50. štev. *>“"■"» p'«*™»a-1™1"1- v Ljubljani, sobota 13. decembra 1924.	.-»o	om.	Let0	iv.
GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in uprnvnifttvo: Ljubljana, Gradišč« Kt. 7, levo.	Izhaja vsako soboto. j Mmičm naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. j	I Inseratl se računajo po velikosti. Cene so navedene j	
		—MI1 111 1 — '-1' ■■ v oglasnem delu. 	—»r-mr	^ 1	
			
Za enotno fronto proletarilata.
O pogajanjih zn ustvaritev socijali-sličnega bloka pri skupčinskih volitvah dne 8. februarja 1925 bi bili molčali in nismo hoteli objaviti nobenih sklepov vsaj toliko časa ne, dokler ni padla končna odločitev, ali je mogoč skupen nastop vseh socialističnih strank. Mnenja smo, da končna odločitev še ni parila hi da imajo besedo tudi zaupniki strank; zato je zelo neprevidno tozadevno poročilo v »Delarsko-kmetskeui listu« in »Socijnlistu«, katera zavračata krivdo na tretjega, t. j. na narodne so-cijaliste, ki da so edini krivi, da ni prišlo do enotne fronte proletarijata.
Obupni pravni in materijalni položaj jugoslovanskega proletarijata je zahteval pri volitvah v narodno skupščino že leta 1928. enotno fronto delovnega ljudstva proti enotni fronti združenega kapitala. Že takrat so bili narodni soci-jalisti prvi, ki so hoteli vstvariti enoten delavski blok, da bi s tem pridobili ročnemu in duševnemu proletarijatu tako močno zastopstvo v Beogradu, da bi bilo na ustavnih tleh izvojevalo vsaj nekaj pravie vsem zatiranim in preganjanim. 5e imamo iv rokah jzjave in zapiske takrat pri sejah navzočih sodrugov komunistov, kateri so s cinizmom odklonili' blok1 z narodnimi socijalisti, češ: iste inandatolovci; mi vam ne bomo preskrbovalniea za mandate. Niste marksisti, zato ne gremo z vami itd.«
Posledica? Skupaj s sovjetskimi emi-sarji v Jugoslaviji so bili tepeni delavski volllci. Sicer so si priborili 30.000 glasov v Sloveniji ali nobenega mandata.
Kakršen je bil položaj leta 1923, tak je danes.
Socijalistične stranke so razcepljene
v	male frakcije, celo socijalni demokrati so med seboj razdeljeni:	samo
teoretiziranje o programih, o sovjetih, sovjetskih republikah, o socijnlistični ali delavsko - kmetski republiki.
Edina soeijalističua stranka, progra-matično in taktično enotna je ostala narodno-socijalističnn. Z ozirom na ml-zerni položaj celokupnega proletarijata, ki je brez pravic, brez zastopstva v so-cijalno-gospodarskih korporacijah in v parlamentu samem, je naravno zopet prevzela iuicijativo ter z dopisom na vse socijalistične frakcije, ki se med seboj prepirajo in sov ražijo, povabila njihove zastopnike na skupen razgovor dne 25. in 29. nov. ter 1. dec. z dnevnim redom: Kako omogočiti pri volitvah
8.	febr. enotno fronto združenega proletarijata, izvojevati delavstvu v parlamentu primerno zastopstvo ter uveljaviti v vsem javnem življenju pravice razreduo-zavednega proletarijata? Načelo zastopstva NSS je bilo: Onih 30.000 glasov oddanih pri zadnjih skupščinskih volitvah ne sme ostati brez primernega zastopstva in vpliva na razvoj dogodkov v narodni skupščini in stranke večine morajo računati z enotnim ujedinjenim delavskim razredom, ki postavi pri teh volitvah v ospredje socijalno-gospodarska vprašanja, opusti pa vse načelne razlike bodisi marksistov samih med seboj, kakor tudi narodnih socijalistov do sodrugov komunistov in socijalnih demokratov vseh frakcij. Zastopnik NSS je na eni teh sej izjavil: »Ugotavljamo, da je predpogoj skupnega nastopa popolna bistvena ohranitev načelnega programa vsake stranke in se blok sklene za skupni nastop slovenskega duševnega in ročnega proletarijata, za zaščito njegovih pravic, da ne bodo ti glasovi šli v prid kapitalističnim strankam.« Izjavi se je pridružila tudi SSJ (dr. Korunova skupina) z izjavo, da ne smemo imeti istih parol kot jih imajo buržujske stranke in da s skupnim nastopom stranice programa-tično ne smejo nič zgubiti in da organiziranih pristašev ne smemo navajati k brezznačajnosti.
Skupaj so se vsedli delavski zastopniki, imeli po več ur trajajoče seje in se skupno brez pozitivnih uspehov raz-šli. Vse naše izjave podane na zapisnik in neprotokolirane so bile iskrene, podprte z dokazi in z realnimi dejstvi, s katerimi moramo računati. Ako ni bila naša odkritosrčnost in iskrenost na pravem mestu, potem so šele neokusni napadi v »Socijalistu«, zlasti pa v »Delav-sko-kmetskem listu« opravičeni. Tako odkrito, pošteno zna govoriti samo narodni socijalist z drugim delavskim zastopnikom. Ni nam bilo za mandate,
mandate nam ponujajo drugi; nam je za skupen nastop proti reakciji. Ljudstvo hoče kruha in dela, a ne brezplodnih teorij in krvavih, sanjavih revolucij.
S temi dejstvi računa naš socijalizem in mislimo, da smo na pravi poti ter mnogo bližje socialističnemu idealu kot zastopniki Ul. moskovske inlernacijonale z vsemi republikami v Jugoslaviji, z macedonsko vred. Zastopniki N8S so šli še dalje. Nasproti združenemu bloku P-P nasproti Radiču postavimo v Sloveniji fronto duševnega in ročnegu delavstva. Skupen nastop vseh delavskih strank bo omogočil v bližnji bodočnosti okrepitev socialističnega gibanja in likvidacijo vseh onih socialističnih strank, ki niso idejno močne. To se pravi:	V interesu proletarijata je enoten
nastop vseh socijalističnih strank kot predhodnik ene ali kvečjemu dveh strank. Nismo se bali podati narodni socijalisti te izjavo. Vsa polemika zlasti med nami in NDSJ (komunisti) je v nas utrdila prepričanje, du smo na pra-
vi	poti jasnih načel, dosegljivih ciljev brez takih iluzij, ki služijo samo demagogom v osebne namene. Vsa debata je pokazala, da je idejna smer komunizma: vzbujati nezadovoljstvo v masah, jih gospodarsko izstradati, socijalno ponižati in zrevolucijonirati samo zato, da se omogočijo pokrajinskim komunističnim sekretarijatom dobro plačani emi-sarji III. internacijonale. Tovariši, ako je tako dejanje socijalistično, potem je padla soeijalističua misel zelo nizko in vidimo v potrebi nagega narodnega so-cijalizma znake boljšega človeka in boljših življenskih pogojev za naš pro-letarijat. Sprejeli smo razredno stališče in s tem priznali vse, kar mora priznati socijalist. Naš proletarijat potrebuje zaščito delavcev, uzakonjenje 8 urnega delavnika, invalidski zakon, delavec kruha in stanovanja, njegovi otroci obleke; sit je meglenih državno-pravnih teorij, razdirajočega komunizma; on hoče urejeno državo. Kot socijalisti moramo pa odklanjati Radičevo delavsko-kmetsko republiko, ki bi bila celo po izjavi samih socijalnih demokratov — kapitalistična.
Danes ne bomo rekriminirali vseh dogodkov iz treh sej. Ugotovimo samo, da so se nasprotja med NDSJ in SSJ po-kazovala v ostrejših konturah nego med NSS in NDSJ. V interesu dobrega raz-polženja za skupen blok bi bilo, da bi bili sodrugi od NDSJ in SSJ v svojih glasilih nekoliko spretnejši in da ne bi zvračali odgovornosti na NSS, kar je sicer zelo komodno, za brezvestne demagoge tudi taktično, ali škodljivo vsem svrham in namenom, katere hočemo doseči s skupnim blokom. Podirati mostove za seboj ni junaško delo; znači beg pred sovražnikom, t. j. pred resnico in poštenostjo.
Sodrugom komunistom povemo še to: Vam ni za enotno fronto. Vaš minimalni program je sprejemljiv za nas vse in ga NSS ni odklonila. To govore zapisniki. Zakaj ste ga vtaknili v žep in prišli čez par dni z novimi zahtevami in izjavami, s katerimi bi, ako bi jih mi sprejeli, morali poteptati svoj program, priznati sovjetsko kmečko-delav-sko federativno zvezo z republikami lir-vatskega, srbskega in macedonskega naroda? Vsi naši zastopniki so se izjavili za Vaš minimalni program. Vi pa ste sc zbali, da bi bile sprejete sprejemljive zahteve, odklonili ste enotno fronto in pognali delavske glasove zopet v meščansko-kapitalistične skrinjico.
O	pogajanjih preteklih dni se bomo še bavil pozneje, ako bo treba. Z naše strani storimo za enkrat dolžnost, ki jo imamo do razredno-zavednega proletarijata 1 Osebnosti potisnemo na stran! Krivda, če ne bo prišlo do enotnega delavskega bloka, pade na sodrugo. Povedali smo resnico še o pravem času. Ni še tedaj zamujeno, da se stvori enotni delavski blok razredno zavednih delavskih mas! Od naše strani pa tudi ni ovire, ker nam gre samo za to, da se zagotovi kruh našemu bednemu proletarcu, katerega pa mu kaka fantastična sovjetska kmečko-delavska republika nikdar ne bo mogla rezati. Ko bi pa ne vedeli, s kom imamo opravka, bi podpisali eventuelno tudi te komunistične sanje, ker pri nas ni figarstva, kakor namigujejo gospodje od neodvisnih, pač pa smo realni ljudje, ki ne poznamo varanja javnosti.
n
Lev TrockiJ,
bivši vrhovni poveljnik ru»kc boljševiške armade, ki je bil nedavno od ekstremnih boljševikov prisiljen, da se je popolnoma umaknil iz političnega življenja.
Navodila za najemnike
1. Ne podpiši ničesar, kar nisi dobro prebral in še bolje premislil.
2. Ce si nisi na jasnem, ko dobiš kakšen ferman od gospodarja, pojdi raje prej po nasvet v organizacijo društva stanovanjskih najemnikov.
3. Knjižico, s katero plačuješ naj-mariuo (stanovanje), hrani dobro ti, ne daj jo iz rok gospodarju drugače kakor v potrdilo, da je prejel denar. V knjižico vpisuj Ti, ne pusti to gospodarju.
4. Če gospodar ne sprejme najemnine, pojdi takoj v društvo stanovanjskih najemnikov in vprašaj, kje je treba deponirati denar. To bo sedaj zelo važno in kočljivo vprašanje, katerega mora društvo razrešiti.
5. Ta mesec ni še dopustna nobena odpoved, ker velja dosedanji zakon do polnoči 31. decembra. Če po novem letu ne bo druge rešitve, stopi v veljavo krajevno običajna odpoved (v Ljubljani kvartalno, v Mariboru mesečno).
