ila 1«
PRIMORSKI DNEVNIK
•srn
Cena 60 lir
Leto XXV. St. 77 (7271)
TRST, četrtek, 3. aprila 1969
POVOD: MANIFESTACIJE PO HOKEJSKI TEKMI
Nov grob pritisk Sovjetske zveze na češkoslovaško partijsko vodstvo
Zahteva po ostavki Dubčka in Smrkovskega - Poročilo CK KPČ: «Položaj je nevaren in na robu katastrofe» - Uvedli so ostro cenzuro in okrepili policijo - Kritike na račun Smrkovskega in drugih članov CK
Romunifai zanika manevre čet varšavskega pakta
IZJAVE MITJE RIBIČIČA
: vetef
letrot ober * i izja* in 1 tudi P n je pote? je Bff i Flai sprti 10 »
ni jj PRAGA, 2. — Položaj v ČSSR je postal dramatičen, saj iz nekate-1 l’ST. ,uradnih in neuradnih poročil izhaja, da je češkoslovaški obrambni itet J"'™'*' ^žur na osnovi razgovora s sovjetskim obrambnim ministrom anj ma|,šelom Grečkom zahteval odstavitev tajnika partije Dubčka in predsednika vlade Černika. O resnosti položaja govori tudi uradno poro-se k*'lo o seji predsedstva centralnega komiteja KPČ, kjer je rečeno: «Po-‘ z ";ožai ie zelo nevaren in na robu katastrofe.
I V » .	----.—:---.
3000 L 0o odločilnega razgovora je pri-Ijino * 0 danes na gradu Hradčani, ko je ne predsednik republike Svoboda spre-el sovjetskega obrambnega mini-jLtra ®reoRa 'n pomočnika sovjetske-zunanjega ministra Semjonova.
Je poročilu je rečeno, da sta razgo-
rnladi,.?rom prisostvovala tudi tajnik par-nna, lije Dubček in predsednik vlade
:mag*€ernik. Prisotna pa sta bila sovjet-rogle ki veleposlanik v Pragi Cervonen-|o veko tn general Majorov, ki poveljuje sta o ?s.rednji skupini čet», kot sovjetski sabelfln nazivajo sovjetske okupacijske n s S ete J!a Češkoslovaškem. V uradnem 400 i 'oročilu je rečeno, da so obravnava*1 «zadnje dogodke in posledice *’	■ sovjetsko-češkoslovaške odnose».
in češkoslovaškega
^ onov sestala s Svobodo, Dubčkom ' »t Černikom in da je pri razgovo-
„('ali “zadnje dogodke in posledice 'ič te* sovjets^°'Oeškoslovaške odnose». ita d> Zelo značilno je poročilo sovjet-fle agencije Tass, ki je danes zve-ler pojasnila, da sta prispela v ■ rago sovjetski maršal Grečko in tamestnik zunanjega ministra Vla-1’59’ j'm*r Semjonov, na osnovi «navo-ril sovjetske vlade* in da je z nji-, ,,«,la tudi pomočnik ministra za ci-„ Q)!' ‘dno letalstvo Boris Bugajev. Tass g,l2’fadaijuje, da sta se Grečko in Sem-
t)
44 r dih sodeloval sovjetski veleposlanik červonenko. V istem poročilu ) l3"fle rečeno, da se je Grečko sestal ) 64'^ češkoslovaškim obrambnim mini-, itrom Džurom in da je nadzoroval sovjetske enote v ČSSR.
1) 1,4* To lakonično sovjetsko poročilo l”3 lnta globlji pomen, saj izključuje j — Možnost, da bi prišlo do razgovo-j"v na osnovi dvostranskih odno-50v med dvema suverenima drža-vama in torej na zelo grob način D°trjujc, da gre za sovjetsko inter-vencijo v ČSSR. Poročilo v bistvu, P°trjuje govorice o zahtevah glede sPretnembe vodstva v ČSSR. V tej | zvezi se je morda ponovilo stanje *lz lanskega avgusta in je predsed-ctur* nik Svoboda ponovno zavrnil se-nini' stavo vlade brez Dubčka in Čer-terib :mka.
rjero _
poli-; la,ko češkoslovaška vlada kot če-nislu 1 ^oslovaška partija sta pristali na lien-j'urajne posledice sovjetskih zahtev.
J aries se je sestala češkoslovaška npr. D ezna vlada, ki je sklenila uvesti in Ji eventivno cenzuro za sredstva p°- ,.aozičnega obveščanja, «ki ne nu-po- J,° jamstev, da bodo delovala v tu-1 - raniih in zunanjih interesih dr-repi noVes>' ^*ada je izrekla tudi urad-ij s	°Pravičilo zaradi dogodkov 28.
ede- njflca ln Je sklenila, da bo okre-o v La Policijske enote ter da se bo j delk‘em poslužila tudi vojaških od-otni	°v'
'sel'j češkoslovaška agencija CTK je oPr: rrj i1es sPoročila, da se je že dru-“ na izrednem zasedanju sestalo jf iPl®dsedstvo CK KPČ. ki je spre-•	i-,,. •nove ukrepe, «da se zaščiti
toZ toi m. reds> ‘n ukrepe glede tiska tn tV nav»r^ei Na zaseaanju so obrav-
‘te- ve D'limf,dne, sk!epc glede ^fP*’ niki liži'
Inih
stične partije ljudstva.
Predsedstvo KPČ je mnenja, da do teh dogodkov ni prišlo slučajno — tudi v tej zvezi je v uradni izjavi CK KPČ uporabljen skoro identičen jezik, kot je bil v obtožbi «Pravde» — in da gre za umetno ustvarjena ozračja, ki so ga povzročila sredstva množičnega obveščanja ter intenzivna buržoazna kampanja iz tujine. Bistveno je “normalizirati odnose* s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami.
V poročilu je rečeno, da predstavlja najresnejšo napako zadnjih mesecev, da niso pozvali na odgovornost komuniste, katerih delovanje je v nasprotju s stališči partije. V tej zvezi je izrecno navedeno, da je treba kritizirati nekatere člane CK in med njimi še zlasti Smrkovskega.
Dramatičen je naslednji odstavek: «Položaj je zelo nevaren >n na robu katastrofe.*
Plenum je sklenil uvesti vrsto represivnih ukrepov glede listov, ki so ukrivi* za dogodke, kot to izhaja iz sovjetskih obtožb. Začasno bodo prekinili izdajanje tednika »Politika« zaradi »grobih političnih napako, časopisi: «Listy» (organ združenja pisateljev), »Reporter« (organ združenja novinarjev), in .nZitlrek« (organ liboraL,- -tetram ke) pa bodo lahko izhajali samo na osnovi predhodne cenzure. Predsedstvo CK KPČ je tudi kritiziralo glasilo KPČ «Rude pravo«, češ da ni poročalo v skladu s svojim statusom «glasila partije«.
Iz poročila o seji predsedstva CK KPČ izhaja, da je prišlo do popolne prevlade skrajno prosovjet-skih stališč in istočasno tudi do kapitulacije naprednejše struje odnosno Dubčkove centristične struje. V tej zvezi se v Pragi govori, da je maršal Grečko zahteval, da odstopi celotna češkoslovaška vlada in da se zamenja Dubček. V bistvu ni velike razlike, kakšni bodo izidi teh tajnih razgovorov, saj se je vrhovno vodstvo ČSSR že povsem podredilo ukazom iz SZ in lahko pričakujemo samo še nadaljnji pritisk vijaka. V ta okvir spadajo tudi vesti o sestanku, ki ga je sklical predsednik vlade čemik in na katerem so bili prisotni predsedniki obeh federativnih vlad in kjer so sklenili okrepiti policijske sile.
Glasilo sovjetske armade «Rdeča zvezda« poroča od svojega posebnega dopisnika, da je maršal Grečko obiskal «osrednjo skupino čet«,
Proita!'CHc’ da bi se prenehalo s
Protisovjetskimi izpadi.
serinn?SCdn'k vlade Černik in pred-čal i K dfake. vlade Razi sta poro-><mt vzrtrtp ukFePlh «za okrepitev in za bo n„iV.aNe javnega reda za obram-i„]t ska * j.e socialistične države, timi) stvii iadla in televizije«. Predseduje Po Pii?) °d°brilo tudi nekatere sklc-1 «« brž n de Pitijskega tiska, kar naj-lS « ne vpo!*160*’ da l)ocl° uvedli poseb-11110 češkn i cenzuro tudi glede glasila teK- Slovaške partije-
Jt sedniV* ZVezi je član vlade in Pred'
inform zvezncga urada za tisk in n not; ^aciJe Jaroslav Havleka da-žeh po televiziji izjavil, da je de-*et> ie ,-mP,onovno v resni krizi in da ilog ka7af6 j vlada «zadnjo možnost po-.-Ž8' nikn,1 dodro voljo do naših zavezah1 da ^odal j*2- da se zavedajo, jih n Za oopopolornc ukrepe, ki dal 110 1)odo vs' razumeli. Napove-n j -1 Je tudi, da bo vlada v prihod-larn neh uvedla izredno nepopu-nier gosPodarske ukrepe, pri če-Cpn se meni, da gre za zvišanje , ‘ Potrošnih dobrin. Povedal je, na S° razmestili policijske agente 0l-l razna mesta in da se bodo v cru potrebe poslužili armade.
včera^Sedstvo CK KPČ se je že zasoa aestalo na prvem izrednem no ^anja’ ko so izdali prvo urad-iste PtJa-?10, ki v bistvu ponavlja je 7P dlJve m iste obtožbe, ki jih io	dni prej objavilo glasi-
mo sovjetske partije “Pravda*, sa-ditvp .. g.re tokrat za obtožbe in tr-Pradni coškoslovaške strani. V tej ha Pnp lz.?vi rečeno, da je tre-češkovi glci)° obsoditi grobo kršitev reda tPpVaSklh zakon°v in javnega stva n da Sre za primere vandal-in xa sovjetskim ustanovam
akC
bdi
ki«
Kai
dni ilj« e g8 ž« žn>
pri-
lil
ob'
:ob
■n<i
eh'
gnesti.
žalitve na račun sovjetskih
sK*
|K
siovaškp "oovnim interesom češko-JU s CiiJjrzavo- kar je v nasprot-češkoslovaške komuni-
kot sedaj uradno nazivajo sovjetske oddelke v ČSSR. V poročilu je rečeno, da se je sestal s češkoslovaškim obrambnim ministrom Džurom in da sta obravnavala vprašanja, ki zanimajo obe strani. Maršal Grečko je obiskal kasarne, v katerih prebivajo sovjetski vojak; se je zanimal za njih vojaško vež banje ter grozeče izrazil »prepričanje, da bo osrednja skupina čet izpolnila dolžnosti do domovine«.
Včeraj smo poročali o vesti sovjetske agencije Tass, da so se zaključili manevri čet varšavskega
pakta v Bolgariji, da so sovjetske čete prišle v Bolgarijo preko romunskega ozemlja in da bo zelo v kratkem prišlo do manevrov čet varšavskega pakta na romunskem ozemlju. V istem uradnem poročilu sovjetske agencije je bilo tudi rečeno, da so na manevrih v Bolgariji sodelovale sovjetske, bolgarske in romunske čete.
Danes pa so bistveni del te vesti uradni romunski viri zanikali. Glasnik romunske vlade je namreč pojasnil, da so manevri čet varšavskega pakta na romunskem ozemlju možni samo, če jih odobri ro-
munska nacionalna skupščina, kot to določa nova ustava, ki je bila sprejeta lani. Skupščine pa do sedaj niso sklicali in to pomeni, da manevri sovjetskih čet na romunskem ozeml.iu niso predvideni.
S sovjetske strani je prišio do tako.išnie reakcije, saj je sovjetski veleposlanik v Budimpešti Basov zahteval razgovor s Ceausescom. Uradno niso sporočili, o čem sta se razgovarjala, vendar pa se je neuradno izvedelo, da je šlo za razgovore v zvezi z govoricami »o pomembnih manevrih varšavskega pakta na romunskem ozemlju.
