih je v demonstraciji zoper senatno komisijo izražala javno pred poslopjem, kjer se je vršilo zasliševanje.
Imenovani profesorji so bili odpuščeni brez plače in s takojšnjo veljavo odslovitvenega dekreta.
KONVENCIJA RUDARJEV; KATEREGA KANDIDATA BODO PODPIRALI?
CINCINNATI, 7. oktobra—
Danes se je začela letna konvencija ameriških rudarjev in je na konvenciji zastopanih okrog 2,800 delegatov. Navzoč je tudi predsednik rudarjev John L.
Lewis.
Politično vzeto je\ zanimivo vprašanje ali se bodo rudarji tudi formalno zavzeli za kandidaturo demokrata Stevensona. Po začetnih razgovorih sodeč se bodo rudarji izrekli s simpatijami za Stevensona, tudi če bi ga ne proglasili formalno za svojega predsedniškega kandidata. Na drugi strani pa so izrekli svoje
----<=■--------r— —---
\ ta pripomočki, ki jih nerarzpoloženje do republikanca
-------•
I Eisenhowerja.
Koliko je komunistov v Rusiji; iz socializma na poti v komimizem?
KRITIKA SOVJETSKEGA ' GOSPODARSTVA IN STRANKE
MOSKVA, 7. oktobra—V notranje političnih vprašanjih, ki so predmet trenotnega zasedanja občnega zbora vseruske komunistične stranke, je na dnevnem redu debata o sovjetskem gospodarstvu na splošno in o predlogih,
ki naj do vede j o sovjetsko življenje iz socializma bližje h komunizmu. Na drugi strani pa položaj v stranki, posebno še debata o številu članstva.
Malenkov je najavil, da je v vseruski komunistični stranki sedaj 6,013,259 članov, stranka pa ima 868,886 kandidatov za članstvo. Za leto 1939, ko je bil en&-ko občni zbor komunistične stranke, je bilo napovedano število članstva s številko 1,588,-852, število kandidatov pa z 888,814.
Malenkov je naglasil, da se z zvišanjem članstva niža strankina zavest članstva in da pada kvaliteta teh članov.
Na konvenciji je glavni predmet razpravljanj socialni položaj rudarjev po zadnjih mezdnih pogodbah. Dobrodelni fond unije rudarjev bo dobival sedaj 40 centov od vsake tone izkopanega premoga, na dan 30. junija pa je razpolagal z glavnico $100,000,-000 in to vkljub temu, da je zadnjih 12 mesecih potrosil preko $126,000,000. V celoti bodo družbe lastnice rudnikov od svoje strani prispevale v ta fond letno $160,000,000. Nekatere družbe trdijo, da jim pod temi pogoji ne bo mogoče obratovati in da se bodo morale poslužiti delavstva, ki ni unijsko organizirano.
Seja Demokratskega kluba
V petek zvečer ob pol osmih se vrši važna seja Slovenskega demokratskega kluba v Ameri-ško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Člani in članice so vabljeni na polnoštevilno udeležbo, ker bo mnogo zanimivih poročil na dnevnem redu.
GLASBENA MATICA
poda
VER IJ EVO OPERO
"LA TRAVIATA"
v NEDELJO, 2. NOVEMBRA 1952 v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
St. Clair Ave., ob 3.30 pop.
Vstopnice so naprodaj pri članih zbora, pri Oražmovih v S.N.D., ali pa pokličite Mr. Aijton Schubel, telefon EXpress 1-8638 Cene
$1.00, $1.50, $2.00 in $3.00
Vsi sedeži so rezervirani
Elitna—ne masovna stranka
Sovjeti torej stojijo na stališču, da komunistična stranka ne potrebuje množic, marveč samo izbrane ljudi. To je nasprotno stališče kot ga zavzema romanski komunizem v Franciji in Italiji, kjer gre za masovno zbiranje komunističnega članstva.
Rusi kažejo na to, da je komunistična stranka leta 1917 imela le 200,000 elitnih članov, brezpogojno vdanih stranki, to malo število, toda elitnega članstva, pa je bilo v stanu, da je lahko izvedlo in to zmagovito znano oktobersko revolucijo.
Pač pa so Sovjeti na straži, ko gre za rusko mladino, katero hočejo imeti v svojih vrstah v celoti. Ta mladina je porazdeljena v razne organizacije po letih Skupno imajo Sovjeti organizirane nedoletne mladine 33,000,-000.
Na tem, da duhovniki, trgovci in premožni kmetje—kulaki ne morejo postati člani stranke, ruski komunisti ne spremenijo ničesar.
Tudi ne spremenijo ničesar na tem, da mora vsakdo, ki hoče jostati član stranke, prebiti dobo preskušnje na teoretičnem in praktičnem polju, kar kaže razmeroma visoko število prijavljenih kandidatov, ki pa so še vedno le kandidatje, ne pa pravi člani stranke, ki postanjo šele, ko prestanejo dobo preskušnje in položijo strankino prisego.
V gospodarstvu ni vse v redu
Sovjetski veljaki so priznali, da gospodarski aparat ne funkcionira tako, kot je bilo prvotno zamišljeno. Zanimiva so priznanja, da se delovodje po tovarnah preveč zadovoljujejo s splošno produkcijo, s povprečnostjo, ne dajejo pa dovolj pažnje na tako imenovane udarnike, to je delavce, ki naj povprečno produkcijo redoma prekašajo.
Na vseh poljih sovjetskega gospodarstva se opaža tendenca povprečnosti, da ne rečemo brezbrižnosti. Tako pri gradnji stanovanjskih hiš, pri zboljšanju komunikacijskih in prevoznih Sredstvih, pri poljedeljstvu, v umetnosti in književnosti. Letina sama na sebi je bila dobra. Toda goveje živine je poginilo vsled nemarnosti zelo velik odstotek,
na drugi strani je produktivnost te živine nizka.
Na polju kulture da še ni zgrajen "sovjetski človek," ki bi se kot tak pokazal v filmih in v književnosti.
Na poti v splošni kommiizem?
Sovjetsko kmetijstvo je od leta 1917 preživelo v različne faze. Prvotno so se komunisti držali načela, da je zemlja in njen pridelek last tistega, ki zemljo obdeluje. Osvobojeni kmetje niso vedeli kako obdelovati zemljo. Posledica je bila slaba obdelava. Leta 1928 so Sovjeti začeli z kolhozi—s kmetskimi zadrugami. Leta 1935 je bilo v teh zadrugah 70,000,000 ruskih kmetov. Premožnejši kmetje niso šli v zadruge in jih je Stalin izgnal na milijone v Sibirijo. Današnje stanje je tako, da je 90% kmetov v kolhozih. Pri tem pa je zanimivo, da je kos zemlje ostal kmetu za njegoyo lastno produ?ji-cijo, produkcija te zemlje pa znaša eno četrtino vse sovjetske kmetske produkcije. Videč ta pojav, ker so se kmetje bolj brigah za te koščke zemlje kot za zadrugo, so odredili minimalni čas, ko mora vsakdo delati na skupni farmi. Sovjeti imajo lastne državne farme določene za Specializacijo. Te farme imajo vso opremo, strokovno delavstvo in je ta kmetska produkcija dobra.
Na letošnjem strankinem kongresu je na dnevnem redu debata ali se gre lahko iz nedovršene-ga socializma naprej po poti do splošnega komunizma, to je do odprave vsake zasebne lastnine in do komunističnega razdeljevanja produktov. Toda po katerem načelu in po katerem klju-
Evi Peron ne dajo pokoja
BUENOS AIRES, Argentina, 7. oktobra—Pokojni Evi Peron naj se postavi spomenik. Odbor, ki je razpisal načrte za ta spomenik, se je odločil za načrt, katerega je predložil Italijan Leon Tommasi. Zveza argentinskih kiparjev se ne strinja s sklepom tega odbora in je naslovila na predsednika republike Perona pismo, v katerem označuje Italijana Tommasija kot nepoznano osebo v argentinskih umetniških krogih.
Argentinski kiparji so nad sklepom odbora razočarani in tudi zaskrbljeni. Ne verjamejo, da bi bil Tommasi v stanu postaviti pokojni Evi Peron dostojen spomenik.
Zdi se, da je važen moment, ko gre za omenjeni spor, tudi ta, da gre za spomenik, ki bo stal več milijonov dolarjev, odobren načrt pa bo plačan v odstotkih celokupne vsote.