6. Ako še nisi član društva najem-uikov, idi se takoj vpisati, če ti tudi trenutno ne preti še nobeno preganjanje. Nujslabši člani so in sami sebi najbolj škodujejo tisti, ki se zatekajo v društvo šele v zadnjem trenutku, ko jim že voda v grlo teče. Če bi biti vsi najemniki organizirani, bi ta na milijone broječa armada vlado prisilila izdati tak stanovanjski zakon, kakor ga zahteva naša stranka.
7. Zanimaj se tudi £u stavbno zadružništvo. Le v organizaciji društva stanovanjskih najemnikov in stavbnih zadrug je naša moč in gotova pomoč. Če ne moreš biti takoj član take zadruge, nalagaj po malem prihranke v zadružno hranilnico, katero ima navadno vsaka stavbna zadruga. Ne drugim, sam sebi hraniš ta denar.
8. Ako imaš podnajemnika, uikari ga ne izkoriščaj! Pomisli, da si z izkoriščanjem podnajemnika sam na nesoei-jnlen način vstvarjaš poleg gospodarja hudega nasprotnika tudi v podnajemniku, ki je še večji trpin glede stanovanjske bede, kakor si sam.
Boji na naiih univerzah.
Driavnl stanovanjski odbor.
Zadnja stanovanjska anketa v Ljubljani je pokazala, kako utemeljena je bila naša mariborska resolucija na ministrstvo za socijalno politiko. V dotični resoluciji smo zahtevali, da se skličejo ]>o celi državi ankete za ustanovitev državnega stanovanjskega odbora, ki naj pripravi vsestransko obdelan osnutek za novi stanovanjski zakon. Ker pri sestavi tega odbora polagamo največlo važnost na zidanje novih stanovanj in ustanovitev naselbin, obnovimo predlog resolucije, da se na to anketo vabijo tudi stavbeniki in stavbne zadruge. Če vse druge države polagajo tudi pri rešitvi stanovanjskega vprašanja največjo važnost na sodelovanje stavbnih zadrug in je tudi pri nas svoj čas dr. Žerjav kot minister za socijalno politiko zavzemal isto stališče, se nam zdi nekam čudno, da jo isti g. minister sedaj popolnoma pozabil na svoj načrt. V Beogradu sicer posluje neka komisija, toda zastopana jo samo po ministrstvu za notran e zadeve in pravosodje. Tako nezadostno sestavljena komisija naj izvrši to ogromno delo, ki'naj odloča o usodi najemnikov in gospodarjev in o ogspodarstvu vse 1rž<u e že tekom 8 dni in vse to na podlagi poioč<V ki jih moro io veliki župani poslati v Beograd tekom 4 dni! — Gospoda pri kriljevi vladi, ni-knrie smešiti ugled cele države pred inozemstvom s takim iorsiranjem v tako važ-nrm vprašanju. Vst rajamo na zuntevi, da sp oi-nuje državni stanovan/.l;i orbor.
Minister prosvete, Pri biče vič, je na zagrebški univerzi upokojil več profesorjev, med njimi tudi rektorja, dr. Poliča, znamenitega znanstvenika na upravno-političnem polju -- znan je njegov ustavni načrt, kateri se pa, kot marsikateri drugi, ni upošteval. Kot vzrok upokojitve se je uporabila pripadnost stranki, ki se je zadnje čase republikansko orijentirala.
Res določa člen 4, zadnji odstavek uradniške pragmatike, da ne sme biti državni uslužbenec, kdor javno izraza načela zoper obstoječe državne oblike ali načelo protipravne izpremenibe državnega reda.
Ne bomo razmotrivali, ali je ta omejitev državljanske svobode pravilna ali ne, glavno je, da je sprejeta v pragmatiku in da državni uslužbenci ne smejo pripadati strankam z republikanskim programom. Popolnoma razumljivo je, da današnja vlada zasleduje take državne uslužbence.
. So pa vseučiliški profesorji navadni državni uslužbenci, ali imajo med njimi izjemno stališče?
Naj nam bo dovoljeno, poseči malo v zgodovino univerz, da bomo lažje razumeli njihovo stališče.
Učenjaki vseh dob in vseh kulturnih narodov so okoli sebe zbirali učence In jih učili. V začetku 13. stol. so začeli papeži, vladarji in samostojna mesta ustanavljati univerze, kjer so se gojile v večji ali manji meri teologija, filozofija, pravo in medicina. Tako je ustanovil Karl IV. univerzo v Pragi 1. 1348, 1. 1365 je bila ustanovljena dunajska univerza. — Univerza je bila nekako popolna autonomna občina z izvanred-niini pravicami. Rektor z akademskim senatom je načeloval tej akademski zadrugi z upravno in tudi sodnijsko oblastjo. Rektorja je volil profesorski zbor, in profesorje so izbirali profesorji sami. Dijaki so bili akademski državljani s posebnimi pravicami. Akademska tla so bita pristopna samo dijakom in univerzitetnim nastavljencem in bog varuj, da bi kedaj prestopil ta sveta akademska tla kak stražnik ali kak drug varnostni organ. Ko je Badeni 1898 1. dal Čehom narodnostne naredbe, so nemški buršl na dunajski univerzi napravili radi tega grozne kravale. Ko pa
Stanovanjski zakon.
(Nadaljevanje.)
je dunajska policija udrla v aulo, so vsi planili po njih in enega celo ubili. — Ko so slovenski visokošolci ravno tam manifestirali za slovensko univerzo, je prišlo do silnih pretepov z Nemci, več tisoč bojevitih dijakov si je stalo nasproti, vršile so se cele bitke, toda vse se je vršilo v okviru univerze, policija ni smela blizu in je čakala pred rampo, kedaj se bo ta silna množica privalila na cesto, potem seveda je tudi ona hitela delati mir! — Kar se tiče predavanj in njihove vsebine, je vladala popolna akademska svoboda. Vsak profesor-učenjak je popolnoma svobodno raziskoval svojo stroko in rezultate svojih raziskavanj predaval svojim slušateljem. Znameniti učenjaki so dobili povabilo na kako univerzo. če so se temu vabilu odzvali, so za to zahtevali tudi veliko letno plačo, katero jim je dotična država rada priznal in bila celo ponosna, da je pridobila kako svetovno kapaciteto. —
Da se povrnemo k našemu slučaju upokjitve zagrebških prof., bi omenili, da je treba univerzitetne profesorje v prvi vrsti smatrati ne kot državne uslužbence, ampak kot zastopnike znanosti. In le takrat bodo naše univerze res postale forum naše kulture, če bodo naši znanstveniki lahko mirno vršili svoj visoko misijo in če jih ne bodo vlačili v dnevno politiko. — Popolnoma razumljivo je, da so se zagrebški akademiki potegnili za svoje profesorje, razumljivo je, da so hoteli za ta svoj boj zainteresirati svoje tovariše v Ljubljani in Beogradu. Ni pa razumljivo, da se je to pravzaprav interno univerzitetno vprašanje potegnilo v politiko in vseh treh univerzitetnih mestih se je zanesel boj med akademsko mladino. Na eni strani »državotvoren, na drugi »separatisti«. Vprašanje se je reševalo s palicami in klofutami. Cui prodest? V Beogradu je nastopilo orožništvo in ka-valerija, v Zagrebu policija. Nihče se ni zmenil za nedotakljiva akademska tla. Streljalo se je, sekalo s sabljami po glavah naše akademske mladine, cveta naroda. — Na ta način se sloves naših univerz pač ne bo razširjal po svetu!
.Sicer so se univerze umirile, dijaki zopet pohajajo kolegije, toda na starih tradicijah almae matris je ostal velik madež in zopet vprašamo: Komu v ko-ri°1?
—
Uvažuje pa tudi pravice in svobodo gospodarjev naj se zaščita omeji izključno na ekonomsko slabe najemnike, ter upošteva pri tem tudi opravičene interese lastnika. Treba novim razmeram primerno ugotoviti ključ, ki po dohodkih ali sicer po premoženju ter tudi po poklicu, starosti in zdravju ter pristojnosti določa mejo ekonomsko slabih.
Ze naravni zakon zahteva tudi zaščito za slučaje deložacije. Načeloma se ne sme izvršiti nobena deložacija, pred-no ni stanovanjska oblast sama deloži-rani stranki preskrbela nadomestno stanovanje, če si ga stranka sama ni mogla najti. Sploh je tudi obsodba na deložacijo brez odobrenja stanovanjske oblasti načeloma nedopustna.
Izjeme zaščite so navadno v predlogih.
K XVIII. Vprašanje najemnine postaja kočljivejše kot zaščita sama. Naravno! Ljudje se zavedajo, da dokler ne bo država storila svoje dolžnosti, je popolnoma izključeno, da se odpravi zaščita najemnikov, najmanj pa, da bi se to zgodilo še letos sredi zime. Zavedajo pa se tudi, da so vsi oblastveni predpisi glede visokosti najemnine, v praksi povečini iluzorni, na papirju. Prav dobro vedo nadalje tudi, da nekaj več koncesij mora vlada priznati tudi na račun zahtev hišnih gospodarjev, kar velja posebno za Slovenijo, kjer je najemnina v primeri z drugimi pokrajinami povprečno nižja. Povišanje najemnine pričakujejo torej vsi najemniki, večina naravnost s strahom in obupom.
Tu treba najpreje ugotoviti odgovor na vprašanje: ali imamo sploh kakšno pozitivno normo, podlago za pravilno ocenitev najemnin? Vzeli smo kot pod-lugo pravilne ocenitve 1. julij 1914, toda kje imamo garancijo, da naj bo ta datum pravilna izhodna baza, na ka-
teri se dado določiti abnormalne eksistenčne razmere v stanovanjskem vprašanju? Pa pristanimo na to. da se 1. julij 1914 lahko postavi kot računska podlaga. Preostane vendar drugo vprašanje, ki je odločujoče važnosti za ocenitev današnje najemnine, vprašanje namreč, ali so splošni eksistenčni pogoji isti, kakor so bili tik pred izbruhom vojne — to je: 1. ali je najemnik takrat imel sorazmerno iste dohodke, kot jih ima danes; 2. ali je najemnik takrat lažje več plačeval za stanarino, ker je manj plačeval za ostale potrebščine;
3.	ali ni najemnik primoran danes več izdaji za življenjske potrebščine, radi česar mu manj ostane za stanarino; 4. ali je vrednost hiše ostala danes še vedno ista, — to se pravi sorazmerna z vrednostjo pred 10 leti; 5. ali si^tudi stroški za popravila in davki sorazmerno ostali isti, kakor 1. 1914.
Najmanj teh 5 vprašanj je treba vestno, objektivno presoditi, predno smemo z mimo vestjo določiti ključ za pravilno ocenitev današnje stanarine, tako da smo si na jasnem, kdo nosi večjo zgubo glede stanarine: najemnik ali hišni lastnik.	(Dalje	prih.)
^ \j 1 T jy j
KINO MATICA
Od petka 12. do nedelje 14. decembra
HA**°tD *OVD
v svojem najnovejšem filmu
BflK#NA t**ZA
Socijalna zakonodaja.
Hazven tega smejo izdajati dovolila za polovično vožnjo na vseh državnih občilih onim nezaposlenim delavcem, katerim niso mogle dobiti dela, če potujejo v druge kraje iskat dela.