Sporazum o sestavi in nalogah novega zveznega izvršnega sveta
V novem svetu mora biti čim več znanstvenih delavcev, da se posveti večja pozornost tudi negospodarskim področjem ■ Napovedana splošna revizija zakonodaje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Mandator za sestavo zveznega izvršnega sveta bo v bodoče svobodneje odločal o dokončni sestavi zvezne vlade. Na podlagi tega stališča, ki je dobil podporo na nedavnem sestanku izvršnega biroja predsedstva ZKJ, vse republike, ki mandatorju pred-lagajo kandidate za novi zvezni izvršni svet, ne vztrajajo na določenih osebah za vsako ceno.
To je izjavil na današnji skupni seji predsedstva izvršnega odbora zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije kandidat za bodočega predsednika
zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Po njegovih besedah je bilo doseženo soglasje, da ima bodoči zvezni izvršni svet 22 članov in tri podpredsednike. V zveznem izvršnem svetu bi vsaka republika imela po tri, pokrajini pa po enega zastopnika, in ker sta državna tajnika za obrambo in zunanje zadeve po položaju člana zveznega izvršnega sveta, bi bodoča zvezna vlada I imela 22 članov.
lllllllllllllllllllllllllllllIIIIIllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIllllllllllllinillllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllUllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIII(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIII)lll
OB VZDRŽANJU ZDA IN VELIKE BRITANIJE
Varnostni svet je obsodil Izrael zaradi napada na jordanske vasi
Danes začetek štiristranskih posvetovanj - Aba Eban je ponovil stališče nepopustljivosti - Egiptovska vlada ne postavlja umika čet kot prvi pogoj za rešitev
NEW YORK, 2. — Varnostni svet združenih narodov je sinoči zaključil razpravo o jordanskem protestu proti Izraelu. Odobril je z enajstimi glasovi in štirimi vzdržanimi resolucijo, ki izjavlja, da varnostni svet z veliko zaskrbljenostjo meni, da so bili nedavni izraelski napadi na jordanske vasi in druga obljudena področja premišljeni.
Resolucija dodaja, da je varnost-.
ni svet zaskrbljen zaradi poslabšanja stanja, ki ogroža mir in varnost na Srednjem vzhodu, ter obžaluje smrt civilistov in materialne škodo. Resolucija izjavlja, da svet obsoja nedavne premišljene letalske. napade Izraeia. na jordanske vasi in druga obljudena področja z očitno kršitvijo listine Združenih narodov, in ponovno opozarja, da, če bi se taki napadi ponovila, bi se moral varnostni jvet sestati, da prouči nadaljnje učinkovitejše korake, kakor jih predvideva listina OZN, da prepreči ponovitev takih napadov.«
Pri glasovanju so se vzdržali pred. stavniki ZDA, Velike Britanije, Pa ragvaja in Kolumbije; proti resoluciji ni glasoval nihče. Za resolucijo pa so glasovale: Alžirija, Finska, Francija, Pormoza, Nepal, Pakistan, Senegal, Španija, Madžarska, Sovjetska zveza in Zambija.
S tem je nastal razkol med štirimi velikimi, ki bi morali jutri po poldne začeti posvetovanja o krizi na Srednjem vzhodu. Po dosedanj-h poročilih bo prvi sestanek na se dežu francoskega poslanika, in to na podlagi zahteve ZDA, zato da storijo vse mogoče, da ne bi razgovorom dali «ozračja konference«
Kakor poročajo iz Washingtona je pomočnik ameriškega državnega tajnika za zadeve Srednjega vzhoda Sisco sprejel v državnem departmaju Naserjevega svetovalca Fav zija in sovjetskega poslanika Do-brinina. Favzi je prišel v Washing ton na pogreb Eisenhowerja, čeprav so bili diplomatski odnosi med ZAR In ZDA prekinjeni poleti 1967.
V zahodnih krogih menijo, da razkol med štirimi velikimi v varnostnem svetu v zvezi z resolucijo ne bo škodoval začetku razgovorov, da pa bo «vrgel senco« nanje.
Izraelski predstavnik v OZN 'je izjavil, da je resolucija varnostnega sveta enostranska in da nasprotuje dejstvom. Opazovalci u-gotavljajo, da bo ameriško in angleško vzdržanje onemogočilo, da bi resolucija imela večjo učinkovitost kakor vse dosedanje. Od leta 1947 sta glavna skupščina in varnostni svet sprejela skupno 626 resolucij o Izraelu in Srednjem vzhodu.
Danes je prišel v Izrael (J Tan-tov predstavnik Gunnar Jarrinf. Na vprašanje, ali je optimist, je odgovoril, da je vedno upanje v uspeh, dokler traja njegovo posredovanje. O napovedanih štiri-stranskih razgovorih pa je izjavil da se ga to ne tiče iri da je njegova naloga samo izvrševati navodila U Tanta. Takoj je odšel v Jeruzalem, kjer se je sestal z Ebanom in se nato vrnil na Ciper.
Uradno sporočilo o njunem razgovoru pravi, da je Eban v odgovoru na enajst Jarringovih vprašanj znova poudaril izraelsko stališče. Zatrjuje se, da so bila vprašanja enaka, kakršna je Jarring predložil arabskim voditeljem, da bi našel podlago za sporazum.
Eban je izjavil Jarringu da I-zrael misli umakniti svoje čete z zasedenega ozemlja šele potem, ko bodo arabske države sprejele nove meje in bodo podpisale mirov-
......................iiiniiiiniiimimiimmiiiiiimiiimmiinmniiiimimmiiiiimmiiiimmminMimimimiimminmmmmiimiimiiiimiiMii
V KRATKEM SEJA VLADE 0 REFORMI UNIVERZ
Po posredovanju ministra za industrijo prekinjena zapora bencinskih črpalk
Nadaljuje se zasedanje CK KPI - Obračun ENI - Stavka uslužbencev občinskih mlekarn
RIM, 2. — Po današnjem sestan-1 govoru, ki ga je imel z ameriškim
ku na ministrstvu za industrijo sta obe sindikalni organizaciji prodajalcev bencina sklenili, da se preneha z zaporo in da bodo jutri ponovno odprte vse bencinske črpalke.
Ministrstvo je kasneje objavilo sporočilo, v katerem ponavlja predloge ministra Tanassija za rešitev spora: Zvišanje za eno lire marže v korist prodajalcev na liter bencina (ali zvišanje marže za 16 odstotkov), navodilo prefektom o novem načinu izdajanja licenc (kar pomeni dejansko zaporo licenc v korist sedanjih lastnikov), bolj racionalna določitev urnikov in s tem znižanje stroškov za prodajalce, uveljavitev kreditnih in podalnih olajšav, ki že veljajo za trgovino.
Minister Je poleg tega zagotovil, da bodo izdelali zakonski predlog, Id naj uredi celotno vprašanje. I-stočasno je minister tudi obljubil, da bo medministrski odbor za cene (CIP) preučil stroške glede petroleja in to še zlasti glede distribucije, ki zanima kategorijo
Predsednik vlade Rumor se je danes vrnil v Rim z letalom iz Ne\v Yarica. Na letališču Fiumicino so »a pozdravili številni ministri ter druge osebnosti. Predvideno Je, da se bo Rumor sestal najprej s predsednikom republike Saragatom, kas. neje pa z zunanjim ministrom Nen. nijem, katerima bo poročal o raz-
predsednikom Nionom. že jutri pa bo verjetno prišlo do seje vlade, ki bo posvečena zakonskemu predlogu o reformi univerz. Vendar gre za sedaj samo za nepotrjene govorice, ker je v zadnjih dneh prišlo do novih sporov o nekaterih bistvenih vprašanjih med predstavniki vladne večine.
Nadaljevalo se je zasedanje CK KPI, ki je posvečeno reformi univerz in povezavi med delavskim in študentskim gibanjem. Giancario Pajetta je v tej zvezi izjavil, da komunisti priznavajo avtonomijo študentskega gibanja, ki je politično gibanje in ki je tudi v okviru lastnih notranjih nasprotij izraz socialnih borb, ki obsegajo celotno družbo. Treba je upoštevati vse to, kar je pozitivnega «v globalnem oporekanju« in kar je v zahtevah po odločni preokrenitvi. Danes so še govorili Marisa Rodano, Lombardo Radiče in Maurizio Ferrara.
Objavljen Je bil šestnajsti obračun ENI iz katerega izhaja, da js ta pomembna državna družba v preteklem letu vnovčila za 1.243 milijard lir, od česar odpade 81 odstotkov na nafto in naftine proizvode ter na zemeljski plin. Investicije so znašale 257 milijard lir,
stavka uslužbencev občinskih miškam, ki bo trajala 72 ur zaradi spora okrog obnovitve delovne pogodbe.
Francoski parlament ostro reagiral na zakon o referendumu
PARIZ, 2. — Na današnji seji francoske vlade so sprejeli načrt zakona o referendumu in so ga nato poslali ustavnemu svetu. De Gaulle je svoj sklep o referendumu sporočil pismeno parlamentu, ki je danes začel spomladansko zasedanje.
V poslanski zbornici je predsednik skupine zveze levice Gaston Defferrc ostro obsodil način, kako se to sporoča parlamentu, in poudaril, da bi moral parlament o tem razpravljati.
Še ostrejša je bila reakcija senatu, kjer je predsednik Poher poudaril, da ni pravično, da morajo volivci dati en sam odgovor na številna vprašanja. Omenil je, da je državni svet izrekel nasprotovanje temu načrtu zakona, ter je pozval predsednika vlade, naj zadr-
___	ži načrt o referendumu, ki ga je
družba pa je v celoti zaposlovala prjpravil de Gaulle, da se o njem 59.960 oseb.	. lahko pozneje razpravlja na trdnej-
Danes se Je pričela vsedržavna j j, jn jasnejši podlagi.
no pogodbo, ki naj dokončno določi te meje. V poučenih krogih pravijo, da sta Jarring in Eban govorila tudi o beguncih. Zatrjuje, se da je Eban predlagal, naj se to vprašanje reši še pred začetkom mirovnih pogajanj.
Končno zatrjujejo v izraelskih krogih, da je Eban izrekel pripravljenost sestati se z zunanjimi ministri arabskih držav, da bi razjasnili stališča, ki bi lahko pripeljala do neposrednih pogajanj.
7 Eban je .izjavil Jarringu, da so po njegovem mnenju razgovori štirih velesil, ki se bodo začeli jutri v New Yorku, odvrnili pozornost od Jarringovega poslanstva, v katerem vidi Izrael pravi mednarodni okvir, v katerem bi lahko na-šii rešitev.
V intervjuju po izraelski televiziji je Eban izjavil, da ni optimist, kar se tiče razvoja v prihodnjih mesecih. Pripomnil je: «ZDA so sporazumno z Izraelom mnenja, da mora vsaka mirovna pogodba vsebovati za države podpisnice obvezo, da preprečijo dejavnost komandosov, ki bi prihajali z ozemlja držav podpisnic.«
Eban je izjavil, da je naklonjen Allonovemu načrtu, ki ne predvideva priključitve ozemelj s številnim arabskim prebivalstvom, temveč »teži samo za tem, da jamči večjo varnost Izraelu«. »Nasprotno, je dodal Eban, predvideva Dajanov načrt gospodarsko integracijo, ki gre zelo daleč in ki bi lahko spremenila celotno strukturo naše družbe.« Glede štiristranskih razgovorov je izjavil, da so ZDA mnenja da bodo koristili Jar-ringovemu poslanstvu, on pa je mnenja, da bo že samo dejstvo o njih napovedi škodovalo Jarringo-vemu poslanstvu.
Uradni predstavnik egiptovske vlade Mohamed Zajat je izjavil, da je Egipt pripravljen sprejeti celoten sporazum o Srednjem vzhodu, toda je tudi pripravljen vojskovati se proti Izraelu, če ne bodo štiri velesile prisilile te države, da umakne svoje sile z' zasedenega ozemlja.
Dodal je: »Trudimo se. da bi živeli v mednarodnem zakonu in dosegli rešitev, ki ne bi ogrožala naših življenj in izraelskih življenj ali povzročila svetovne vojne. Toda če bi morali storiti in če nam ne bodo pustili odprtih nobenih vrat, se bomo vojskovali, in tedaj bo šlo za medsebojni pokol, ket bodo Izraelci udarili po naših civilistih in mi bomo udarili po njihovih.))