Na Koreji se pripravljajo za zimo
SEOUL, Koreja, 7. oktobra— Združeni narodi so stavili na komuniste severne Koreje in I^i-tajske predlog, da izdajo formalno dovoljenje, da smejo zavezniški vojni ujetniki, ki jih imajo oni v rokah, prejemati pakete za zimo. Komunisti naj sami določijo od svoje strani kaj bodo oni za zimo pošiljali svojim vojnim ujetnikom, ki so v rokah zaveznikov. Zavezniki v svojem predlogu naglašajo, da se bliža mrzlo vreme in zima, kaz* vse bo položaj vojnih ujetnikov še poslabšalo.
Novi dokaz, da na Koreji tako kmalu še ne bo miru.
cu
•?!
V zvezi s tem je vsaj teoretično vzeto važna druga stran sovjetskega pojmovanja družbe— vprašanje države. Končni cilj je brezrazrednost in brezdržavnost.
Bivši zunanji minister Molo-tov je povdaril, da ruski komunisti niso več izolirani, ker so si pridobili "prijatelje" v vzhodni Evropi in na Kitajskem. To da je največja pridobitev druge svetovne vojne. Vendar pa sedanji kongres stranke države kot take ne bo odpravil, kar se vidi iz izjav Malenkova, da dokler je kapitalistični svet organiziran po državah, se mora tudi komunistični svet okleniti držav in jih ne more opustiti.
Spričo navedenega se lahko trdi, da bodo končno sprejeti sklepi ruske komunistične stranke dalekosežnega ppmena ne samo za notranjost Sovjetske zveze, marveč za ves ostali svet, ker se bodo določile tudi smernice sovjetske zunanje politike.
Ofenziva na Koreji
SEOUL, Koreja, 7. oktobra— General James Van Fleet je o ofenzivi komunistov na zapadni fronti izjavil, da je šlo za največjo komunistično ofenzivo zadnjih 12 mesecev, da pa so glavne obrambene linije zaveznikov nedotaknjene.
Kar se tiče pogajanj za premirje na Koreji, je zavezniška delegacija sporočila komunistični, da je od nje odvisno ali i kdaj se pogajanja obnovijo. Kakor znano, so se pogajanja v zadnjem času odlagala od tedna na teden.
PILOTJE IZ JUGOSLAVIJE V NEMČIJO
BEOGRAD, 7. oktobra—Pilot-je na brzih vojnih letalih—lovcih so zapustili Beograd in odleteli v Nemčijo. V Nemčiji se bodo vežbali v posebnih tečajih. Mišljena je Zapadna Nemčija.
Iz domovine
Mr. August Kollander, ki vodi svojo pisarno v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., se je v ponedeljek zvečer vrnil z obiska v stari domovini.
V Californijo
Prošli petek so se podali na obisk v Californijo, poznani Mr. in Mrs. August in Mary Rijavec iz 6836 Bayliss Ave. ter hči in zet Mr. in Mrs. Charles Schmunk iz 6902 Bayliss Ave. Tam nameravajo ostati mesec dni, kjer bodo obiskali svoje sorodnike v Los Angelesu. Želimo jim mnogo razvedrila na oddihu ter srečen povratek!
STRAN 2
TAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
8. oktobra 1952
Jf
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za Sest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PO JAPONSKIH VOLITVAH
(1)
Trenotna ameriška predsedniška volilna borba se vodi v znamenju zunanje politike. Tudi tisti republikanci, ki se zavzemajo za izolacijo, po sili razmer prehajajo na polje zunanje politike. V Ameriki se borimo za kruh, ki bo odvisen od tega, kako bo Amerika uveljavljena v svetu. Prehod iz ameriškega izolacionizma na svetovni oder je za marsikoga težko razumljivo dejanje, vendar končno— na tem odru smo.
V razmerju Amerike do Azije je kakor na predstraži vstopa v to ogromno deželo imperij Japonske. Japonska je bila poleg Nemčije nosilec sovražnost druge svetovne vojne in kakor je Japonska gazila po Azija in Pacifiku, tako je gazil Hitler s svojimi armadami po Evropi. Kakor je Hitler zahteval gospodstvo nad Evropo zase in za Nemčijo, tako je japonski cesar hotel imeti na vzhodu Azije glavno besedo. Ameriška demokracija se je uprla obema idejama nemškega in japonskega imperializma.
Sorodstvo med Nemci in Japonci ni najnovejšega datuma, recimo zadnje svetovne vojne, oziroma časa neposredno izpred te vojne. Nemci—Prusi so dali leta 1889 Japonski prvo moderno ustavo, četudi ni bila demokratična, kakor ni bila pruska. Toda bila je le ustava, osnovno pravilo državnega in družabnega življenja.
Kakor v Prusi j i agrarno—junkersko kastovstvo, tako je na Japonskem vladal reakcionarni krog cesarjeve okolice. Vse prav po pruskem vzgledu. Kakor se je v Nemčiji uveljavilo teoretično in praktično načelo, da "kjer nastopi cesarjev grenadir, tam preneha vsaka demokracija," tako je vladajoča japonska kasta skrajnih reakcionarjev, agrarnega in industrijskega kova, na čelu vsem tem pa generali, razpuščala vsako organizacijo, bodisi, da je bila strogo političnega, ali pa recimo unijskega značaja, ki je imela demokratski program.
Toda zdi se, da je primera med Japonci in Nemci najbolj značilna, za odnošaje do ostalega sveta pa najbolj usodna tale: Filozofija nemškega naroda je princip uboga-nja od spodaj navzgor. Ta princip leži v notranjosti vsakega Nemca, četudi se na zunaj kaže še tako radikalnega. Uboganje na slepo!
Ko listamo po straneh japonske politične, pa tudi delavske zgodovine, nam pade v oči, da je v japonskemu narodu vrojen isti princip. O pravih dobro organiziranih političnih strankah na Japonskem ne moremo govoriti. Gre za večje grupice in skupine, ki se končno znajdejo pod skupnim okriljem, recimo stranke.
Na Japonskem je mnogo agrarnega in industrijskega delavstva. Pričakoval^ bi, da bi na primer tamkajšnje delavske unije imele enotne organizacije z neko disciplino, ki je pri vsaki organizaciji, če naj gre res za organizacijo, itak nujna. Tudi med delavci bodisi unijsko, bodisi politično organiziranimi gre za številne drobce, kar slabi de-lavskp udarno silo na političnem in socialno gospodarskem polju. Pri vseh teh združevanjih pa je nadvse značilen postopek članstva. Članstvu ni za to, da bi bilo "med velikim valom sam val." Članstvo slepo zaupa vodstvu. Na drugi strani se vodstvo te miselnosti zaveda in diktira navzdol. Vodstvo zahteva od članstva slepo pokorščino— slepo uboganje. Vsaka taka organizacija pa izgubi končno na temeljnih idejah, je v rokah maloštevilnih, ki se zopet prevzamejo, imajo svoje posebne interese, toda jim je možno, da zavedejo članstvo v nepremišljene in usodne skoke, ki se redoma končajo v temi. Skok v temo!
Nemški nacizem in imperializem, japonski nacizem in imperializem, oba sta izhajala iz zgoraj opisanih osnov. Oba skupaj s priveskom italijanskega fašizma, ki je slonel v bistvu na istih osnovah, sta zapletla svet v drugo svetovno vojno. Opisani značaj japonskega ljudstva je torej mednarodno nevaren. To je po našem mišljenju osnova našega gledanja na Japonsko, ki je sicer po vojni postala na zunaj demokratska država, ni pa spremenila svojega narodnega značaja. Ker pa je Japonska 80 milijonski žilav političen narod, ki živi na skrajno izpostavljeni točki Pacifika, kakor Velika Britanija Atlantika in ker je Japonska prav neposredni interes Amerike, so za Ameriko in Amerikance izidi japonskih volitev skoraj lastna domača zadeva.	L. Č.
Poročilo iz proslave v Girardu
CLEVELAND, Ohio —Pcav nič ne bo škodovalo, če malo poročeni, kako se je završila proslava 45-letnice društva Ljubljana, št. 49 SNPJ v Girardu, Ohio. Take stvari bodo zanimale naše brate in sestre po drugih naselbinah, kjer se delajo in proslavljajo gotove obletnice naših društev.