Krajevne borze dela podajajo poleg delavske zbornice ministrstvu, za socialno politiko predloge glede dopustnosti dopotovanja inozemskih delavcev v našo državo. Noben delodajalec ne sme namreč po določbah zakona o zaščiti delavcev privajati delavcev iz inozemstva, dokler ne dobi za to dovoljenja, ki ga izdaja ministrstvo za socialno politiko na podlagi pismene prošnje po zaslišanju krajevne borze dela in delavske zbornice. Istotako ne sme nihče nabirati domače delavce, da jih zaposli v tuji državi brez predhodnega specijalnega dovoljenja ministrstva zn socijalno politiko, ki določi pogoje, pod katerimi se smejo delavci najemati nn račun inozemskih delodajalcev.
Vsak delodajalec kakor tudi vsa državna in samoupravna podjetja, ki odpuste naenkrat več nego pet delavcev, morajo to prijaviti najbližji krajevni borzi dela še istega dne po izvršeni odpovedi z označbo števila in vrste poklica odpuščenih.
V	krajih, kjer poslujejo krajevne borze dela ali njihove podružnice, kakor tudi v neposredni okolici se ne smejo več izdajati dovoljenja za privatne borze dela. 2e obstoječe profesijonalne privatne borze dela se imajo v roku ene-
ga leta po ustanovitvi državnih borz dela brez vsake odškodnine zapreti.
Borze dela, ki hi jih ustanovile občine, razne javne korporacije, podporne jn dobrodelne družbe ali strokovne organizacije, smejo poslovati poleg državnih borz dela.
Vloge na državno borzo dela za posredovanje dela, odnosno delavcev, so oproščene vseh državnih taks. Posredovanje samo se vrši brezplačno.
V	Sloveniji je sedež krajevne borze dela v Ljubljani. Podružnice so v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti.
Kaziti.
Prestopki zoper določbe zakona o zaščiti delavcev se kaznujejo z denarno kaznijo od 300 do 5000 dinarjev. Ob ponovni kršitvi zakona, se kaznuje lastnik podjetja poleg denarne kazni z zaporom od enega do treh mescev.
S tem zaključujemo objavljanje izvlečkov iz zakona o zaščiti delavcev. Ta zakon je v polni moči in veljavi. Izpre-meniti ga more samo nov zakon, sprejet na postaven način v narodni skupščini in pravilno razglašen. Pravilniki in ministrske uredbe smejo zakon le pojasnjevati in izvajati v smislu zakona, vse druge določbe so nezakonite in neveljavne.
Prihodnjič pričnemo z objavo posameznih pravilnikov k zakonu o zaščiti delavcev.
Politični pregled.
H&dikali proti demokratom.
Zadnja številka »Narodnega Gospodarja«, glasila štajerskih radikalov, je pač senzacijonalna. V njej radikali odločno povedo, da ne gredo z demokrati in napadajo dr. Žerjava in nosilca liste takozvanega nacijonalnega bloka na štajerskem kar vse vprek. Pravijo, da zahtevajo nosilca liste zase, drugače nastopijo sami. To pa je verjetno in dr. Ravnik bo to tudi storil. — Kje je tedaj uacijonalni blok? Kdo je kriv, da ga ni in da nima pravega obraza in tudi smeri? — Nesrečna roka! — O vsem tem »Jutro« in »Slov. Narod« molčita kot grob. Ljudstvo pa bi rado pojasnila, ker na slepo ne bo nikomur dajalo krogljic.
Slovenska republikanska stranka.
Slovenski republikanci so imeli 30. nov. glavno sejo v Zidanem mostu. Po-setilo jo je menda 44 delegatov. Iz vsega je bilo posneti, da stranka še nima tal, in da pri teh volitvah tudi ne pride dosti v poštev, dasi bo dobila sem in tja nekaj glasov. Nekaj drugega bi mogoče bilo, ako bi imela izvedeno organizacijo.
»Jutrova« senzacija o SKS.
Zadnjo nedeljo je prineslo »Jutro« senzacijonalno vest, da se je Samostojna kmetijska stranka na štajerskem razbila, oziroma, da je g. Puclju obrnila hrbet ter proglasila vstop v nacijonalni blok. Resničnost vesti je »Jutro« podkrepilo z imeni pristašev Samostojne kmetske stranke, ki so se baje pismeno izrekli za nacijonalni blok. — Kakor pa izvemo iz verodostojne strani, je vse to čisto navaden volilni manever. Zadeva je popolnoma drugačna. Samostojni kmet, Drofenik, in znani republikanec dr. Vošnjak, sta res sklicala sestanek pristašev SKS v Mariboru, katerega se je udeležilo 32 ljudi. Toda na sestanku sta bila Drofenik in dr. Vošnjak sama, ki sta zagovarjala svojo najnovejšo politiko za dr. Žerjava. Prepričala sta se, da za ta manever nimata pristašev in slišala sta svojo obsodbo ter predlog, da naj se ju izključi iz stranke. Vsi navzoči so izjavo, ki jo je prečital Drofenik, odklonili in pobrati sta morala gospoda šila in kopita ter oditi sama z zborovanja. Kako »pristni« so podpisi na Drofenikovi izjavi pa dokazuje dejstvo, da je dobila %KS v Ljubljani že izjave prizadetih, da oni niso nikdar podpisali Drofeniku izjave, ki jo je prečital na tem zborovanju in ki jo je objavilo »Jutro«. Čedna politika je to! —
Politični položaj.
V	Beogradu nič novega. Državni odbor seje in seje počasi, se mu ne mudi. Za kraje tam preko Save na srbski
strani zraste še vedno kak mandat več. Statistika ljudskega štetja iz leta 1910 še ni popolna, sedaj šele prihajajo na to, da so v nekaterih krajih tisto leto našteli več ljudi, akoravno jih danes ni več, ker jih je vzela vojska. Toda mrtvi štejejo! — Zato mandat več.
Ministri hodijo na agitacijo. Vrše se konference in posvetovanja, zlasti za razdelitev kandidatur. Sklepajo se dogovori o končni stvoritvi nacijonalnega bloka, ki še vedno ni popolnoma gotov.
Pretresa se vprašanje, kako nastopiti proti Radiču in drugim separatistom.	»
Vse drugo pa stopa v ozadje in čaka rešitve. Dosti dela, pozitivnega dela, ki vse počiva, to brezdelje pa vstvarja — kaos.
Volilna borba še ni stopila izza kulis. Vse je še nejasno. Kandidature se skrivajo. Vendar je razpoloženje ljudstva že opažati. Ljudstvo je pričelo povdnrjati pogreško, ki jo je storil g. Pašič, bolj, kot ob razpustu parlamenta. Pričenja se jasniti in za božič bomo imeli prve konture slike, ki bo podana 8. februarja.
1	Za radovedneže je težko to čakanje, pa na svoj račun pridejo, le še malo potrpljenja.
Podaljšanje stanovanjskega zakona.
V	torek' 9. t. m. se je v ministrstvu za pravosodje vršila konferenca zaradi podaljšanja stanovanjskega zakona. — Zastopani so bili poleg raznih miste-rijalnih funkčijonnrjev tudi razne korporacije, med njimi zastopniki hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov. Prišli so za enkrat do zaključka, da se stanovanjski zakon podaljša. Obenem pa prično razpravo o novem stanovanjskem zakonu, ki ga naj sprejme nekoč — parlament.
Gospoda se je zavedla šele sedaj, da je treba nekaj storiti. Prej pa ni šlo in so celo obetali, da ne bo šlo. Seveda bo to zopet zasluga nekoga iz Slovenije. — To pa je tudi posebne vrste zasluga, če pod pritiskom razmer vlada stori drobec svoje dolžnosti! Torej z vsakdanjimi zaslugami kar molčite! Mi govorimo raje o nezaslugah, ker se ne dela tako, kakor bi se moralo. Naši merodajni krogi namreč nikdar ne poslušajo tistih, ki so kako zadevo proučili. Zato Je vsak zakon, vsaka uredba polovičarska, površna. —
Mi smo se bavili mnogo, mnogo s stanovanjskim vprašanjem, obrazložili smo vse načrte, pripravljene ima NSSZ še važne predloge. Toda take korporacije se ostentativno ne kličejo na konference, ker bi bile »prekunštne«. Dela se brez strokovnjakov, zato so pa tudi zakoni tako — nestrokovnjaški.
Beležke.
»Jutro« in mariborski župan Grčar.
»Jutro« je v nedeljo zapelo hvalo odstopivšenm mariborskemu županu g. Grčarju. Da bo naša javnost videla, koliko neresnic je nagrmadenih v enem samem članku, se hočemo nekoliko po-baviti z »Jutrovim« poročilom. Neresnična je trditev »Jutra«, da je svoje-časna socijalno - deokratsko - klerikalna in narodno socijalistična koalicija sklenila prekrstiti Gosposko ulico v Glavno ulico, pač pa je res, da je g-Bahun prinesel tak predlog, da pa so ga odklonili narodni socijalisti, SLS in demokrati kot smešen in da sklep za
prekrstitev ni bil nikdar sprejet..Resnici na ljubo moramo tudi ugotoviti, da se g. Grčar ni nikdar proglasil za prvega slovenskega župana, kakor trdi »Jutro«, temveč se je v svojem nastopnem govoru o priliki zaprisege sam nazval »prvi župan jugoslovanskega mesta Maribor«, kateri naslov si nadene lahko tudi kak Nemec. V svoji internati jonalnosti je bil g- Grčar pač dosleden. Kot tak pa ni hotel veljati nikdar za slovenskega župana v Mariboru, kar je javnosti dobro znano. Tudi moramo povdariti, da g. Viktor Grčar mnogokrat ni izvršil sklepov občinskega sveta (po »Jutrovem«
tudi ni prekrstil Gosposke ulice v Glavno ulico), kar je izzvalo mnogo kriz v občinskem svetu. Vse to povdarjamo resnici na ljubo. Sicer pa mi bivšemu g. županu Grčarju ob njegovem odhodu ne maramo naštevati grehov, pač pa mu v polni meri priznamo dobro voljo In marljivo delovanje v marsikaterem oziru. Kar se pa tiče Jutrove« pohvale g. Bahuna, ki ga imenuje »Jutro« častnega sodelavca g. župana Grčarja, je pa ta malo predebela, da bi se je ne dalo otipati. Menda ga »Jutro« ni zato postavilo na tako častno mesto, ker je demokrate v občinskem svetu najbolj napadal? Če ne bi bile volitve pred durmi in bi »Jutro« ne vedelo o nekakih pogajanjih za delavski blok, bi bilo »Jutro-vo« modrost težko uganiti. Tako pa vsi vemo, kam pes taco moli.
Demokrati bodo imeli z g. Grčarjem najbrž kako volilno oh ret. — Teren je sedaj pripravljen.
Župan Grčar in uradniška menza.
Obiskovalec uradniške menze v Mariboru nam piše: Nedavno je izdal odbor uradniške menze oklic, v katerem je čitali med drugim: Župan Grčar nas hoče vreči na cesto«... In temu Grčarju je kot edinemu pravemu zaščitniku interesov javnih nameščencev zapelo slavospev tisto »Jutro«, iz katerega črpajo člani in članice menze svojo politično modrost in kar na debelo požirajo, kar jim servira glasilo stranke, ki je kriva njihovega siromaštva.
»Volksstimme« in NSS.
