Starozgodovinski pomenki. O istrijanskih božanstvih. ii. V pervem spisu J) sem rekel opiraje se na Justina in na kolhiško božanstvo Aia — Eia, da so stari Istrijanci ') V tem spisu se je vpletel tiskarsk pogrešek in sicer na strani 22. v predzadnji versti, kjer se zadnja beseda „tudiu mora glasiti „terdi". ------ 30 - bili Kolharji, ktere je Herodot *) zavoljo njihove tamneje kožne barve in kodrastih las razglasil za potomce (naslednike) Egipčanov. Posedovali pa so Kolharji v starih časih zemljo kraj zapadnega žalaPonta euxina in kraj reke Phasis. Gori od njih bliže proti Kaukazu so bili medoper-ziški Sindi, zato se je ta pokrajina tudi velela: regio Indorum ali kaukažka Indija. Potomci teh Indov, ali, da bolje rečem, soplemeniki teh Indov so bili H ene ti ali Veneti, kteri so pod Antenorom naselbino poslali v okrožje današnjih Venetk. Bili so toraj Heneti zapadli o-ar is k i rod, kakor tudi paflagonski Veneti in njih sosedje Kapadočani, od kterih Herodot in Polvbi pravita, daje njihovo ime perziško 2). Učeni Benfey („Ueber die Monatsnamen einiger alten Volker" str. 116.) misli, daje Kapadocija to, kar zendiška Hvaspa-dakhja, kar pomeni „zemljo dobrih konj". Konji starih Venetov so že za Homera sloveli zavoljo svoje jakosti. Od Ko lh ar je v pravijo, da so se za Sesostrisa (okoli 1400 pred Krist.) iz Egipta ondi naselili, vendar se meni dozdeva, da Kolharji niso neposredni temuč posredni potomci Egipčanov, in da so bili Feničani. Ker pa po jeziku in po kervi so Feničani z Egipčani sorodni, kar tudi Genesis poterjuje, znabiti da je enakoličnost ta zmotila He-rodota, da je mislil: Kolharji so Egipčani. Feničani so prišli ob ravno tisti dobi iz Kanaana v Cvpros, v Kreto, Karijo, Thero, Pronektos in v Pontus c). Nahajamo jih v Bvthinii y mali Azii, na Thasos-u, Euboei, Kytheri in v Thebah 4), ker je zmešan rod Kadmejcev — feniško-pelazgiš ki — nastal, in sicer okoli leta 1500 pred Krist.5). Po Timiios-u so se obrezani Kolharji tudi na otoku Korkvra in po keraunskih bregovih naselili 6). Ako so zamogli do Korkyre priti, tedaj tudi v Istrijo, in tako spet Justinova velja, da so Istrijanci bili Kolharji; njegovo terdiio tedaj ni basen, kakor gosp. Kaspar Zeus misli. KoJharj_e imenujejo stari pisatelji obrezane. Obrezovanje pa je posebno pri semitiških rodovih bilo v navadi. Že učeni pater Calmet 7J je poskusil dokazati, da so Kreta rji bili s Fi-listejci sorodni, in da Kreti pomenuje naravnost obrezani, od semitiškega chrath, urezati, obrezati. Ako pa so Kr e t a r j i sorodni s F i 1 i s t e j c i, tedaj tudi s Feničani in posredno z Egipčani, in to sorodnost so si stari zmiraj mislili. Tako Rabbi Benjamin iz Tudele 8) očitno piše: „V Kreti so Egipčani stanovali". Tudi bogočastje Kretarjev kaže na egiptiško sorodnost, na priliko, njihov labirint, ime njihovega peklenskega sodnika Minosa, kteri se v Egiptu Menes veli, in je tam pervi kralj bil, kakor Minos v Kreti; bikova podoba njegovega sina Minotaura se najde spet v egiptiškem Mne-vi s-u. Kolharji so toraj bili semitiškega debla in posredno sorodni z Egipčani, neposredno pa s Feničani, zato se mi dozdeva, da istrijanski božiči Is i a in Ika niste drugi kakor Asia in Ogka. V kolhiški božiči As i a so Argonauti spoznali svojo gerško Atene 9), in Pausa-nias piše, da se je pri Feničanih Atene še tudi velela Siga ali Ogka 10). Samoglasniki se tudi v semitiških narečjih spremenjajo in tako je iz Asia lahko postala I s i a in iz Ogka Ika. ') Herodot II., 104. 