V soboto, 12. septembra smo se dogovorili, zbrali in odpeljali v 60 milj oddaljeno slovensko naselbino Girard, Ohio. Hoteli smo biti navzoči na 45-letnici tega društva, katero sta praznovala oba tamošnja društva naše jednote. Proslava se je vršila zvečer v Slovenskem domu. Jaz sem odšel malo prej, da sem obiskal nekaj naročnikov pred proslavo. Ko pa je dospela se ostala družba, smo sli v dvorano. Tam smo že našli več starih prijateljev in prijateljic, prav po domače rečeno, starih korenin ali grč, ki niso še pozeble in tudi ne mislijo še tako kmalu. Rekli so, da se jim nič ne mudi.
Najprej sem obiskal Johna Košina. On mi je plačal naročnino za Glas naroda za dve leti. Pomenila sva se še o drugih važnih zadevah. John je prišel pozneje tudi na proslavo in tako izpolnil svojo člansko dolžnost kot dolgoletni član. On nas je lepo "potretal," dasi sam ne sme piti. Hvala, mi vsi ti ostanemo dobri prijatelji, dokler nas bo narava držala na tem čudnem svetu. Rad bi bil ostal dlje časa v naši družbi, toda zaradi svoje trgovine s mehkimi pijačami, je nas moral zapustiti.
Videl pa sem tistega Jožeta Cvelbarja in njegovo šoferko, soprogo Josephino*. In veste, da sva se kot stare grče imenitno pozdravila. Rekel mi je: "Ali te ni še kokolja brcnila?" Očital mi je, da se vedno pohujšujem naše mile rojake in še posebno pa rojakinje po naši Ameriki s temi pohujšljivimi "cajtenga-mi?" Kar na kratko sem mu odgovoril, da še in da ne mislim še odnehati, čeprav molijo in ma-šujejo za mojo dušo. Nato je bila že železna pred menoj. Poklical sem še mojo ostalo družbo in njegove prijatelje, ki jih je pripeljal s seboj.
Ko smo se tako do dobra okrepčali in privezali žejne duše, se je pričel program, ki se je pa pričel malo pozno. Bil je precej dolg, ker se je podaljšal s plesi, petjem in govori. Pozdravil je navzoče domači župan, ki ni Slovenec, je pa njegova žena Slovenka in obenem smo se prav prisrčno pozdravili. On je mož na svojem mestu in je najbolje, da ga še naprej obdržijo. Nadalje je navzoče pozdravila še moja malenkost, česar se nisem najmanj nadejal in zato nisem bil niti pripravljen za kakšen daljši govor. Takisto je pozdravil zbrane distriktni podpredsednik Carl Samanich. Glavni govornik pa je bil član glavnega porotnega odbora, Camilus Zar-nick iz Clevelanda. On je govoril dalj časa in navzoči so ga vzeli prijazno na znanje.
Predstavljena sta bila tudi še dva živeča ustanovitelja tega društva. Obo sta še trdna in močna moža, John Galeti in Anton Žitnik, ki stanuje sedaj v Nilesu, Ohio. Da bi ga le videli, kako imenitno še pleše! Seveda, z mladimi srčki je lahko plesati! Kot 36-letna prijatelja, sva se še dobro razgovorila in se domenila, da* se vidimo vsi na 50-let-nici istega društva. Torej, če to velja za ustanovne člane, naj velja za vse druge, s katerimi smo se na tej proslavi lepo zabavali.
Po vseh programskih ceremonijah se je pričel splošen ples in prosta zabava. Vse je plesalo kot za stavo. In kakor so mi povedali plesalci in Cilka, so imeli
prav dobro godbo. Če bi bili igrali vso noč, ni dvoma, da bi bili ostali tudi plesalci z njimi do zadnjega.
Ko smo se vračali domov, sem radovedno vprašal našo družbo, kako se jim je proslava dopadla, pa so mi odgovorili, da so bili zelo zadovoljni, kar me je močno razveselilo, ker sem jih nagovoril, da smo se odpravili na to proslavo. Vseh nas je bilo okrog 15 korajžnih in veselih ljudi, ne mrtvecev, ker takih ne maramo.
Kar se pa tiče splošne udeležbe, pa ni bila prevelika. Prav lahko bi bila večja kljub temu, da je bila slična proslava menda v Barbertonu, Ohio, in v bližnji slovenski naselbini Warrenu, Ohio. Jaz bi priporočal, da se v bodoče to prepreči, da se ne bi vršilo več zabav na isti dan v bližnjih naselbinah. To se bi lahko bolje uredilo preko federacij SNPJ. Dalje pa je treba več pisanja, več oglaševanja. Člani in članice, peresa v roke! Vabijo naj odborniki in sploh vsi, kdor more kaj pripomoči do boljšega oglaševanja. Zato imamo slovenske liste. Poglejmo naše druge jednotine slavnosti, letošnji ohijski dan SNPJ in 25-letnica clevelandske federacije, potem narodna proslava dneva SNPJ v Milwaukee ju. Za vse te prireditve smo veliko pisali in agitirali, zato smo želi tudi lepe uspehe. Rečem in- povdarjam, da'brez oglaševanja ni uspeha! še tako pridejo razne zapreke in smole.
Končno se zahvaljujem naši ožji družbi in še najbolj našemu prijatelju in sosedu Franku Ro-kavcu, ki nas je tako lepo vozil in srečno pripeljal na obe strani. On ni samo dober in previden voznik, ampak tudi dober družabnik. Hvala Strancarjevi dvojici in Hribarju. Cilki bom pa že enkrat sam kaj zašepetal na uho za njeno prijaznost. Prav lepa hvala ysem mojim prijateljem za rokovanje in pozdrave. Gi-rardčanom pa za prijaznost in udeležbo na proslavi. Tudi naša družba se vsem lepo zahvaljuje za izkazano prijaznost.
Dovolite mi še nekaj dodatnih vrstic. Pozabil sem bil omeniti, da sem pogrešal Andreja Krvi-no in soprogo. Izvedel sem bil že prej, da se je Andy podal v znano olevelandsko kliniko. Upam, da se mu zdravje kmalu obrne na bolje. Pa tudi starega'prija-telja Petra Jakleviča sem pogrešal. Tudi on je že dolgo časa bolan in ne more zapustiti doma. Videl pa sem na proslavi njegovega sina, ki ga je zastopal. Tudi sin je ne samo lepa oseba, ampak tudi prijazen in razumen mož. To velja tudi njegovi soprogi, ki mi je bila predstavljena. Kmalu bom obiskal na domu Jaklevičeve in Krvinove, ko bo več časa za pogovor. Medtem vama želim ljubega zdravja. Na proslavi sem pogrešal še nekatere stare društvenike, ki se zaradi enega ali drugega vzroka niso udeležili.
Upam, da ne bo preveč, če še vas iz Girarda in drugih naselbin povabim na Zarjin koncert.
Anton Jankovich.
'.NATIONAL.
Spor o najemninah
Nekatere clevelandske predmestne občine, ki so ukinile zaščito najemnin, so sestavile razne posvetovalne in posredovalne odbore, ki naj se pečajo z višinami novih najemnin. Jasno pa je, da so vse te akcije že v naprej obsojene na neuspeh, če ne bo na obeh straneh dobre volje, da pride do sporazuma.
Višina najemnin je pač stvar svobodne konkurence in svobodnega dogovora med lastniki hiš in najemniki.
TRUMAN IN EISENHOWER NA TURI
DENVER, 7. oktobra—Predsednik Truman je obračunal s Eisenhowerjem na podlagi izjav Eisenhowerja samega. Eisenhower, ki naj bi kandidiral leta 1948, je izjavil, da ne na notranjem ne na zunanjem polju ni položaja in razlogov, ki bi kvalificirali vojaka, ki je preživel svoja srednja leta v vojaški službi, za politika. To velja za včeraj kakor velja za danes, je dejal Truman.
Truman je nadalje izrazil svoje začudenje nad Eisenhowerjem, ki je izdal svoje prijatelje in vse svoje principe. Eisenhower je naglasil, da bo podpiral republikansko listo in republikanske kandidate, ne glede na to, kakšna je njihova kvalifikacija. Njemu ni na tem, da sedi skupaj s senatorji tipa McCarthy ali Jennerja, ali so napredni, reakci-onarji, izolacisti ali internaci-onalisti.
PLETENINE SO PROSTE
WASHINGTON, 7. oktobra —Urad za stabilizacijo cen je ukinil vso kontrolo nad cenami pletenin in nogavic. Ukinjena kontrola stopi v veljavo danes, v torek, 7. oktobra. V praksi se je izkazalo, da so se pletenine in nogavice prodajale itak pod maksimalno določeno ceno.