V	Mariboru izdajajo socijalni demokrati tednik pod imenom »Volksstimme«. Ta list se je v svoji 95. številki zaletel v našo stranko s tem, da ji očita, da se nahaja v likvidaciji. Za danes mi to samo ugotavljamo, da delavstvo vidi, kako piše delavski list v času, ko se vršijo pogajanja zn skupen delavski blok. Zdaleka ne mislimo, da bi v slučaju eventuelnega skupnege nastopa, za katerega se najbolj resno trudi baš NSS že od predlanskega leta naprej, morala odpasti vsaka kritika prizadetih strank. Toda kritika mora biti poštena in talca, da ne škoduje celokupnemu delavskemu pokretu. Kajti socijalizem ne pomeni laži, marveč resnico. Koliko je resnice na trditvi »Volksstimme-, pa lahko berete vsak teden v »Novi Pravdi«, iz katere je razvidno naše živahno delovanje in trdna volja vstrajati na započeti poti. Nismo likvidirali takrat, ko so se številni nasprotniki od vseh strani vrgli na nas ter nas hoteli uničiti uprizarjaje v ta namen razne afere, tem manj nas bodo uničili danes, ko smo od bojev utrjeni in imamo močno zaslombo v čeških narodnih socijalistih. Pač pa bi lahko poročali, ne da bi nam bilo treba neresnico govoriti, o stanju socijalne demokracije. Toda to raje prepustimo »Uradnemu listu«, ki o tem skoro v vsaki številki dovolj jasno govori, ko prinaša beležke o razpustu raznih soc. dem. društev bilo slovenskega ali nemškega imena in to iz edinega razloga, ker dotična društva nimajo dovolj članov, ki bi opravičevali njihov obstoj.
Vso jo urejeno!
Časopisje nacijonalnega bloka« v Sloveniji je pretekli teden prineslo vest, Ja namerava naša kraljeva dvojica v kratkem po-setiti Rim. To se pravi, da so naši državniki pripravili in izravnali napram Italiji ves teren tako glede zaščite jiaštli zasužnjenih bratov, ureditve njihovih kulturno-gospodarskih razmer, razmejitve itd. — Istotako pa prinašajo isti teden in prav istt listi zopet vest o novih kulturnih nasiljih italijanskih oblasti proti našim bratom. Poročajo, da so oblasti z okrožnico prepovedale čitanje in pisanje slovenščine med šolskim
poukom celo v onih »dodainih« uran. ki so bile za slovenščino določene, in la se sme pouk vršiti le z ustno razlago. — Kake občutke bodo imeli naši bratje pri takih laz-merah in takem razpoloženju prt everduel-nent obisku našega »ajvišjogi predstavnika in njegove soproge v Rimu, si lahko mislimo, saj so tudi tam ljudje, ki znajo politično računati. — Prijazneje lice napram Italijanu, ki je in ostane naš najhujši sovražnik, bi smeli, oziroma bomo pokazali šele takrat ko bo dokazal, da »na držati besedo, ko nam bodo naši bratje tam preko to dovolili. — Vsako tiho in hitro barantanje naše vlade jo našim bratom v Italiji skrajno kvarno ’n škodljivo, zato g» odklanjamo. Politične /a deve z našimi sosedi mora uredili samo naš parlament — dokler nimamo izrazite diktature. —
»Povratek« naših ujetnikov iz ltusije.
Minuli teden je .»Slov. Narod dokazoval, kako se je naša država vedno »trudila so še ter se bo trudila, da potoni humanitarnih ustanov, ki imajo direktne zveze i. Rusijo, omogoči čimprej povratek naših ujetnikov iz Rusije, ki bi se gotovo že enkrat radi vrnili. — Mislimo, da In bil res že čas za povratek in da bi se to že davno lahko zgodilo direktnim potom, ne potom kakih humanitarnih ustanov, ki dandanes nimajo dosti veljave. Ako so drugo države že priznale Rusijo, bi jo bili po petih letih že lahko tudi mi. In danes bi ne imeli tam prav nikukih ujetnikov. — Ujetniki naj le ostanejo tam, da ne bo doma družinskih razprtij, tako si mislijo naši dobrohotni in skrbni državniki!
Nezadovoljni avstrijski poštarji.
Avstrijski postni uslužbenci, katerim je vlada vsak mesec avtomatično zviševala plače so zopet »nezadovoljni«. To je grda nekvaležna sodrga, so rekli ata »Narod«. Naši jugoslovanski poštarji so vse drugačnj,
— same dobričine, mirni in zadovoljni z vsem. Zato se na one Švabe ne ozirajo, ki vedno mislijo na štrajk, ampak delajo in delajo, in samo delajo. Zato pa tudi uživajo priznanje in nanje se stavijo velike nade. Plačilo pa ne izostane!
Ugotovitve »Slov. Naroda« — glasila .TDfi.
1. Naredni socijalisti ostanejo brez mandata, ako gredo v volitve in iz volitev taki kakor so danes. — To drži, ker sedaj tudi nimajo mandata.
2. »Brez programa«! — Program bodo NSS imeli, vendar so z njim to pot zelo oprezni, da ga jim kdo ne ukrade, ker pravijo, da ga nacijonalni blok še nima ter ponuja za primeren program lepo zaokroženo svotico. — To je tedaj previdnost pred žeparji!
3. »Brez sredstev!« — To pa zopet drži, sredstev res ni! Pa jih tudi drugi niso imeli in danes jih imajo. NSS bo »Slov. Narodu« zelo hvaležna, ako ji pove, kje je dobil »Narod- sredstva za kritje deficita pri 800 naročnikih in kje so dobili sredstva samostojni demokrati in drugi taki tiči.
4. »Brez agitatorjev!« — To deloma tudi drži. Kjer ni sredstev, ni agitatorjev •— vsaj poklicnih ne! Pa mi jih imamo precej, čeprav niso poklicni. Na te se zanašamo. Menda jih nam ne bo g. minister dr. Žerjav, vzel s kako finto kakor je vzel Drofenika samostojnim kmetom. — Dobro je, da so vsi. naši na take finte pripravljeni in da jim ne nasedajo. NSS bo šla v boj skupno, pa naj gre s komurkoli. — NSSarji so tedaj vsi agitatorji, dobri,— a nepoklicni!
5. »Sami, izolirani!« — Nismo sami, imamo snubačev vse vprek, kakor kako »zauber dekle«. — To torej tudi ne drži!
6. »Brez izgleda nn uspeh po volitvah!«
— Tudi to ne drži! če ne bo drugega uspeha, bo velik uspeh v tem, da se bodo z (našo pripomočjo odprle oči onim zaslepljencem, ki še danes drve za svojimi izkoriščevalci.
Po drugih državah.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Češki narodni socijalisti so imeli 7. in 8. t. m. svoje glavno letno zborovanje v Brnu. Na zborovanjjt je nastopil tudi strankin pristaš dr. Beneš, ki je češki •/.unaji minister. rI'a mož je med drugim nastopil za priznanje Rusije. Svoj govor je dal že pred zborovanjem v objavo »Češkemu Slo vik, katerega so presenečeno komentirali nekateri listi pri nas. — Zborovanje je uspelo naravnost impozantno. Več o tem pozneje. — Iz Slovenije je bila zastopana močna delegacija narodnih socijalistov.
V	Škodovih tovarnah nameravajo Čehi pričeti z gradnjo Zeppelinov.
FRANCIJA.
Herriotovo stališče je dobro in trdno. Nekateri so mislili', da bodo spremembe v Angliji uplivali tudi na Her-riota. Toda temu ni tako. Pravkar je v Parizu na obisku angleški zunanji minister Chamberlain, ki je prišel zato, da pripravi teren pogajanjem za izravnavo raznih nesoglasij. — Čuje se, da sta se državnika sporazumela.
ANGLIJA.
Mardonald je bil na zborovanju delavske stranke 4. t. m. ponovno izvoljen zn predsednika stranke. Sicer je bila
levica malo ostra in so Macdonaldu očitali, da bi bila stranka dobila do 80 mandatov več, ako bi ne bil priznal pristnosti znanega Zinovjevega pisma v volilni borbi.
Delavska stranka v Angliji se pripravlja za nadaljnje delo, zato je eno gotovo, da Macdonald ni padel za večno. Tudi sedanja vlada bo prišla z ozirom na svetovno politiko: najbrž prav kmalu v težaven položaj. Listi poročajo, da obstoja zarota proti članom sedanje vlade, ki da izvira delomn iz Egipta, deloma pa iz Londona.
9.	t. m. je kralj otvoril zasedanje novega parlamenta s prestolnim govorom. Prestolni govor ni povedal dosti novega. Pač pa je važno to, da priporoča parlamentu, naj se pogodba, sklenjena s sovjetsko Rusijo 8. avgusta t. 1. ne odobri. — To bo pa za Anglijo trd oreh.
NEMČIJA.
V	Nemčiji so se kar na hip 7. t. m. izvršile volitve v državni zbor brez hruma in posebnih neprITik, brez terorja. Samo tu in tam male praske med vo-lilci. V par tednih je nov aparat tu. Močno so pri teh volitvah napredovali socijalni demokrati, medtem ko so narodni socijalisti in komunisti padli. So-/»iifllni demokrati so imimnfaieišn strnn-
ka in bodo najbrž prevzeli vlado v svoje roke, ako bo najti bazo za podporo nekaterih meščanskih strank. — To je prvi znak konsolidacije delavstva. Radovedni smo, kdaj pridemo do tega pri nas.
AVSTRIJA.
Trgovska pogajanja z Avstrijo, ki so .»e vršila nekaj tednov, so prekinjena. Pravijo, da do 1. januarja. Iz Dunnja pa poročajo, da so bile jugoslovanske carinske zahteve visoko pretirane. Zato dvomijo, da li bo avstrijska vlada sploh še reflektirala na to trgovsko pogodbo.
V dunajski zbornici je kancler d-:. Ramek poročal o pogajanjih z Jugoslavijo. Galerija, ki so jo zasedli brezposelni, je pri tej priliki napravila pravcato demonstracijo. Zahtevala je dela, kruha, kar se pa brez trgovskih pogodb, brez izvoza ne da doseči. Sploh se vračajo v Avstrijo zopet slabši časi.
9.	t. m. je bil zopet izvoljen za predsednika dosedanji predsenik zvezne avstrijske republike dr. Mihael Hainisch. Socijalni demokrati so oddali 'prazne glasovnice, tako da je dobil dr. Hainisch 111 glasov.
ITALIJA.
Pretekli teden so se pričela tudi ti' govska pogajanja med Italijo in Nemčijo v Rimu. Otvoritveno sejo je poselil Mussolini in imel govor.
V italijanskem senatu obravnavajo letni proračun. Pri debatah je prišlo že do raznih več ali manj za Mussolinija kritičnih scen, ki kažejo razpoloženje do fašistovske vlade. Kljub temu se fašist Mussolini še drži in vtakne v žep semtertje še tudi kako zaupnico. Tudi pravkar si je eno izposloval, ker je v Italiji vse mogoče, saj tudi jokaje plešejo. Vendar je njegov teren razoran, tako da hodi po njem kaj nesigurno. Zu enkrat je dobil še malo opore od nnšega Pašiča.
RUSIJA.