2) Herodot VIL, 72, Polvbi pri „Konstant.", Porphvrogen „de Them." II. 3) Apollod. „Biblioth." 1-4. 4) Pherekydes str. 111 edidit Sturz. 5 j Zato že Herodot (V. 59) omenja Apollona Esmuna, kterega feniška mitologija pozna. 6) Timaos XXXXIX edidit Goller. 7) „Biblisch. Untersuch. 2. Ausg., Theil IV.. ubersetzt von Mosheim. 8) Glej Meursius „Oeta" str. 13. 9) Pausanias III., 24. §. 5. l0) Pausanias IX. 12. §. 2.. Lvcophron „Cassandraa 658. Pis. 31 Tako bi troje istrijanskih božanstev razložili, in ostanete se nam božiči Blaudia in Venus Ireea. Zna biti, da tudi do teh sčasoma ključ najdemo. (Konec sledi.) 35 Starozgodovinski pomenki. O istrijanskih božanstvih. ii. (Dalje.) Naj se nikdo ne čudi, da so feniško-kolhiške Athene pod trojnim imenom znane bile. Saj se Athene tudi velijo: Pallas,Tritogeneia,Koria,Koriphasia itd. po razni svoji delavnosti. K pervemu članku še dostaviti imam, da se je tudi eden kolhiških kraljev velel Aeetes — Eetes, ktero ime je brez dvombe po božiči Aea, Eia nastalo *)• Temu je Phriksus poklonil zlato runo za gostoljubno sprejetje. Aeetes pa mu je dal svojo hčer, ktero Hy-gin 2) imenuje Ev eni a, Apollodor 3) pa Jophassa, v kterih imenih spet vidimo semitiške korenike. Phriksus je svojo ladijo imenoval Kri os, der VVidder, in ta beseda spet opominja na semitiško kar, der Bock, Widder. Iz feniškega je prišla ta, kakor tudi dosti drugih semi-tiških besed v gerški jezik 4). Mislim, da je to dokazov dovelj za feniško pleme Kolharjev in Istrijancov. Istrijanci toraj niso Iliri, kakor Zeus misli. Iliri spadajo v in-doeuropejsko rodbino, Istrijanci so semitiški naseljenci. Ali pa Iliri spadajo v iztočno-ariško, to je, indiško deblo, ali pa v zapadno-ariško, to je, me-dopersiško, ni še dognano. Pelazgarje novejši histo-riki, kakor Kortiim 5) štejejo k rodbini Irancov, to je, k ravno isti, iz ktere so izšli Baktrijanci, Perzarji in Medi-janci. Bili so toraj Pelazgi zendišk rod, kar tudi iHe-rodot 6) terdi, rekši, da je jezik Pelazgarje v bil vla-stovit in različen od h e 1 e n s k e g a. Vendar v ožji sorodnosti , kakor Helenci in Pelazgarji so stali Pelazgarji in Iliri, in rekel bi, da so si bili kervni bratje. Illvrios je bil sin Kadma, Illvriova mati se je velela Harmonia 7). Tudi vprašanje ni še rešeno, kdo je prej prišel v Eu-ropo, Helenci ali Pelazgarji. Tri sto let je terpel narodni boj med Helenci in Pelazgarji od leta 1500—1200 pred Kristusom. Gledišče boja je bilo večidel v Tesalii, Bootii, Attiki in v Peloponezu 8) , in tako se da soditi, da so iztočno-ariški Heleni prej te pokrajine posedovali, kakor iranski Pelazgarji in Iliri. (Konec sledi.) ') Glej Tzetzes ad Lycophron 22. '} Hygin fab. 3. 3) Schol. Apollod H., 1153, 1155. 4) Primeri Meyerhoff de Phoenicum in antiquissima Graecia ve-stigiis. Gotting. 1794 str. 20. 5) Ko rt um „Geschichte Griechenlandsu str. 9. 0 Herodot L, primeri IV. 137. 7) Apollodor (III. 4. 5.) piše, da Illyrius je sin Kadma in Har-monie, kterega sta se le v Ilirii rodila. Brez dvombe je Apo-lodor hotel reci: Iliri in Fenicani so se zmešali v en rod. Lepo piše učeni Kanne (Mythol. XXXI.) „Der Name Kadmus bedeutet einen Morgenlander, und der seiner Tochter Se-mele eine nordliche Phonizierin und Syrerin. Zu bemer-ken ist ubrigens wohl, dass nach der Sitte der Fabel die Schick-sale eines ganzen Volkerstammes zu Schicksalen eine s einzigen Helden werden? welcher (iberall hingewandert war, wo Morgenlander wohnten. So sucht Kadmus seine Schwe-ster Europa, d. h., Kadmeer — Morgenlander wan-dern nach Europa. So bedeutet auch: Kadmus zeugte mit Harmonia erst in Illyrien den Illyrius so viel, als zwischen den Phoniziern und Illiriern ist eine Stammesvermischung geschehen." s) Glej Kortum str. 17. 