Javkft in zlasti o iem, da davCno obSasti odmerjajo ta davek zdaj popolno ma krivično, ker jomljCjo kot davka- prosto podlago eksistenfini ininlmum ncizpremenjeno po starcm avstrijskein . zakonu, namreč tudi sedaj 1600 K. j Ni freba povdariati, da nuineričeu ; <Jeaetkratni- doliodek dandajies pri no\ benem stanu ne odgovarja imenovani { prodvojni davkaprosti svoti. Bilo bi toi ie] gospodarsko potrebno in socijalno I pravično, ako bi se splošno znano doj1 stvo pri odmorjenju osebno-dohodnins1 kega. davka uvaževalo, ter bi lakšno f postopanje odgovarjalo duhu zakona. j Povdariii pa moram svoje vcliko ? i,ačudenje nad gori označenem posto - { ? ! l [ j | f | | \ I } < ! I ? * • : | \ \ } Gospodarsttfo. Kalfd odmerjaio v Sio eniji osebnod^hjdni-s^i daveK? Poslanec «h'. H o h n j e c jc 2& tebrHarja na finanSnega ministra K KimianutJ! stavil to interpelaciju: Tz ota;ersko in tudi iz drngibkrajrv Sloveniie prihajajo gtevilne pritoJBbe v radevi osebno-dobodninskeiS??  panju davčnih obJasti ter v imonu naŁe stranke zoper tako odmerjenje davka vložiti najosirejži protest. Nerazumljivo mi je, kako morejo (iavčne oblasli tako poslopati. Saj jo vendar vlada sama v zakonu o bud žetu za leto 1920—21 prvotiio predlagala 3200 K kot eksistenčni minimum. V budžetnem odboru je Jugosiovanski klub zahteval 10.000 K kot eksistenfini minimum, potein pa jo bil v tem odboru v soctlasju z zastopnikom vlade sprejet kompromisni predlog, ki Je' dolohil 7200 K kot davka prosti cksistenčni minimum. Nato je pokojni linanCni iuinLster K. Stojanovifi samovlastno in brez odobrenja zafiasnega narodnega predšlavništva in njegovega linanfiaega odbora določil 4800 K kot neobdavčljiv minimum. .VpraSam iorej g. linanSnega ministra: 1. Ali se hoče takoj poufiiti o tem kri ' čečem slu6aju nezaslišanega odiranja naSih kraetov, obrthikov in delavoev? ! 2. Ali je voljan kot clavkapfosti minimum priznati vsaj svoto 7200 K, ki edina inia zakonito podlago v sklo pu finanSnega odbora, ler o temnemudoma dati navodila finanCni delegaciji v Ljubljaai. 8. Ali hoco odpraviii krivico, katera sg dela slovenakim davkoplafteval cem, ki edini nosijo vso strašno tožo mehaniCnega umevanja zakona o osebni dohodnini, ker pokrajhie. nekdanje kraljevine Srbije tega davka spioh ne poznaio, v krajih, osvobojenih izpod MadŽarov, pa velja oproatitev do 10.000 K? Kmetis. pozor na zavarovasje protl oožaru! Gra&ka vzajemna zavarovaluioa (Wechsolseitige)3 Feniks in Franco Hungrois so odstopile vsa zavarovan}a v naži državi neki beogra>ki zavarovalnici ,,Jugoslaviji.a Vse tiste, ki sc bili dozdaj zavarovani prl zgoraj oinenjenih zavarovalnioah, opozarja mo, da zdaj lahko prosto pristopijo S katerikoli drugi zavarovalnioi. jNikakor niso obvezani, da bi morali pri stcpiti k ,,Jugoslaviji." Svefu.;emo toroj vsem, ki so bili dozdaj pri zgoraj imenovanih zavarovahiicah zavarovani, da se takoj odloCijo za kako doma; fo zavarovalnico iu se.pri nji oglasi1 jo, da jih sprejrae, da ne bodo imeli j nezavarovanih poslopij. Mi jim pripo| ročamo Vzajemno zavarovaJnico v LJu5 bljani, ki ima svoja zastopstva v Maj rilioru in y Celju. To je doniače pod* jefe. Opozarjamo še, da 6e pridete . plačevat zavarovalnino k Graški vza! jemni zavaravalnici, k Feniksu ali k ! 