Nasi »nacijonalni« listi poročajo, da je Trockij, vojni komisar sovjetske Rusije, odstavljen od svojega mesta in da je moral odložiti vse ostale funkcije sploh. Inozemski listi ne povedo nič pozitivnega, zato je vist še nekontrolirana, dasi bi bila verjetna mogoče pozneje, ob svojem času. — Spor, ki je obstojal med Trockijem in ostalimi voditelji, bi bil prehitro rešen.
POLJSKA - IN NEMŠKO-RUSKI ŠPO
RAZUM.
Med Nemčijo in Rusijo potekajo trgovinska pogajanja zelo ugodno in utegnejo biti kmalu zaključena. Poljsko potiskata ob stran tako Nemčija kakor Rusija. Poljska pa računa s tema dvema smrtnima sovražnikoma, zato se je pričela na vso moč oboroževati.
POGAJANJA Z NEMČIJO IN ANGLIJO.
Trgovinska pogajanja med Anglijo in Nemčijo so končana in podpisana. Šlo je kar gladko —- angleško:	Kdor
prej pride, prej melje.
ESTONSKA.
Že zadnjič smo poročali o komunističnem puču nn Estonskem, v mali državici ob Baltiškem morju. Šlo je za stremljenje iz Rusije, kako priti do morja preko Estonske. No, to so hoteli opraviti komunisti z državnim prevratom, državo so hoteli kratkomalo poso-vjetiti. — Komunistov je obsojenih 17 na smrt, 39 pa na dosmrtno ječo.
ROMUNIJA.
Tudi v Rumuniji baje agitirajo za kmečko delavsko internacijonalo, če moremo verjeti brzojavkam iz Bukarešto. Zveza iz Moskve gre potom kmečke stranke, proti kateri je liberalno časopisje — pričelo hud boj. — Kaj pa, ako bi to malo dišalo po naših volitvah — ozir. volilnih manevrih.
AMERIKA.
Ameriški zvezni predsednik Coolid-ge je povedal veliko. Po njegovi izjavi v običajni letni poslanici na kongres bo Amerika sicer podpirala Dnwesov načrt za obnovo Evrope v gotovih ozirih, da pa hoče imeti pri tem čisto proste roke, da s tem varje svojo neodvisnost. Pomagati hoče Evropi v vsakem oziru, toda imeti hoče vse v točni evidenci. Vsaka država mora plačati prav vse vojne dolgove, kakor in kadar bo pač mogla. — Pač vse po amerikansko.
KINO,IDEAL
predvaja od četrtka 11. do vštevši sobote 13. decembra
„ZA EN DOLAR"
Lepa drama v 6 dejanjih v : glavni vlogi ILA LOTH. :
Od nedelje naprej
..KttNIOSMARK
ti
Iz stranke.
Zbor zaupnikov NSS. še enkrat opozarjamo, tla se vrši v nedeljo, 14. decembra ob pol deseti uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma zbor zaupnikov naše stranke. Vse strankine funkcijonarje in krajevne organizacije, ki so dobile vabila, prosimo, da se sigurno udeleže tega važnega zborovanja. Vsaka organizacija naj izpolni vabilo z imenom delegata, ker bodo imeli pristop samo oni tovariši, ki se izkažejo z vabilom kot legitimacija Za vsak slučaj naj delegati vzamejo s seboj tudi strankino izkaznico. Pozivamo še enkrat vse fuukcijo-narje in zaupnike, da se tega zborovanja polnoštevilno in točno udeleže. Če bi kdo pAmotoma ne prejel vabila, prosimo, da se pred zborovanjem zglasi v strankinem tajništvu, kjer Lahko dobi vabilo. Pristop imajo tudi zaupniki nedelegati ter so jim vabila na
razpolago v {.strankinem tajništvu, Vendar glasovalne pravice nimajo.
Krajevnim organizacijam NSS! Vse naše krajevne (organizacije so v /zadnjem času prejele okrožnico in jih prosimo, da o njeni vsebini razpravljajo na odborovih sejah iu na zaupniških sestankih. Predvsem je potrebno, da krajevne organizacije nemudoma določijo varuhe skrinjic za vsa volišča svojega okoliša in da imena varuhov in njihovih namestnikov čimpreje javijo strankinemu tajništvu. V zadnjem času trosijo nasprotniki razne 'izmišjljjene vesti oi našem nastopu, zato opozarja mo vse naše funkcijo-nrfrje in somišljenike, naj se za laži nasprotnih agitatorjev ne zmenijo, ker bo o nastopu naše stranke končnoveljavno sklepal strankin zbor ter bodo njegovi sklepi obvezni za vse naše organizacije.
Strokovni vestnik.
Neprostovoljni dopusti. Gospodje podjetniki so uvedli nov modus. Od časa do časa pošljejo nekaj delavcev na dopust, ki traja včasi po dva in več mescev. Za čas dopusta ti delavci ne dobe nikakega plačila in si tudi dela ne morejo poiskati, ker jim podjetnik no izroči delavske knjižice. Najlepše pri vsoin lem pa je to, da za čas dopustr, nitnajo prav nobene pravice do kake odškodnine. Neko ljubljansko podjetje, ime za enkrat zamolčimo, je pred časom dalo na dopust šest pomočnikov za dobo šestih tednov, ves čas pa je v obratu delalo šest vajencev, kar absolutno ni dopustno. Na intervencijo NSSZ je Inšpekcija dela napra vila red. Ta nov modus moramo v kali zadušiti, zato prosimo naše člane, da nam javijo vsak tak slučaj.
Osrednje vodstvo NSSZ ima odborovo sojo v sredo 17. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Vsi bratze odborniki točno.
Trbovlje. Tukajšnja podružnica ima svoj lokal v gostilni Pravdič, kjer lahko člani vsak večer po G. uri vplačujejo članarino iu dobe potrebne informacije. Podružnica bo imela v najkrajšem času širši sestanek, na katerem bo poročal strokovni tajnik iz Ljubljane. Sestanek bo pravočasno javljen vsem članom, vendar jih že v naprej prosimo, da se ga polnoštevilno udeleže.
•
St. Pavel. Koncem tega leta bo naša podružnica imela svoj občni zbor, da si izvoli nov odbor, ki prične potem z agilnim poslovanjem urejevati razmerje tukajšnjega delavstva. V bližnji okolici imamo precej neorganiziranega delavstva, ki ga privedemo v naš krog. V najkrajšem času bomo imeli članski sestanek, na katerem bo poročal delegat iz Ljubljane. O sestanku več v prihodnji »Novi Pravdk.
Mladinski vestnik.
Seja zastopstvu NSM bo v nedeljo, dne 21. t. m. v Ljubljani. Vabila z dnevnim redom se bodo pravočasno razposlala vsem organizacijam.
Seja nadzorstva NSM se vrši v nedeljo, 21. t. m. v Ljubljani. Vabila so razposlana.
Iz osrednjega tajništva NSM. Opozarjamo na okrožnico, ki smo jo razposlali le dni. Preiitajte jo na odborovi seji, odgovorni či-nitelji pa naj nemudoma store svojo dolžnost.
»Bratstvo« v Sp. Šiški. 29. novembra se je vršil retini občni zbor v društvenih prostorih. V imenu predsedstva je podal poročilo o društvenem delovanju br. Koprivc, o tajništvu pa br. Glavič. Zastopnik osrednjega izvrševalnega odbora NSM je v svojem govoru povdarjal važnost organizacije delavske mladine. Predsednikom je bil izvoljen br. Rozman, v odbor pa bratje Margon, Sedovnik, Šuštar, Kmet, Medved ml., Dolžan in sestra Povšetova. Za krajevno organizacijo v Sp. Šiški so se občnega zbora udeležili lov. Malgaj, Kovač in Avguštin, ki so oblji^bifi, da bodo novoizvoljeni odbor podpirali, da bo »Bratstvo* v Šiški zavzelo tisto pozicijo, ki mu gre kot proletarski mladinski organizaciji.
»Bratstvo« v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v petek 19. decembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Udeležba vseh članov radi važnosti dolžnost. — Predsednik.
Plesna šola »Bratstvo« v Ljubljani ima reden poduk vsak torek od 8. ure naprej v areni Narodnega doma. Poučuje vse moderne plese priznani plesni učitelj br. Joža Kosiček. Ukovina za člane in nečlane znižana. Bratje in prijatelji društva vabljeni k mnogobrojnemu posetu.
Miklavžev večer ljubljanskega »Bratstva« se Je vršil v petek 5. i. m. zvečer v vseh prostorih bivše kavarne Narodnega doma. Prireditev je bila dobro obiskana In ukusno aranžirana. Miklavž je dospel z ve-Ikiin spremstvom in po običajnem nagovoru obdaril male in velike otroke. Po obdarje-nju se je vršila prisrčna domala prosta zabava.
»Mladost« ima svojo sejo v čelrtek 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v tajništvu NSS' v Narodnem domu. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, prosim vse brate, da pridejo točno in polnoštevilno. — Predsednik.
Pripravljalni odbor »Bratstva« v Kotre-došu pri Zagorju naznanja, da se vrsi ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 14. dec. ob 8. uri pop. v lokalu br. Fr. Uraniča. Opozarjamo vsa soednja društva, da prihite ta dan s svojimi odposlanci v Kotredež, da tako navdušijo z novim ognjem mlade borca v Kotredežu. Istotako se tudi vabi zagor. NSS in NSSZ ter »Bratstva« Zagorje in Loke, da tudi pri ustanovnem obč. zboru pomagajo vršiti svoje delo. Prireditve se udeleži odposlanec O. i. o. NSM in br. kulturni referent, pesnik Mirko Kragelj. Vsi pohitite k zidavi nove trdnjavo narod, socij. ideje v Kotredež.
»Bratstvo« v Zagorju ob Savi se zahvaljuje vsemu cenjenemu občinstvu in vsem zunanjim delegatom za številen obisk pri najkrasnejše uspeli prireditvi »Miklavž, večera?. Vaem sodelavcem najiskrenejšu bratska zahvala. Posebno so moramo zahvaliti br. pesniku Mirko Kraglju za recitacije, za katere je žel obilo priznanja. Opozarjamo, da priredimo letos prvič ^-Silvestrov večera, s srečolovom, šaljivo pošlo, komičnimi ptl-
Tedenske novice.
zori in z recitacijami br. Mirka Kraglja, na kar že sedaj opozarjamo.
Našo društvo bo poskrbelo vsemu članstvu in drugim udeležencem za primerno zabavo. Tako bo tudi delavstvo imelo svoje prireditve, da se mu ne bo tožilo po pompoznih zabavah raznih meščanskih društev. »Svoji k svojim,- naj bo naše geslo. Odbor. *
»Bratstvo« v Litiji sklicuje za. nedeljo, 21. t. m. svoj 11. redni letni občni zbor v društvenem prostoru. Začetek ob dveh po-popoldne. Dnevni red bo prihodnjič objavljen. — Dramatični odsek je uprizoril v nedeljo, 30. novembra veseloigro »V Ljubljano jo dajmo , ki je sijajno uspela. Pripravlja se že zopet na novo igro ter že sedaj vabi k polnoštevilnemu obisku.