Na pripombo, da so na nedavnem kongresu arabske socialistične zveze sprejeli resolucijo, ki zahteva popoln umik izraelskih čel z zasedenega ozemlja še pred kakršno koli rešitvijo, je Zajat poudaril, da Egipt ne vztraja pri popolnem umiku kot prvem koraku. Poudaril je:	«še vedno hočemo,
naj bi se dosegla rešitev, ki bi temeljila na skupini predlogov,« in je dodal, da resolucija iz leta 1967, ki zahteva umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja, ni taka, kakršne bi si Egipt želel, vendar pa je pripravljen sprejeti jo. Toda še vedno čaka, da se resolucija začne izvajati.
Zajat je obravnaval naslednje točke:
1.	Ameriška spomenica: Poudaril je, da ta dokument ni bil predložen ZAR, temveč štirim velesilam, in da spomenica ni edini tekst, ki je bil predložen štirim velesilam, temveč obstajajo še sovjetski načrt in francoske zamisli. Pripomnil je, da bi morali predstavniki štirih velesil po mnenju ZAR razpravljati o izvajanju resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967.
2.	Umik z zasedenega ozemlja: Zajat je poudaril, da ZAR ne postavlja kot prvi pogoj umik izraelskih čet in da sprejema resolucijo z dne 22. novembra v njeni celoti.
3.	Izraelsko utrjevanje na Sinajskem polotoku: Zajat je izjavil, da sporazum o ustavitvi bojev prepo veduje graditev vojaških naprav na
Dejstvo, da Izrael gradi na Sinaj skem polotoku pravo Maginotovo črto, lahko velja za napadalno dejanje in kršitev določb o ustavitvi sovražnosti. Dodal je še svoje osebno mnenje: «Začeti streljati, da se prepreči graditev teh utrdb, je dejanje zakonite obrambe.*
4.	Izvajanje resolucije varnostnega sveta, ki je bila sprejeta sinoči: Zajat je izrekel zadovoljstvo, ker je večina članov varnostnega sveta obsodila Izrael. Obžaloval je vzdržanje ZDA in Velike Britanije in je izjavil, da je skeptičen glede učinkov te obsodbe, ki so predvsem moralni kakor prejšnji.
5.	Blokirane ladje v Sueškem prekopu: Zajat je mnenja, da sedanja napetost in nedavni spopadi ob prekopu ne morejo olajšati ukrepov, da bi te ladje zapustile prekop. Poudaril je, da je bilo več mornarjev neke panamske ladje, ki je zasidrana ob Suezu, ubitih med nedavnim spopadom ob prekopu. Končno je izjavil, da ni novih dejstev, ki bi lahko pripeljala do obnovitve diplomatskih odnosov med ZAR in ZDA.
Včeraj se je v Kairu sestal egiptovski svet za obrambo pod Naser-,evim predsedstvom. Minister za obrambo Favzi je poročal o “strategiji spopada* med egiptovskimi in izraelskimi oboroženimi silami.
Izraelski minister za obrambo Moše Dajan je prišel danes v Nablus, kjer je 300 arabskih žensk zasedlo občinsko poslopje iz protesta proti mučenju aretiranih Arabcev. Dajan je izjavil, da bodo Izraelci nepopustljivi ter je pozval arabske pred stavnike, naj prepustijo vojaško borbo armadam arabskih držav in “terorističnim* organizacijam.
Glede na bodoče naloge Di zvezni izvršni svet imel pet delovnih sektorjev: gospodarskega (vštevši proračun, družbene službe in gospodarske odnose z inozemstvom), sektor za izdelavo srednjeročnega načrta gospodarskega razvoja, sektor notranje politike, sektor narodne obrambe in mednacionalnih odnosov ter sektor zunanje politike in meddržavnih odnosov. Predvideva se nadalje, da bodo posamezni člani zveznega izvršnega sveta uradni “parlamentarni zastopniki vlade v skupščini« in da posamezna tajništva zveznega izvršnega sveta uvedejo funkcijo “parlamentarnega podtajnika«. Ti parlamentarni zastopniki ne bi samo odgovarjali na vprašanja poslancev, temveč bi delali na tem, da pride vse, kar se poraja v skupščini, čim popolnejše do izraza v politiki zvezne vlade.
Ribičič je nadalje obvestil predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference Socialistične zveze, da je vztrajal predvsem na tem, da bo v novem zveznem izvršnem svetu in vodstvu zvezne skupščine čim več znanstvenih delavcev, ki poleg gospodarstva poznajo tudi probleme politike, kulture, znanosti in drugih področij, in več žensk kot doslej. Gre za to, da se v bodoče posveča večja pozornost tudi drugim področjem družbene politike. Delovanje dosedanjega izvršnega sveta je bilo namreč predvsem usmerjeno na gospodarska vprašanja
Kar se tiče položaja treh podpredsednikov zvezne vlade, je bilo dogovorjeno, da se posvetijo vprašanjem tekoče gospodarske politike, gospodarskim odnosom z inozemstvom in zunanjepolitičnim vprašanjem. Po tem dogovoru bi podpredsednik Hrvat vodil gospodarski resor, podpredsednik Makedonec resor zunanje trgovine in gospodar-\ skih odnosov z inozemstvom, podpredsednik Črnogorec pa resor zunanje politike. V razgovoru o bodočem sestavu zveznega izvršnega sveta so se po besedah Ribičiča predvsem upoštevale bodoče naloge zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta. Prva naloga je izdelava srednjeročnega načrta o nadaljnjem razvoju Jugoslavije, druga je splošna revizija zvezne zakonodaje, ki se mora uskladiti z obstoječimi družbenimi odnosi, in tretja je nadaljnja reforma in modernizacija zvezne uprave, ki sedaj zaostaja za družbenim razvojem.
V	poročilu o bodočem delu zvezne skupščine je dosedanji podpredsednik Blažo Djurieič obvestil predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference Socialistične zveze, da se je v skupščini že formiralo 15 komisij, ki bodo po volitvah spopolnjene z novimi poslanci, ki se bodo posvetile delu revizije zakonodaje. Pripravlja se tudi nov poslovnik o delu zvezne skupščine predvsem o načinu dela in o organizaciji novega družbenopolitičnega sveta in sveta narodov ter njihovih odborov. Zvezna skupščina bo imela v bodoče 6 podpredsednikov Za predsednike vseh petih svetov pa bodo izvoljeni novi ljudje.
V	razpravi ki je sledila, so člani predsedstva izvršnega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije dali vso podporo naporom mandatarja Mitje Ribičiča, da v dogovoru z republikami družbeno-nolitičnimi organizacijami in organi zveze sestavi čim homogenejšo vlado
B. B.
Wilson o obisku v Nigeriji
LONDON, 2. — Predsednik britanske vlade Wilson se je danes vrnil iz Adis Abebe v London. V spodnji zbornici je poročal o svojih razgovorih. Izjavil je, da je bil namen njegovega potovanja razpravljati , z nigerijsko vlado o tamkajšnjih problemih. Dodal je, da je predsednik nigerijske vlade general Govon zagotovil, da po končanem spopadu z Biafro ne bodo s prebivalstvom Ibo ravnali kakor s premaganimi, temveč bodo ti imeli iste pravice kakor drugi nigerijski državljani.
Izjavil je zatem, da ni skušal posredovati, ker gre za notranji spor med Nigerijci, in zato je primerna za posredovanje organizacija afriške enotnosti. General Govon je zagotovil, da je pripravljen začeti razgovore brez pogojev. Edino načelo je sprejem ozemeljske celovitosti Nigerije. Zvezna vlada ne postavlja drugih pogojev.
Izjavil je dalje, da je nigerijska vlada zagotovila, da namerava omogočiti pomoč prebivalstvu na področjih, kjer divja vojna. Zvezni vladi ie Wilson sporočil britansko zaskrbljenost zaradi posledic bombardiranja za civilno prebivalstvo. Nigerijska vlada je sporočila, da je dala pilotom stroga navodila, naj bombardirajo samo vojaš-ke objekte, in da bodo krivci za bombardiranje civilnega prebivalstva kaznovani.
Zatem je Wilson izjavil, da je predlagal vsaj deset krajev, kjer naj bi se sestal s polkovnikom Ojukvujem, toda ta se ni hotel sestati z njim. Pripomnil je. da je jasno povedal, da ne misli iti v Biafro.
Glede dobavljanja orožja Biafrl je Wilson izjavil, da «vsi vedo od kod prihaja orožje. Povrnili se bomo na te stvari, toda ne v varnostnem svetu, ker bi lahko naleteli tudi na veto, ie bi zahtevali embargo.«
Wilson je omenil tudi možnost novega poskusa sestanka s polkovnikom Ovukvujem v Monroviji, kjer se bo čez petnajst dni sestala posvetovalna komisija organizacije afriške enotnosti.
Predsednik Nigra Dior! Kamani, ki je na uradnem obisku v Veliki Britaniji, je danes izjavil, da so Evropejci odgovorni za nadaljevanje vojne v Nigeriji. Pripomnil je. da je Niger hudo trpel zaradi vojno spričo svojih tesnih gospodarskih vezi z Nigerijo. »Afričane, ki so zapleteni v vojno, je dejal, je treba kritizirati, toda Evropejci so tisti, ki jim prodajajo orožje in potiskajo obe strani, da nadaljujeta vojno. Preden se povrne mir, je potrebno, da obe strani ponudita ukinitev bojev in bombardiranja. Pripomnil je, da je bil obveščen, da so voditelji nigerijske zvezne vlade pripravljeni sestati se kjer koli z voditelji Biafre.
De Gaulle
o sestanku z Nixonom
PARIZ, 2. — Na današnji seji ministrskega sveta je de Gaulle omenil svoje razgovore z Nixonom v Washingtonom, kjer se je udeležil Eisenhovverjevega pogreba. Po seji je predstavnik vlade izjavil, da je bil razgovor nadaljevanje sestankov med Nixonovim bivanjem v Franciji. Govorila sta o Srednjem vzhodu, Vietnamu in o Evropi v širšem smislu.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiimiiiiiiimiiiiiiiMimiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiimmiiiimmtiiiiiMiiiM
DRUGI DAN KONGRESA BREZ PRESENEČENJ
Na kongresu kitajske partije potrjeno predsedstvo Maocetunga
Izvolili so 176-člansko vodstvo z močnim zastopstvom maršalov in atomskih strokovnjakov - Oprezno pisanje sovjetskega tiska
PEKING, 2. — Radio je danes objavil vest, da so na kongresu kitajske komunistične partije ponovno izvolili za predsednika Maoee-tunga in da so potrdili Lin Piaoja za njegovega naslednika. Objavili so imena 176 oseb, ki bodo sestavljale novo predsedstvo kitajske partije, pri čemer gre za nepomembne spremembe glede najplivnejiih osebnosti in za vključitev nekaterih vidnejših predstavnikov armade.
Po ocenah opazovalcev gre za----------------------
nadaljevanje in za utrditev rezulta-
pri
tov «kulturne revolucije«, pri čeber je značilno, da je med 21 vrhovnih osebnosti tokrat prvič vključeno več maršalov.
Drugi dan kongresa kitajske partije se je vršil v Pekingu ob Izredno bučnih manifestacijah. 2e včeraj so se manifestacije pričele ob 21. url po lokalnem času, ko so pričele pokati petarde In je ves Peking drhtel od ritma bobnov In cimbal ter je hrušč trajal vse do treh zjutraj.
»Manifestacije so se ponovile danes popoldne in stalno naraščajo. Središče mesta je polno manifestan-tov, katerih število gre v stotlsoče. Gre za organizirane manifestacije z otroci okrašenimi z umetnimi rožami, delavci In delavkami, ki imajo papirnate rože v eni in rdečo knjižico v drugi roki.
Dosedaj na kongresu ni prišlo do nobenega presenečenja, ki se ga tudi ni pričakovalo, saj gre v bistvu za utrditev že obstoječega stanja.
položajih, kjer so se ustavili boji. Na kongresu prevladuje osebnost
Maocetunga in njegove desne roke Lin Piaoja.
Prvo poročilo o včerajšnjem zasedanju je bilo izdano ob 17. uri, naslednje pa že po štirih urah, iz česar sklepajo opazovalci, da je zasedanje trajalo zelo malo časa in da je na otvoritvenem sestanku imel glavno poročilo Mao Ce Tunz, nato pa krajši govor Lin Piao.
Na pomembnem mestu v lestvici novih članov predsedstva kitajske partije so tudi atomski in raketni znanstveniki, kar naj bi govorilo o tem, da namerava Kitajska nadaljevati s svojim atomskim in raketnim programom.
