GlTATUJI! Pro^mo, poglejte HA
it«vilke pole«* va sa dan, ko Vaia na~ ^ 1 e. V teh časih Bploinegv \ *o_ to, potrebuje list Va ^ % e. Skušajte
imeti naro
GLAS NARODA
No. 102. —
<3-
\
| plačano.
List slovenskih delavce v Ameriki.
tttk UM mt the P«M Odlct M New \trl N. I, «
Ad •>
•t Mart* M, 117».
1
(Telephone: Cflelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, MAY 27', 1943. — ČETRTSK, 27. MAJA, 1943.
.VOLUME LE. « LETNIK UL,
NEPRESTANI ZRAČNI NAPADI
Ameriški in kanadski aeroplani, katerih je bilo približno toliko kot pri bombardiranju Dortmunda v nedeljo, so včeraj bombardirali Duesseldorf, središče za nemško orožje. Padale so razbija lne bombe, ki porušijo po 2 bloka hiš,
BomV so padale pet na minuto. Na važne vojne tovarne so bil« vržene tudd po štiri tone težke ;bombo in več desettisoč vžigalnih bomb po drugih krajih mesta, ki je tretje nemško največje notranje pristanišče in važno križišče žeteznic in oePt.
Pri napadu je biio izgublje-nih 27 bombnikov, med njimi dva kanadska. To je ibil že drugi tako obsežni zračni napad v treh dn*h in vsi taki napadi i-majo namen uničiti središče nemške vojne industrije.
Veiko zračno brodovje, o katerem pravi angleško zračno ministrstvo, da je bilo tako veliko kot brodovje, ki je napadlo Dortmund, je letelo v zelo slabem vremenu in zračno poveljstvo pravi, da je bil to največji zračni napad v tako slabem vre-mmn.	V
Dobro poučeni krogi pravijo, da je Duesseldorf napadlo najmanj 500 bombnikov. Drogi aeroplani pa so bombardirali razne kraje na Holandskem, v Belgiji in Franciji,
Vsled neprestanih zračnih napadov je Nemčija prisiljena
zapade Nemčije v notranjost dežele in posebno pospešujejo ameriški aeroplani.
Iz Jugoslavije
Poglavnik ojačuje svojo telesno stražo
Washington. — V svojem strahu pred ljudskim uporom na HrvaŠkem, je nacistom udari i pogiavuik pomnožil svojo telesno stražo. Novince, ki bodo ojačili telesno stražo hrvaškega marijonetnega predsednika, je nedavno zaprisegel polkovnik Ante Moškov, njih poveljnik.. Slavnostna ceremonija je bila prirejena v zagrebškem vojaškem centru; glasom od Italijanov kontroliranega! radia Ra-kovica, katerega oddajo je zabeležil OWI, fbo vežbal novince Nikola Šalbič. Ko bodo do kraja poznali vse metode nacistične Gest ape, bodo prideljeni
ustaškim četam.
*
Hrabro držanje hrvaškega škofa prepreči proti-židov-ske ukrepe
GENERAL EISENHOWER POSLUŠA POROČILO VOJAKA
Washington. — Vsled pro-a&grefoškega nadškofa je
od nacistov kontrolirana hrvaška oprava, ukinila policrij&ko naredbo, da se morajo vsi Židje
Kakor nemške\ra je, tako za-, registrirati "vključno onih, ki
• « .	• i i___j:__ m tvkcfnli botAliVi"- t/> rAst i«
vezniški aeroplani bombardirajo tudi razne italjanske kraje na Sardiniji, Siciliji in tudi v Italiji sami. Okoli 400 ameriških bombnikov je včeraj (bombardiralo pristanišča, ladje, tovarne in letališča na Sardiniji, Sicilijo. Pantelleriji in v Italiji. '
Ameriške leteče trdnjave in zasledovalni aeroplani so uničili "23 osiških aeroplanov v svojih napadih od zgodaj zjutraj pa do mraka.
Odkar s* je pričela zračna o-fenzivo, je ogišče izgubilo 333 aeroplanov.
United Press poroča, da je več kot 400 ameriških in angleških aeroplanov iz francoske severne Afrike in iz Osrednjega vzhoda bombardiralo lfi kra jev na Sardiniji.
Z včerajšnjega napada se ni vrnilo 11 ameriških aeroplanov, kar so samo trije odstotki vseh aeroplanov, ki so bili vdeleženi pri napadu.
Največji napad včeraj pa je bil izveden na Messino na Siciliji. Borrtbe po zadele železniške proge, ceste, železniške delavnice, elektrarno in eno vojaško skladišče.
Messina, ki je vojno pristanišče na severni obali Sicilije, ima sicer močno protizračno o-brambo, toda pri vsem tem so ( zavezniški aeroplani povzročili velikansko škodo.
Zavezniški glavni stan v A-friki pravi, da bo Italija doživela še mnogo hujše zračne napade, kakor pa včeraj.
so postali katoliki"; to vest je poslal vatikanski radio v Nemčijo, a zabeležila jo je Federal Communication-s Commission. Boječ se. da teh Židov ne bi zaprli v koncentracijska tobori-šča, je zaarrebški nadškof "vložil energičen protest proti temm ukrepu" že zgodaj v mesecu marcu pri dr. Ante Pavelicu, h r v a šfcemu marijonetnemu predsedniku.
Par dni pozneje je glasom te radio oddaje nadškof objasnil svoje stališče napram temu u-krepu v neki pridigi, v kateri je dejal: "Nobena sila na svetu niti politična organizacija ne sme preganjati ljudi zaradi rase, kateri pripadajo."
AMERIKANCI V VOJNI
Wasrington. — War Depart-. iment je otuavil pred kratkim ■imeti a častnikov in" moštva Mr-madnega letalstva* Z edin j enih Držav odlikovanih z "Air' Medal". ki >o prideljeni patrolam na Atlantiku proti podmornicam.; Med odlikovanimi voja-ki se naWj^jo First Lt. John A. Bogan iz Columbus, za preko 400 ur poleta, kot komandant vojne posadke in Tech. Sgt. Vincent A. Kulas iz Glassport, Ba., za preko 250 ur zračne službe v svojstvu radio operatorja.
War Department je nedavno izjavil glede ponašanja vojakov iZedinjenih Držav, prideljenih patrolam na Atlantiku. "Mnoge teh misij so bile izvršene ob neugodnih vremenskih prilikah, radi 'katerih je bilo letanje I nevarno. Vsi člani teh partol so pokazali neumorno energijo j^ijajvečjo skrbnost v teh poletih. "Nevarnost misij je bila še povečana radi možnosti- da srečajo sovražne bojne ladje m da nalete na ogenj iz proti-avion-skih topov. Te edinice so v veliko čast vojaškim silam Zedi-njenih Držav.''
Precejšnje število odlikovanj z "Air Medal" za zaslužne čine o priliki zračnih poletov so nedavno dobili častniki in vojaki o?me zračne armade Zedinjenih Držav, ki je nastanjena v Angliji. Med drugimi naslednja imena: Tech. Sgt. je War Department imenoval Frank Paliga iz Stockett, Mont., First Lt. Michael G. Zinkovich iz CUremont.N. H. in First Lt. Andrew D. Fee iz Pittsburgh, Pa.
Gen. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških armad v Tuniziji ($redi) in general Bradley, poveljnik drugega ameriškega kora, poslušata poročilo ameriškega vojaka.
WLB zavrnil majnersko zahtevo za dvadolarski povišek plače
Boji v Jugoslaviji
Stotisoč vojakov osišča nabada patriote
Iz Londona poroča dne 25. Washington, 26. maja. - Vojni svet za delo, ki je imel v maja AP, da ^slov^lnu] pretresn ^^ spora med premogarsko Wijo in operatorji, je zavrnil majnersko zahtevo, da se jim dovoli 2 dolarja poviška dnevno, toda ni pa napravil nobenega zaključka z ozirom na unijsko zahtevo, da se plača delavcem čas. ki ga potratijo z vožnjo po rovu, ko so na potu na delo in z dela. O tem naj bi še nadalje razpravljali med seboj premogarji in operatorji, je menil urad delav. sveta.
Operatorji so odločitev War Labor Boarda sprejeli na znanje in rečeno je bilo, da se bodo sestali z linijskimi predstavniki tokoj, da se tako začno zopet pogajati za podpis novega kontrakta.
» Celo John L. Lewis, ki se je vojnemu odboru za delo upiral od vsega začetka spora^ je .bil
Gen. Eisenhower daje priznanje industriji za njeno
vlada v izgnanstvu naznanja da so se boji v štirih krajih Jugoslavije poostrili, ker Nemci znova poskušajo zadobiti pd-polno kontrolo nad Jugoslavijo, kjer jim groze zavezniška
izkrca vanj a.
Glasom teh vesti, operira v Črni gori, južni Bosni, Hercegovini in Sandjaku sedem nemških in italijanskih divizij, katerih moštvo šteje prblržno stotisoč vojakov; pomagajo jim tudi močni oddelki nemške "Luftwaffe'*.
Vesti iz bojišča pa naznanja, jo, da se je začela vojaška kampanja velikega obsega. V bližini Mojkovca sta imeli obe strani velike izgube o priliki bitke, v kateri so uporni Jugoslovani dolgo časa zadrževali sovražn-kovo prodiranje.	—JIC.
udeležbo v afriški zmagi
Zavezniški glavni stan, Severna Afrika. — "V tej zmagi je dovolj slave za nas vse." je izjavil gen. Dwight D. Eisenhower v poslanici, naslovljeni delavcem in delavkam ameriške industrije o priliki zmagovite-Obenem pa je; Olcrnu marsncaj g^ zaključka afriške kampanje.