Nov poslovodja Coca-Cola družbe


John T. Corbley William O. Mashburn, ml., predsednik clevelandske družbe mehkih pijač Coca-Cola, je te dni naznanil, da je bil John T. Corbley imenovan za generalnega poslovodjo na mesto William T. Wooda, ki je šel v pokoj po 33 letih neprestane službe z Coca-Cola.
Corbley je pričel s svojo kariero z clevelandsko izdelovalni-co, ko je razvažal "Coke" s konji in vozom. Leta 1935 je bil pro-moviran za prodajnega poslovodjo, katero mesto je vodil 14 let, od leta 1948 pa je superintendent razvažalcev in oskrbe opreme.
Rojen je bil v Berea, Ohio, in s svojo ženo stanuje na 3131 W. 142 St. Je oče treh otrok in stari oč^ šestim vnukom.
Bivši poslovodja Wood bo sedaj, ko je v pokoju, prebil svoj prosti čas med svojim domom na 24137 Mastick Rd., North Olmsted, Ohio, in svojim letoviščem v Gay lord, Mich., kamor gre na lov in ribolov.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Prezerviranje živil v škatlah
v Zedinjenih državah se sodobno prezervira ogromne količine raznih živil v kovinskih škatlah. Mesni produkti, sadje, zelenjava vseh mogočih vrst, mleko, juhe in stotero drugih živilskih produktov se prezervira v neprodušnih kovinskih škatlah. Tovrstna industrija je ogromna. Škatle, v katerih se taka živila prezervira jo, imenujemo "tin cans." V prevodu bi se to reklo: škatle iz kositra.
V resnici pa so take škatle le malo iz kositra ali pa sploh ne. Povprečne kovinske škatle za prezerviranje živil vsebujejo manj kot dva odstotka kositra, ostalo pa je železo. Novo vrstne škatle, ki prihajajo v promet, pa so izdelane iz aluminija in prevlečene s plastiko; nič več kositra niti železa.
Izum posod, v katerih se morejo razna živila dolgo časa ohraniti nepokvarjene in užitna, sega precej daleč nazaj v zgodovino. Kolikor je znano, se je francoska vlada prva začela zanimati za to reč. To je bilo leta 1795, ko je francoska vlada razpisala nagrado 12,000 frankov izumitelju, ki bi iznašel varno metodo prezerviranja živil. Štirinajst let potem je dobil to nagrado Nicolas Appert, lastnik slaščičarne v Parizu. •
Appert je imel mnogo izkušenj v produkciji vina in piva, pa tudi kot kuhar. Pri teh poslih je pronašel, da vročina ustavi ali zadrži razkrajanje živil. Začel je vlagati živila v steklenice s širokimi odprtinami, katere je neprodušno zamašil, nakar je vse skupaj skuhal. Tako prezervirana živila se niso pokvaril^. Dandanes neštete gospodinje ponavljajo isti proces pri prezerviranju sadja in raznih zelenjav. Appertu je cesar Napoleon podelil obljubljeno nagrado 12,000 frankov za njegov izum.
Steklene posode za prezerviranje živil pa so bile preveč neokretne za daljšo transportaci-jo in eno leto pozneje je Anglež Peter Durand začel rabiti isti sistem, le da je steklene posode nadomestil s škatlami iz kositra. Take škatle, napolnjene z mesom, so kmalu dobivali angleški mornarji na svetovnih morjih. Leta 1839 je v Zedin jenih državah William Underwood delal že dobro kupčijo s prezerviranimi slaniki, raki in prusnicami, katere je pošiljal pionirjem, ki so prodirali proti zapadu.
Za časa ameriške civilne vojne je bilo veliko povpraševanja po prezerviranih živilih, ki so se mogla pošiljati direktno na fronto in se niso pokvarila. To je zelo pospešilo tozadevno industrijo. Dandanes se letno izdela 22 tisoč milijonov kovinskih škatel za prezerviranje najrazličnejših živil in pijač. Količina živilskih produktov, ki jih občinstvo kupuje v kovinskih škatlah, je ogromna. Po vrstnem redu je na prvem mestu mleko; sledijo produkti iz paradižnika, sadni in zelen jadni sokovi, polivke, zabele in tako dalje. Izmed prezervira-ne zelenjave je v največji zahtevi grah, izmed sadja pa breskve.
Prezervirana živila v škatlah so neprecenljive vrednosti za vojake, mornarje, raziskovalce in raznih vrst delavce v odročnih krajih, kjer ni na razpolago prodajaln in hladilnic. Poleg tega zavzemajo tudi vedno večjo vlogo prehrane v ameriških domovih, kajti dandanes skoro ni živila ali pijače, katere ne bi bilo mogoče kupiti v neprodušno zaprti kovinasti škatli. Francoz Nicolas Appert, ki je "oral ledino" v tem oziru, je pošteno zaslužil nagrado 12,000 frankov.
—NOVA DOBA
ŠKRAT
■a.
.
f
DVE medicinski
Mlada žena je hodila v cijo k zdravniku, ki je dognati in ozdraviti njeno zen z analizo njenih sanj. K® , je nekega dne povedala, da ponoči ni nič sanjalo. J® zdravnik na moč strogo dal: "Gospa, če ne boste njevali mojih pogojev, v# veda ne morem ozdraviti-
stara gospa ni nič kaj pala zdravnikom, vendar 3® rala nekega dne na pregl® ' ji je zdravnik dal svoje nas^ je še naročil: "Čez dva te® . vas spet rad videl!" . res prišla še enkrat. Ko zdravnik predložil račun z® ordinaciji, je vzkipela:
prvič sem prišla k vain p" _ volji, za drugič ste me ve sami povabili!"
KAKO DOSEČI
Neka firma je način obračunavanja stroškov: naročila j® potnikom, naj poročilo o kih ne predlagajo več pi® temveč jih javljalo kar P" ^ fonu. Potni stroški so se ® ^ zmanjšali za 27 %! Iz teg^ da je laže lagati pismeno ustno!
Stanovanje je" bilo ^ zaprašeno. Pohištvo T jjoi. debelo pokrito s praho#-^ silno nejevoljen zaradi j, zanikrnosti, ni vedel, il' ,ozdravil: Končno si je j mislil i s prstom je poP^ zaprašene predmete v st^. u
JU: ljubim te, ljubim te, te ... Ko je žena opazi^^ g,v live njegovega srca, je gin dušena: vzela je v roke c takoj obrisala ves prah.y
dne je bilo stanovanje • -
V	zelenjavni trgovini ° ))iP vedno otipavali sadje.
sadeži mehki, so dobili ni tega odrtine in trgovec J jg, mogel prodati. RazmisU kako bi kuce tega odvad ^^j^j
"Otipavanje prepovedano
je zdel preoster, zato J® ,g]iie'^ na lepenk« sliko lepega ^9' in zraven napisal: "Ko,j p« ša, me boste lahko stis mili volji." To je pomaga
V	krčmo je zahajal zelo ^ gost. Nič mu ni bilo po ^oj^ lej je nergal in nikoli ni gc takarici niti ficka napit^^ , del je vedno pri isti m' , kega dne se je upravniki''
lila natakarica: "DoVoU
ste že prenašali tega si ^ če hočete, ga pošljem mizi, naj se še katera " kori z njim!?"—"O, " jjjf prosila natakarica,
ga mi dajejo vsi ostali
dvojno napitnino!"
» j®
Ko je bila Ana Lindb#
O*
Don't gamble with fire— the odds are against you I
deklica, je njena mati Morrow, nekoč povabila bogatega bankirja M o Preden je gost prišel,
dopovedovala: "Ana, saj
ni olikano, delati opazk®' ti bo zdelo, da ima goSp"^^ gan prevelik nos, ■gA''', tiho!" Ko so sedli k mi^'W neprestano buljila v nos. Mati je sedela k» ^ žerjavici. Samo to ji mislih, kako spraviti h sobe, preden bi so Končno ji je uspelo, otf"^ jg zunaj in gospa MorroW 3 dahnila. Nalila je lico čaja in ga prisrčno la: "Kakšen nos imate 1 rumom ali z limono?"
ENAKOPRAVNOST
BTRSN h
•menik društvenih uradnikov
za leto 1952

Ameriško

jugoslovanski cenler"
ugrin 1 oelajniK Anarew 1-1107-	Shawnee Ave.. KE
Cher nil rajnik Theodore Kir-
Itil	j-iieuuure r^ir-
Pan?!?- J ®P^®^ikarica G usti Zu-
Pfedspknf^	odbor: John Gerl,
^arkovifl.	BostjančiC in John
Frank no>j-	gospodarski odbor:
legel in	predsednik, Frank
odbor'	Rupert; publicijski
(i( in"	Rupert, Gusti Zupan-
krij' Tn>?„	O grin; ostali direk-
osla
Seje se
A	John žigman
Spi. Louis ]V
-Mc - Mohar.'