Mao Ce Tung Ima sedaj 75 let, Lin Piao 70 in tretja osebnost Liu ima ista leta. Te tri osebnosti so bile v ospredju sporov in ostrih notranjih borb v ozračju »kulturne revolucije« Zanimivo je tudi, da sta med enajst članov »politbiroja« vključeni ženi Mao Ce Tunga in Lin Piaoja.
Sovjetski listi danes poročajo o
kitajskem kongresu zelo oprezno in z nekaj vrsticami. Pri tem je značilno, da uporabljajo izraz »kongres« med navednicami, kar pomeni, da sovjetsko vodstvo temu kongresu ne prizna legalnega statusa. Edino izjemo predstavlja partijska revija «Komunist», ki objavlja uvodni članek, v katerem se ponavljajo znane obtožbe proti maoistom.
Iz Tokia poročajo, da je glasilo japonske partije «Akahata» (Rdeča zastava) obsodilo kitajski kongres, da je nelegalen In da so bili delegati »priporočeni« od Mao Ce Tunga in da jih niso izvolili na legitimen način.
Izjemno stanje v Senegalu?
DAKAR, 2. — Pod predsedstvom Leopolda Senghora je senegalska vlada odobrila zakonski osnutek za uvedbo izjemnega stanja v državi. Vladni predlog bo moral odobriti-parlament, ki se bo sestaj na plenarni seji. Ukrep o izjemhem stanju naj bi bil odgovor vlade na zahteve železničarjev, ki so za jutri napovedali stavko.
3. aprila 1*
-----1----PRIMI
ZARADI UMORA ZETA GROFA CESAREJA ACQUARONEJA
Enajst let zapora Sofiji Bassi Celorio
Tožilec, ki je vložil priziv, je zahteval 30 let ječe
ACAPULCO, 2. — Sodišče v A-
capulcu je obsodilo zaradi navadnega umora brez obtežilnih okol-nosti Sofio Bassi Celorio na 11 let zapora. Celoriova je 3. januarja 1068. leta ubila s šestimi streli ie samokresa svojega zeta grofa Cesareja Acquaroneja, ki je bil pri njej na obisku.
Kako je točno prišlo do umora, do danes z gotovostjo še niso inogli ugotoviti. Dejstvo je, da je Celoriova, ona sicer pravi nehote, sprožila šest strelov iz polavtomatske pištole Walther kal 6,35, ki so zadeli grofovskega zeta. Ta se je zvrnil v bazen morilčine vile, kjer so ga našli mrtvega.
Moniko so spravili v zapor in uvedli sodni postopek. Celorio je od vsega začetka trdila, da je hotela pištolo izročiti zetu, da bi jo učil streljati. Tedaj je padel strel in verjetno zaradi okvare, so dru-
Prekinjen promet na progi Dunaj ■ Rim
Trčenje dveh vlakov na avstrijski postaji
VIDEM, 2. — Zaradi železniške nesreče, do katere je prišlo na avstrijski postaji Thorl, je bil mednarodni železniški promet na progi Dunaj — Rim prekinjen dve uri.
Nesreča se je pripetila zaradi okvare na zavorah konvoja, ki je treščil v ustavljeni tovorni vlak. Pri trčenju je bilo uničenih 12 vagonov, ki so jih zaradi hitrejše vzpostavitve prometa, spustili po pobočju ob Pr°gk ^Strojevodjo lokomotive,
. ki
je treščila v ustavljeni vlak, ki je bil s tovorom živine namenjen v gl naboji sledili prvemu in pet- Pontabelj, so hudo ranjenega pri-krat zadeli grofa, ki je bil sin biv- I držali v beljaški bolnišnici. Ker ie a““ —v’,*“ bilo ubitih kakih 20 glav živine do-
šega svetovalca savojske hiše kneza Acquaroneja. Cesare je bil o-ženjen z 29-letno Clarette Diericx, ki se je rodila iz prvega zakona Celorlove z nekim francoskim državljanom. Sedaj je Sofia Celorio poročena s premožnim mehiškim poslovnim človekom Gianfrancom Bassi jem, ki je po rodu iz Turina.
Sodni postopek je trajal precej časa. V tem obdobju je bilo precej obtožb o korupciji in skrivnostnih groženj o škandalu ter so krožile govorice, ki jih nihče sicer ni mogel dokazati, o domnevnem razmerju morilke z umorjenim grofom. Ker so sumili, da Je Clarette ubila moža, je policija napravila na njej poskus s parafinom, ki je potrdil, da Diericxova m imela v rokah samokresa. Podobne poskuse so napravili tudi z drugimi člani družine, še posebno, ker se je govorilo, da je Celoriova, pa čeprav nedolžna, vzela nase vso krivdo.
Med preiskovalnim postopkom to večkrat zamenjali tako zagovornike kot sodnike, Celoriova pa se je izgovarjala, da je ustrelila v «trenutni duševni zmedenosti«. Tudi s pištolo je bilo precej polemik. Tožilstvo je trdilo, da Je Celoriova sprožila vsakega posebej šest strelov in je to dokazalo s poskusom, katerega so izvedli izvedenci. Na zahtevo obrambe pa so poskus ponovili in tokrat je mehiški prvak v streljanju s pištolo sprožil rafal. Zagovorniki so zmagoslavno zahtevali oprostitev obtoženke, toda tožilstvo je dalo pregledati samokres in ugotovilo, da je nekdo izpilil zob mehanizma zato. da so lahko sprožili rafal. Sodnika, ki je hranil pištolo, so seveda zamenjali.
Celorlovo šo obtožili «navadnega namernega zločina«, tožilec pa je v zaključni zahtevi formuliral obtožbo «zločina z obtežilnima o-kolnostima prednosti in izdaj e«: lsdaja, ker je bila žrtev razoro-žena. Zato Je tožilec zahteval 30 let ječe, kar pa sodišče v Aca-pulcu ni sprelelo, sodnik kriminalističnega sodišča Hugo Perez Bau-Usta pa ie Celorlovo obsodil le na 11 let zapora.
Proti razsodbi sta obramba in tožilstvo vložila priziv.
mnevajo, da znaša celotna škoda približno 120 milijonov lir.
Aman (Jordanija). Taborišče palestinskih beguncev	v predmestju. Nič čudnega torej, če se be-
gunci maščujejo z vojnimi akcijami nad izraelskimi osvojevalci, ki so jih izgnali iz svoje domovine
....""""l"""i"",l*,,l*J,,"iniiliiiiii„„ll„„ll,lill„„l,„„ll„illllllllllMlllllllllllliiilllllM1im(lliiillllmiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiinniiini|imi,||l.III...milila
PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI PODZEMELJSKEGA PLINA V MEHIŠKEM RUDNIKU
hffkče še ne ve tornega števila
globoko v rovih zasutih rudarjev
Razporoka zaradi krutosti
Ženin zaročni prstan na sredincu noge
LONDON, 2. — Neko londonsko sodišče je priznalo pravico do raz-poroke zaradi krutosti neki ženski, ki ji je mož vzel zaročni prstan ln sl ga nataknil na prst noge. Sodnik Cumming Bruce je obrazložil poroti, da je mož Thomas Poplett našel prstan na kraju, kjer bi se lahko izgubil, zaradi česar je sklenil kaznovati ženo Ker je imel Poplett podnevi na sebi dva para nogavic, od katerih si je ponoči samo enega sezul, njegova žena ni vedela kje je prstan ln je menila, da ga je zgubila. Vse se je razčistilo ko je Poplett dal ženi tudi spodnji par nogavic, da bi mu jih zašila. Tedaj je žena opazila na sredincu moževe noge prstan, je svoje pripovedovanje zaključil sodnik Brune.
21 mrtvih v japonskem rudniku 100 km od Sappora
BARROTERAN, 2. — Do sedaj so odkopali samo 28 žrtev dveh strahovitih eksplozij, ki sta včeraj ponoči razdejali dva rudnika in o-nemogočili izhod iz peklenskih rovov vsem, ki so bili tedaj zaposleni nad 1000 m pod zemljo. Vso noč so reševalne ekipe, približno 1000 mož, neutrudno delale, vendar so morali večkrat odkopavanje, posebno, ko je bila nevarnost novih eksplozij, prekiniti. Gotovo pa je, da so vsi rudarji, ki so delali v izmeni, izgubili življenje in kot je priznal novinarjem župan mehiškega mesteca, ki ga je tragedija tako kruto zadela, bo tudi težko priti do vseh žrtev.
Tudi točno število žrtev še ni
znano. Eni trdijo, da je pod ?etn-rece
ljo delalo- v trenutku nesreče 145, drugi 168, tretji 200, nekateri pa celo 300 rudarjev.
Francoski inženir Jean Heitz, ki vodi rudarska dela, je izjavil, da bodo reševalci potrebovali najmanj tri dni, da bodo prišli do kraja, kjer menijo, da je večina žrtev.
Iz rovov št. 2 in 3, kjer se je pripetila nesreča, se vije črn dim, kar dokazuje, da so pod zemljo še vedno žarišča požarov. Nedaleč od tragičnega rudnika pa je polno svojcev rudarjev, ki ne morejo verjeti, da so vsi njihovi dragi mrtvi m še vedno upajo. Čeprav le v čudež, ki ga ne bodo dočakali.
Po zadnjih vesteh naj bi umrlo 156 rudarjev, vendar nekateri trdijo, da jih je na delo v rove odšlo 178.
SAPPORO, 2. — V japonskem rudniku v Yubetsu, kakih 100 km od Sappora, je danes eksplodiral podzemski plin, ki je blokiral v rovih 48 rudarjev, od katerih so jih 27 rešili, po zadnjih vesteh pa naj bi bilo preostalih 21 mrtvih.
V trenutku nesreče, ki je nastala verjetno zaradi slabega delovanja varnostne razsvetljave, je bilo v rovih 516 delavcev, vendar je bilo od teh samo 48 na področju, kjer je prišlo do eksplozije.
(mednarodne prevoze), ki določa, 1957 in je toliko bolj nerazumljiv, da se tovrstnega cestnega prevoza
poslužujejo le članice skupnega tržišča in ne druge države, so italijanske oblasti ustavile na obmejnih prehodih, vse tovornjake švicarske registracije, ki so prihajali iz Nemčije. 31. marca je namreč zapadla italijansko-švicarska pogodba, ki je dovoljevala švicarskim to-
vornjakom TIR, da so prevažali blago v Italijo in iz Italije v Nemčijo.
Zaradi tega je bilo danes opoldne ustavljenih na obmejnih prehodih Ponte - Chiasso in Gaggiolo kakih 1000 oziroma 200 tovornjakov. Jasno je, da ta zastoj zelo ovira turistični promet, katerega so usmerili na druge prehode.
Švicarske oblasti trde, da je ta ukrep v nasprotju z medsebojnim sporazumom z dne 19. septembra
aretirali zaradi cestnega bloka, dva pa sta zbežala in proti njima so izdali zapoml nalog. Gasilci so njihova vozila premaknili s ceste, tako da promet lahkih vozil pote-
ker so med obema državama v teku razgovori o tej zadevi. Zaradi tega je švicarski zvezni departma ea prevoze preklical olajševalne _ ukrepe v korist italijanskih tovor-ka normalno.
njakov. Zaradi tega italijanski to-	-----------
vomjaki, katerih teža ne bo odgo-|	51 SMRTNIH ŽRTEV
varjala predpisom v konfederaciji — ...	.
(21 ton za avtovlake in 26 ton za POljSKO POtillŠKO iGtdlO
STRATEŠKI VIR SOCIALISTIČNEGA SVETAR
Če izvzamemo Kubo, so vse socialistične države v evro-azijskem zemljepisnem prostoru, kjer potekajo hkrati tudi glavne črte soočenja med Vzhodom in Zahodom. Od skupne površine Evro-azije pripadeta na socialistične države več kot dve tretjini površine in polovica skupnega števila prebivalcev.
V	nasprotju s tem pa Zahodu v vojaškem pogledu pripadajo formalno ozemlja in prebivalstvo držav paktov NATO, CENTO in SE ATO in tudi držav, ki so z dvostranskimi vojaškimi sporazumi povezane z ZDA. To znaša vsega skupaj nekaj vec xot osmino o-zemlja in četrtino prebivalstva Ev-roazije.