Pohvalil je delavstvo v ame-rijškfc tovarnah in orožarnah za zasluge za afriško bitko; a-meriški general, ki zapoveduje vojaškim silam vseh zedinjenih narodov v teb krajih, je dejal: "Naši vojaki, ramo ob rami z našimi junaškimi zavezniki, Angle® in Francozi, so pognali sovražnika ven iz severne A-frike. K tej zmagi je mnogo pripomogla municija, izdelana od ameriške industrije, delavstva in vodstva."
Omejitve v ženski in moški ter otroški obleki
Washington, 24. maja. — War Production Board &e je f»pravil zdaj nad žensko modo, obenem pa je!okrnil marsikaj pri izdelovanju moških in otroških oblek, da se bo na ta način prihranilo kolikor mogoče več materijala.
Moške obleke z dvojnim oprsjem se ne bodo več izdelovale do konca vojne in ženske obleke bodo odslej pa do konca vojne kolikor moiroče Drenrosto na-
Drugi Daviesov sestanek s Josipom Stalinom
Joseph E. Davies, ki je maršalu Josipu Stalinu prinesel zaupno pismo predsednika Boo sevelta je sinoči drugič obiskal Stalina. Kot pravi moskovska radijska postaja, je bil navzoč tudi vnsmji komisar Molotov.
rejene, tako za formalno nošn jo,
kakor za vsakdanjo rabo.
*
Široko ukrojena krila, z mnogimi gubami in drugimi ne ravno potrebnimi modnimi domi-»Heami, se bodo morala umakniti bolj ozkim krilom, katere, bo do za večerno toaleto acer lahko segala do tal, ne bodo p« več vsebovala oele ducate metrov blaga in -trakov ter drugega okrasja.
Otroške oblekce bodo enako odslej narejene preprosto in o-kusno.
Jugoslovanski letalci na Srednjem Vzhodu
V svoji številki od 7. maja piše bilten "United Nations at War": — Grški letalci na Srednjem Vzhodu se že bore v vrstah angleške EAF. Najnovejši pripadnik zavezniških letalskih oddelkov, ki tako odlično sodelujejo v vrstah RAF., pa je Jugoslavija. Njeni letalski oddelki dozdaj se niso nastopili, toda moštvo se že prav pridno vežba.
Boji v Rusiji	»
Moskva poroča, da so Rusi odbili močan nemški napad se-verozapadno od Novorosiska ter uničili 67 nemških aeroplanov.
Nemci in Rusi naznanjajo, da so v teku zelo hudi boji ob Knibanu in posebno poročilo iz vsaj navidezno pripravljen Moskve pravi, da je bilo v zra-sprejeti odlok WLB., čeprav jenih bojih izstreljenih 67 nem-glede tega m dal nobenega ko-<ških aeroplanov, ki so namera-mentarja.	vali obstreljevati ruske posto-
Druga mirovna penjoda, na ^ Kns[ primavajo, da so v katero je pristal Lewis, .bo po- teh bojih sami izgubili 20 ae-tekla V pondeljek,	roplanov.
WLB je soglasno odobril j Tudi ob d^^ in pri Ro-inanjše zahteve majnerjev, kot ^ovu so bili odbiti sovražni brezplačno rabo kovačnioe, Napadi in na bojišču je obleža-majnerskih luči, ter gotovega j0 ooo Nemcev, orodja. To bo prihranilo pre-
moga rjt-m kakih osem do petnajst centov dnevno.
William H. Davis, načelnik odbora, je rekel, da bo moralo izreči gllede zakonitosti zahteve za plačani čas potraten pri vožnji po rovu k delu, zvezno o-krožuo sodišče svojo sodbo. — Pripomnil je, da je hvaležen Bogu, ker ni treba vojnemu
---odboru za delo odločevati glede
Ameriški .Boy Sconti bodo | te zadeve.
organizirali novo nabiranje Vsekakor pa je odbor odre-
starega železa	j dil< 1)0 moral biti P^dMen
°	J v odobrenje vsak dogovor, ki
Washington. — Takoj, ko se bo dosežen med premogarsko
pripomogla municija, izdelana] bodo začele poletne počitnice, se unijo in operatorji. Dogovor bo
od ameriške industrije, delav- fo odprla v vsej deželi nova ttnoral biti v soglasju z odredbo
kampanja za iskanje starega že- za ustaljenje plač v vsakem o-
leza. katere se bo udeležilo žiru, vključi vsi morebitno pri-
1.205.119 boy-scout ov in junior- stan je na zahtevo plačanega
jev.	j časa potratenega z vožnjo od
Uradni krogi, ki zelo hvalijo vhoda dio delovnega prostora
zasluge seoutov o priliki zad- v rovu.
njega občinskega nabiranja sta- Predstavniki I7MWA so de-rega, železa, pravijo, da bo ta jali, da so pripravljeni takoj mladina posvetila svoj čas no- nadaljevati z razgovori, ki so bi-vernu poskusu nabiranja železa li prekinjeni, ko je WLB vzel in jekla, ki neapaženo rjavi na. zadevo v svoje roke sredi ma-prostem. z	ja.
Dopusti za delo na farmah
Washington. — Administrator za prehrano, Davis in cthair. man za delavske moči MoNutt sta podala ta teden skupno izjavo, da bi bilo umestno dajati dopuste industrijskim delavcem, ki žive na malih farmah, v cilju, da se jim omogoči setev in žetev.
Edsel Ford umrl
Edsel Ford, edini sin avtomobilskega magnata Henry Forda, je včeraj zjutraj na svojem domu v Grosse Pohrte Shores umrl star 49 let.
Bolan je bil skoro dve leti. Imel je ul jesi v želodcu in je bil lansko poletje operiran.
Ob času njegove smrti so bili navzoči njegova hči Josephine in trije sinovi, Henry, Benson in William, ki so prišli iz vojnega taborišča.
Razvoji*na_ Bolgarskem
Bolgari iščejo zdravnikov za vojaško službo
Washingtn. — Sofijski radio je dejal v neki domači oddaji, katero so zabeležili vladni organi, da se morajo v&i bolgarski zdravniki, veterinarjii lekarnarji in zabotadravniki, ki so imeli cin oficira v romunski srbski ali grški armadi, takoj prijaviti vojaški upravi v svr-ho "razčiščenja" njihovega po_ ložaja v rezervi. Oni, ki se ne bi javih. bocio zasledovani radi "odsotnosti". Po gistraciji bodo številni adravniki in zo-bots^ravivfei prideljeni zdravniškemu oddelku armade; nacsti izvajajo na Bolgarijo močen pritisk, ter zabltevajo, da stavi veliko Število zdravnikov na Mfepolago nemgkih vojaških sil na Balkanu.
Nacisti plačujejo izdajalce, ki javijo bolgarske patriote
Washingtn. — Od nacistov kontrolirani radio Btbdimpešta je pred kratkim poročal v neki domači oddaji, da je bilo razdeljeno 700,000 levov, ($8540) vrednost pred vojno) informatorjem, ki bodo pomagali nacistični oblasti, da vlovi patriote, odgovorne za nedavne umore štirih važnih bolgarskih kvi-zlingov, jv teku zaidnjih išest
tednov. . ^ 'rf.rifr'r'i i' - - * Radio Budimpešta je povedal tudi, s citati iz bolgarskega časopisja—kakor poroča poslu_ šalu a služba inozemskih radio postaj :— da je bila aretirana v predmestju Sofije žena, obtožena, da je članica ^ teroristične organizacije"; žena je bila v spremstvu dveh mož, ki sta začela streljati na bolgarske vojake, ki so jih ustavlii, da jih izprašajo. Oba spremljevalca aretirane žene sta pobegnila.
Budimpeštanski radio se je nato ibavil z delovanjem bolgarskih patriotov v bodočnosti, ter je citiral od nacistov kontrolirani sofijski časopis Večer, ki pravi, da je "potrpežljivost države izčrpana" in da se bo "o-rožje, s katerim so ,odstranili •toliko znamenitih osebnosti, o-brnilo proti njim."
Štirje fcvizlingi, ki so v teku zadnjih sest tednov padli pod streli patriotov, so bivši načelnik policije, polkovnik Atha_ nas Panteff, predsednik narodne skupščine Janov. bivši vojni minister general Lukov in policijski nadzornik Kranov. Povrh tega pa so patrioti ranili vladnega inženirja po imenu Janakieff.
VAŽNO NAZNANILO!
Glasom nove odredbe tukaj šnjega poštnega urada, ge tem potom naproša vse naše naročnike, naročnice, zastopnike, dopisovalce itd., da pri našem naslovu pripišete tudi številko poštnega distrikta: to je štv. 11. Naslovite vsa pismo od sedaj naprej tako-le:
Blovenic Publishing Company, ("Glas Naroda") 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Izpolnite pole za dobavo racijske knjižice št. 3
Pred nekaj dnevi je pošta dostavila družinam in posameznikom posebne pole, katere je
treba izpolnita in poslati nazaj na lokalne urade OP A., da bodo od tam potem poslali vsakemu raoijsko knjižnico št. 3.
Pole morajo biti izpolnjene in odposlane do 10. jnnija. Kdor ne bo to storil, ne bo tako bitro dobil nove knjižice.
Tisti, ki morda radi kakšne pomote niso dobili po pošti pole, naj vprašajo zanjo pri svojem lokalnem po6tnem uradu pred 10. junijem«
Kadar se polo vrača, Je treba isto franki rati *— z dvaeeain tno znamko za mesto Ne1«! York, trioentno za Brooklyn, Bronx, Queens ter za druga kraje,
r
IUmAITIČEOI
^ na dan doHvtt	*
J/C 'GLAS H AR ODi" I
# * PO POŠTI NABAVNOST NA DOM
ClTAJTK, KAB VAg ZANIMA
RAZGLEDNIH
Piše AJuut P. Krasna
^HA*^*.!«*	__THURSDAY, MAY 27, 1943 '	TMAIIOVLJ— L.