■mesecu
*
.	št. 450 SNPJ
Npredcf?'^, Frank Podboršek, thnk m * Anton Vrh, tajnik % Uoo^^gel 954 E. 239 St. Kočig , ' .blagajnik Justin Mar-#, n-.^Pi^nikarica Mary Do-%, Frprt°??^ odbor; Frank Mihe-^stoDnii?- ^'^tin in Andy Jerman, frej	Klub društev AJC
Won	Frances Gor jane in
Parker Federacijo SNPJ
^ ftieLon vsako drugo nedeljo 10 iivi J na Recher Ave. dopoldne. '«
"C •	*
Hive" št. 493 L TM
Mary Bolta, i''®dserir,- ^ Josephine Stwan, pod-Oovjig Cystine Glavan, du-fPreiriiio,?	Agnes Zobetz,
%a Pa® V ^ Mary Mahne, vra-%ry Vpo H ® Zigman, stražnica , ^škpf^ ' ^^Pisnikarica in tajnica JlVS E In oddelka Julia Brezovar, Nnica' D • FN 1-4758, finančna J69 g, Pauline Debevec, 1287 E. %cp»:''rr, 1-2048, nadzornice: ^la TTn t^yoar, Jean Paik in Ur-SH- zastopnici za Klub ''"lia	Josephine Stwan in
Seje J®2ovar.
n^ecu ,? vsako prvo sredo v Clair A,y dvorani št. 1 SND na St.
ob 7.30 uri.
★
.	št. 126 SNPJ
IIF Louis Smrdel, pod-Johti J Edward Branisel, tajnik t ^ l-fio^^orenja, 22100 Ivan Ave.,
Uil blagajnik Frank Yako-
......
, -J v ^apisnikar Blaž Novak, re-r v Pire, nadzorniki: An-1 ^'s V,»Victor Gruden, st; mladinski reditelj I ®Vnii.; Curry (Korenčič), ml., Clev„, VSI slovenski zdravniki Sprei du in okolici.
r* Jeta se članstvo od 16. do otroke od rojstva do 16. jfep zdravniška preiskava, vrše vsako tretjo nedeljo 'ane v SND.
^ollinwcodske Slovenke" (Aen. , St. 22 SDZ
% |®ednica Fannie Brezovar, Tr St.; podpredsednica Jica g^romar, 665 E. 160 St.; taj-^ Mickovic, 19612 Chero-J^Ucp« 1-6500; blagajničarka SPiswt \°msich, 693 E. 160 St.; 1^5	~	--- -
' k i;
IVt]
, S ?"?»'■
%
g karica Rose Šimenc, 799 e! IfJf, A/r'' "nadzornice Filomena Se-%a; Cernigoj in Stefi Kon-^avnit 'avonoša Mary Malovrh; 'ctor ^ dr. Anthony Skur in dr. ^ Seje ^Paskar.
A	vrše vsako drugo sredo
^e., ^Slov. domu na Holmes
spodnjih prostorih.
*
.I^red^iASBENA MATICA" "
Frank Bradach; pod-t ^rion iJS Edward Kenik; zapis-Ca% ^ollie Frank; blagajničar-^fce	Budan; nadzorniki:
^icg. °%rak, Ernie Zdešar, June h'^'lapK °®£®dovalni odbor: Frank (.''dan '» Edward Kenik, Carolyn Safred, Josephine Pe-%a A "psephine Bradach; pevo-Seia^ton Schubel.
LMe -"»'un schubel.
Sr ^ lYil^ vršijo vsak zadnji četr-
.Ol., . °SGCU v Slnv- nar Hnmii na
v Slov. nar. domu na cntwA^®- Pevske vaje se vrše Sjjj) '^ek ob 8. uri v sobi št. 2
Klub društev AJC"
hv ferto Recher Ave.
Frank Segulin, pod-Ogrin, tajnik John
i -o« w, 460 E. 270 St., tel. RE ^^gajnik Frank Tegel, za-p,'li	Mary Medvešek, nad-
S'in in Mary Dodič, Mary Se-Da "J": ivT ance.s Zajec, publicijski ij^if {vary Medvešek,Gusti Zu-,M. K%%.Zgonik, Frances Julylia . *JOcJlc.

Vrše vsak prvi ponedeljek
"Ljubljana"
Ludvik Prosen, pod-T Prank Segulin, tajnica U^325 " Julylia, 832 E. 209 St., KE ^gajnik Louis Godec, za-Q 0(ju Louise Derdich, nadzor-^ John Ludvik, Andrew Hi^Uces i°hn Oshaben, kuharica C' ^eta T^'^^anc, stric Joseph Plev-^'s rt Prances Rupert in maršal
vsak zadnji torek ★
št. 8 SDZ
hI? Jerkič, 19071 Nauniann jj^dsednik; Stanley Koželj, Ln Jpr, . niann Ave., podpredsed-1 3^ Koželj, 687 E. 156 St., ^OK Sao tajnik; Jennie Kapel, vfa'^ore Dr., blagajničarka; k Pit,.,., atini 1861 Sagamore Dr.,
nadzorniki: Joe Koporc, M, Martha Batič in Mary
C-^ie
v ^ Vršijo vsako drugo ne-^Slo^®®®cu ob 1.30 uri popold-V- domu na Holmes Ave.
»t. 129 SNPJ
Trebeč, predsednik; Andy
Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank Pyke in Joseph Filipic. ,
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v sobi št 4 SND ob 1. pop.
★
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, bla ga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND Jolm Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Lunder-Adamič" šl. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okom, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
★
"Mir" šl. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Hohnes Ave., blagajnik Anton Zorko, za-pisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
."Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisni-karica Albina Braidich. nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za AtletiCno ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen "Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
Dramski društvo "Naša zvezda"
Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph ViCič: tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave.& tel. IV 1-3822; blagajničarka Frances Julylia; zapisnikarica Francffes Modic; nadzorni odbor: Louis Mohar, John Korošec in Frances Gor-janc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar.
Seje se vršfjo vsak i>rvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave.
-K
"Mladinski pevski zbor SDD"
Predsednik John Terlep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kožel, Anna Brenčič.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Sldv. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reno Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Pririce Ave. ter istotam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne.
★
"Napredni Slovenci" St. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Strumbel; nadzorniki: Anton Zakrajšek, Anton Mihelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo poslopje.
■K
Pevski zbor "Jadran"
Predsednik Louis Smrdel; podpredsednik George Marolt; tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela-woocl, E. Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik.
Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
Krožek št. 1 "Progresivnih Slovenk"
Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajničarka Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.; zapisnika-
[•ica Theresa Goijanc; nadzornice: Frances Francel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor: Bertha Dovgan, Jennie Princ in Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
"Progresivne Slovenke" krožek šl. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajničarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave.
■K
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary Stef, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v AJC na Recher Ave.
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debeljak, nadzorni odbor: Frank Debeljak mL, Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zale in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia Žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Antoinette Vicic.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Frank Plut, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganičarka; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vanšek, Andrew Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor: John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek: Frank -česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar, Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zv. Ob sredah popoldne
in ob nedeljah ni uradnih ur.
★
"Slov. moška zveza" št. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blagajnilč Joseph Hočevar, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. /domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od
6. do 8. zv. v Slov. domu.
★
"Slov. moška zveza" št. 5
Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klub društev SND in čitalnico John Sever.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana št. 4 staro
poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie
Skuk; tajnica Josephine Petrič, 101 E. 225 St., RE 1-6316; blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič; arhivar Joseph Ivančič. pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak drugi torek vsakega (toigega meseca.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815. Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor; Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. 48 Mary Bozich.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Waterloo Camp" št. 281 WOW
Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik
in zapisnikar: John Ro%pnce, spremljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade na nedeljo ali praznik.
"Zavedni sosedje" šl. 158 SNPJ
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles Žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John Ludvik; nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave.
"Združeni bralje" šl. 26 SNPJ
Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John Zaman, John Krebely; John Bohinc, zapisnikar.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
V PLIBERŠKIH HRIBIH IN ZILJSKI DOLINI
Zamikalo me je, da bi si po-bliže ogledala nekatere od tistih kmečkih domačij, kjer že četrti mesec uživa ^stoljubje osem študentov agronomske, fakultete ljubljanske univerze—to se pravi, kjer ti študentje ob praktičnem delu na kmetih izpopolnjujejo in poglabljajo svoje strokovno znanje, ki so si ga pridobili v dosedanjem dveletnem visokošolskem študiju.