V	resnici so te številke manjše, kajti nekatere države, ki so vključene v zahodne vojaške zveze (na primer Pakistan in Iran), že bolj sodijo v krog neuvrščenih kot v krog blokovsko usmerjenih držav.
tovornjake z dvema ali več osnimi prikolicami) ne bodo več imeli dostopa na švicarsko ozemlje.
šoferji tovornjakov so ostro protestirali In so s težkimi vozili popolnoma zaprli cesto, ki vodi k mejnemu bloku Piaggio dl Val-mara. šele na poseg karabinjerjev in pretorja lz Verbanle je večina premaknila tovornjake ob rob ceste. Samo trije niso hoteli upoštevati ukaza karabinjerjev in so pustili vozila na cesti. Enega so
iHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiimniiiMiiiiiiiiHimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiimiii
RAZDVOJENA MNENJA STROKOVNJAKOV
Zmeda na italijansko-ivicarski meji
Italijani ne pustijo čez mejo švicarskih tovornjakov Švicarji pa italijanskih
ŽENEVA, 2. — Zaradi nove skup-
Je arktični led res v nevarnosti?
«
AN 24» strmoglavilo blizu Krakova na tla
VARŠAVA, 2. — lz poljskega glavnega mesta so javili, da je danes nedaleč od Krakova strmoglavilo na tla potniško letalo. 46 potnikov in 5 članov posadka je pri nesreči izgubilo življenje.
Agencija «PAP» sporoča, da je strmoglavilo na tla letalo družbe «Lot» vrste «An 24» sovjetske proizvodnje. Letalo je vzdrževalo redno progo Varšava - Krakov in bi moralo pristati ob 16.15.
O grozni nesreči ni drugih podrobnosti.
Odslej nič več igle in sukanca za šivanje gumbov
Plast letu, ki pokriva Ledeno morje naj bi se v približno 20 letih popojnoma stalila. Do takih ugotovitev je prišel polami raziskovalec Bemt Balchen, bivši polkovnik ameriškega letalstva. Klimatske posledice za Severno Ameriko in Sovjetsko zvezo naj bi bile zaradi tega prave katastrofe.
Ta mračna predvidevanja Bal-chena niso pa sprejeta od večine ameriških in sovjetskih znanstvenikov, ki menijo da se je proces lalitve polarnega ledu v zadnjih letih (po približno enem stoletju) ustavil. Tisti, ki z Balchenom so-
glašajo, predvidevajo, da se led, ko bo enkrat v celoti staljen, ne
bo več formiral, ker bo sončne žarke sprejela voda. Ta se bo postopoma ogrela. Brez ledenega klobuka na severnem tečaju bd o-stale velike površine Severne Amerike in Sovjetske zveze brez padavin in obširni rodovitni predeli bi se spremenili v žalostne pušča-
i pusc;
ne zakonodaje za prevoze TIR ve. Vetrovi iz današnjega ledenega
Nevo voatlo turinnke tovarne, fiat 128, je elegantno urejeno tudi v notranjosti. Na sliki prednja deža in volan vozila, Id so ga pred dnevi predstavili občinstvu
morja bi bili skrajno vlažni m bi povzročali velike snežne meteže. Severni deli celin bi se spremenili v ogromne nepregledne ledenike.
Čeprav se tako ameriški kot sovjetski znanstveniki večinoma ne strinjajo z pesimizmom Balchena menijo, da je led na severnem tečaju ranljiv in do njegovega konca lahko pride z malo večjo toploto sonca. Zaradi izredne važnosti problema so v ZDA in Sovjetski zvezi v teku študije za spoznanje dinamike arktičnih vremenskih pogojev.
Vremenske posledice staljenja v celoti še niso znane, gotovo pa bi
se morska gladina ne zvišala, ker je arktični led že itak v vodi in
zavzema tako isto prostornino kot voda.
Ameriška mornarica je dala prof. Norbertu Untersteinerju iz univer-
ze države VVashdngton nalogo naj .udijo o arktičnem
izvede popolno študijo ledu. Prof. Untersteiner, ki je veteran Severnega tečaja, je celo prišel do zaključkov, da se voda Ledenega morja nekoliko hladi. Da je pesimizem Balchena neutemeljen so potrdili tudi mnogi drugi znanstveniki in raziskovalci.
Dr. Walter Whittman, član ameriškega oceanografskega inštituta, je kar petkrat plul pod arktičnim ledom z ameriškimi jedrskimi podmornicami za skupno razdaljo 40 tisoč morskih milj. Dr. Whittman ni opazil med vestnimi raziskavami, da bi se moral led kmalu stopiti. Po računih ameriških in sovjetski znanstvenikov bd se moral Severni tečaj malo ohladiti zaradi zmanjšanja velikih izbruhov na površini sonca v prihodnjih desetletjih.
V PRISOTNOSTI NIXONA
V Abilene so pokopali generala Eisenhowerja
ABILENE, 2. — Danes so v Abilene, kjer je preživel mladostna leta, pokopali generala Eisenhower-ja. Pokojnika so pripeljali v Abilene z vlakom, takoj zatem pa se je razvil pogrebni sprevod do «Knjiž-nice Eisenhower», kjer je grobnica, ki jo je dal zgraditi pokojnik.
Pogreba so se udeležili predsednik ZDA Nixon z ženo in hčerko, prejšnji predsednik Johnson in druge osebnosti. Medtem ko so krsto spuščali v grob, kjer je pokopan Eisenhowerjev sin, ki je umrl leta 1921 v starosti 3 let, so odmevali topovski streli, vod mornariške pehote pa je izstrelil častno salvo.
Svojevrsten izum milanskega inženirja
MILAN, 2. — Po dveh in pol leta dela in proučevanja se je inž. Marsillu Camporeseju posrečilo 1-zumltl gumb, ki se ga lahko pri-šlje k obleki brez šivanke in sukanca. Novi gumb, ki ga je Izumitelj Imenoval «Clock - Fix», je zelo enostaven. Prvi del se vbode v blago s kovinsko konico, ki se na drugi strani avtomatično spoji z gumbom.
Glede števila vojakov je razmerje na evroazijskem prostoru 8,5 proti 5,5 v korist Vzhoda. Tudi če prištevamo k zahodnemu bloku tiste dežele, ki so povezane z vojaškimi sporazumi, pa so v bistvu neuvrščene. Če dodamo tem številkam še število vojakov neuvrščenih in nevtrainih evropskih ter azijskih držav, prav tako pa tudi nekaj več kot milijon ameriških vojakov na teh dveh celinah, vidimo, da je 17 milijonov vojakov od 20 milijonov, kolikor jih je na vsem svetu, v Evroaziji. Nič bolj ne bi moglo tako prepričljivo ilustrirati ugotovitev, da so na evroazijskih tleh glavne črte soočenja med Vzhodom in Zahodom, kot prav ta podatek.
Na tem prostoru glavnih front dveh svetov so občutne prednosti na strani Vzhoda, seveda ob teoretični domnevi o enotnosti socialističnega sveta, o tem nameravamo govoriti zdaj zato, da bi bolje spoznali velike minuse tega sveta, katerih vir je njegova dejanska neenotnost.
Domnevne prednosti Vzhoda so posebej izražene na zemljepisnem področju. Stvar je v tem, da daje centralni položaj celinske mase, ki pripada socialističnim državam, številne vojaške prednosti. Povezanost morebitnih front je večja. Množice prebivalcev — potencial-
nih vojakov — so bliže fronti. Smeri oskrbovanja so krajše. Tudi v operativnem pogledu je najvažnejše, da omogoča osrednji položaj delovanje v tako imenovanih notranjih (krajših) strateških smereh, olajšuje manevre enot, kot so premeščanje težišča z ene fronte na drugo itd
Razmere Zahoda so ravno nasprotne. Ker drži samo nekatere obrobne predele evroazijske geo-strateške mase, je delovanje Zahoda odvisno od podaljšanih in ločenih zunanjih strateških smeri. Zahodne fronte niso povezane, komunikacijske smeri so raztegnjene in tako tudi bolj ogrožene, mnogi viri sil in sredstev pa so oddaljeni od frontnih črt. Te pomanjkljivosti še posebej stopnjujejo dejstvo, da je glavna sila Zahoda ZDA več tisoč kilometrov oddaljena in z oceani ločena od glavnih prizorišč soočenja men Vzhodom in Zahodom.
Tak je položaj ob domnevi, da so socialistične dežele enotne; toda le-te niso.
S tem nočemo reci, da je velik minus raztrganega socialističnega sveta v tem, ker pri svojem sedanjem stanju neenotnosti ni sposoben s kolektivno uporabo orožja reševati svojih zgodovinskih nalog. Ne, smo nasprotnik’ same ideje, da bi s potencialno silo orožja reševali mednarodne probleme; torej smo nasprotniki politike s pozicij sile. Toda neodvisno od naših pogledov in želja je objektivno dejstvo, da imajo v današnjem svetu divizije povsem jasno vlogo v mednarodni politiki. To pa pomeni, da je socialistični svet v sodobnem političnem boju proti imperializmu vojaško slabši prav za toliko vojaških efektivov, kolikor jih vsrkava medsebojno trenje posameznih delov tega sveta. Da ne omenjamo možnosti vojne med samimi socialističnimi deželami, ki jo omogoča to trenje in ki bi bile njene posledice grozotne za napredne družbene sile.
Žal ves problem ni izčrpan samo s Kitajsko-sovjetskim sporom, to je z dejansko ustanovitvijo 6670 km dolge fronte (kolikor je dolga sovjetsko-kitajska meja) v zaledju glavnih črt soočenja z glavnim nasprotnikom ZDA, ki si iz številnih razlogov zadovo'jno mane roke, medtem ko se samozvani šam-
Sicer še ni čas, vendar za poletne mesece si bo treba omisliti podobna prikupna oblačila

V NASELJU VES0USKIH STROKOVNJAKOV JE POPREČNO NAJVEČ RAZVEZ V ZDA
Rakete, zakon in pijača
CAPE KENNEDY, 2. - Vsaki-•krat, kadar se v Cape Kennedyju bližajo vrhuncu priprave za zahtevnejši vesoljski poskus, pregleda Frances Morley v svojem uradu zalogo papirnatih robcev. Iz tz-skušenj ve, da si bodo spet podajale kljuko jokajoče žene, ker je v dneh priprav na vesoljski polet v družinah na vzletišču zaposlenega osebja tako rekoč vse narobe. Frances Morley je predstojnica urada za pomoč družinam v okraju Brevard, v katerega upravno območje spada tudi Cape Ken-nedy. Njena poglavitna naloga je skrb za družine, ki jim zaradi hudih obremenitev grozi nevarnost, da se bodo razbile.
«Pred vsakim novim vzletom se zviša število obupanih zakonskih parov« opisuje Frances Morley položaj, ki ga psihiatri označujejo za vesoljski sindrom, žena ln mati s Cape Kennedyja Je to opisala preprosteje: «Moj mož govori samo s sateliti, zame pa nima skorajda več besede.«
Morleyeva tn ljudje v njenem uradu se zavedajo dejstva, da se na območju vesoljskega vzletišča razbije presenetljivo mnogo zakonskih zvez. Na tri poroke prideta v statističnem pregledu dve tožbi za ločitev Po podatkih Frances Morleyeve Je to najvišji odstotek razvez v vsej Ameriki, skoraj dvakrat nad poprečjem ZDA, povrhu pa se zvišuje lz leta v leto
V skrbi za zakonsko in družinsko srečo prebivalcev Cape Ken-nedyja Je urad za pomoč družinam nedavno prosil za večja finančna sredstva V obrazložitvi Je Morleyeva zapisala med drugim da Je na tistem območju okoli 5100
alkoholikov, kar Je v odstotkih več kakor v kateremkoli delu ZDA z Izjemo Washingtona.
Z gmotnega stališča bi Imel na primer mlad in prizadeven vesoljski inženir vse možnosti za u-dobno ln zavodovljlvo osebno življenje; na uglednem delovnem mestu zasluži 10 do 20 tisoč dolarjev na leto, ima čedno družinsko hišico ln dva avtomobila v garaži. Po drugi strani pa je lahko ta uspešni inženir skrajno trezno misleč mož, ki se spozna na elektronske naprave ln logaritemske tablice mnogo bolje kakor na stike s soljudmi. O svojem zapletenem delu seveda težko kramlja z ženo in z otroki. Zakonske družice se večinoma ne razumejo na te reči, možje pa nimajo časa In potrpežljivosti, da bi jim skušali obrazložiti. Lepega dne se žena počuti kot tujka, kj stoji ob strani.