»Brutstvo« v Zagorju vabi vse svoje člane, da pe udeleže ustanovnega občnega zbora bratov v Kotredežu, kateri se vrši v nedeljo, dne 14. dec. ob 15. uri (8. uril popoldne v gostilni br. Fr. Uraniča. Vabljeni so tudi vsi prijatelji 'mladih borcev. —
Loke pri Zagorju. V nedeljo, 7. t. m. je »Bratstvo« priredilo prvo predavanje v društvenem lokalu. Predaval je br. Kozinc o Karlu Pulpanu, njegovem mučeniškem' življenju iii delu za prcjleldrsko mladino. Predavanje je napravilo globok uti s na navzočo rtladino, ki pa ga je še poglobil br. Kragelj z recitiranjem svoje lastne pesmi o Karlu Pulpanu. Br. Kragelj nas je nadalje presenetil s preduasanjem I’ulj>anove revo-lucijonarne pesmi »Pri naboru1?, ki je bila lo pot prvič recitirana v slovenskem prevodu. Sledilo je še predavanje br. Kraglja o »bon tonu«, kateremu je dal brat predavatelj s svojo znano šegavostjo mestoma zelo zabaven značaj. Želimo še več lakih prireditev. — Po zaključku predavanj je pose-ti:la naša mladina Miklavžev večer »Bratstva« v Zagorju.
»Bratstvo« Celje prosi vse one brale, sestre in prijatelje društva, ki vedo, kje, oziroma pri kom se še nahajajo inštrumenti, note, knjige in drug inventar bivšega tam-buraškega zbora »Bratstva« Celje, naj blagovoli to sporočiti, oziroma oddati t. 5. pred-.sedniku, br. Kavs u, Mariborska cesta 1-1. Bratje in sestre, podpirajte v vsakem oziru odbor, tako tudi v tem, da zberemo inventar prejšnjega tamburaškega zbora in ga ponovno iziročimo njegovemu namenu. Če upoštevamo, da nosi naša organizacija ime »Bratstvo«, moramo biti vsi požrtvovalne čebelice organizacije.
Miklavžev večer »Bratstva« v Celju, ki se je vršil 5 t. m. v prostorih hotela »Balkan«, je končal v popolno zadovoljstvo prirediteljev in obiskovalcev. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička nabito polni tako, da je morala mnogo obiskovalcev, ki bi se bili radi udeležili prvega mladinskega Miklavževega nastopa, radi pomanjkanja prostora oditi. Po končanem Miklavževem na: stopu se je razvila prava, neprisiljena bralska zabava, ki je trajala do 3. ure zjutraj. Da pa je imelo celjsko »Bratstvo« tak nepričakovano lep uspeh v vsakem oziru, j« zasluga g. hotelirja, Draga Bernardi-ja. ki je dal društvu vse prostore, luč in kurjavo brezplačno na razpolago, razen tega pa še osebno sodeloval. Ne smemo pozabiti zahvale ludi vrlim prijateljicam naše organizacije gospej Jugovi in drugim, kakor tudi g. Železniku, brivcu na Kralja Petra cesti, ki je poskrbel v polni meri za dostojanstveno zunanjost Miklavža in njegovega nebeškega ter peklenskega spremstva.
Inostcnici v domačih podjetjih. — Inšpekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spremembo službenega razmerja najkesneje v roku 3 dni po izstopu, oziroma premestitvi inozemca, prijaviti pristojni Inšpekciji dela. Kršitev toga predpisa se bo, kakor tudi zaposlovanje inozemcev brez dovoljenja Ministrstva za socijalno politiko, odnosno tuk. Inšpekcije dela najstrožje kaznovalo. — Pripominja se, da Je Inšpekcija dela v zadnjem času kaznovalo več podjetnikov z globami do Din 2000.— ter se interesirani službodajalci ponovno opozarjajo, da se glede zaposlovanja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123 Zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922, Uradni list 211-74, vsaka kršitev kaznovala z denarno globo do Din 3000.—. Tozadevne predpise vsebuje »Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev« z dne 9. jul. t. L, U. 1. 215-71.
Fran Ks. Meško, petilesetle‘ni jubilar, naš priljubljeni slovenski pisatelj Jo bil ob svojem jubileju imenovan za duhovnega svetovalca lavantinske škofije. — Čestitamo, a ob enem želimo še drugega priznanja!
Polhovgraška katastrofa se je v malem ponovila pri nalivih minulega tedna. Komaj so po zadnji katastrofi ljudje prišli k sebi ter pričeli popravljati hiše in pota, pa jih je zadelo drugič. Voda jim je zopet veliko pokončala. Poplavila je polja, razdrla pola, odnesla mostove in zahtevala tudi dve človeški žrtvi, ki Ju je zalotila pri delu, odnesla in zagrnila v valovih. Tako je bilo v Polhovem gradcu, Ločnici in Soški dolini.
—	Ubogo ljudstvo Je zopet vse zbegano.
Iz zadnjih porotnih razprav. — V Ljubljani je bila obsojena na smrt detomorilka, ki je ta zločin zagrešila že drugič. Nazadnje je umorila 10 dni slaro hčerko. Morilka je doma iz Birčne vasi pri Novem mestu. Kot 16 letno neizkušeno dekle je morala v svet in zabredla na pota nemoralnosti, na katerih zaklju.uje svoje mlado življenje. — To je pomanjkanje srčne kulture pri našenv ljudstvu. Naša dolžnost je, da ga vzgajamo! In to nalog si jo nadela narodno-socijalistična stranka z njenimi mladinskimi organizacijami. — Prav tak pojav dokazuje slučaj izpred novomeške porote. 23 letni Žinger je bil 3. I. m. tudi obsojen na smrt zaradi roparskega umora. Zašel je kot mladenič v slabo družbo in pričel pustolovsko življenje. Ko gladko več ni šlo — je padel in izvršil zločin roparskega umora nad posestnikom Hajerjem. Stal je zaradi tega že pred zadnjo poroto in bil prav tako obsojen. Vendar je sodišče razpravo radi pomanjkljivih dokazov obnovilo. Sedaj pa je zapečatena njegova usoda s smrtno obsodbo. Fant je doma iz Št. Vida pri Stični.
Ta številka da misliti! — Glasom uradne statistike ministrstva za narodno zdravje, Je bilo letos na malariji bolnih nad miljon ljudi. Ako pomislimo, da je bilo poleg tega še najmanj enkrat toliko takih, za katere oblasti pri naših, oziroma macedon-skih razmerah niso vedele, nastaja ogromna številka, ki da mnogo misliti. Ena šestina prebivalcev Jugoslavije je okužena z malarijo. In še se dela proti omejitvi, oziroma se okuženje pospešuje. Naši fantjo, naši zdravi rekruti morajo v te nezdrave kraje, da ne okužijo. Ali je tega treba?! Uradne številke govore dovolj jasno — proti!
Prvak morilcev. — V Hanovru se Je pretokli teden pričel proces proti strahovitemu morilcu Harmannu, ki je bh obenem policijski špijon. Morilec jo homoseksualec ter je za ta svoja nečloveška dejanja porabljal 16 letne dečke. Fante Je zvabil v svoje stnovanje, kjer so potem izginili. Ponoči, jih je umoril. Pregriznil je vsakemu vrat, potom pa gn razmesaril in odnesel v vrečah v vodo. Na la način je umoril 26 dečkov. — Zločinca so odkrili na ta način, da so stari-ši nekega dečka ugotovili, da nosi hlače njihovega pogrešanega dečka neki drugi deček v hiši, kjer je stanoval Harmann. Zanimanje za to razpravo, ki bo trajala 16 dni je velikansko, .zlasti v zdravniških in časnikarskih krogih.
Čaruga, — Ta kralj roparjev, ki čaka smrti v osijeških zaporih — menda ne bo končal za enkrat svojega življenja na vislicah. Govori se, da ne bo obešen in to iz — važnih razlogov. Bomo že videli, če so te vesti resnične. Sedaj o tem molčimo.
Državni uslužbenci so pomirjeni, ker je ministrstvo pojasnilo, da se vsakdo lahko poslužuje III. razreda na železnicah s 50 odstotno znižano ceno ne glede na lo, za kateri vozni razred ima izstavljeno legitimacijo.
Zopet železniška nesreča. V Rimskih 'toplicah se Je 8. t. m. zgodila velika nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka, ker je en vlak prevozil uvozni signal, »stoj*. Kdo je kriv? — Uprava! Škode je nad miljon Din. — Tako gre vedno naprej in bo Slo Se pogosteje.
Strahovita družinska tragedija se je izvršila pred par dnevi v Porurju na West-fallskem. Direktor Angerstein je umoril vso svojo družino, obstoječo iz 8 oseb, sebe pa težko ranil. — Zdravniki so ugotovili duševno zmedenost.
Potresi. — Pretekli teden so na več krajih v Sloveniji in v Zagrebu čutili potresne sunke, ki pa niso napravili škode.
Zagoneten umor v Beogradu. — V stanovanja amerikanskega podkonzula s# j«
minuli teden izvršil zagoneten zločin. Pod-konzul Je v četrtek zjutraj telefonično obvestil policijo, da ga je hotela umoriti ženska
— njegova prijateljica, da pa se mu je posrečilo ubežati. Policija, ki je nato dospela na podkonzulovo stanovanje, je našla do-tično prijateljico tam ustreljeno z revolverjem v roki. Lega trupla pa izključuje samomor.
Električna naprava. — Pri Krškem se bo pričela graditi velika električna centrala, ki bo oskrbovala z elektriko vso savsko ravan proti Zagrebu in mesto Zagreb samo. Dovoljenje je že izdano. Ali je skrbljeno tudi za Krško in za naše tainošnje dolenjske kraje? Sedaj je prilika!
Sedaj dobimo tudi zlat denar! — To pa takoj, ko bo kovanje drobiža končano. Zlatniki se bodo kovali v rednosti 20 Din.
— Cas bi bil in potreba, vendar tega ni verjeti, ker so o tem poročali listi za senzacije in to v času, ko krog in krog sebe vidijo ali čutijo same zarote, revolucije in protidržavne elemente.
Kje »o stare volilno kroglice?
Za nabavo volilnih kroglic itd; je ministrski sv^* dovolil kredit milijon dinarjev, 10, miljonov pa za izvedbo volitev. — Kje pa so stare kroglice, ali jih je zopet kdo ukradel?
Premoga ni! — V Ljubljani je zmanjkalo premoga za privatnike. Trboveljska družba se izgovarja, da mora najprej' založit železnice in industrijo in da do srede januarja ni misliti na premog. — Čudno! Ali se železnice ne morejo založiti v poletju in istotako industrija? Ali naj revni sloji, k si ne morejo kupovati premog na vagone, zmrzujejo, kuhajo pa pri solncu? Dajte premog ven, ne čakajte na zvišanje cen!
— Prosimo, da vlada napravi red!
Izenačenj« pravoslavnega koledarja še ni aktualno vprašanje, ker naj o vsem tem sklepajo vse pravoslavne cerkve. Tako so rešili za enkrat to važno prašanje naši brati Srbi v arhierejskem saboru v Karlovcih. —
Ata »Narod« pa bodo sedaj stavili drug predlog in sicer, da naj se tudi v prečan-skih krajih uvede pravoslavni koledar. Tako bo tudi to izenačenoI
— Po*iv. V Ameriki je umrl Mihajlo KravafciJ, doma iz neznanega kraja na Kranjskem. Zapustil je premoženje. Izseljenci komisnrijat išče sedaj sorodnike, da jim bo izplačana zapuščina.