V pisarni Slovenske kmečke zveze, ki je posredovala pri namestitvi študentov, so mi radi postregli s potrebnimi podatki. Kje so ti študentje ? Pri Biceljnu v Rutah, pri Groblacherju v Deščicah pri Št. Dju, potem v Le-šah, v Mačah, v Škofičah, v Št. Kandolfu pri Kotmari vesi in v Belah v Zilji. Kam naj se torej obrnem, kje bom zvedela in videla največ zanimivega? Resnično, tu je prav težko svetovati, kajti vsaka kmetija je po svoje zanimiva, študentje pa so menda^ povsod zadovoljni in prav tako so tudi zadovoljni gospodarji.
Tako sem odšla najprej k Peč-niku, po domače Biceljnu v Rute nad Bistrico pri Pliberku. Starega Pečnika se dobro spominjam še s predavanj Slovenske kmečke zveze v Pliberku, ki so bila zadnjo zimo in katerih se je Pečnik udeleževal s tolikšno vnemo. Dan za dnem, skozi ves te-'den sta se Pečnikova dva, oče, ki bo kmalu dopolnil 70 let, ali pa sin, prebijala skozi visoke žamete iz Pece do Priberka. Tu sta slišala mnogo koristnega, kar rada naglašata, če tako nanese pogovor. Zato pa tudi zadnjič, na sestanku, ki so ga pod raznimi pretvezami sklicali bivši belogardisti-begunci iz Jugoslavije, da j)i ustanovili nekakšno Kmečko 'gospodarsko zvezo in s tem razbili napredno Slovensko kmečko zvezo, stari Pečnik ni mogel molčati, ko so nekateri pričeli napadati predavanja, češ da so z njimi le agitirali za komunizem. V obraz jim je povedal, da hočejo s takim govorjenjem sejati med koroške Slovence le sovraštvo do Jugoslavije, potem pa je zapustil sestanek.
No, ko sem po dveurni hoji prišla s pliberške postaje v Rute, se je dan že nagibal k večeru, a pri Biceljnu ni še nihče mislil na počitek. Seveda, bila je ravno košnja in žetev, delovnih rok pa pri hiši ni na pretek in posestvo ima celih 25 hektarov obdelovalne zemlje. Da, če bi bile vse te njive in travniki nekje v dolini, potem bi bilo treba mnogo manj truda, da bi iz njih iztisnili vsakoletni pridelek, toda vse je v hribu, na prvih vzpetinah Pece in kmalu za hišo prehaja polje v gozd, ki obrašča strma pobočja te pravljične gore. Res je, življenje v teh" hribih ni ravno lah-
ko, toda Pečnikovi ne govore le o tegobah. Mnogo načrtov imajo, kako bodo uredili še to in ono stvar, da bo šlo delo hitreje in laže od rok.
S trdim delom so prihranili nekaj denarja za nakup nekaterih najpotrebnejših kmetijskih strojev. V mislih imajo še plug za vzpenjačo, s katerim bodo lahko brez posebnega truda orali tudi najbolj strme njive. Potem pa bodo na njivah sadili tudi krompir, ki se sedaj ne izplača, ker zahteva preveč delovne sile. Če jim le ne bo tista stvar s cenami kmetijskih pridelkov, ki so se pričele nekam čudno zapletati, menijo Pečnikovi, prekrižala marsikateri načrt! Živina ima vedno slabše cene, Čeprav se meso ni pocenilo, krma in umetna gnojila pa so vedno dražja. Lani ob takem času so mesarji pridno stikali po vaseh za živino, letos pa ni nikogar blizu in tudi jajca in mleko se teže vnovčijo kot včasih.
Stari Pečnik je navdušen čebelar. Že rodil se je tako rekoč v čebelnem panju. V svojih spominih, ki jih je objavila lanska "Svoboda," je o tem dogodku zapisal sledeče:
"Imel sem 16 bratov in sester, vse od ene matere in očeta. Ko sem zagledal luč sveta kot osmi v družini, me babica ni imela kam položiti, ker je bilo vse zasedeno. Bilo pa je v kotu staro čebelno korito brez pokrova in ta panj je bil moja prva zibelka. Dobro so mi še v spominu očetove besede, kadar mi je to pripovedoval, da mu je babica rekla: 'Ta pa mora biti čebelar, ker je bil v čebelnem koritu rojen'."
In res, čebelarstvu jg ostal zvest vse življenje. Danes ima v lepo urejenem čebelnjaku 40 Žni-daršičevih panjev. Tudi v "Obvestila," strokovno prilogo "Slovenskega vestnika," pridno piše o raznih vprašanjih čebelarstva. Po vsej slovenski Koroški ga ljudje poznajo kot dobrega strokovnjaka na tem področju.
Pisanje mu ne dela posebnih preglavic, čeprav ni nikoli hodil v šolo. Brati in pisati se je naučil popolnoma sam. Še danes se prav hudomušno namuzne, če pripoveduje, kaj ga je pripravilo k prvemu pisanju. Nekoč, bilo je še pred prvo svetovno vojno, sta z očetom prodala na seninju v Črn^ par volov. Ker pa nihče od njiju ni znal dobro računati, sta se zmotila za nekaj kron v korist kupca. Poizvedovala sta za njim, toda le-ta se je kmalu sam oglasil, ko je, odkril pomoto. Ker pa sam ni bil posebno vešč pisanja, je ta posel opravljala namesto njega njegova rejenka. Nekaj pisem je romalo sem in tja,
predno sta se oba kmeta dodobra sporazumela.
Mladi Pečnik se je začel zanimati za dekle, ki je znalo tako spretno sukati pero in se je z vso vnemo lotil učenja. Pisal ji je, kakor je pač vedel in znal, seveda ne le o poslovnih zadevah, in tako je kmalu prišlo do poroke. Takrat pa Pečniku pi-sarska umetnost ni bila več tuja.
Danes-ima v svoji zajetni mapi kopico raznih člankov, zapiskov, poročil. Med njimi je tudi posebna spomenica z opisom prispevkov bistriške občine v narodnoosvobodilnem boju. Bicelj-novi so med prvimi v tej vasi navezali stike s partizani, že leta 1942 in so jih obdržali vse do konca vojne. Zaradi tega so jim gestapovci često grozili in tudi zapirali—nekaj časa je bila stara mati na vsem posestvu popolnoma sama—toda do živega jim le niso mogli.
Ko smo prenehali z razgovorom tam na klopi ob robu planote, ki se strmo spušča do ravnih polj in odkoder je čudovit pogled na velik del Podjune s Pliberkom, šmarjeto, Šmihelom, Bistrico pa tja do Dobrle vasi, je bila že skoraj trda tema. Tre-Da je bilo misliti na počitek, kajti jutri bo nov delovni dan.
Mnogo sem izvedela ta večer in oba mlada študenta-agrono-ma, Andrej in Slava, ki tu prak-ticirata, ne bosta v tem trdnem, zavednem slovenskem domu obogatila samo svojih delovnih izkušenj, temveč bosta prav gotovo pridobila tudi na svojih življenjskih izkušnjah.
(Dalje prmodnjiO
OKROG 21. OKTOBRA
odpotujem v Florido, želim dobiti osebo, ki bi pomagaia voziti avto in biti v družbo. Kogar zanima, naj se zglasi takoj na
1564 ANSEL RD.
RA 1-9550
Zakrajšek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 1-3113
DELO DOBIJO MOŠKI
WOMEN
AGE 21 TO 35 YEARS One of America's largest direct selling organizations needs full or part time party plan demonstrators to be jewelry fashion show directors.
High Commission paid weekly. No collecting, delivery or investment. Neat appearance and personality are necessary.
Send name, address and phone to L . J. WATSON 1236 MANOR RD.
■LAKEWOOD 7, OHIO for personal interview in your own home.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila ha vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
DELO DOBIJO MOŠKI
AERONAVTIČNO DELO
Operatorji za:
INSPECTORS
(Floor & Magnaflux)
MILLING ' MACHINES
TURRET LATHES
GRINDERS
(Internal - External)
Visoka plača od ure z dodatki za
"življenjske stroške" 10% bonusa za drugi in tretji šift Mnogo drugih zmernih
kompanijskih podpor Prosimo, prinesite izkaz državljanstva
DOBRA TRANSPORTACIJA
'direktno potom Maple Heights in Bedford busov iz downtown Cleve-landa in dobrimi vezami na * križiščih mesta.