Kadar se pripravlja nov vesoljski polet, žena ln otroci dalj časa le redko vidijo družinskega o-četa. «Raketni možje Imajo malo časa za svoje družine,« pravi psihiater dr Burton Pondos ln nadaljuje; »Navsezadnje pridejo nekatere žene v depresijo ter preživljajo dneve pri Igrah s kartami ln z alkoholom preganjajo dolgčas.«
Naslednji korak osamljenih žena Je po mnenju Frances Morle-yeve lahko skok čez ojnlce Vzdušje v vesoljskem naselju Cape Ken-nedy naravnost spodbuja tak beg lz vsakdanjih rev ln težav. Mnoge Izmed skupno 650 pivnic ln gostiln v okraju Brevard tzobeša-Jo napise «TGIF» (kratloe za angleške besede, ki pomenijo po na-
se «hvala bogu, petek Je«) ln ki očitno spodbujajo mimoidoče, naj v kozarcu alkohola utopijo skrbi, ki so se nabrale med tednom Nekatera gostišča ponujajo popust pri napitkih za ženske brez spremstva, hkrati pa vabijo moške: «Le sem, pri nas so dekleta.»
Raziskava Je pokazala, da v vesoljskem centru v Cape Kennedy ni omembe vredne poklicne prostitucije Eden izmed raziskovalcev Je mnenja, da so razmeroma številne osamljene ženske pokvarile kupčijo poklicnim ljubicam za denar.
Poprečna starost prebivalstva v okraju Brevard znaša 26 let. Nič čudnega torej, če so težave predvsem v mladih zakonih. Kljub temu Je okoli stolpov za polet na Luno ln k drugim planetom tudi precej neomajnih zakonskih skupnosti, ki srečno plovejo mimo življenjske čeri. Skrivnost takšnega zakona Je razodela Rosemary, žena Johna Cullyja, ki Je vodil «od-štev« pri vesoljski ladji «Apollo 8» lani decembra: «človek sploh ne pride več do sape Komaj se raketa dvigne v višave, že začno pripravljati drugo. Moj mož vča slh odide v ponedeljek zjutraj tn ga ni do četrtka zvečer. Ali pa povabimo goste in sl kupim novo o-bleko, potem pa mož zadnji hip sporoči po telefonu, da ne bo mogel priti domov ob pravem času. Druge žene me vprašujejo, kako prenašam vse to. Meni Je kar všeč. Johna vsak novi načrt tako prevzame. da Je potem videti deset let mlajši. Njegovo navdušenje Je tako nalezljivo, da me potegne za seboj.«
Zaka
pioni boja proti imperializmu! tožujejo med seboj za dogo^Oflh in sodelovanje s prav tem i0 rializmom in z njegovimi najb reakcionarnimi in najbolj narVse
dalnimi silami.	ro9,a
. . iredlog
Spomnimo se samo položaja iiiatgrs stih azijskih socialističnih dr rovor> in revolucionarnih gibanj, ki s |a]0 a vidika odnosov v socialistične; er svetu v nekakšni vojaško-polič >o mo; praznini med bližino (vpliva be, naj okolja) Kitajske in večjih K !i pa nosti Sovjetske zveze, da bi idgovo jala učinkovitejšo vojaško, go^ogi pc darsko in drugo pomoč. Spoi^amerr mo se končno tudi položaja q, varšavskem paktu.	»Tajna
Kot je znano, je za sedanji liden ložaj v omenjenem paktu z^prikritj len boj dveh nasprotnih tež^lavo Prva vztraja pri vojaški urefcer pa čitvi teze o omenjeni suveren*ia Saj socialističnih držav, kar naj bivala zrcalilo že v večji integraciji ®a je
jifa je
jaških sil držav članic varšav^meriš
li predst
zveze oziroma v manjši ali Pfedst«
i_i_—_,	___ ,	i
kakršni vlogi nacionalnih vojašP'- da
politik pri ustvarjanju stratefazS°v tega pakta. Seveda z izjemo ram0 cionalne vojaške poiitike hegefl čepr nistične dežele, ki ni zadovoUfelede s sedanjo vlogo osnovne celofcjo F dejavnosti varšavskega pakta, (primer pa vztraja pri maksimalni ukiKateri vi sleherne oblike nacionalrinoločei izraza in vpliva «d* ugorazredflp pri sil — članic pakta	far zs
Druga težnja pa v nasprotji *■ prvo vztraja pri uveljavitvi v! jri™ nacionalnih individualnosti v I gledu njihovega enakopravni ,ta ,s' obravnavanja, enakopravnejše )a p, deležbe pri poveljevanju in (to gil pravici nacionalnega tona vo; doktrine v splošni doktrini paš ;UjeK) pri avtonomiji v organizaciji e po\ resničnem nacionalnem pravoSifene o ju nad vojaškimi zadevami oz* osn( ma nad nacionalnimi vojaškimi Vietna lami in sredstvi, ki niso v sesUj^j^ in pod poveljstvom varšavske! sporazuma.
Kot komponenta splošnih p« slovnih tokov v taboru je boj ' sprotnih teženj na vojaškem P ročju resno vplival na znane škoslovaške dogodke, ki tega bora vojaško niso okrepili, tel več oslabili Z vojaško interv cijo na Češkoslovaškem boj teženj ni prenehal, ampaK se i nehno krepi Ta boj seveda sli varšavski pakt v celoti, slabi di njegovo kohezijo m enotrK hkrati s tem pa nenehno grozit
ponovitvijo žalostnih češkoslo^C1111 ških dogodkov avgusta lani. £jav.
Problem tudi s tem ni še iz^č. lf pan. Poleg kitajsko - sovjetsP~ 5 strateških nasprotij, zapletenih if. v bistvu protislovnih pozicij n** P£ katerih azijskih (in ne samo-azl^®*®^. skih) socialističnih držav, osV^etot bodilnih in revolucionarnih
banj, ki baiancirajo na osi kitaj*} m
r n>lenab
m
sko-sovjetskih protislovij ter sprotujočih si tokov v va skem paktu deluje v s trate, viru socialističnega sveta še ■ , drugih protislovnih tokov, kot l?®a na primer odnosi med Jugosla^^jsl jo in varšavsko peterico, polož*Yle'*1 Albanije in drugih, ki amortb?' Karajo dokajšnje dele vojaških - tonsl vseh drugih sil tega sveta. zaup;
Kakorkoli ima vsako strateš^Pfedi protislovje tega vira kake svoj1 tem, zasebne značilnosti, je njih® : skupni imenovalec in povzročil 0 b< vendarle isti. To je hegemo^ ^ h zem, bonapartizem in avantgard zem, za katerega se Kitajska * ^ve Sovjetska zveza medsebojno ^ rila tožujeta in druga drugi pripis'1 kot ; jeta osnovne lastnosti svoje las* Prisl ne podobe. Če gledamo z dru<* sile strani, so to odpori hegemoni z# jejo vsiljevanju življenjskih shem * Vz«i boj za pravico vsake socialističr v'etr države do enakopravnosti in & zbml cionalne individualnosti v inW* *tob nacionalističnem bitju socializn|J že
Očitno ni potrebno poudari*5 gon« ogromne in nepopravljive skob* prjj, ki jo povzročajo stvari sociali* kaj ma, družbenega napredka v za j, loti, svetovnemu miru in ni«" stav narodnemu življenju sploh sed* nji odnosi med socialističnimi d*; darl žavami. Še manj pa je treb* zg j poudarjati ogromno zgodovinSf1 l0 }
odgovornost povzročiteljev stanj* Gre ki je tuj socializem, njegovi lt haj;
stavi, idealom i-n načelom.
dvoi
ga
Lastnik je izginil brez sledu je I
Skrivnostni avto
s preluknjanim in krvavim sedežem
vse;
kaj
F
ie
na
FIRENCE. 2. - Policija je da^ » našla na avtocesti sonca neda*^ n od Firenc avto »primula bland^	•
katerem je odkrila madež kn .® in luknjo na sedežu, ki jo je P? vzročll naboj iz samokresa. PoUc' ^ je ugotovila, da je avto last 33-letJ?* ga Glovan Battlste Borrlja lz rlna, ki pa je zadnje čase stano'} "'o v Firencah. O lastniku avta ni
M
benega sledu, pač pa so p rei s kovni organi našli s pomočjo poli«
skih psov ob cesti samokres . boben in Borrljevo šofersko izk*1 nlco.	r	r
Borrl je že znun policiji žara. ^ številnih prekrškov zakona. Ker J ia Borrija avgusta lani zasačili v av. Ki z nekim fantom lz Plctrasante, 5 dR preiskovalni organi zaslišali s* ||	1
njega v upanju, da bodo zved* da
kaj več. Z zasliševanjem v Vla'*J giu pa so ugotovili da celotna skr bc
nostna zadeva z izginotjem Borr'
ni v zvezi z umorom mladega
vorinija, kot so spočetka preisk* valnl organi zasumili.
Tei
St’
tir
VARŠAVA, 2. — Danes SO
pril v Varšavi v prisotnosti P°.
tlčnih. kulturnih ln umetniških ® sebnostl razstavo italijanske
rinllčlzn nmzsfnncH n/4	1 P Hrt "
sv
la
n«
dališke umetnosti od 16. do stoletja. Razstavni material so Pj,! peljali lz Londona, po 26 do* pa bodo razstavo prenesli na Pu naj.
jo
ze
nt
rila 1*
—“PRIMORSKI DNEVNIK
3 —
3. aprila 1969
POGAJANJA 0 VIETNAMU
'jjavno ali tajno?
{Zakaj je FNO zavrnila predlog Sajgona o razgo-
izmu.
dogomnh ■ Kakšna je najbolj učinkovita pot do cilja?
i n#
lj nCVse dokler ni južnovietnamska ‘ronta narodne osvoboditve na
ki IT' ^ v sve-ovnein tisku vla-n	0 teni vprašanju deljeno mne-
usw®-e: eni so smatrali, da FNO ne t^ogla zavrniti mirovne ponud-. nai pride ta od kogarkoli, dru-1 Pa so bili prepričani, da bo ugovor negativen, ker da so raz-°gi ponudbe vse prej kot dobronamerni.
Odgovor je bil res negativen: IfH na srečania predstavljajo per-fiden manever, katerega cilj je 'rikriti vojnohujskaško in trmo-lavo stališče Amerikancev.* Si-er Pa se FNO sploh ni obrnila ef^,a Sajgon, marveč je odgovor po-aj..ff . Amerikar.cem, poudarjajoč, rciji da je ^ sajgonski režim «instrument irša^tPeriškega imperializma in da ne ali Pf^stavlja nikogar». To pa pome-vojaš^k da če se je s kom potrebno ratefazgovarjati, so sobesednik lahko ;mo #amo ZDA.
?,i5'?Prav je odgovor logičen tako ov.: '(ede na celotno politično strate-cel® P Jo FNO (ki meni, da v danem * Fi >ri)meru §re za ameriško vojno, v , i3, igra sajgonski režim samo nalD< toloceno vlogo, pač kakor mu jo :redBe prisodil WashLngton) kot tudi tar zadeva stvarno stanje na te-irotjo 'enu (kjer se sajgonski režim drži vi	zahvaljujoč se ameriški pri-
v | **-hosti), ostaja vendarle nekaj, -avne ‘,ar ?e n> dovolj pojasnjeno. Po-eiše ltav*ja se namreč vprašanje, ali in lia	naspleii	razpolaga s ti-
vc ^ gibkostjo, ki je čestokrat tako ak ^tr^aa, ko se za zeleno mizo re-tjjj iUJejo vprašanja, katerih narava icv")J® Povsem drugačnega pomena za i ozi516 oz^roma druge sogovornike, 'jmi ..Psnovni smoter konference o sesti "ftnauiu je ta, da se neki deželi ucke J1?13. Potna pravica do neodvis-™sti in svobode. Pomeni, da je ■roba odpraviti sile, ki so to do-prcJUej preprečevale, v danem pri-ooj ifjoru konkretno poiskati način in m p< 'oliko, da bi ZDA odšle iz Juž-ine i le§a Vietnama. Vsaka rešitev, ki ;ga v!. ne upoštevala te osnove, bi ne , tefOua nobena rešitev, marveč bi terv< Podstavljala samo premor pred 0j \j Wvim spopadom. Od tega ne more se 1 , ^°Piti niti FNO niti ostali mi-, sj/bljubni svet.
jbi Gre pa za to, kako na* se to otn« ■‘tosniči. In za to, da bi pri tem :rozi i*rev®č ne trpel ameriški nacio-isiov^^i ponos. Element prestiža, če-Pfav gre za manjvredno kategori-Z£p°, igra tudi v mednarodni poli-^.jpjjtiki še vedno dokaj važno vlogo.