1'ra.nco-Hungrois, vam tam takoj po ! liudijo v podpis neko polo, ne da bi vam povedali, kaj poGpišete. Akopodpižete tisto polo, potem ste se zavezali, da prisfopite k ,,Jugoslaviji" in sicer za 10 let. Mi ^Jugoslavije" ne poznamo, ker se dozdaj §e ni pokazala, ali v slufaju nesreče pogorelcem dela fežave ali ne. Zato nai rosamezniki se vežojo za 10 let. BoljSe je, da se dobro premislijo in povdarijo, predno zavarujejo v tem slučaju samo za eno leto, da po preteku enega leta zo^et labko odstopi!o, ako se jim lam ne dapade. fto eukrat pa povdarimo, rta >Q Vzajemna zavarovalnica v LJublJanl rjoraačc, slovensko, nežidovsko podjet,ie, ki poporelcem v slučaju nesrefte no irlela sitnosti, ampak poSteno izplaCa zavaroviilno svoto. Zberite se torej vsi Vkrog domafiega podjefja! g KMET.IE! zvi§aite zavaroval rino za poslopja. V zadrijem času 88 onaža pri raznih požarih, da imajo km«tje poslopja navadno Šo tako niz*o zavarovana, kakor pred vojsko. Nekatoro hiSG in gospodarska poslopja so&e zdaj zavarovana za 1000 do 2000 K. To ]o skrajno neprevidno. Za 1000 K zdaj splob ni6 he (lnbiš. Ako hočeš postaviti kmtttsko hišo in go spodarsko poslopje in moraš \so ku piti, ti niti 100,000 K ne zadostujc. V^vaSo koris.t yas opozarjamo, da zavarovaluino zvišato, da si v slufiaju , nesrečo zopet lahko pozidato svojo do-; move. t COSFOUINJSKl TECAJ v Piu }u. V Pluju se vrSi od ,15. marca do 30. aprila tSesttedonski gospodinjski teeaj, Učenko iz pttijskega olvrajal ki bodijo lahko domov pronofievat, nai se aemudoma javijo. Pouk je brezplačan, ]jrano dobivaio ufienke v tefijju, Pri javo sprejeaiata gg.. vinarski inttruk tor Ziipanc v Pliiju Narodni dom tor tr.iiiik okrajnega zastopa, Ljud. Sagadin v Piuj\i. Kinetovalci pošljite svoje Ii5erko v gospodinjski tefaj, da so bodo priučile dobrega gospodinjstvo! d TRŽNO POROCILO iz Marrbora. Sobotni mariborski trg je bil iz- vanrcdno živahen. Kupcev je bilo zefo veliko. Speharjev malo manj kakoc i pred tednom. Okoli poldneva je bil ve- ?inoma ves špoh in meso prodano. Ce- na špehu 44—50 K. Cena govejemu rnesu je poskočila kar na 25—27 K 1 kg. Cena krompirju, ki ga je bilo ze- lo mnogo, je padla od 17 na 10 K me- rica, ali 1 kg od 2.20 K na 1 do 1.50 K. Padla je tudi cena jajcain i>ri 1 ko madu za 50 v in sicer so prodajali 1 komad po 1.60 do 3 K. Drugo blago je osialo večinoma pri starih cenah. g SEJMSKa POROCILO, Na svinjski sejein dne 25. lebruarja 1921 so je prignalo 123 gčetinarjev. Cena je bila za plemene ln pol pltane svi njo za kUogram žive tožo od 26 do 30 K.: Sest do osem tednov stari preSifii 60 se prodajali komad po 300 do 400 kron. Kupčija )8 bila živahna In so se mlade svinjo veeinoma razprodalo. d TRZNO POROCILO iz Celja. Trg je bil dne 26. lebruarja