18. Pis. 38 Starozgodovinski pomenki. O istrijanskih božanstvih. II. (Konec.) Vendar, ker Bopp !) terdi, da, so se litvansko-slovanski jeziki od azijatiškega bratovskega pred ločili, kakor se je razcepilo aziatiško deblo našega jezikovskega okrožja v medoperziško in indiško betvo, so tedaj Pelar-gi in Iliri pozneje prišli v Europo, kakor Helleni, um-briško-opiški rodovi, Kelti, Germani in Litvo-slovani. Me-dopcrziške ali iranske Ilire nahajamo v starem svetu od Morave do iztočnih okrožij jadranskega morja in do ustja reke Pada. 2) Naj imenitniše betve so bili: Makedonci, Epiroti, Liburni in Veneti; manje betve pa so: Talauntii, Py-raeii, Parthini, Buliones, Autariatae, Dardanoi, Ardiaioi, po nekterih pisateljih tudi Fokunates, Breuni, Genauni nad Isar-kom. Zeus jim prišteva tudi Panonce, vendar upam, da bodem s terdnimi dokazi spričal, da so bili Panonci in sicer le sledeči panonski rodovi: Breuci, Latovici, Aca-li, Arabisci, Coletiani, Colapiani, Segestani inOse- ') Bopp „Ueber die Sprache der alten Preussen" str. 4. 2) Hcrodot 4. 49, primeri 1, 196. riates plemena slovenske. v) Motijo me še Dalmatae, kteri mi večjo sorodnost razodevajo s Panonci, kakor z Iliri. Ze sem preklical nekdanje svoje mnenje o slovenšini Ilirov in Venetov 2), v ktero so me zapeljali učeni možaki; vendar to še enkrat storim z besedami visokoučenega Otfrieda Muller-a, kteremu se je enaka godila, kakor meni, ko je preiskaval zgodovino narodov, kteri so nekdaj stanovali na ilirskem polotoku. Zavoljo nekterih zmot sta učenega pisatelja dva zlobna kritikarja Dr. Lange in Geheimerath Schlos-ser neusmiljeno prijela in vso njegovo sostavo (svstem) podreti hotla. Vendar jima to ni obveljalo; sostava se je ob-deržala, zmote pa je O. Muller s tem lepim predgovorom popravil: „Der Verfasser beeilt sich diese Verbesserungen in das Publikum zu bringen, indem ihm noch, wie dem zuerst auftrettendenSchriftsteller, jeder Fehler, sei es, dass er ihn selbst gefunden, oder durch dessen Nachweisung ein anderer seinen Dank verdient hat, wie ein Stein auf der Seele liegt, den er nicht durch die gevvohnlichen Entsehuldigun-gen: „Dergleichen kann auch dem Besten passireir4 ab-walzt, sondern sich selbst aufrichtig gesteht: „hier hattest du vorsichtiger, fleissiger, vvachsamer sein sollen 3). Und wie oft preist er den gliicklich, der im beschrankteren Kreise sich haltend jeden seiner Schritte aufs reiflichste iiberlegen kann." 4) Tudi polje, na kterega obdelovanje sem se jaz podal, je neobmejeno — neskončno široko; zato vsakemu hvalo vem, kteri me temeljito poduči, ne pa samo z praznimi opazkami brez vseh dokazov. Utegnil bi me kdo zaver-niti: zakaj pa pred reči natisniti dajaš, dokler jih nisi dobro preduhtal?" Temu odgovorim, da iz dvojnega vzroka tako delam: 1) ako bi me mili Bog pred k sebi poklical, preden bi mogel doveršeno delo na svetlo dati, da prihodnji preiskovavci dobijo naznamljano pot, po kteri morajo iti do virov stare naše zgodovine ; 2) da po podučenji drugih vidim : ali sem na pravi poti ali ne ? Dosti učenih mož mi je že poterdilo, da je pot prava; upam toraj, da se moj sistem ne bo poderl, akoravno tam pa tam se bodo zmote našle. Slovenski zgodovini pa že sistem prinaša neskončno veliko korist. Davorin Terstenjak.