[jih ji Ker pa je že tako, kakor je, si jj pač težko zamisliti, da bi že > aziP®enjena diplomatska togost in osvT'ePt*pustl_jivost neke majhne in ju-h ^.aske dežele v neki pravični stva-kitaE1 mogla spremeniti to stanje, r n* tembolj, ker bi trikotnik intere-arš3*?°v Moskva-Washington- Peking u-;ške^J^ml roditi takšno mednarodno e v^uustelacijo, ki bi nikakor ne mo-ot s1®3 predstavljati elementa diploma)* ^atske podpore pravični rešitvi oložjVleknamskega vprašanja ^ Kar zadeva samo ponudbo saj-ih * genskega režima, ni seveda lahko hupati njeni iskrenosti. Njegovi ttešfl Medss^vniid streme verjetno le za kako bi se obdržali na obla-'j‘ i i ’ s‘cer Pa je njihov položaj ze-jčitet i° beden. V razgovorih bi prejko-moiJne to prišlo še bolj do izraza, raz-t,agalila bi se vsa nestvarnost nji-ijnove politike in bi se tako poka-
■	55'a Pu^eba po neki drugi ekipi ipis» kot partnerju koalicije. Obenem bi
P^šle do izraza vse tiste politične iruf sile v Južnem Vietnamu, ki delu-jziP Jejo izven FNO in se vse bolj za-‘a,Mt ^?emajo, da bi se našla rešitev vietnamske krize v sporazumu, ra-i n» zumljivo, s Fronto nacionalne o-int^ *voboditve.
samo dejstvo, da se je saj-tlAe- ^on.s'{i režim obrnil na FNO, pa l?rica 0 njegovi šibkosti. Pred ne-g Kaj meseci niso hoteli niti sesti zf Isto mizo s kvalificiranimi pred-,pjr Ravniki Fronte, označujoč jih za
■	'-ksponente Hanoja. Potem so v°n-,rebt ,ar e sedli in s tem priznali B^fO :nSliO ?a Politično stvarnost. Zdaj so ce-nnjk- n zahtevali bilateralne razgovore.
it }*r®' seve, za evolucijo, ki ne prihaja ravno od srca, ie pa nedvomno rezultat nekega stvarnemu stanja. Gre za priznanje, da “ f v NO sila, brez katere ni mogo-e ničesar doseči, ne glede na po-sem nasprotne izjave še pred ne *aj meseci.
.fronta nacionalne osvoboditve J? zavrnila, to-ej, neposredna taj-? Pogajanja. Je pa v sicer stro-obliki odgovora nekaj, kar dajalk; K slutiti, da osvobodilno gibanje dalf1 cndarle ni a priori proti tajnim ldjj izgovorom kot obliki, ki jo je k*1	nedavnim sugeriral pred sed-
. jk 'k Nixon »Odločujoče vprašanje,* lici11 J® Poročala agencija FNO, «se ne ctik nanaša na metodo teh stikov, mar-V cr na to. ali bo Nexonova admi-
lO'f
> izi etsl
nistracija pripravljena prenehati z napadom proti Vietnamu ter iz te dežele umakniti svoe čete in pa one svojih satelitov*. Hanojski «Nam dan» pa je dva dni prej, ob-ravnavajoč sajgonski predlog, zapisal, da takile predlogi še od daleč ne predstavljajo »čudežnega ukrepa za odpravo vseh težkoč», da je še pred tem zlasti potrebna ameriška pripravljenost na umik svojih čet iz Južnega Vietnama.
Na osnovi vsega tega je moč nekako zaključiti, da FNO in Hanoj od svojih nasprotnikov zahtevata predvsem javno priznanje potrebe o umiku Amerikancev kot osnovni pogoj naj si bo takšne ali drugačne oblike razgovorov in pu-gajanj. Stvar konkretne ocene ie, ali res predstavlja to najbolj koristno in učinkovito pot, ki bi privedla do cilja, ali pa bi to utegnili predstavljati zaprti sestanki. FNO je bolj naklonjena prvi obliki, nadaljnji razvoj dogodkov bo pokazal, ali je pravilno zadela.
J. PALAVRŠIČ
Kinematografi imajo vedno manj obiska
V 1. 1968 so italijanski kinematografi prodali 565 milijonov vstopnic. Število obiskovalcev je v primerjavi z 1. 1967 naznetno padlo (za 1—2 odstotka), v tem letu jih je bilo namreč prodanih 569 milijonov. čeprav neopazno, se ta padec iz leta v leto nadaljuje. Leta 1955 je	kinematografske	dvorane
obiskalo kar 819 milijonov gledalcev. Od tedaj se je ta rekordna številka iz raznih razlogov (predvsem zaradi čedalje večje razširjenosti televizije) iz leta v leto manjšala. Leta 1960 je bilo prodanih 744,8 milijona vstopnic, 1961. leta 741,	1962.	leta	728,6,	1963. leta 697,5,	1964.	leta	682,9,	1955 leta
633, in	1966.	leta	631,9	milijona
vstopnic.
Kosmati inkaso, zabeležen v državi, pa se je nekoliko dvignil: 165 milijard lir proti 164 milijardam leta 1967. Povedati pa je treba, da je to blago povečanje (3—4 odst.) v zvezi z znižanjem cen vstopnic, ki so že tako bile nižje od 250 lir.
Kar se tiče izvoza, je skupna vsota dohodkov za v inozemstvo poslane oziroma prodane italijanske filme znašala lani nad 50 mi-
lijonov dolarjev. Leta 1967 so ti dohodki dosegli 45 milijonov dolarjev.
V	izpopolnitev te statistične slike, katere številke so bile obja-ljene v tedniku «Cinema d’oggi», je potrebno omeniti še zanimivo ugotovitev, da se je povečalo tudi število pretežno italijanskih koprodukcijskih filmov. Leta 1968 je bilo namreč izdelanih 254 filmov (252 1. 1967), od katerih . 128 samo italijanskih (132 1. 1967), 70 pa pretežno italijanskih (58 1. 1967).
Vrhu tega se je 1. 1968 povečala proizvodnja specializiranih filmov (reklamnih za kino in televizijo, dokumentarnih, industrijskih itd.), v skupni dolžini jih je bilo izdelanih 474 tisoč metrov. Leta 1956 skupna proizvodnja te kinematografske zvrsti ni presegala 140 tisoč metrov.
V	splošnem — kot strokovnjaki že nekaj časa ugotavljajo — se filmskemu ustvarjanju ne obetajo rožnati časi predvsem, kot že o-menjeno, zaradi prodorne uveljavitve televizije, a tudi zaradi vrste ostalih oblik rekreacije, ki v ljudeh zmanjšujejo zanimanje za filme.
Slovensko gledališče pripravlja novo delo: prihodnji torek bo premiera Plautove klasične komedije Amfitruo, ki jo režira Jože Babič

OB VELIKI KATASTROFI V MEHIKI
V rudnikih in tovarnah je veliko preveč nesreč
Samo pri tako imenovanih majhnih nesrečah v ameriških rudnikih izgubi na leto življenje okoli 800 rudarjev
i n' ovf iik11
;
iV1
u-/
r i
avi* . si
'M
ed«*
Katastrofa, ki se je pripetila v dveh mehiških .rudnikih in ki je zahtevala smrt še neugotovljenega števila rudarjev, je presunila vas svet.. Strokovnjaki in statistiki pa govore, da so takšne katastrofe redke, da pa ,<drobcene», neopažene rudniške nesreče zahtevajo veliko več človeških žrtev kakor podobne velise katastrofe. Ob vsakih podobnin katastrofah, ki pogosto pridejo tud' na prve strani dnevnega tiska, je zelo veliko majhnih «incidentov», ki pa prav tako nisc brez posledic, brez smrti. Ker gre za «majhne» nesreče ne pridejo na prve strani dnevnega tiska, počasi pa «veliko požanjejo*. V Združenih državah vsako leto umre v rudnikih pri majhnih nesrečah osoli 800 rudarjev, v Veliki Britaniji se na leto smrtno ponesreči 300 rudarjev, v Franciji se v -p0prečju»9mrtno ponesreči v rudnikih 206, rudarjev na leto. Celo y ltali.;i, ki ima razmeroma zelo tmlo,>i«M»kov, izgji-bi na leto življenje okolf 150 rudarjev.
Statistični ■ podatki pravijo, da zahtevajo rudniki vsega sveta po eno smrtno žrtev vsakih 50 minut, to pomeni, da umre po en rudar vsako uro in še bolj pogosto.
S problemi nesreč na delu še ukvarja tudi poseben člen Organizacije združenih narodov, ki ga poznamo kot kratico «WBIO» in katerega namen ie, skrbeti za varnost in higieno pri delu. Iz poročila, ki ga občasno objavlja ta ustanova, zvemo na primer tudi to, da vsako let/, pride v Zahodni Nemčiji do 50.000 nesreč samo na tako imenovanih polža stih stopnicah, ki'uh je zelo veliko po tovarnah in delavnicah, kjer se varčuje s prostorom al: kjer polžaste stopnice služijo pri dostopu k nekaterim visokim strojem ali drugim napravam. Zavarovalne družbe so celo zahtevale posebne premije za zavarovanje delavcev, ki delajo v tovarnah s takšnimi stopnicami. Statistični podatki za ZDA govore, da je v tej industrijsko tako razviti drža vi prav tako veliko nesreč na pol žastih stopnicah
Prav tako zanimivi so podatki o nesrečah, k’ se p-ipetijo s trak tor ji Traktor prav gotovo m dir kalni avtomobil Njegova počasnost je celo nevšečna in na prvi pogled bi se zdelo da bi mogel traktor voziti kdorkoli, tud; človek s slabimi refleksi, človek, ki ni navajen na prome'ne težave. In vendar je leta 1964 samo na Češkoslovaškem izgubilo življenje 156 traktoristov
Z vprašanjem nesreč na delu se ukvarjajo jjosebni strokovnja ki, v nekaterih državah pa spada to vprašanje tudi 1 domeno sin dikatov, katerih naloga je, pri siliti delodajalca, da skrbi za var nost na delu Drugod se s tem vprašanjem ukvarjajo tudi tehnični izvedenci, ki dokazujejo, da je veliko ceneje mediti delovne razmere tako da je delo _ bolj varno, kot pa plačevati odškod nine ali celo trpeti škodo, ki na
stane zaradi izgubljenih delovnih ur. Tudi v primeru, če se ne upošteva izguba življenja posameznikov, je skrb za varnost na delu cenejša kot malomarnost. Neka tovarna v Zahodni Nemčiji, ki zaposluje okoli 10 009 delavcev, ima na leto najmanj 1500 delovnih ur izgube samo pri neznatnih poškodbah, zaradi neznatnih poškodb na očeh delavcev Tiso petsto delovnih ur sicer ni veliko, toda veliko manjši stroški bi bili, če bi bilo isto podjetje nabavilo le tri pare zaščitnih naočnikov, kot je ugotovila posebna komisija.
Čeprav se z vprašanjem nesreč na delu ukvarjajo strokovno usposobljene osebe, se ne da s toč nostjo ugotoviti, kodko škode ima skupnost od tega. To pa zaradi dejstva, ker so v posameznih državah merila različna Toda v ne-kit študiji, ki ?o jč napravili v Franciji "j^ rečeno, da :zgubi francoska industrija na leto nad 100 milijonov delovnih dni. Sto milijonov je zelo veliko tudi za veliko Francijo, saj gre dejansko za 4 odstotke vseh delovnih dni na leto. Toda podstki so točni in preverjeni.