KAKO SE FfiE
imajo poleg postelje vedno svinčnik in zvezek, ker ponoči v sanjah, jim pridejo v. možganske celice najizvrstnejše idej«3 tki pisanje.
Jiz se opominjani, kako s eni pred teti, ko sem pisala največ pesmi in literarne koščke, naj-\ lažje zložila celotno ogrodje za - pesem pri likanju obleke. Xenial ok rat sem tekom likanja v j obrisu izdelala črtieo ali članek ; kateremu je bilo potem kaj lahkot ukrojiti končno formo na stroju za tipkanje.
Dorothy Thompson pw?e frvo-! je članke s peresom, drugače ji ne izpadejo*prav. Njene rokopise sem videla izQožen« že 71a več. literarnih razstavah.
So pisatelji, ki najlažje pišejo, če je okrog njih mnogo šuma. drugi pa se zapro v sobo in nobena stvar jih ne sme motiti.
O A natoln Francu je nekje zapisana anekdote, ki pravi, da ga je klepetava žena tako raz-; burila, da je vzel svoje gosje pero, s katerim je pisal, ter pC-^=odo s črnilom in je šel v božjem imenu od biše. ter se ni več povrnil.
Veliki Tolstoy je rad zahajal med mužike in si med njimi nabiral živi jen sk^ modrosti, ki je podedovana od roda do roda in ne pride nikdar rib veljavo, i Nek nan slovenski pisatelj v i Ameriki mi je enkrat pravil. da. 5 piše najlepše, kadar je zaljubljen'— .«0 p. taki. »ki jim Ijn-, bežen izbrje pero i.7. r^k t»kore-j koč.
Sploh je pisanje -itna zadeva, nefflede s katere.strani si ara človek ogleda. Menda ga ni pisatelja, ki ni že stokrat na t'i-. hem roba nt il čemu. da se je sploh kedaj polotil teara nehvaležnega po>la. ki nikdar ne pu-' sti možganom, da bi docela mirovali.
Tisti, ki se enkrat poloti pi-r-asnja, je potem zgubljen, kajti nikdar več mu tista žiliea ne da miru. Saj vendar vidimo, kako niti nasi dopisnikarji ne morejo strpeti, d« ne bi kaj poročali kako in 'kaj je v njihovi naselbini.
• Sicer pa bi ibil svet precej pust brez ljudi, ki radi nizajo besede na papir, ker ljudstvo je radovedno kaj se godi nekje drugje in kako gleda na življenje in dogodke ostati svet.
« Priljubljeni so seveda najbolj taki pisatelji in pisci, ki se srldbno ogibajo proMematičn i h in kočljivih zadev v našem socialnem redu, aH pa taki. ki prikimajo tja, kamor najbolj kaže. Nobenega ne vznemirjajo, nikomur -Se ne zamerijo in nič •vrednftiTO. tm» niustiio seboi.
Večkrat, pravi kdo, ''Kako i pa vendar moraš pisati vsak -dan—ali ne zmanjka misli?" 1
V odgovor na to, bi vsakdo, ki se ukvarja s pisanjem dejal, da misli ravno ne zmanjka, odpove pa včasih volja in nobena preklicana misel noče prav pasti na papir.	'	\ Nekje v Cankarjevih delih.' «em enkrat črtala, kako je tafi n^ najvidnejši pisatelj včasih J hodil okrog po cele ure preden je iaobličil en sam stavek tako, kakor se mu je zdelo, da bi ga hotel imeti zapisanega na papirju. Take stavke je imel po-!; tem v časti in je rekel, da so vredni cefoina.
Seveda, vedno stvar ni taka, nemalokrat je najslabše povedano tisto, ki vzame največ časa in najboljše ono. ki je prišlo , v glavo bliskoma, tako da je spomin komaj mogel slediti celi j sestavi nenadne misli, ki se ji J je mudilo naprej, kakor repati. "ci čez nebo.
.1 Ni dolgo tega, ko sem govo-| rila z neko ameriško Člankarico! ; in je rekla : "Vidite, o tej stva-■jri 'bom morala že zs jutri uapi-t sati članek, pa mi ne pade ena sama ddbra misel v glavo, s katero bi mogla začeti članek." ! Nekateri pisatelji pravijo, da
!l
. jevega upanja, da mu bo mo-
fgoče pokoriti ■si to uporno zemljo. — (OWI.)
J -
, Nemško časopisje ne srne pisati , o Himmlerjevem potovanju na Hrvaikevi.
•1 Nacistična DNB agent ura je 1 poročala, za uporabo v Nemčiji, da je Heinrich Hanmikr. nacistični šef Oestapa prispel (v Zagreb "na obisk" in da je. . bil takoj sprejet od Pavdiča.! t I>evetnajst minut pozneje je . DN® agentura z novim pove-' . ljem prepovedala publikacijo , te mresti. Pojasnila ni dala no-ibenega. .
' j Pred kratkim je jxnocal ber-" linski radio, da je -Himmler \ "cftuskal" Celovec na Koroš. L teem in se tam udeležil "spo-1 minske slavmosti". Po njegovem obisku v Celovcu je orne-L nil londonski radio, da je zelo \ značilno, da se je HimmVer po-\ dal tja,, baš v trenutku,, ko je [ odpor Avstrijcev in Sloveric<ev . začel čedalje bolj naraščati. 1 Radio oddajo j? zabeležila Federal Communications Com-
1 mission. — (OWI.) »
. Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje^ zato kupujte vojne bonde, namesto, da trosite denar po nepotrebnem.
KUHARSKA KNJIGA;
BMMB Recipes §f Ali
Nations
recepti vseh narodov
Stane -samo
B^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranica
Recepti bo napisani t angleškem jeziku, ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki njn je kaka jed posebno T navadi
Te knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj uvelbati in izpopolniti-
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	ttew York 11, H. Y.
Fontančani in Fontančanke, smo ustanovili tudi podružnico feANBa. Zakaj se je ta organizacija organizirala, je sleherni Slovenki in Slovencu znano..1
i
Torej drage rojakinje in rojaki, ako se zavedate da ste hčere in sinovi slovenskih mater, se bodete včlanili v to neobhodno potrebno organizacijo.
Zdaj je čas, da se vsi žrtvuje-1 mo po evoji možnosti, da reši-' mo tam v naši rojstni domovini nase s;stre m brate. Zdaj ječi vsa Slovenija pod peto krutega sovražnika in skoraj da je polovica Slovenije bila vpreaena v tuji jarem vse sem od pire svetovne vojne. Delujmo vai složno na tem. da se osvobodi vse Slovence in Slovane izpod ttijega jarma, da pridejo vsi pod eno državo, da se bodo počutili doma na svoji zemlji, da fbodo po »svoji volji lahko govorili svoj mili sloveaski govor, bodisi na sodišču, v sbli, cerkvi, gostilni itd.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
TEŽKE OBSODBE SRBOV
Od nacistov kontrolirani radio Budimpešta, je pred kratkim poročal poslušalcem za Jusž no Ameriko, da so vsi Sribd, ki "(brez tehtnega vzroka" odklanjajo sodelovanje v občinskih uradih za poljedelstvo, kaznovani z ječo do enega leta ali pa z rokom od treh do dvanajst mesecev dela v koncentracijskem taborišču pod kontrolo nacistov.
(Radio oddaja je citirala poročila iz Beograda, glasom katerih je dodal srt»ki ministrski svet nov dekret, ki določa hude kazni, ječo in globe za lo-! katne državne uradnike, ki sabotirajo povelja svojih predstavljenih. Sličmo nasilje, ka-tenega oilj je z grožnjami privesti patrdotične Srbe do tega, da sodelujejo s kvizlinško via, do je le ojačilo odločni odpor vsega naroda in delo novega nagona saibotiranja okupator-
IZ PARADIŽNE DOLINE
Piše HtKE ^MJJsJONEY.
zasluzi ime Paradizna dolina. Podnebje je bolj enakomerno, kot bodisi kjerkoli v Združenih državah. Tukajšnjo podnebje je zelo priporočljivo posebno za ljudi, (ki so že pri letih in hirajo, bodisi za katerokoli bolezen. Noči so Madne in brez komarjev; v poletnem času del
ZNIŽANA CENA
ca koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker idi, da m Hm bolj našiti ta
PIANO HARMONIKO
prirejen koračnica
"MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry KoprlvSelt uredil
1 raloftrfk—1. da rojaki lahko dob«
skladbo po tniianl eenl, to Je
Sedaj 35c
Dva komada n M eentot.
"NaroČite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street * New York 11, N. Y.
(Ker ni bilo že, dolgo nobene- : I ga dopifia iz tukajžne na5e slo- ; i venske nafieJbine, zato vas pro-| sim, da mi dovolite, da jaz po < I svoji amw&josti opišem malo . tnkajžne rasnnene.
Naselbina Font ana se naba-j ja 56 milj vzhodno od Los An-,.-gelesa. Skozi Fontano tečejo drve glavni državni cesti in dve želeEnici. Ako potujete iz vzhoda proti omenjenemu veleme- , stu, naj vam bode znano, da potujete ekoea zelo prijafimoi slovensko naselbino. Svoje-1 časno je,bilo 4e omenjeno v tem j listu, da imajo Sdovenei tukaj društvi pripadajoči SNČPJ. O-, men jena drnžtva imata prav, prijazno dvorano ali Slovenski [' dom kar ka je najlepSe od tu-kajSnjih Slovencev in Slovenk, i je to, da so si to li^no poslopje postavili svoji milastmmi rokami. Torej zopet dofoer agled -kaj ee da izvršiti z edruženo močjo in trdno voljo.