— Železniško nesreče se muože. — Tako pogosto ponavljanje železniških nesreč, kakor jih doživljamo sedaj pri nas menda z lepa ne morejo beležiti v nobeni državi, pa čo je tudi gosto preprežena z železniškim omrežjem. Kaj je temu vzrok? Ali odgovor* ni činitelji o tein razmišljajo? Ali razmišljajo o tem, da nam to jemlje ugled iu nezaupanje ne samo doma, ampak še bolj v inozemstvu? Kdo bo še riskiral in se zaupal našim železnicam? — Mislimo, da ]e glavna krivda v tem, da nimamo. zadovoljnih uslužbencev, ki bi mogli brez skrbi za vsakdanji kruhek skrbno opravljati svojo službo. Ali more človek, ki z nemirinm srcem zre in misli na svojo razcapano in lačno družino, na svojo žalostno usodo, s polno prisotnostjo svojega duha in nemoteno vršiti svoje dolinosti tako, kakor bi jih pri danih pogojih? Ne! — Zato so prav nič ne čudimo, da ni *e več nesreč! Beograjska gospoda naj se zgane in železničarje ter javne nameščence kar hitro vanj malo zadovolji! To naj bi zahtevala prav energično tudi vsa prizadeta javnost.
— Za (lrluvno uradništvo nameravajo še pred volitvami dobiti kritje za izplačilo polovične difirence med starimi in novimi plačami. Druga polovica bi se pa izplačala po volitvah. — Zakaj pa bi ue šlo vse na enkrat. Obroki ne bodo nikomur dosti zalegli. — Sicer pa dela slične obljube že tretja vlada, zato uradništvo nič vež ne verjame.
— Kontra - atrajk. — Zadnjič smo poročali, da so v Italiji v Milanu in okolici pričeli s protestnim 8 urnim generalnim štrajkom kovinarski delavci. — Sedaj so pa lastniki raznih kovinarskih obratov napravili protištrajk — 45 takih obratov je ustavilo delo. — P® bodo že zopet odprli, ko bodo imeli več dela, ker le pomanjlcuuje dela je moglo biti glavni povod, da so zaprli. Sicer pa je v fanatični Italiji vso mogoče. Saj je mogoče tudi to, da se celo tako navdušeni fašisti danes že med seboj prepirajo, lasajo in pobijajo.
Ljubljana.
Stanovanjska anketa. —• Za soboto, dne
6.	t. m. je bila na sedežu ljubljanske oblasti sklicana anketa "za rešitev stanovanjskega vprašanja. Povabljene so bile razne korporacijo pridobitnih krogov, ki so tvorili večino! Pravi Saj ti edini bi bili lahko reSlll vprašanje že zdavnaj. Dalje so bili vabljeni zastopniki železničarjev (ZJŽ) in Osrednja zveza javnih nameSčencev, ki pa ne predstavlja tega, kar pove ime, društvo stanovanjskih najemnikov in hišnih posestnikov. Vabili pa niso delavskih strokovnih in 5e nebroj takih stanovskih organizacij. Proti temu protestiramo! Ravno iz narodnosoclja-lističnih strokovnih organizacij je bilo v nn-šttin list* objavljenega mnogo študijskega
materijala o tej zadevi. Gospodje so to sicer porabili, a naše organizacije so bagate-lizirali. Nič ne de! To nas ne moli, da ne bi nadaljevali začetega dela, ki se bo hoEeš nočeš moralo upoštevati. — Društvo stanovanjskih najemnikov je svojo udeležbo odpovedalo in je storilo prav, ker tako s* stanovanjsko vprašanje ne rešuje! To je pesek v oči. — Enketa je to tudi pokazala, ker se jo brez vsakega uspeha razšla.
Potros v Ljubljani. V petek ob pol petih zjutraj sta dva precej krepka potresna sunka v smeri od juga proti severu prebu? dila ljubljančane. Škode potres ni napravil.
Josip Šest — profesor. — Vodja dramatične šole in režiser ljubljanskega gledališča je dobil naslov profesorja. — Čestitamo!
Radio-koncert, ki se je vršil prošli leden v korist Jugoslovanske Matice, »Slov. Narodu« ni bil všeč. — Kritika za g. inž. Štebija, ki je koncert omogočil, je »uničujoča«. — »Ata« bi želeli aparat s pomočjo katerega bi videli, kale,o raste trava, ker jim ne zadostuje, da to samo slišijo.
Ogenj t »Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. — V nedeljo 7. t. m. je izbruhnil v tej tovarni ogenj, ki bi bil lahko uničil vso tovorno, da niso gasilci tako energično in hitro stopili v akcijo. Ogenj je nastal radi hratkega stika električne žice že zvečer ter se je širil polagoma. Ko pa je v skladišču za modele dobil hrane, je prišel do izbruha. Škoda je ogromna, največ na modelih. Pokrita pa je z zavarovalnino.
Zopet samomor t Ljubljani. V Zgornji šiški se je prejšnji četrtek obesil 72 letni, starček. Mož je loot star železničar živel v najhujši bedi in obupal. — V znamenju naših socijalnih razmer!
Maribor.
Blok obupanih. V nedeljo to tu pri ©zo-viču zborovali vojni, invalidi, katerim »o se priključili tudi 'železničarji in upokojenei. Na zborovanju se je razvila obupna slika bede teli od vlade zanemarjenih slojev. Nameravajo ustanoviti za volitve svoj lastni blok, ki ga bodo tvorili vojni invalidi, železniški invalidi ter upokojenci. Ako ne dobe nobene stranke, ki jim garantira poleg samostojnega nastopa tudi uspešno sodelovanje v parlamentu, nastopijo s samostojno kandidaturo v Mariboru in Ljubljani. —-NSS je v to poklicana in bo težnje teh slojev tudi vedno zastopala.
Teror t glace-rokavicah. Naši demokrati se zavedajo svoje slabosti ter skušajo svoj takozvani »nacijonalni« blok utrditi na dva načina. Polagajo mine pod vodstva drugih ■Irank in računajo, ta ali otii bo pri eksploziji take mine le »zletek iz stranke ter priletel v njihov blok. Doseda] se jim je to podminiranje deloma posreflilo pri SKS. Tu so jim 'prileteli 3 ubežniki: dr. Voinjak, Drofenik in Janžekovič. Drugi naSin lova je prevzel sam veliki župan dr. Pirkmajer. Vabi k sebi v urad predstavitelje nasprotnih strank ter jih z glace-rokavicami sili •* nacijonalni'blok. To je začetek terorja.
Mi čujemo na krovu.
Novi župan. Po dolgem tekanju j« le vendar dospela iz Beograda potrdite? odvetnika dr. Leskovarja za novega župana. Z« sredo zvečer je bila določena slovesna zaprisega. Bojimo se, da bodo državno*borske volitve precej vplivale tudi na nove razmere v našem mestnem gospodarstvu. Tako župan, kakor njegova stranka boeta morala opustiti vse, kar bi utegnilo neugodno vplivati na harmonijo nacijonaiuega bloka. Mi kol delavska stranka smo primorani i vso odločnostjo nastopiti za olajšanje brezposelnosti in obupne stanovanjske bede.
Predavanja o stanovanjskem vprašanja. Na predlog našega tov. Pirca je kreditna ifl stavbna zadruga »Mojmir* sklenila v teku te zime prirediti več predavanj o stanovanjskem vprašanju. Poljudni del teh predavanj je prevzel tov. Pirc kot tajnik zadruge in je že zadnji praznik pričel v mestnem kinu, kjer se predavanja nadaljujejo ob nedeljah dopoldne. Strokovni del prevzamejo drugi člani načelstva zadruge. Ta predavanja s« vrše med tednom v Ljudski univerzi. Tovariši, v vašem interesu je, da pridno obiskujete ta predavanja.
Nailm rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridaJtek za kavo.
trboveljski, libojski, ormoški In vlsokokalorlčni trobnodolski
(specljallt. za centr. kurjava) dobavi]« po najnižjih cenah
DOM. ČEBIN
trgovina a premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1/11.
MA'J M/1 M/l IMl
Pii rn rn pt
ril
TTPTl
Hajboljil Slinim stroji
so edino
Josip Petelinu
znamke
.Gritzner" Id „Adler“
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
L lubllana
blizu Pr*i«rnov«ga spomenika la vodo.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
tesar ne ves, vpraiaj
Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“
Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(Pasa2 Akademije nauka).
Tone Mnisnj
Pleskar za stavbo In pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelnl oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemalo v Kolodvorski ulici St. 9.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Spectlallst za ortopedlina In anatomična obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
litem plsarnlike sluibe najraje kot obtlnski tajnik
in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. Naslov pove uprava »Nove pravde« v Ljubljani, Oradišče štev. 7.
Mn Feront
urar državnih ieleznic
Dcčkoo trs 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
AVTO - VOZI
mi
BCNC1HA!
JUSO-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON Ste V. 560
Očala, Sfipalce
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v naiem listu I
/m ivi/l f\l/J l\I/J IM/J	IM/J	fv
f/l\
/im r/i\
/IM IM'
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Druiba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
Pekarno odstopim
s 1. januarjem 1925.
Kompleten inventar. — Stalni odjemalci. — Zelo ugodni pogoji, najemnina prosta. — Naslov pove upravništvo »NOVE PRAVDE« v Ljubljani, Oradišče štev. 7.
Z psici volčje pasme
8 tednov stari imam na prodaj po 200-— Din komad. SIMON REKAR v Radovljici.
POLENOVKA
namočena se dobi vsak petek, kakor tudi vse špecerijsko blago po najnižjih cenah pri tvrdki Kovačič & Japelj Ljubljana, Kongresni trg
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
prodala premog
I« slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ce* nah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inosemskl premog In koks
vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11.
Za zimo so najboljil
KARO-CEOLJI Maribor
KoroSka cesta St.
Najcenejši novi in rabljeni
pisalni stroji
v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev.
LUDOVIG BARAGA, Ljubljana
Šeienburgova ulica štev. 6/1.
Barvni trakovi, karbon - papir * Indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi.
Prlporočomo Mo
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika >a vodo.
Nalcenelii nakup
nogavic, žepnih robcev,! brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
iRBninnntnRRnfflRRiAnnRnnnRRnifflfflinii
Vse pisalne, risalne in šolske potreičine dobite najceneje v papirni trgovini
Hiroslov Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
701
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje In stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
Podeljuje na kratek rok trgovske m personalne kredite nalkuiantnele.
1111 s m l»»ww ‘euatignfi »AoivNuaajo eujaoBJi ens|i?H3|u°M
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane		J1284'—	1324-
100 franc, trankov	>	358 5	3735
100 laških lir	»	2868	297-35
100 čeških kron	»	202-	205'—
100 avst kron	»	0.0937	0099
100 ogrskih kron	»	0092	00935
100 bolg. levov	»	48-79	49-65
100 dolarjev	»	6580--	6800 -
100 angl. funtov	»	31150*—	31775'—
Curiška borza.			
		10. dec.	3. dec.