Zadovoljni boste delati pri
Jack & Heintz
17600. Broadway
Zglasite se na uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.
ZA VAŠO UGODNOST V TOREK do 9. zv. V SOBOTO do 1. pop. V NEDELJO 10. zj. do 2. pop.
pridružite s e
tapco skupini
TAPCO
POTREBUJE MOŠKE
IZURJENE IN VAJENCE
Z A
Forge Shop vajence Tool Room
Miscellaneous Machinery
Electric Arc Welders
Tool Makers
Morajo biti pripravljeni delati KATERKOLI šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; v soboto in nedeljo, od 8. zj. do 4. pop. '
thompson products, inc.
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
"OLIVER"
POTREBUJE
SHEET METAL DELAVCE
EXPERIMENTAL MEHANIKE
ELECTRICIANS
MILLWRIGHTS
TOOLMAKERS
TOOL & DIE MAKERS
TOOL ROOM
MACHINE OPERATORJE
TOOL DESIGNERS
Dobra plača od ure. Avtomatično napredovanje do maksimalne plače. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoč zavarovalninski načrt. TJposljevalni urad odprt od 8. zj. do 4.30 pop. od ponedeljka dc petka.
THE
OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE. KE 1-0300
STRAN A
ENAKOPRSVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Njena nevolja se je postavila na glavo. Mehko se ji je storilo. Šest rjavih jajec v papirnati vrečici? Zdaj ga je morala povabiti v hišo in pokazati jajca gospe Vinerjevi, ki je bila v takih rečeh otrok. "Poglej, kaj ti je prinesel gospod Furze." Stari Hesketh, ki je bil vzlic svojemu prostoduš-ju zmerom gospod, je izkušal pregovoriti Furzea, da bi sedel v njegov naslanjač. "Dajte, sedite, dragi dečko." A Furze ni hotel nič slišati o tem. Sedel je na trd stol pred kaminom, med stara dva, med tem ko je ždela Mary tik zraven njega na pod-nožniku, tako blizu, da se je vpraševal, ali ne prihajajo njegove sanje iz oblakov na zemljo.
Kramljali so, ali bolje, Hesketh in njegov gost sta kramljala ; gospa Šarlota je pletla in ur-
no, kakor ptička, streljala po Furzeu z očmi. Opazovala je moža, ki jim je prinašal cvetlic in jajec in ki je hotel njeno hčer za ženo. Kmetovalec je bil, a vendar kmetovalec, ki je imel pravico do znamenitnega pridevka "gentleman." Da, gospod Arnold Furze, gentleman-kmet. Gospa Vinerjeva je terjala od usode, naj ji privošči gentlemana. Stotnik Furze seveda ni bil aktiven "pukka captain," vendar, ali je bilo v teh časih, ko je stal ves svet na glavi, kaj na tem? V bistrooki, ptičji pameti male gospe se je odražala jasnejša slika življenja, kakor v hčerini, zakaj ona je bila živela svoje življenje, Mary pa ne. Tudi žvrgolečim starim gospem je treba pustiti njihovo filozofijo in njihov modri, drozgasti pogled na rednega moža. Gospe Vinerjevi se je zdelo najbolj važno, da je soprog pri-
\ou are looking into the mouth of a 16-inch gun on the U. S. S. New Jersey
It's typical of the huge rifles with which our great navy bristles. And the size of that bore is a comforting reminder that America's watchdogs have a bite as bad as their bark.
This represents one kind of strength America must maintain in order to keep the restless peace. For surely we all realize that now peace is only for the strong.
But keeping America strong calls for more than armed strength. It means that our economy must be stable, too. And that's where you can help... by buying United States Defense Bonds! For by bonds and other forms of saving you are building up a personal backlog of financial security which means economic strength for our country.
Saving through bond buying is easier than you think! Try it—through the Payroll Savings Plan where you work. With this Plan you can save a regular sum out of every check—before you have a chance to spend it. And, you know, no matter how small your income, you can't afford not to save something for yourself. So join the Plan today. Thousands say it's the one sure way to save!

HERE'S HOW E BONDS NOW EARN MORE MONEY FOR YOU!
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before . . . thanks to S brand-new money-earning features just announced by the U. S. Treasury.
1.	Now every Series E Bond you buy begins earning interest after only 6 months. It earns 3%, compounded semiannually, when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the starti
2.	Every Series E Defense Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger!
3.	During the 10-year extension period, every unmatured bond earns at the new,higher interest (average 3%compounded semiannually). Your origt nal $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying U. S. Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
Peace it for the strong... for peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
Tk^ U. 8. Govtmmeni do4* not pay tJkw	Thš
TrMsury D^partmwnt thanks, lor their patrioti« donation^ Tk# Advtriiting Couneil and
ENAKOPRAVNOST
jazen, razen, tega pa tudi močan in zmožen rabiti komolce ženi v zaščiti; tudi malce natančen bi smel biti kdaj pa kdaj. Tako je pletla, opazovala in poslušala ter nagibala glavo kakor pazljiva ptička. Ni ji bilo do tega, da bi izgubila Mary, a če bi bilo že tako, da bi morala Mary od hiše, nu — Usodovec je bil zelo blizu, ne glede na to, da je bil Arnold Furze gospe Šarloti všeč. Dober človek je bil; znal je sedeti pri miru in se pokojno in neprisiljeni razgovarjati s starima človekoma; opazovala je njegove oči, kadar je gledal hčer. Da, tako naj bi gledal mož na ženo — s človeškim strmenjem nad stvarjo, ki je toli človeška in toli čudovita.
V svojem nedolžnem napuhu je bila — kakor večina žensk — dovzetna za odkrito in neprisiljeno vedenje moža s tako imenovanim notranjim dostojanstvom. Furze je nekoliko pokramljal o svoji kmetiji in svojem delu. Tako malo se ga je sramoval, da je gospa Vinerjeva čutila, da se res nima česa sramovati. Da, celo smejati se je znal — temu, kako se je boril in kako si je pomagal v svojih stiskah. Ta ni bil izmed malenkostnih mož, ki morajo venomer hoditi po prstih in kikiri-kati.
"Morali bi videti zvončnice v Klinovcu."
Kakor da bi se mu oči užigale od ognja v kaminu, ko je govoril o divjih cvetlicah in gledal Ma-ryji v obraz.
"Tudi vi, gospod stotnik, če imate radi cvetlice."
Pepelka je nekam zamišljeno sedela na svojem podnožniku in si držala roko ob licu, ki je bilo obrnjeno proti ognju.
"Prav rada bi jih videla."
"Kadarkoli vas je volja. Hodite koder vam drago, veste. Divjina je tudi slikovita: samo rumeno bodičevje in mlada praprot. Nad Bično lokvo leži in nad Bičnim gozdom."
Ko ji je tako dovolil prosto gibanje po svojem posestvu, je kake ppl minute molčal, nato pa mahoma vstal, se priklonil gospe šarloti in se s krepko roko dotaknil rame starega Hesketha, da bi ga zadržal. "Prosim, gospod stotnik, nikar ne vstajajte." Stotnik Viner je izrekel neogibno vabilo na večerjo, a trenutna tesnoba žensk se je hitro izpre-
menila v olajšanje, ko je Furze odbil.
Mary ga je spremila do vrat, in ker se je že mračilo in mu je bila hvaležna, da je odhajal, je šla še nekoliko delj. Pri vrtnih vratih je obstal in jih podržal odprta, kakor bi upal, da pojde z njim prav do ceste. Ozrl se je v nebo in v luno, ki je vzhajala nad Bukovcem.
"Saj veste, Mary, da mislim resno, kadar kaj rečem."
Prvič jo je imenoval Mary— in izrekel je njeno ime tako, kakor da bi bilo zanj nekaj svetega, prekrasnega.
"Verjamem vam. To pravite— zastran posestva?"
"Da. Pridite, kadar vas- bo volja, in vzemite si kar vam drago. Sadje — cvetlice — kar hočete."
Stopil je na cesto, m Mary je čutila, kako je tudi njo nekaj potegnilo v mrak. Čar njegove nežnosti je bil nad njo, mehka vaba njegove moči. In nemara da je bilo za njeno nedoločno vznemirjenostjo tudi nekaj radovednosti in rahla groznica zaupanja v svojo oblast.
Trenutek ali kaj je molčal. Tako blažen dogodek se mu je zdelo, da je bila splavala z njim v mrak.