Naselbina Fontana je zelo obširna na zemljišču in v Fon- i tani živi zdaj deset tisoč ljudi. Stari naseljenci ee pečajo ve-! činoma s sadjerejo in kofkoerje-nejo. Posedujejo povprečno od enega do pet akrov zemlje, nak katerih se nahaja bodisi' oranžni limonovi ali vinogiad-'ni nasadi. Ta dolina v resnici M
CHUBOHILL POZVAL ITALJA1TE NA PREDAJO
Na časnikarski konferenci predsednika Roosevelt* je bil včeraj navzoč tudi angleški premier Winston Ohurcbill ter je med drugim svetoval italjanskemu narodu, da se naj rajši že sedaj preda zaveznikom, ki bodo ž njim postopali pravično po obstoječih postavah.
Na konfedenci je bilo navzočih 151 časnikarskih poročevalcev in konferenca je trajala 45 minut. Časnikarji so Churchilla stavili razna vprašanja^ ns katera je odgovorjal, kolikor je zaradi vojaške tajnosti pač mogel. Med drugim je tudi rekel, da so zavezniške armade tako močne, da bo naagoee ob istem času vojskovati se na evropskih in azijskih frontah.
V	naslednjem so Ohurchillovi oftgovori na nekatera vpra-ža.*ja: i
1.	Ialjanskemu narodu bi zelo svetoval, da se otrese svojih zločinskih voditeljev in se podvrže sodbi tistih, ki jih j« tako zelo žalil, kajti Združeni narodi nimajo namena vršiti kakih krutih in nečloveškh činov ali pa italjanskemu narodu vzeti RODNE zemlje. Italija bo imela mesto v novi Evropi.
2.	Rusija je velika «a veznica, ki je zadala sovražniku težke udarce in je sama imela velike izguibe, ki se ne morejo primerjati z izgubami no benega drugega naroda. Ker je Rusija prenašala največjo vojno težo z Nemčijo, je ministrski predsednik mnenja, da mu ne kaže svetovati angleški vladi, da bi prosila Sovjetsko unijo za kako obveznost v vojni z Japonsko ,ako bo Nemčija prva premagana. Rusija pa bo mogoče postala močnejša navzlic velikemu bremenu v vojni z Nemčijo in brez dvoma se bo spominjala, da jo je Japonska, četudi je nevtralna z ozirom na Rusijo, opazovala z oportunističnim očesom.
3.	Zdrrtženi narodi imajo sedaj zračno premoč nad Nemčijo, Japonsko in Italijo in nadomcšeevanje zavezniški zračni sili je daleč surperjorno.
4.	Zavezniki zmagujejo v boju proti podmornicam; zgrade mnogo več ladij in potapljajo podmornice.
5.	Anglija hoče poostriti vojno z Japonsko, posebne iz Indije in ministrski predsednik je mnenja., da je prišk na wash i ngtouskrh konferencah v tem ornm do zdravih in dobrih zaključkov.
6.	Priprave so v teku za drugo fronto v Evropi, toda še niso dosegle točke, ko bi bilo mogoče izbrati zavezniške, ga vrhovnega poveljnika tamoenjih armad.
7.	Vsa znamenja kažejo, da bosta general Oharles d€ Gaulle, poveljnik anrode berečih se Francozov in genera] Henri Honore Giraud, poveljnik francoske armade v Afriki prišla do sporazuma in bo s tem odstranjeno nasprot-stvo med njima, tako da se bodo mogli vsi Francozi združi-
• ti za osvoibojenje svoje domovine.
Churchill in predsednik Roosevelt sta izjavila, da svoje konference glede svetovne strategije še nista končala in da bosta s konferencami «e nadaljevala.
(Za Jugoslovane je najpomembnejše, kar je Churchill rekel glede Italije. Rekel je namreč, da zavezniki nimajo namena r'italjanskemu narodu vzeti njegove RODNE zemlje (native land).
Oe pravi, da zavezniki ne bodo Italjanom vzeli "rodne" zemlje, "tedaj si moremo pač misliti, da zavezniki ne marajo vzeti one italjanske zemlje, kjer se je rodil italjanski narod, tedaj izven slovenskih krajev na Primorskem in izven hrvatskih krajev v Istri in Dalmaciji.
Upamo, d« je Ohorohill tako mislil, in če je temu tako, tedaj & te 4e dve besedi "native lancf" iz ust angleškega mini-strskega pdedsednika za nas največje važnosti.
ŽUPNIK FR. PETRIC IZ OSME V NEW YORKTJ
VABI VSE FARANE V NEDELJO, DNE 30. MAJA, 1943
V	Cerkveno Dvorano na 62. St. Marks PI., N. Y. C.
KI GA PRIREDI
župnija sv. cirila
s£ike v barvah
ki še niso bile kazane v ameriki
NfcaUpi km en govornik, ki bo opisal ves položaj w domovini. —
' ' r- Zraven Se drage toflie.
FAItAN'11 Vse slomiske žnpntje so pristopne T takqjmenovano "POMOŽNO AKCIJO SLOVENSKIH ŽUPNIJ", in tako je todl naSa, Sv. Cirila v New Yorku pristopila t Pomožno Akcijo. Pomoč NAŠIM v domovini je nufna 1n tudi takoj možna. Zakaj, kako ln drago bo natančno nulotil govornik.	Začetek točno ob 5. nri popoldne.
VSTOPNINA PROSTA
Rev. Pius J. Pefric, OFM.
"GLAS NARODA"
(▼•id «r m vMii)
Owned and PobUatod bj BtewBk PnMIHtng Company, (A Corporation) Vlaak Bala«, PMItot; Sgorno Bads, Trsasoxer; Josepb Taipshs, Baa, Plača al boaineas of the eorporatloc and addroaaca ot abov« officers:
sod wui' tsen ffiKimr. mw iosk, m. x.
» 50th Year
^dUaa Naroda" la laansd every day except Batnrdaya, Snndays and Holidays.
Subscription Yearly H.	Advertisement cm Agreement.
Za eeio leto valja list aa Ameriko ln Kanado I«.— ; aa pol leta fS.—| as dstrt leu »3L00.. — Za New York sa celo leto f7.—; aa pol leta fBJJQ. Za lun—■■! rn aa ealo lato ; sa pol leta ISJtO.
"Glas Naroda" labaja vsaki dan lsvssma sobot , nedelj ln praznikov
'♦GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Telephone: CHelsea »—1242
PISMO SANSA CHURCHILLU
INVESTIRAJTE V UfERKtl
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVIMifr BONDS In STA9IPS
i
nič ne pada in zemljo umetno zamakajo. Pozimi ie malokdaj slana pade.
Prosim, oprostite, da ne bom pozabil tudi punčke in fantje, posefbno Slovenke in Slovenci rfo neprekosljivi. Ako kater«, či-tateljlca ali čitatelj mogoče T*e verjame pa se va« vabi, da se pridete osebno prepričat. •
Tukaj v »asi Famtami se gradi ogromna železotopiinica in predvčerajšnjim dne 14. maja so začeli pridelovat prvo jeklo. Ta ž?lezolivarna bo stala čez sto in dvajset milijonov dolarjev, torej je ne potrebno vam podrefono opisovat. Pelo doba vsak, kakor mislim da tudi povsod dragodr Ali bolj težko je do"brti stanovanje. Dižavna organizacija je postavila veliko 4 in 5 sobnih stanovanj, katere zdaj prodaja delavcem, ki delajo pri omenjeni žekaotopobrici. Ta kompanija se imenuje Kaiser Company Inc., torej Fontana za^uži, da jo imenujemo Pittsfbnrgh zapada.
svetu ni. zakaj bi tudi eedaj morali Slovenci biti žrtev. Združeni narodi na strani katerih se Slovenci borijo, ne dolgujejo Italiji ničesar, italijanska vlada ni čakala fašizma, da je pričela smernico opresije in ugonabljanja. S prrklopitvijo ■slovimSikih in hrvaških delov ee je pričela prisilna italijani-zaoija z zapiranjem šol z uničevanjem kulturnih in družabnih ustanov, s kaemimi za rabo slotvenske govorice, z zapleni-tviijo 'kmečkega imetja, z de-portacijo Slovencev in masnimi naseljevanjem Italijanov. Vse, kar moivjo Slovenci pričakovati, a»ko bi se italijanska oblast v Primorju nadaljevala, bi bilo le nadaljevanje te smernice, osoljeno z maščevanjem.
Slovenci se smatrajo za ene-1 ga najkuHuanjeliii crrropskih narodov. Nepismenost je med njimi skoraj nepoznana. Pro-j poredonaino je bito več knjig izdanih v Ljubljani kot v katerem dragem mestu na kontinentu. Tudi na znanstvenem polju so dosegli visoko stopnjo. Zakaj bi jim tedaj bula zanikana svoboda in sedinje-nost?
iZedinjena Slovenija, kot d>d nove, demokratične lederalizi-rajie Jugoslavije in Balkanske unije (bi postala močna utrdita proti tradicionalnim nemškim in italijanskim agresivnim na-. gi bom.
i Toda kljub vsem njihovim ogromnim žrtvam v tej vojni . in v preteklosti Slovenci še ni-> so dobili niti ene obljube ali bodrilne (besede od voditeljev) | Združenih narodov. In pričeli eo se bati za svojo bodočnost.1 | Njihovi upi padajo!
| Majhen narod so. Toda bflo bi usodno, ako hi kateri demo-
1 krat ionih narodov izgubil vero v pravičnost.
tej temni uri torej apeli-! ram na Vas, voditelja velikega 1 naroda, ki slovi radi svoje lju-1 bežni do svolbode, zavoljo miru v bodočnosti, povejte Sloven-'
čem, da se ne borijo zaman! Ako storite to, Va«s ne bodo nagradili ne samo z veliko hvalež-' " nostjo, temveč bodo tudi dodali rape oboroženi sili Združenih narodov na važnih vojnih po-' Ijanah.