		švicarskih	frankov
100 dinarjev je stalo		780	7-50
100 franc, frankov	»	27 85	28 37
100 laških lir	»	2232	2249
100 čeških kron	»	1558	15 55
100 avst. kron	»	00072	00073
100 ogrskih kron	»	00069	00069
100 bolg. levov	»	380	375
100 dolarjev	»	51625	517 —
100 angl. funtov	»	2425-	2408-
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Ker se že poznava,« ne smatram za potrebno, da se lormelno Se drug drugemu predstaviva, in ker imava vili le v najemu, se bova itak koncem poletja zopet preselila v najini stalni stanovanji, kajneda, gospod Long?«
»Vsekakor, milostljiva gospa!«
Zopet ga nekam čudno gleda, zdi se mu, da so ji znova vzplamtele oči. Nehote si mora Edvard misliti, da očarljiva vdova ni mogla biti dolgo časa poročena, ker mu je jasno, da je komaj dvajset let stara.
»Živite popolnoma sam, gosp. Long?«
»Da, zato sem si poiskal ta miren kotiček v predmestju!«
»Ahl — —« Zaničljiv nasmeh ji obkroži purpurno rdeče ustnice.
Zopet osupne Edvard. Ta čuden nasmeh si mora skoro tolmačiti, da ve tudi za navzočnost Bessy in njegovega tajinstvenega prijatelja.
»Ali ne čutite potrebe, da se tupatam s kom porazgovorite? Sedaj se nasmehne tudi Edvard, dasi mu to ne prihaja od srca.
»Seveda, toda ker nimam tukaj nika-kega znanstva, si moram pač sam sebi delati družbo!«
»Ah, ubožec, prav jM>milujem vasi«
»Ali mi hočete pomagati iz te osamelosti, milostljiva gospa?«
»Zakaj ne? Ker sva si že soseda in se parkrat v tednu zbere malo število znancev v mojem salonu, bi me prav veselilo, če bi vas mogla pozdraviti v krogu svojih znancev. Seveda le tedaj, če se hočete odreči svoji prostovoljni osamelosti.«
Sedaj smatra Edvard, da se je približal zaželjeni trenotek.
»Vaša ljubeznjivost me naravnost osra-moča, milostljiva gospa. Prav iskreno se vam zahvaljujem za vaše ljubeznjivo povabilo. Toda skoro se bojim, da bom vašim znancem kot ne posebno mičen družabnik v nadlego.«
»Zakaj, gospod Long?«
»No, zadeva je povsem enostavna, milostljiva gospa. Jaz sem zasebnik in kot tak razumem prav malo o akcijah in drugih borznih papirjih.«
Z velikim zadoščenjem zapazi Edvard, da se je lepa dama pri teh besedah na-lahko zganila.
»Ne razumem Vas, gospod Long. — Iz česa sklepate, da so v mojem salonu taki razgovori predmet zabave?«
Nepremično upira sedaj Edvard svoje oči v njen očarujoči obraz.
»To vam hočem radevolje povedati, milostljiva. Na vašem vrtu se vendar naliaja umetno napravljen griček s paviljonom na vrhu.
Na obrazu ji je čitati vedno večji nemir.
»Vsekakor, gospodi c
»Ta griček sega v vrt, kjer se včasih še-tam jaz. V bližini vašega paviljona neposredno ob ograji stoji obraščena lopa. Tam običajno večkrat posedam.«
Ona se glasno zasmeje, kar pa zveni nc-lo prisiljeno.
»In tamkaj ste slučajno slišali, gospod Long, moj razgovor z enim mojih znancev o špekulacijah na borzah, kajne?«
>Bilo je golo naključje,« odvrne Edvard, ki je itak vse zvedel le od moža s krinko.
Mlada dama se je zopet pomirila.
»Čemu naj tajim? Dandanes itak vsakdo špekulira in tako sem si tudi jaz nakupila nekaj papirjev po slučajno mi znanem gospodu. Sicer se pa v mojem salonu take zadeve niti z besedico ne omenjajo.«
»Se enkrat vas prosim za oproščenje, milostljiva gospa!«
»Vaši prošnji rada ustreženi ter se trdno nadjam, da vas morem prihodnji torek pozdraviti v svojem salonu, gospod Long!«
Edvard se čudi, da izgovarja lepa dama sedaj ime Long z nekam posebnim naglasom, dama postaja zanj vedno bolj zagonetna.
Ali v resnici tiči v njej zli duh? Morda je policijska vohunka, ki je opazila Bessy?
—	No, pa saj ima mož 8 krinko mnogo tovarišev, ki mu bodo kmalu mogli sporočiti bližje podatke o življenju te dame. Prav kmalu si bo na jasnem, če spada dama v krog tistih, kot jo sodi on.
Edvard opazi, da ga neprestano motri in opazuje, da ji je v očeh razbrati nezaupanje, in kljub temu ga je povabila k sebi. Res zagonetno žensko srce!
Edvard se zaman trudi, da ostane miren kot običajno. Sicer se razgovarja z lepo damo sedaj o vsakdanjih stvareh in vendarle ni v stanu govoriti z njo 8 tisto samozavestjo kot je imel drugače navado. Nehote ga navda občutek, da preti strašnemu maščevalcu s strani te ženske nevarnost. Brez dvoma je ta ženska neobičajen značaj, tudi mu je jasno, da se zua neverjetno obvladati. In vendar je preje osupnila, ko je omenil njeno skrivnost; čiste vesti nima, o tem ni nobenega dvoma. Ali pa je v resnici tako malopridna? Na to vprašanje si Edvard ne ve odgovora.
Sedaj se dvigne lepa dama.
»Cas je potekel kot še nikoli,« reče z očarujočo ljubeznjivostjo.
»Iskrena vam hvala, gospod Long, vaša prijetna druščina je bila zame polna užitka. Toda sedaj moram oditi, skoro predolgo sem že ostala. Zdravstvujte, gospod Long, nn svidenje!«
Njena mala roka počiva za hip v njegovi desnici, potem pa hitro odide iz sla-
Vsem cenjenim gospodinjam se priporoča
„ADRIA“
ljudsko, ječmenovo, dvojno sladno ječmenovo »Sidro« in dvojno sladno rženo »Meta«
KAVO
ščičarne. Edvard ostane še nekaj časa tamkaj. Skoro si želi, da bi se njegova domneva, da je ta lepa dama brezsrčna pustolovka, izkazala za nepravilno. Nehote se ga polasti občutek pomilovanja, če se zmisli, da naj to očarljivo lepo bitje pade kot žrtev pod bodalom strašnega maščevalca. Končno odide tudi sam iz slaščičarne ter se napoti proti svojemu sedanjemu domu. Prišedši domov, ne gre k Bessy, svoji ljubki ženici, marveč zavije naravnost proti sobi svojega zagonetnega prijatelja. Le-ta sedi zatopljen v misli pri oknu. Najbrže je v mislih pri Elleni, vsaj zdi se, da se je skoro nejevoljen ozrl proti vratom, ko so se odprla, in šele, ko vidi, da je vstopil Edvard, postane izraz njegovih oči prijaznejši.
»Z zelo važnimi poročili prihajam, ga nagovori Edvard.
.»Ravnokar sem bil skupaj z lepo gospo Gardiner, da, še več. Prisluškoval sem pogovoru dveh gospodov, od katerih eden Je bil tisti gospod Jevell, čegar razgovor z lepo ydovo v paviljonu sosednje vile ste čull na lastna ušesa.«
»Oho — — —- —«
»Osebno sem govoril z vdovo ter me je povabila, da jo prihodnji torek obiščem na domu!«
Mož 8 krinko pri tej novici skoči s stola.
»To so res važna poročila, dragi Edvard. Prav veliko uslugo ste mi zopet napravili. Da, vdovo smatram za eno tistih propalih žensk, ki nič zlega sluteč povzročajo nesrečo. Toda vi se pač no boste mogli odzvati povabilu, Bessy bi bila brez dvoma več ali manj ljubosumna!«
»Nikakor ne, ker gre le zato, da ni pridobim zaupanje lepe dame ter tako kaj natančnejšega zvem o njenem življneju. Zdi se mi precej nevarna nasprotnica. Sploh je je pa že poizvedovala glede moje osebe.*
Mož s krinko se obrne.
»Je-li kaj zvedela o meni, o Bessy?«
»Zdi se, da ne, saj ste tako vi kot Bessy vedno skriti doma. Sicer sem pa itak tako previden, da ne nosim niti poročnega prstana le iz tega razloga, da nihče niti slutiti ne more, da bivam tukaj s svojo ženo.«
»Ali hočete uslišati mojo prošnjo? vpraša nenadoma tajinstveni mož.
»Pra*v z veseljem, vse kar je v moji moči!«
/Potem odvedite Bessy v hišo ob za-padnem obrežju in se vrnite sam semkaj. Moja prošnja je sicer nekoliko neusmiljena, da vas hočem že sedaj motiti v vaši zakon-’ slu sreči...«
»Ah ne,« ga živahno prekine Edvard. »Saj vam je znano, da mi je predvsem na tem ležeče, da izvršim vaše ukaze.«
»Nobeni ukazi, moj Edvard, vi ste moj prijatelj! Sicer bo pa ločitev le kratka, tudi lahko vsak dan obiščete svojo mlado soprogo. Toda sedaj igrajte vlogo neocenjenega zasebnika Longa, kakršnega vas smatra jo v hiši- odzivajte se vabilom vdove ler skušajte dobiti podrobnejše podatke o njej
— vse ostalo pa prepustite potem meni!«
Zadnje besede zvene nekam grozeče, nič dobrega obetajoče.
»Takoj bom vse potrebno ukrenil, še kaj natančnejšega doženem glede te žen ske,« nadaljuje mož s krinko. »Moji ljudje mi bodo kmalu lahko dali točna poročila. Sedaj pa lahko greste, dragi Edvard, zvečer vas pričakujem!«
Ko se prične temniti, odideta Bessy in Edvard iz vile. V zaprtem vozu odvede Edvard svojo ljubko družico, ki je vsled ločitve, četudi kratke, nekoliko ozlovoljen«, v hišo na cesti ob zapadnem obrežju, kjer jo izroči njeni prijateljici Molly v varstvo. Sam pa se vrne v vilo, odločen, da svojemu strašnemu prijatelju v vsakem oziru nudi svojo pomoč.
Ali naj umrje — ali itoV
Teden dni je že minulo, odkar se je Edvard seznanil z lepo vdovo v slaščičarni.
— Mož s krinko in Edvard bivata še vedno v vili. Prvoimenovani pričakuje danes obisk enega svojih drugov, ki mu ima prinesti poročila o predživljenju zagonetno vdove.
Določeni torek je bil Edvard v posetu pri gospej Gardiner, kjer je bil kar najpri-Jazneje sprejet. Razveu gospoda Jevolla sta bila navzoča le še dva starejša gospoda. Edvarda ni uikdo poznal, zato ima občutek, da jo popolnoma varen pred kakimi iznenn-denji. Sicer kaj kmalu opazi, da so ostali obiskovalci nekam nevoljni nanj, ker ga je mlada vdova prav posebno odlikovala. Pi l večerji je sedel poleg nje, -v veliko nejevoljo gospoda Jevella, kateremu Jo bilo iz oči čitati zavist in ozlovoljenost. Tudi se je raz-govarjala skoro samo z Edvardom in to tako ljubeznivo, tako neprisiljeno, da je Edvard glede svoje sumnje naravnost dvomil, da £e več, bil je trdno uverjen, da omamljivo lepa vdova ni um obtežene vesti.
Ogovora! urednik: Franjo Rupnik.
'riška tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.