"Jutri pojdem v Melhurst. Velika dražba bo. Voz vzamem s seboj."
"To zveni, kakor da bi mislili potrositi mnogo denarja."
"Kar moči malo za kar moči veliko."
"Živine ?"
Zdelo se ji je, da se je rahlo, neslišno zasmejal, če more biti smeh neslišen.
"Ne—pohištva in drugih reči."
"O—pohištva."
To je bilo zelo pomembno— Mary je vedela, zakaj. Nevolja v njej je začutila, da se je čas vrniti.
"Imate radi stare reči?"
"Stare reči za staro hišo. Skoraj ves dan bom z doma. Ali mi voščite srečo?"
"Seveda."" Obstala je pri En-gledewovih vrtnih vratih in se ozrla v mesec. "Želim vam vsakršno dobro kupčijo."
Tam sta se ločila; ona je krenila nazaj v svojo pusto hišico, on pa v širjave svojih polj in gozdov. Njega je imelo, da bi za-lučil klobuk do vrhov Šestih jelk, a njo sta bila mahoma napadla zmedenost in strah: zdaj je šlo zares. Onkraj njega, za trepečo-
GROZDJE MOŠT SODE
DOBITE SEDAJ PRI
Božeglav Winery
6010 ST. CLAIR AVE.
Kakor vsako leto, bomo tudi letos postregli našim odjemalcem z prvovrstnim grozdjem, moštom iz belega in črnega grozdja ter z finimi sodi. Priporočamo se v naklonjenost.
Pripeljemo vanrr na dom.
ENdicott 1-0282
ZAVAROyAtNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENXTE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
čim ozračjem njenega razburjenja, ji je vstajala pred očmi dokončna, nepreklicna odločitev.
Usodovec! Kmetija!
VII 1
Da je drugo jutro po naključju videla voz, ko je drdral po cesti v Melhurst, je bilo res le slučaj. Furze je stal na svojem vozu kakor antičen voznik, in Mary je videla višnjeva kola in sive konje in njegovo rjavo postavo, ki se je stapljala z mladim majskem zelenjem. Zgolj slučaj, da, in vendar se ji je zdelo, kakor da bi bil podzavestni del njenega bitja ponoči deloval in dajal neki misli obliko. Sinje zvončnice v Klinovcu! Ta misel in njen navdih nista bila nič manj nežna in nič manj deviška kakor sama dišava divjih hijacintov. ,
Arnold ji je bil dal pravico prostega gibanja po svojem posestvu, in njen sklep, da se okoristi s to pravico, med tem ko bo v Melhurst, je izšel bolj iz razpoloženja kakor iz jasnega na-
giba. Podvizala se je z jutrnjim delom in pripravila svoje staro kolo, kakor da bi bila namenjena v Carslake, a ko so je jelke-stra-žarke spustile na usodovsko pot, je skočila s kolesa in neodločno obstala. Nič kaj se ni zanesla ne nase ne na svojo namero. Strastna želja, da bi ušla, si privoščila vseh dobrot in zaživela po svoje, je kipela v njej kakor pomladni sok" v drevesu. Tako je omahovala, se izpraševala in z negotovimi koraki stopala ob robu snubčevega sveta. Kaj je kot ženska prav za prav mislila s tern, da bi zaživela po svoje? Beg? Toda kam in kako in h kakšnemu cilju? Da ne bi več tičala v tem enoličju, v tem večnem ponavljanju? Videla je usodovske gozde, ki so vstajali okoli nje, odeti v zlato, mnogoterno se prelivajočo zelen, z zarezami, ki so odpirale pogled v sinjo daljavo. Meceseni so jo prikovali; metali so svoje zrcalne odseve po tihi vodi ribnika, kjer s ose belo svetlikale vodne zlatice. Dvije golob je krulil. Vse na okoli je bil velik molk, ki so ga motili samo
GROZDJE MOŠT SODI
Naročite si sedaj in vam pripeljemo na dom najboljši mošt iz belega in črnega grozdja.
Imamo dobre vinske sode in boste gotovo imeli dobro kapljico. SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA.
Pridite osebno ali pokličite po 5. uri zvečer.
VICTOR KOVACIČ
1253 NORWOOD RD.	EN 1-2549
NAZNANILO!
Cenjenim prijateljem in znancem ter splošni javnosti sporočava, da sva prevzela od poznanih Frank in Jennie Centa
GOSTI L N O
na 1169 k. 76 St., vogal Donald Ave.
Postregla bova vedno najboljše z pivom, vinom in okusnim
prigrizkom.
Imava tudi grocerijo in na željo dostavimo naročila na dom. Se toplo priporočava za obisk in naklonjenost.
MR. IN MRS. ANDY KAVČNIK 1169 E. 76 St. — EX 1-8107
STAKiCH FURNITURE CO.
Quality at a Price — Fasy Tormn
JAMES D. STAKICH. lastnik
IV1-8288 16305 WATERLOO RD.
ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO?
TO VPRAŠANJE JE SEDAJ NA DNEVNEM
REDU
ODGOVORI NA TO PA SO RAZLIČNI
Mno^ rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zadnjih tednih, trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar ze dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče, ki je zadela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna.
Tvrdka Kollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem moke, živilskih in drugih paketov v staro domovino, je vedno na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki še vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogo-čujejp, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajšem možnem času. Za vsako pošiljatev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi.
Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ali prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, dajte, razveselite jih z kako pošiljko.
Iz našega novega cenika si lahko izberete različne pakete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pisita po te nove cenike.
Za tiste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Kollander tudi na uslugo. Pošilja ločno male in velike svote denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslav^! 3 0 0 DINARJEV za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Hollander poslala na desettisoče dolarjev v domovino.
Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ali denar, se obrnite na tvrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je:
AUGUST KOLUANDER
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
HEnderson 1-4148
Pridite! Pišite! Telefonirajte!
glo
glasovi živih stvari, ska spremljava pomlad® dne. Krasno? Da, morali priznati; njena kri se J® ho vznemirjala, in njene oči so dobivale vilinji nila je nizdol proti gospodai« poslopjem; solnča svetloba je odevala; nič se ni gibalo ^ kokoši in vrabcev in dve treh mladih prašičkov, . jali po slami v svinjaku, njegov fant sta bila na dila je, kakor da bi bila n ^ jena v Klinovec, a pot, ki f dila tja, ji je bila neznana.
(Dalje prihodnjič) ^
Pri nas radevolk gi
POŠILJKE V JUGOSLAy PRIPRAVIMO ZDRAVILA
MAN DEL DRUG CO-
_KE I-""?:
15702 Waterloo Rd.-
predelujem in prenavljam
kuhinje in kopalnice pravim lepe rekreacijs« Vlagam asfaltne pode obijem z vsakovrstnimi p mi (tiles).	, a
Dobro, zadovoljivo o®' zmerni ceni.
Vprašajte za proračun-STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVt" KE 1-6597 ^
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko
postrežbo
po _ CENAH. KI JB*
VI
DOLOČITE pokliči!«
iVGRDINA^if FuNEP^^pi.wgp'^'
fWKNITV** OK
ioHeMi»r*sT.
mMhnrnUOtt-Kbrn**

TEKOM CASA
ko se zobozdravnik^ ^
nahaja na St. Clair 26 East 62nd St., je okro»
drugih zobozdravnikov jj
naselbini prakticiralo i® !v j« selilo, dočim se dr.
vedno nahaja na svoJ mestu.
Ako vam je nemogoč« P dotiko z vašim zoboz^^ if kom, vam bo Dr.
vršil vsa morebitna na njih delu in ga naoo z novim. Vam ni treo# določenega dogovo/^
Njegov naslov J®
Dr.J.V.ZUPir
8131 ST. CLAIR AV& Tel. ENdicott vogal East 62nd Str«et> ■amo na East 62nd * j, Urad je odprt od 9.S" do 8. zv. ^ Dr, J. V. ZUPNi*-
CHICAGO, HJ-FOR best
results i*
advertising
CALL DEarbom
BUSINESS
PPOB^V
Proda se podjetje, k' P pošti (Mail order); doo* ^9% I* joče, velik dobiček, delo ^48^ ob prostem času. Sart^ % hitro prodajo. Ply?"&' ducts Co., 333 N. ]VlicW»
cago. 111. J •__
BUSINESS OPPORTUNI^, ž
SALE — Hardware s*
ages, general stores, j.eSV furniture stores,	<T
tea room, servicfe taurants. For infornj® jgj or write Clintonville ^06 W