Vam udani,, za Slovensko ameriški narodni svet,
i	Etbin Kristan, prede.
Une 14, maja je predsednik SANlSa Etbin Kristan poslal Winstonu Churchillu ,britake-mu premier ju naslednje pismo: Cenjeni g. Churchill:—
Kot predsednik Slovenskega ameiiškega narodnega sveta smatram za svojo dolžnost storiti vse, kar se da, da pomagam doprinesti pravico naroda, <ki se nahaja na robu ugonobitve, medtem ko vodi skrajno obupen boj za svoj lasten obstoj in aa demokracijo sveta.
Slovenski ameriški narodni svet, ki je bil pravilno izvoljen na ISlovenskem narodnem kongresu v Cle»veiand, O., dne 15. in 6. decembi^ 1942. je edini? ki more govoriti za Slovence, ka so ob padcu Jugoslavije postali žrtev nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Preko tisoč tet so se borili proti isti nevarnosti, nemški in italijanski agresiji. Meje njihovih dežela eo se krčile od stoletja do stoletja, njih število se je manjšalo, njihova enotnost ae je razbijala; postali so odrezani od ostalih Jugoslovanov. Toda vislic nk-preneh a nema pritisku in napadu breaprimerno močnejših ail so vse preživeli, ohranili svojo narodnost, razvili priznanja vredno kulturo in nadaljevali svoj boj za življenje in skupnost.
Sedaj čaka Slovence najtemnejša ura v njihovi zgodovini. Znano Vam je, s kako krutostjo postopajo zlobne site—ne manj " italijanske kot nemške—da iztrebijo ia mali narod s površja. Premoženje celih pokrajin je bilo zaplenjeno, prebivalstvo šiloma deportirano, otroci vzeti proč od lastnih staršev, delavci in kmetje poslani v sužnost ea delo v nemških in italijanskih tovarnah, rudnikih in na p°-ljih. ICa tisoče domoljubov je bilo ubitih, na stotine vasi razdejanih in nešteto ženek je po-' gtaio žrtev bele sužnosti.
i Vemo pa tudi, da se kljub '1 temu Slovenci še vedno borijo t s — skrivno in odprto — v svoji ( domovini in v vrstah Združe-L nib narodov. Med njimi je na j tisoče Slovencev iz tako zvane ^Julijske Krajine, iz Primorja. j ki je osnovno slovensko, toda j je prištto pod itali jamsko oblast •po prvi svetovni vojni — cena, "ki so jo zavezniki plačali Itali-^ ji, da se je podala v vojno proti
Nemčiji in Avstro-Ogrski . ■j Toda no/benega vzroka na
-QLAfl NAHODA- - *mm	THUB&DAY, MAY 27, 1943	- TOAAOTLJM L. ltm
1	1 ^V^estrž iz sloveaiskih aia^elbin
SHOD SANS A V DETBOITU
ZAOSTANKAHCA — TEGA PA NE!
istih, ki	<±lacs Naroda zelo!
priljubljen. Lažje *bi pogrešala , kruh, ko pa list G. N. ter ga i-preči tam od prve do zadnje vrste, magHTi, ako ne prej, pa tudd od polnoči naprej. Po dnevi sem tako zapodi jena z Victory j garden in hišnim opravilom,1 Ida niti ni časa, da ibi *edla.
* Zelo sem hvaležna, da ste mi! I poslali orpomin, drugače bi mor, j da še dolgo časa nosila grdo ime [spostankarwe. Ako bi morebiti is-hičajno prišlo, da bi se ne dot!' mislila pogledati, ker moja lc-r i ta mi zapuščajo sledove pozabljivosti in počasnosti, mi o-| pnoetite ker pri svojih 72 letih ! sem Še vesela^ da zamorem rse j to orprevljata in na vse zadnje 1 nisem nikdar tako trudna, da j ne b; Gl«e Namda prečitala, ki ; j«e po m<fioin .pre vda rim ^najboljši slovenski list v Ameriki.
S srečnim pozdravom .'e bi-1 jezim Vam hvaležna naročnica —	Ivana Majnick.
kupovanjem obveznic po tovarnah,, pri vojakih, v prvi vrati Slovenci niso izdajici.
Svobode našim ne bode tni-j kdo p ni nesel na krožniku. Tre-* ba je dela, organiziranega de-' la, posefbno pa denarja. Mi nimamo Sv. Očeta za patrona, v Rrmu kujejo velike stvari, ki jih mi ne vemo, pa »hitimo. i
I
Boljša je smrt kot večno eu- „ ženjstvo. Mi iz Prim o rja vemo kaj je sužnjost že 25 let, odkar so naši pod peto fašizma in sedaj tudi nacizma. Zadnji čae je, da se združimo vsi proti na-! šim sovražnikom za osvobodd-j tev naših nesrečnih bratov ill sester izpod tujega jarma. > Kdor ima le malo area do svo-j jih se bode pr idružil nam in se udeležil te^pa shoda.
S spoštovanjem
Mary Knez, Dearborn 1/ŠA.
Odsek št. 1. BANS je sklical javen shod, kateri se bo vršil na G. R. v Slovenskem narodnem domu dO. maja 1943 ob 2. popoldne. Glavni govornik bode naš stani delavski boritelj Efcbin Kristan, prede. SANSa. 1 Mnogo tukajfmjili rojakov in | rojakinj »c >še sedaj ne strinja, J da je treba kaj žrtvovati za na-j so nesrečno rojstno domovino.
Čakajmo, da bomo dobili pisma — šele potem se bo kdo mogo-|če prebudil iiz spanja, ali pa ne. ''Najbrž bodo hoteli potem dokazov, da je vse res, kar pišejo itd. Nekateri govorijo: Mi živimo tu in tu je naša dolžnost. da delamo za to domovino. — Po mnenju mnogih so Slovani največ pripomogli do ameriškega blagoertarnja. Najtežja dela so bila njihova: rudniki, premogokopi in druga težka dela, katerih bo se An-glosasi izogibali. In sedaj s
Benton, Wash. — Pofciijaan .Vam $6 po money order za listi .Glas Naroda, in sicer za nazaj j [®a. ostalo <in za bodoče leto 1943. j 'Ter obenem prosim, da oprostite moji zakasnelosti, ker jaz niti mislila nisem, da sem za-I ostankaixja, dasi ravno sem vedno videla opomin na neplač-nike, ne da bi bila pogledala.) da sem tudd jaz ena tistih, kar. mi je sedaj močno žal. Vzrok temu pa. je, da sem se vedno bolj zanimala videti dnevne no-1 viae in vojne grozote iz starega kraja jn drugod, ker imam tudi. jaz že Čez leto dni v armadi nekje v Avstraliji sina. Zato ni-! f»em nikdar pcfcfledialia na sew! znam, do keda j je moja naročni- j na plačana, in ako se ne motim; se je to prvič zgodilo, odkar j smo naročeni na list Glas Naro-i da ter ako se ne motim že nad .40 tet. Upam, <$a se mi sedaj ne bode več to zgodilo, da bi zastonj črtala lako "zanimiv in potreben list, ker sem tudi j&z eno
SLOVENSKI SHOD V BROOKLYN, N. T.
prave meje v tej vojni in jmj izvršiti po vojni v dejstva, se taa nas naše prave meje izgub-, ljčne za večno.
'Položaj našega ljudstva v domovini je treba pokazati svetu talko, kakor <v resnici obstoji ne pa tako kakor bi nekateri radi videli, da bi obstojalo. .
Ako si sami ne bomo pomagali, -nam drugi tudi ne bodo. Uokaz zato je leto 1918.
Gotovo je rveliko naših ljudi, ki niso dobro poučeni o delovanju SAlNISa. Na shodu bo govornik, ki bo odgovarjal na vprašanja in dajal potrebne informacija.
Nidbeden ne ve, v koliko bomo napeli v naših prizadevanjih pomagati svojim bratom v domovini, moramo pa storiti vse, kar je v načih močeh. Asko uspemo, bomo imeli občutek in zadovoljstvo, da smo storili svojo tolžnost. V nasprotnem; Iskrčaju bode rta*a vest cista, nikdo nam ne bo mogel očitati naše brezbrižnosti in brezdelja. Bratom in sestram v domovini bomo z mirno vestjo gledali v oči in z jasnim glasom odgovorili: '-'Storili smo, kar smo mogli, ali d-ruge sile so bile močan ej5e'\
'Upajmo, da nam tega ne bo treba izgovoriti.
L B.
Brooklyn, N. Y.
MATERE ŽALUJEJO.
Ker mi je naročnina potekla, vam zop.t pošiljam tri dolarje za ti mesecev, ker brez "Glas Naroda" ne morem biti. Sem rajši brez kofeta, .
Tukaj <v zgornjem delu New Yorka je že vse tepo zeleno vse se veseli, samo me matere smo pa tako žalostne, ker so sini vsi odšli. Da bi le Bog dal, da se vsi Txiravt povrnejo. Jaz imam tri notri. Vsi rnfladi, polni življenja. Bog jih obvaruj!
Tn tako želim vsaki materi, da se jim sinovi povrnejo zdrahi in ženam vsi možje!
Sedaj pa pozdravljam vse prijatelje po Forest City-ju in v Little Falls.
Mrs. Frances Zigon.
Oaksville, N. Y.
Slovensko amenkanwki narodni svet je priporočil, da se nedelja 18. aprila praznuje po vseh slovenskih naselbinah v! Združenih državah kot Sloven-' ski l>an.