pnece] aobro obiskan. Kmetje so prinesli veiiko množino zelja, repe in špinaGe na trg. Cene se niso od zadnje soboto ni$ fepremenile. Les ima sledefie cene, ki jia niso stalne: Rezan mehki les me?.an 1 kubik me(er 11.000 K se knpu- NJegova glavna naloga bo, da bo sadivoe tobaka pou&eval na lioa mesta. g HiMELJ. Na hmeljskofn trgu v Zatcu se opaža dviganjo cen za hmvii^ l.t znašajo 2500 do 2600 cehoslovafekl» kron za 50 kilograniov* Tudi tuieg« bmelja se j« nekaj bal poprodalo oz, pokupilo in so znašale ceae 1700 do IfOO fcehoslovaških kron za 50 kl!ogramov. V č»liosiovaSki repubtiki se jo leta 1020 pridelalo 120.000 stotov bmelja3 stot po 50 kilogramov- g DRAGINJA NA DUNJU. N& Duaaju stane liter nileka 20—21 kron\ kilogram govejega mesa 240 kroa. svinjeline 280 kron, telefijega mes* 230 kron in konjskega mosa 140 krou, kilogram perutnine od 265—350 krcu * g VREDNOST DENARJA. Am^ riški dolar stane 145—146 naših kroa, za 100 avstrijskih kroa pla^aš 21—24 naših kron, jo toroj vrcdaost avstrijske krone zopet nekoliko padla, Za 100 neaišk^h mark se plača 233-238 jugoslovanskih kron, in za 100 laških lir plačaš 533—539 kron v n&šani rtenarju. |e. Tesau mehki Ies mehki kubik 700 K seprodaje, kupuje se pa po 500 do fiOO K. g VINSKE CENE. V Marit>oni stane liter starega vina 32—40 R, no- Avstriji strijskih kron, na Madžarskem 2S00 do 3000 madžarskih kron in v lU^lr 2oO-250 lir. g ZITNE GENE. V Sombor i stano meterski stot pšenice 970—980 K , koruze 360-370 K, ovos 330-310 K V Zemunu plačujejo pšenico mfllovhski stot po 980-1000 K, oves 340-345 K. V Budimpešti stane kTogram koruze 12 K 50 v, ovsa 15 K ia kilogratu belega ližola 13-14 K. V Parizu rtane 100 kilogramov pgeaice 90—100 !ry-n kov, ječmena 85—89 Irankov b\ ovsa 50—54 frankov. g IZVOZ OVSA. Vlada jc dovolila izvoz 8000 vagonov ovsa pod slede<?imi pogoji: Izvoznik mora vojnemu ministrstvu pojasnitl količino ovsa, ki jo namerava izvoziti. Od te ranožine si pridrži vojno ministrstvo 10% za la.stno potrebo. Mesto oddaje te kolifcine ovsa določa vojno ministrstvo. Izvoz nik dobi za 100 kg ovsa 72 dinarjev. O oddaji dobi izvoznik od vojnega ministT\stva certifikat kot potrdilo za carinske oblasti. Na podlagi tega potr dila odpremi carinska oblast oves pro(i plačilu 10 dinarjev izvozne carine aa 100 kg, dalje proti plar;ilu prometnega davka in zas:gnran!u valute. g CENE ZA ZELEZO padajo. V Nemčiji in v Angliji se opažujn sd1ošno padanjo cen za železo. Zniža.ile cen je povzrofiila obilna produkoiii te rude. g SADENJE TOBAKA v Slovoniji. Dosodaj se io priglasilo iz 29 obfim v Sloveniji 160 sadivcev tobaka z tf50.000 sadikami, kar odgovarja 20 oralom zemlje. Najvoč sadivcev se jc priglasilo iz Stajerske. Vsak nasad tobaka, ki no bo prijavijen, se bo un; ftil in lastnika bo zadela visoka kazen 7o vfilja tndi za najmanjše število sadik. Tobafini nasadi se bodo zavavo vali zoper nastalo škodo po tofii. Iz bran je že vešfiak za tobafino sadenje ki bo nastopil svojo Blužbo v Ptuju, — '¦> •«