Na ta dan naj se vršijo aho-, di, organizirajo podružnice itd v pomoč SANSu' kot politični organizaciji ameriških Sloven-eev.
Iz poročil v slovenskih časo ' pisih je razvidno, da se je to j ludi vršilo v več naselbinah in se še nadaljuje po drugih naselbinah, ker iz enega ali drugega vzroka to ni bilo prej mo-1 goce storiti. Zadnje velja tudi I za nas, živeče v OroOklynu in okolici.
Prednja oziroma poziv za Slovenski Dan je dobilo vsako posamezno društvo, mnenje posameznih društev pa je biio, da vodstvo prevzamejo Združena slovenska društva, kar se je tudi zgodilo. Na zadnji seji združenih slovenskih društev 7. maja je bilo sklenjeno, da se slovenski shod vrši v nedeljo 6. junija 1943 v Slov. domu, 253 living Ave. Brooklyn. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnine ni nobene.
Nastopi Tamburaški zbor in "Slovan/'.
Bojaki Slovenci, aelo važno je, da pridete na ta politični fhod. Kldor ne pride, je s tem zanemaril svojo narodno dolžnost Nič ne pomaga potem kritizirati, kaj ni prav, kaj bi lahko bilo in kaj bi moralo biti, da bi na3 narod prišel do svojih narodnih pravic.
SANS je edina postavno izvoljena organizacija, ki lahko govori in deluje v političnem1 oziru po vsoti, v imx nu amieii-Akih Slovencev. V izvršilnem odboru so možje povečini glavni odborniki naših Jednotr Ne dobivajo političnih plač in ne delajo za politično službo, temveč so v službi ameriških Slo--veneev v kolikor je meni znano, brezplačno.
Njih naloga je, dn dokažejo sv« tu, oziroma vladam velesil, da je Slovenija večja, kakor jo pa ka'ie zemljevid. Ako ne bomo zmožni dokazati naSe
44' LETNO preiskušnjo
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
r american fraternal union « ely, minnesota
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte •ebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam ntidi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam m smrti
Ako je drultvo A.B.Z. ▼ vasi naselbini, vprašaju krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pilit® na gtarmi nmd, Ely, Minnesota.
g I the new encyclopedia of	TJ
^ machine shot practice	g
££	Spisal tnsoi pi%fesor. m Biiisb	2
Institute of TeetoeSegy v safleHW	-	J^
O	George W. Barnwell
N mmmm^tmrnmrntm^mmmmrn^^t' P«**1**0 za nietia-	^ """ W^Bf^SB^WSHS/^tKKBKM nično xnanje M O WK&WB W^k K? morete <lot)lU sto
*Z.	knjigo. Ta velika
N, Hi^M^lHHl knjiga, popisuje tn	Z
slikah pokaže	^ .
temeljna dela M®-	^
x r^R^^^^^^^finGn Hyivm nazio«	~
O ftSHMQHI^^^^^H^Hl tk natanko, kar	pl
f nm^illt	"i*	cr>
tJl iUBaaiBžES^fc_	Pojaanaje vpora-	^N
>	m^^j^^i^ff^^^mJSB^m "bo Tiakega Stro-	t*1 •Ci "BHME^aB^H orod}e tn me-
lM	ril. načrte {blue
>	fciIimMWP^^I tM^KWinwM prints.) 1600 sBk
^ .	............Cena $1.98	N
Z He	o* t«, ali ste Me poietnik. Vam be ta knjiga
V wlo ImrLUoa tn mnoge yredna. NSltOfcmc JO T>SNBS!	C
SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET	TiEW YORK U, N. Y
t^ OPISANA V ASGLEŽČIKI	,
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
Mp	JIIIIHIiUIIIIIIIillllllllllllHIIHIllWIIttHII
Združeni narodi potrs-
G1	bujejo ves odvi&ni ii-
Si T U C II vei,kigajem6go«ej>ri
delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko
Cena kniiffe-	pomaga' ako ^ je mo
Knjige.	goče letos obdelati
d|0 na	VICTORY VRT
V.DU Pripravite se za to de-_lo že sedaj!
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je ▼ eni —knjigi VSE, VEZAVI	K^K VAM JE TREBA VEDETI O
TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! -Skoro 1400 strani —	pcMrume p*ja-
—. « • , , sni vm o vrtnarstvu, o idil vi In 70U S l 1 K sejanju, e gnojenja te wfc>M vrte.
Najnovejše pa Je VRTNARSTVO
Popolni voditelj za vat; ^^^SivST,325?«?.
vojni vrt.	Hh raetlin, nove sestavine evetflel —
Abecedno kazalo vam pave takoj. Popolna vsaka beseda, rak* stran, kar Mite. Prirejeno ta vsaka ponekje vsaka sHka - mnogo NOVE snovi J Mrtrfwlh driavah. aa vsako temlje novih ilustracij t	,B
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO	E. L. D «5*.
PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO!	MODB- ». A-, pevnana ssaka v
Nič visokih besed — vse Je Jasno, en-	»rteMrtvu. Id ga Molja vrt—wkl ts-
ločno, vporabno.	vedcocL
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
{ttiuiitMitiittMiMiiaiiiiasMunaiaa
Une 30. maja bo obhajal svojo novo ma3o eden od sinov slovenske župnije Marije Vne-'bozrete in sicer Edbert Albert Btare^iaiie, sin že pokojnih etarišev Nikolaja Starešinič in Bar<bare, roj. Pavlico vie.
Novoraašnrk se je rodil v Pitt^buncrhu leta 1919. Najprej je pohajal domačo slovensko farno šolo in isto dovršil leta 1933 in pofcem. se je vpisal v Mt. Carmel College, v Niagara Falls, Ont. Can. kjer-se je šolal več let in potem je šel v Washington. D. C. na Katoliško univerzo, kjer je tudi dovršil bogoslovne študije. .
Novomašnik ima dva brata, Rev. Nicholas J. Starešinic, kateri je pel thtvo mašo leta
NAZNANILO
Od poštne uprave sem dobil naznanilo, ko pišete na moj naslov, 'kot žapnrku, wli pa na žrrpni «irad, "vsdiej pristavite, oziroma napišite naslov takole: Rev. Ftius J. Petric <ali St Cyril Rectory), 62 St. Marka PI. New York, 3 N. Y.
Zapomnite, da napišete 2a mestom St. 3. potem ime države."
JONART.
REKORDI Lepe Melodije!
St. MB TI—Nt Harijanee, polki Kje mo moje roBce IfariSca pe^a—polka Doquesse University tubuta Hfkwlet
fit. M57&—Tereainka polka
Na planincah—valCelc Jerry EoprivBek to orkester 3
Za to«, cenik bi cene plese se !
obrnite aa: JOHN MARS1CK.
Incn 4SS W. 42nd SL. New York
_ ' _i___:
jOeh in s stresočimi rokami: ''Pomagajte nam ljube bčere in dragi sinovi! Saj ste obljufbili, ko ste sC zadnjič po. .-»lovili od nas, da nas ne <bo-dete nikoli pozabili. Ali sedaj I ko .smo v smrtni nevarnosti, ko ' na»> je zadela tako kruta nesreča, odkar tie je pričela vojna, nas tako neusmiljeno mučijo, ubijajo in preganjajo i t naših sk.omnih domov. Sedaj vam kličemo, pomagajte, pomagajte ^ne zapravite na? v tej ne-
ISedaj nastane vprašanje, kako bo njim mogoo ]X)magati, in na kakšen način? Vsi vemo, da posameznik ne more pri vsi dobri volji prav ni?, storiti m pomagati stari domovini.
Zato imamo pa naše zastopnike. To so SA?3JS. ti bodo nas zastopaj i in sporočili našo željo in tndi željo našiega naroda.
Samo -zaupanje moramo imeti v te nase zastopnike in njim pomasrnti. t še
enkrat apeliram no vs€ :Slo\ene v Sne:boyganu «la nas tposetijo dne 29. maja
Mary Pale, preds.
Sheboygan Wis,
■^■HnMntw iiuiikM im n 1111111 n mm^ I Rojake prosimo, ko | I pošljejo za naročnino, 1 J da se poslužujejo — |
| UNITED STATES
(oziroma
I CANADIAN 1 POSTAL MONEY f ORDER, f ako je vam le priročno |
PbMOČ ZA SANS
Ameriško Slovensko Združe-. nje v ShetKiyganu, Wis., bo priredilo malo šaljivo igro "'Kordola'* eno dejanko, dne, 29. maja ob 8. ori zvečer v Plodeiini'kovi dvorani. Vstopnina '25 centov.
Poleg igre bode tudi po-zdrafv, petje, deklamacije in godba. Ob nem se b<Hle žre-liala srečna številka za pnestej-no pokrivalo. In po končanem programu bode ples in zabava.
Vos ©<]tbor, kakor tudi članstvo in drugi se trudijo vsak •po svojih močeh, da pripomorejo k boljšemu uspehu te prireditve.
Kakor je biio že omenjeno, v s dobiček te prireditve je na-meinjen za SANlS. Upamo, da bode d vorana napolnjena, keir ^»e gre za tako koristno stvar.
Sedaj imamo priliko, da se pokažemo, da nismo Slovenci samo po imenu, ampak tudi po dejanju. Prosim, samo eno: inxvttio pned očmi, da sedaj se ne gr& za osebno stvar, ampak za nas vee slovenski narod.
Vsaki izmed nas gotovo ve,j da, ako podpiramo naš SANS, bomo s teni veliko koristili in pomagali našim trpinom v stari domovini.
Zatorej vas uljudno vabimo, vse Slovence m Slovenke v Sheboyganu brez izjeme, kakršnega prepričanja ste, da se udeležite te prireditve.
Slovenska mati nam je dala življenje, zatorej je <naša dolžnost, da pomagamo 6kupno tej naši nesrečni stari donywini, kolikor moremo, ker nas tako usmili. no nrosi s solzami v o-
PREMOGARJI NAJ DOBE VOJAŠKO PLAČO
bo živeža, stanovanja, obleke in zdravniško oskrbo. M»lim, da bi vsaki rad delal, če tri gori omemjeno vsoto in vso drugo preskrbo dobil na mesee.
(Delali bo osem tur dnevno, ampak ne na kontrakt, nego le •kompanijski šibt. Kjer sO1 kompanij^te prodajalne, naj foi' jih prevzela vlada, kjer jih pa j ni, naj jih -ustanovi. Premo-! garji 'bodo imeli delo zagotov-j lje-no, v!ada pa premog in tako bo volk sit in koza cela.
To je moje mnenje; kakšnih misli so premoga rji, ne vem, mogoče jih 'bode kdo omenil.
S pozdravom na vse delavce
Anton Potokar,
TWmrJ* ran,
Staniči novomašnika so bili * rojeni v Preloki v Belokrajini in poročeni v Pittsburg^m v slovenski cerkvi pred istim oltarjem, kjer je njffrov sin zapel novo mašo pred 4 leti in sedaj bode drugi. Oče je umrl j Jeta 1927 v najlepši moški dobi j star 36 let, ponesrečen -v tovar-'jni. Mati je umrla leta 1939.
J Torej jima usoda ni določila > da bi prisostvovali novim ma-[' Šam svojih dveh sinov, ker jib
-	je prej pokrila ameriška grada, i Bodi nam iskreno pozdrav-
-	ljs-n novoma^nik, skrbno in ®e-
-	umorno delaj v vinogradu Oo-t spodovem!
Poročevalec.
NOVA MAŠA V PITTSBURGH!!
1939 isfto Carmel it m Nfikolaj, kateri ee nahaja v ameriški armadi ter sestro Frančiško, o-moženo l^nbanski in Karolino ter 3 strice: Ivana, kateri Ž1VU v DenveT, Colo., George in Jan-I ko pa v Pittburghn in ujca Matt Pavlakoviča, dobro zna-asega gostilničarja v Pittsburgh u. ter več ožjih sorodnikov v Pittsburghu in Dewv>»r, Golo.
j Kot dolgoktnd premogar me zanima, kako bo '& premogarji, bodo-li dobili povišano plačo, do katere so upravičeni ali ! ne Čudno se mi zdi, da ne pri-(de nobenemu na misel, naj bi od vlade eaihtev^li tudi plačo ■tako, kot jo imajo vojaki dandanes.
Ce je že vlada prevzela pre-ruogorov?, premogarje pa zamrznila in draftala kot vojaštvo. naj jih potem tudi plača hi oskrbuje kot vojake na fronti.. Samcu naj plača, kot navadnemu vojaku $50.00 ože-njenermi s par otroki, kot plača kapralu $66,00 in kateri ima več otrok, naj dobi plačo kot seržant in k temu vso preekr-
Note ,
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
¥ Breezes of Sprlfig
Time of Blossom (Cvetni čas)
*	Po Jezeru Kolo
*	Tam na Trtnl gredi Maribor Waltz
H- S pa vaj MUka Moja
Orphan Waltz ¥ Dekle na vrtn
OJ. Mariffka, pegljaj t- BarClca
Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko Staje riž
*	Happy Polka Če na tujem
¥ Slovenian Dance
Vanda Polka ¥ 2idana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Uvedel sem nekaj Ko ptiMca ta mata Pojdi z menoj
Dol s planine
*	Kadar boS ti vandrat Sel
E^ZA^ZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-iharmonlko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE SE MLADA NaroČite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Oo.
New York II, N. 216 H . 18th Street
NEBO GORI
ROMAN.
Spisal: IVAN ALBRECHT.
;36;
Ford-Built oiutMUM Uktrmtmr &»m*fr
Pazite, kako gredo mimo Fordi!
BRODOVJA mogočnih bombnikov prihajajo iz Willow Run! Brotlovju ogromnih štirimotoraiih Fordov t> krili in težko oklopninii trupli, ki nosijo tone bomb nad ofiišče!
TL od Forda zgrajeni Can30li<Lated Liberator -bombniki, niso samo v produkciji . . . temveč so v množinski produkciji! In Willow Run zapuščajo v stalnem toku za službo po celem ssvetu.
Nikdar pred Willow Runi-om se ni izdelovalo nekaj tako velikega iy zapletenega kot se izdolujejo ti Liberator bombniki na pnemenljivi nmossmsko produkcijski podlag. Nekateri so govorili, da tega ni mo£<oče storiti... da bodo razne načrtne premembe innožiusko produkcijo onemogočile. Toda armadrn ljudje vedo, da bi pomenilo nesrečo, ako ne bi bilo mogoče izdelovati letal,^ množina. Vedeli w, da je zmaga zahtevala, kar se je zdelo nemogoče—in obrnili so se na Forda, da je to naprti ril.,
\ — Armada je imela prav. Kar so mnogi smatrali za nemogoče, je bilo napravljeno v Willow Run!
Bile ^b tež k oče kot pomanjkanje delavcev, vežbanje rteiskušenih delavcev in omejitev prevoza.
Danes pa dela Willow Run, kar je Ford obljilbil! Naprave izdelujejo bombnike v množinah ... in v določenem času!
V drugih Fordovih tovarnah po celi deželi vsak dan izročajo vojne modele. Med temi so M-4 tanki, M-10 tančni ruši le i, od Foi\la izdelam 2000 konjskih sil Pratt & Whitney stroji, za katere je Ford dobil Army-Navy "E'\ in mnogo drugih Victory modelov, označenih spodaj.	•	^ •
Ko pazite te Forde iti mimo na svojem potu k vašim sinovom in bratom na fronti, pomnite, da njih množina in kakovost odseva čustvo vse Fordove organizacije, da ... noben napor, ki ne pomeni Zmage, ne zadostuje.
Ford črta Masne Produkcije Izdeluje Brodovje Orožja
M-4 TAXKI . . . PRATT & WHITKET MOTORJI ZA LETALA
JKEPS . . . M-10 TANČNI RTŠILCI . . . VODNE JEEP-E T'NI VERS AL CARRIERS . . " CONSOLIDATED LIBERATOR BOMBNIKI . . . MOTORJI ZA TRI KE IN JEEP-E . . . TRANSPORT GLIDE RJI . . . ARMADNI TRPKI . . . MERILA ZA POVZDIG . . . MOTORJI ZA TANKE . . . STOJALA ZA TOPOVE VLITE DELE IZ MAGNESU MA . . . GENERATORJI ZA LETALA OKLOPNE PLOŠČ E . . TI'RliO-SI'PERCHARGER-JE
Ta wraam nt- vsebuj«- druelh važnih Victory mndt-Jov. ki s»-ii4«!ujejo in ki Jih ni mogoče tntenovaUariid1 vojnih raimer.
POSLUŠAJTE - WATCH THE WORLD GO BY". KI GA VSAK VE^ER PROIZVAJA E.VRL GODWIN OB 8:06 P JU. E.W.T. NA BLUE NETWORK
* * Kupujte Bonde in Znamke Združenih Držav * *
O
D
M
M
N
popolna produkcija za zmago
—
DOPISNI KOTIČEK SLOVENSKE ŠOLE
no 25 učnih ur na teden in smo ini imeli okoli 42 tednov šole, je imel vsak otrok, ki ni nikoli zamudil in zaostal, okoli osemdeset učnih ur. To se še vedno •diši mnogo. Toda to je se vedno samo tri tedne rednega pouka in v treh tednih zmorete a?lo malo.
Videli ste program in uspeh. Na oder nismo mogli dati o-snovnih stvari, ki so se jih učili Vidite pa lahko, da so bili zelo pridni in jih lahko pohvalimo vsi skupaj.
Nismo jim mogli povedati vsega, kar bi jim bili radi. Pripovedovali smo jim o Jugoslaviji in njeni zgodovini, o prelepi Sloveniji, o Nikoli Tesli in Jtfestroviiču in Prešernu in Župančiču. Nismo vedeli, kje naj začnemo. Borili smo se s prostorom, kjer smo imeli šolo, borili smo se z razdaljami, ki ločijo naše domove. Borili smo s tvarico, ik naj jo podamo in z jezikom. Prosim vas, ne iščete, ne očitajte nam tistega, česar nismo mogli doseči temveč sprejmite dobro hotno, kar smo jim podali.
Starše pa prosim: pomagajte dvigniti iz otrok ^besede, ki jih resnično imajo v »sebi in jih ne znajo uporabljati. Govorite ž njimi slovensko, spomnite jih besed mimogrede in ne bo žal ne vam, ne njinu
Upam, da bomo jeseni lahko začeli z novo močjo. Za mnogo skušenj smo modrejši in to nam pripomore do novih uspehov. >
Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli na prireditev. Tako prekrasen dan je zunaj, dvorana je polna, nismo si upali misliti, da bo tako. Ne morem •zadosti povedati, kako smo veseli. NA svidenje za božični co in hvala lepa! .
VSI ne moremo iti na bojišče se vojsko-vati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti Bovražni-ka, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno.
j znamo pravilno, kako naj jih .učimo,?" Nikar ne podoenjuj-I te sami sebe. Kako da ne znajde ? Vsi ga znate, pa bodite* iz l i kateregakoli kotička naše prelepe Slovenije Kaj zato, če nekateri zavijate drugače nego ' nekateri. Saj tudi amerikan- i ska angleščina ni taka, kakor i oxfordska, pa sta obe enako veliko vredni.
V šolo ste poslali otroke s velikim navdušenjem. Nekate- . ri qtroci niso bili tako navdušeni kakor starši, so pa med njimi otroci, ki so navdušeni ; vsaj tako, kakor njihovi starši, ali pa Še bolj in tisti so nam v največje zadoščenje.
M«eni se zdi, da imam* šolo že zelo dolgo. Skoraj eno leto! Bila sem vajena redne šole in : dolgo nisem bila zadovoljna niti sama s seboj, mti % otroci. ; Potem s&m začela računati in prišla do zaključka, da vendar znamo še zadosti. Če računam i da ima normalna fela približ-
Seda] pa, ko je stara domovi-!: na, kakor še ni bila nikoli, je|
misel nanjo toliko bolj živa. I
-
Zal vam je postalo, da otroci,1 J rojeni Amerikanci, pozabljajo na vas in. svoj materinski jezik, Tako majhen je naš narod in jaz rada verjamem, da se otrokom čudno zdi, kako da je vam tako važen. Je važen, ' resnično je važen, saj tvorimo z drugimi slovenskimi narodi ogromno družino. Pravijo: "Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš."
j Vsak nov jezik, ki se ga člo-I vek nauči, je kakor ključ do [novih zakladnic, ki skrivajo v sebi nova bogastva za srce in du.3o Vaši otroci so prinesli tak ključ takorekoč s seboj na svet; samo rabiti ga ne znajo. In velika škoda bi bila, ako se ga ne bi naučili rabiti Na vas, starši, je, da jim pomagate. V prvi vrsti vas prosim, da jim nikoli n© rečete, kar moram 'slišati vedno znova: "Saj ne
GOVOR GE. FURLiANOVE
NA PRIREDITVI SLOV.
ŠOUB V NEDELJO , 23. MAJA.	i
Za zaključek prvega šolske- ; ga leta slovenske sole v Brook-1 lynu naj izpregovorim par be-'; i-sed. Avgusta bo leto dni, kar ; smo začeli. Vzpodbuda je pri- i i šla od Združenih slovenskih , (društev. Odkar sem v Ameri-, ki Občudujem naše ljjudi, kako so sami iz sebe, brez vsake po- ; moči od koderkoli, s skromnimi sredstvi iiz lastnih žepov zgradili društvene domove, da so zdržali in ohranili svojo materinščino proti silnemu valu tujega jezika .. ;
Srečni, da so v Ameriki, v tej prostrani svobodni deželi; ste v najlepših letih in v najtežjih Časih mislili na kraje, odkoder ste prišli Nekateri ste .. tu dfGset, dvajteet, trideset ifl
več let. pa prihajate zvesto sko- t ■ raj nedeljo za nedeljo skupaj in misel na staro, domovino vas druži	1
In topli glascrri jo pozdravljajo in iskreni pogledi božajo njo, mlado Zavrtšanko, toda srvdi zanosa ugasne svetloba in Mojca je spet doma na Doleh, a Miha in Nana in Hana ee poslavljajo.
"Cija ostane pri tebi, dokler se ne vrne Foltan," tolaži Miha. "Le 'brez oskrbi ibodi. Tudi mi pridemo ve čkrat pogledat.*'
Mojca ne more nič, niti besede ne more reči. Samo solze govore, ki kapljajo na bratrance v o roko, ki se je dekle oklepa kakor rešilnega debla. Kakor da je šele zdaj pray od vrha do tal smrt pregrnila hi«šo, se ji zdi, ko gelda za .Završkimi, ki odhajajo raa vas.
Žalost ljudi hitreje poveže in zbliža, kakor katerokoli dru-, go črrstrvo, zato eta se tudi Mojca in Cija ksnalu počutili kot dvojčici. Po cele ure se nista ganili itz hiše. Cija je komaj toliko prišla venkaj, da je opravila živaL Mojca je pa sploh najrajši tičala kar v ^obi. Niti na vrt je ni zamikalo.
Pogovori obeh deklet so se sukali največ okrog Foltana in govoric, ki so z njim zvezi krožile med ljudmi in našle naglo tudi pot v Gomilarjevo (bajto.
44Za Simna si nteem mogla nikoli misliti kaj tabela,'* je na večer nekaj dni po nedelji raklaO ija, ki ni imela pred Mojco nobene skrivnosti in ji j? Ta®ložila vse, kar je vedela 0 ko-varstvu in spletkarsbm pri KHeberju. Kiti Šimnove vsiljivosti ni zamolčala, nakar se je 3ele Oomilarjeva zdrznila češ:
"Tak je podedoval po očetu le slabšo polovico krvi. Potem re? ne zasluži, da bi še mu umikala."	: i .
Mojca se e k raj a ni mogla tako brez pridržka razodeti. V večernem somraku pa je Cijina topla preprostost tudi njej sprostila besedo.
"Zmeraj bolj se mi zdi, kakor da aas preganjajo strašni uroki," je počasi začela o bojazni, ki ji že marsikdaj vstajala v duši, a je ni bila razod« la niti pokojni materi.
Foltana se je dolgo natihoma bala, Čeprav mu ni tega nikoli pokazala. S svojo nenaravno vdanostjo jo je skoraj rdbijal; njegove uslužnosti je je bilo strah, najbolj pa jo je pretreslo, ko je spoznala, s kakšno čuječnostjo spreminja njena pota in kako živalsko pazi na vsakogar, kdor le bes>?do spregovori ž njo..
"Niti misliti si ne moreš, kako je ljubosumen.1 Nič ne reče; zgovornost sploh ni njegova napaka, oči pa se rrm tako strahovito sterane, da človeka mora spreleteti mraz." "Potlej je res zaljubljen vate!"
"Skoraj bi rekla," jo zardela Mojca, "čeprav z besedo ni še nikoli tega niti namignil."	• •
"Le kako se bosta pogledala z Miho?" -"Zakaj?" v prisiljenem nasmehu - Gomila rjeva sklone giwvo. "Saj sta prijatelja."	-"J
"Seveda, dokler sta. Pa vendar ne misliš, da bo Foltan d.^lgo ostal slep?"
"Kakšne neumnosti sva jeli klepetati!" se zasmeje Mojca. "Miha je vendaT moj bratranec in Foltan polbrat. Ali ni res nespametno, ko govoriva o tem? Kaj se meni Miha zame! Završanka bi bila rada marsikatera ki lahko kai nrinese v hišo."
"Kakor Mleta! — Pc je videti, da Završki niso preveč vneti za tako doto.**
"Kaj bo res z Meto?" ugiblje Mojca. "Kar misliti si ne morem, da bi prišla z Miho tako naglo vsaksebi."
."Ali ires ne?" se zavzame Cija. "Nasprotno si jaz ne morem misliti fanta, ki bi pogoltnil kaj takega."
"Ne vem — Ln če je vse skupaj samo besedičenje Ako je
Foltan iz ljpbosumnja--"
"Ali je na vsa dekleta ljubosumen?" ^Skoraj je res nekaj takega pri njem," začne Mojca resnobno pripovedovati o pol bratovih čudaštvih. Tisti, ki sodijo o njem, da je omejen, imajo manj pameti v glavi kakor on v petah. Samo nekaj je- zemlje, ki se ji je bil oče odrekel zavoljo svojega dekleta, ne more Foltan nikoli pozabiti.'Kolikokrat ga je Mojca zalotila, ko je mislil, da ga nihče ne vidi, kako se je hrepeneče oziral proti Za vrhu! Da ni mladi Za-vp§an, tega ne more preboleti. V tem oblutku prikrajšanosti je zase raztegnil Zarvrh, čez in čez, koder je po Koroškem še topla slovenska kri. Zavoljo tega tudi tako skrbi za dom na Holeh,, čeprav je samo ponižna bajta in zato občuti vse,t kar je slovenskega, kot del samega sebe."
"O takih rečeh nisem še nikoli razmejevala," prizna Cija, Mojca pa kakor v opravičilo:
"Saj jaz tudi ne bi. Po materi imam, kar vem Kot mlado dekle eo dve leti preživeli pri stricu, ki je tedaj žnpni-koval nekjt- na Ziljansfcem in je bil vnet Slovenec. Z njo sva
se včasih kaj pomenkovali, pa sem potlej razmišljala--"
■"Tak hočeta res k nunam, ko vaju ni nikamor več na spregled?" se s poti oglasi Obinka. "<5iowku je kar pusto priti blizu, ko je zmeraj vse tako tiho okrog hkše."	i
"Bog daj, soseda!" jo povabi Mojca noter. "Ali imate, kaj novic?"	j
"Zmeraj je polno novega," stopi ženska v sobo, "pa kaj,' 1- o človek nikoli ne ve, kaj je resnica. Aii ni Foltana še nič» domov?"
Obe dekleti odkimata.
"Saj je imel prav, ko je malo pretipal tistega ometača s sod ni je imajo vsaj dekleta malo več miru. Meta, prismoda pa menda kar naprej in naprej joka, "ii iti Obinka jemat iz zakladnice svoje zgovornosti.
"Joka!" se zanrzame Cija "Ali ji je tako hudo za Kurta "Mislim, da so to solze iz drugega -studenca," se škodoželjno utrne v Obinkinilh očeh. "Obsedela bo, če kaj vem. Miha nič, Kornbrenner nič."	*
"Kako to?" se zavzameta dekleta.
"Ali res ae nič ne vesta, da se je v nemški bratovščini vne o? To šumi kakor V panjn," sede Obinka k njima. — Zdravnik celo pojde odtod. I Je rekel, da ne bo KSeberju s« podnožnik."
(Nadaljevanje prihodnji*.
■Mjg KAMOOŠf* m Bm la^ '	___________ M[ ^	THLl^DAY, MA1 27, ltMŽ	ywtmi1*wm MW_