Italija je glede tega precej za drugimi razvtimi državami in čeprav se je pred leti posebna parlamentarna komisija temeljito u-kvarjala s tem vprašanjem in so bili nato sprejeti posebni ukrepi, je nesreč na delu veliko, vsekakor več kot v enaeo razvitih državah zahodne Evrope
PRAŠKI ZDRAVNIK PREPUSTIL SVOJO METODO DR. Z. SIPICU
Jermanovo cepivo proti raku se bo še naprej preizkušalo
Ko je človek v težavah, išče katerokoli rešitev - Oporoka dr. Jermana - Opozorilo praškega in jugoslovanskega zdravnika - Dr. Živorad Šipič pričakuje le pomoč
MODNI KOTIČEK
Kaj vse ni pripravljen človek storiti, da bi si rešil življenje. V tem primeru ni prevelik noben strošek, v tem primeru ni nesprejemljiva nobena žrtev. Ko zdravnik nekomu ugotovi raka. velike izbire res ni, saj se žal ugotavlja, da pride zdravnikova diagnoza v večini primerov prepozno. Vsa opozorila in vsi pozivi medi cinskih izvedencev so po navadi zaman. Zdravniki pogosto poudarjajo, da se cela vrsta rakastih obolenj da ozdravit, z operacijo, obsevanjem ali kako drugače, toda pod pogojem če se bolezen pravočasno odkrije Pri poprečnem človeku, ki gre nerad na kontrolne preglede, še posebej pa pri podeželskem človeku pride diagnoza zelo pogosto prepozno. In v tem primeru je dobrodošel vsakdo, ki obolelemu človeku nudi kakršnokoli upanje, pa čeprav le drobrto nitko upanja. Le tako si moremo zamisliti 'razne poskuse, ki so privedb tudi do dokaj neprijetnih zapletljajev. Pred leti smo imeli primer nekega bosenskega zdravnika pred časom smo imeli primer nekega italijanskega zdravnika. Oba sta, posredno ali neposredno, obetala zdravje rakastim bolnikom Vsi upi pa so propadli. Sedaj prihaja nova vest o neki rešitvi, o nekem načinu zdravljenja te bolezni, o možnosti, da si človek. ,<i ga je zajela
ČETRTEK, 3. APRILA 1969
OVEN (od 21.3 do 20.4.) Vsem | v svoji osamljenosti od ljudi.
Poste za zgled kar zadeva delavnost | TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) 'P Požrtvovalnost Ne verjemite dra Načrt, ki ga imab v mislih, je do-5l .osebi vsega Kar ram pripove-1 ber, toda še nezrel Zlasti se pa ouje.	i zite pred neko mlado žensko.
BIK (od 21.4 do 20.5.' Uspešen, ŠKORPIJON (od 24.10 do_21.1L)
a- * vou zi.i do 20.5.' Uspešen,	------------ ----- —
vse, ki delajo na obrtniškem 1 Sodelovanje neke inozemsko I Jr	Zat.šje i čustvenem živ mo m priporočljivo Pazite, da bi
kr1, O^nju.	v nr»kn npnnmprnn druz
rr!l DVOJČKA .od 215. do 21.6.) lz-vrr J,8 IKisluvria priložnost v inozem-Morebitno pobotanje med spr-Rl .Prijatelji.
KAK (og 22.6 do 22 7.) Izpolnite lav težnost dc iskrenega sode-avca. Ravnajte po svojem razumu, na osnovi čustev
o*
jol1'
'5
piJ'
PTOL .
zabredli v neko neprimerno družbo, STRELEC (od ?111. do 20 12.) Izredna sreča pri igri. Odkrijte dobremu prijatelji' s'<oje srčne težave.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Kdor je rojen pod tem znamenjem, naj danes ne tvega ničesar. Ureje na bo neka sorodniška zadeva.
VODNAR (oa 21.1. do 19.2.) Neki poslovni partner bo odpovedal svoje sodelovanje. Izboljšano razumevanje z drago osebo
RIBI vod 20.2. d i 20.3.) Nekdo vam nastavlja zanko, pa se bo sam vanjo ujel. Potrebni ste res izdat-ega dela. Ne ograjujte se nega počitka.
* ^iivivi čustev
CEV (od 23 7. do 23.8.) Oseba, ki I? Janes spoznali je vredna •Hupanju Osrečujoče doživetje na ‘zletu.
brar\1CA I°d 23B d,) 22-9> Po' .> boste obilne plodov? svojega ^Igotrajni
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Nabožne pesmi; 12.00 Iz potne torbe M. Matičetovega; 13.30 Telemann in Honegger; 17.00 Orgle; 17.20 Črnske duhovne pesmi; 17.35 F Jeza: «Veliki teden v slov. vasi»; 17.?5 Beethovnov kvartet št. I, 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Arnič, Pesem planin; 19.10 Pisani ‘'a^nčki; 19.40 Chopinovi nokturni zii.00 Šport; 20.35 Basile: »Trenutki bridkosti*: 22.20 Tartinijeve skladbe.
TRST
12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran; 13.30 Simf. koncert
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 710 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL; 10.15 Ansambel Kosec; 10.45 Popularne popevke;
11.00	Kulturne aktualnosti; 13.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in
14.00	Glasba po žeiiah; 13.50 Turistične beležke; 15 30 Popularne skladbe; 16.40 Popoldanska glas ba; 17.00 Iz Straussovih operet;
18.00	in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Trenner; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe, 11.24 Ve likonočni program; 12.05 Kontra punkt; 13.15 Orkestri; 14.45 Nove pesmi; 16.30 Duhovne pesmi; 17.05 Maša; 19.13 Brahmsove skladbe;
21.00	Verdijeva »Masa za mrtve*; 22.25 Pianist N Magalof.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori;
13.00	Pisan .spored, 13.35 Pevski zbori; 14.00 luke box; 15.15 Mia di koncertisti; 16.00 Teden aktual nosti; 17.10 Koncert; 18.00 Skladbe za godala; 19.00 Klavirske skladbe; 20 00 Športne kronike;
21.10	Simf. koncert; 22.10 Hayd nov kvartet 76
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Bartokov kvartet št 6; 12.20 Ital. civilizacija; 14 00 Operna glasba;
15.10	Kespighijeve skladbe; 16.10
Sodobna glasba: 17 20 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika;
18.45	Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.45 Donizelti: »Maria Stuard*.
FILODIFUZIJA
8.00	Začetn‘ koncert; 9.15 Or glar Anton Heiler; 10.10 Rossetti jev kvintet za pihala; 12.20 Por tret avtorja- B. Britten; 13.15 Haendlov oratorij.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Pariška komuna; 9 25 Resna glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Gotovčeve opere »Ere z onega sveta*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 »Mladina poje*; 14.25 Operetne melodije;
14.45	Lirika za otroke, 15.40 So pianistka V Gerloviceva; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert: 18.00 Aktualnosti, 18.15 Iz naših studiov: 18.45 Naši znanstveniki; 19.15 Alenka Pinterič;
20.00	Domače pesmi- 21.00 Sodobna indijska lirika; 21.45 Glasbeni nokturno; 22.15 Komorni večer; 23.05 R. Tamura: Pesmi; 23.15 Jugoslovanski pevci.
ITAL. TELEVIZIJA
12.20 Človek in podeželje; 13.00 Avtomobilska rubrika; 13.30 Dnevnik; 15.30 Šport; 17.00 Program za najmlajše; 17 30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska oddaja- 19.15 Atom in tvarina; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 T. S. Eliot: «Cock-tail party»; 22.15 Martin Luther King; 23.05 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Nemščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Tropik; 2250 Nabožna glasba.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.40 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30. 15.40 Nemščina;
11.00	Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Pionirski dnevnik;
18.15	Po Sloveniji; 18 45 Turobna jesen — film, 19.a5 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 J Bevc: Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro; 21.05 Slovenska gledališča; 21.50 Wo-jeck — serijski Mm.
ta neizprosna bolezen, reši življenje. Vest prihaja u vasi Tovar-nik, kakih 20 kilometrov od Vu-kovara.
Znano je, da se z rakastimi obolenji ukvarja na usode in tisoče zdravnikov in biologov in da so razni inštituti že dolga leta na delu in da doslej se ni dokončnega. rekli bi rešilnega zdravila proti tej bolezni, pač ra da ima medicina na razpolaga oekaj pripomočkov, ki venaarle pomagajo. Zato sprejemamo vest. ki prihaja iz Tovarnika z vso previdnostjo in jo Ie beležimo, i.e aa bi hoteli s tem vzbujati prevelike upe in alarmirati javnost, kajt; medicina je posebno v primeru te bolezni preveč delikatna zadeva. Preide mo na konkreten primer
V Tovarnik prihaia zadnje dni na stotine pisem, -brzojavk, prir šenj in vse so naslovljene na dr. Živorada Šipiča Ta zdravnik je zaslovel zaradi tega. ker je pred časom umrli prask- zdravnik dr. Jaroslav Jerman, tik pred smrtjo v svoji oporoki zapustil dr. Ši-piču vse svoje dokumente in poveril metodo, kako naj se po njegovem načinu zdravi ta bolezen. Skratka, poveril mu je svoj način zdravljenja ki ga je začel uvajati že 1942 leta. Hkrati mu je tudi naroči,, naj ta način zdravljenja preverja in razvija naprej. Praški zdravnik je hkrati opozoril dr. Šipiča, da njegov način zdravljenja, da njegovo cepivo ni nikakršna senzacija, pač pa da pacientom, ki bolehajo za rakom, blaži bolečine in laiša težave.
Dr. Jaroslav Jerman in njegova žena, ki je prav tako zdravmea, sta dolgo let posvetila vso svojo dejavnost zdravljenju oolnikov, ki se jih je lotila ta huda bolezen. Rakastim bolnikom sta skušala pomagati s tako imenovanim avtogenim ali ipsogtnim cepivom, ki sta ga pridobivala oa krvi obolelih ljudi.
Kako to, da je praski zdravnik izbral dr. Živorada Sipica, aa nadaljuje z njegovim Oeiom: iza io Or. Sipic oagovarja aa sta ona o pokojnim praškim zOravnikeiii ne le kolega, ampak tudi prijatelja. Ko je pred leti dr S.prn zve-ael, da praski zdravnik skusa zdraviti ljudi s cepivom, je oOpo toval v Prago in se tu prepričal, da je dr. Jerman našel cepivo, ki uničuje klice bolezni. Pozneje je iz domovine posla, v Prago kri nekaterih svojih pacientov, ki so se bili piostovo-mo odločili za tak način zdravljenja, potem ko so vsi drugi način oOpovedali. Dr. Šipič nadalje pripoveduje, kako je s tem cepivom zdravil te ljudi in kako se je njihovo zdravstveno stanje izboljšalo. Ljudje, ki so prej bili ze priklenjeni na posteljo, se ponovne dobro počutijo in celo delajo j Zagrebški list «V,esmk», od ko-! der povzemamo te podatke, na-i daljuje: Konec lanskega leta je zdravnik iz Tovarmka bil že po-j novno pripravljen na pot v Prago. S seboj je hotei vzeti tudi nekaj stekleničk krvi pacientov. Te-I daj pa je prispela vest, da je dr. i Jaroslav Jerman umrl
! Ali ni sedaj konec zdravljenja 1 s cepivom? — se je zaskrbljeno j vprašal zdravnik iz Tovarnika. ' Toda iz Prage je prišlo od pokojnikove žene dr. Milade Jerman v ! Tovarnik vabilo, naj ,ie dr. Šipič : obišče. V Pragi je dr. šipiča čakalo presenečanje: dr Jaroslav ! Jerman mu je zapustil dokumen-' te o svoji metodi pripravljanja - cepiva in tako je dr Šipič s pomočjo teh navodil iz prinesene krvi sam napravil cepivo za nekatere svoje paciente. To je bil tudi poskus za tisto kar bo delal nato v Tovarniku.
In tako je dr. Zivorad Šipič prišel do tajnega sistema, kako naj cepivo pripravlja in hkrati do »obveznosti*, da nadaljuje
tam, kjer je preneiial praški zdravnik, ko ga je smrt ugrabila. Ali naj dr. Šipic nadaljuje delo svojega predhodnika? In kako naj ga nadaljuje7
Brž ko se je vrnil iz Prage — nadaljuje zagrebški lisi — je naselje Tovarnik postalo slavno. Na naslov zdravnika in njegovo zdravstveno postajo ze deset dni prihaja na stotine pisem, brzojavk in tudi ljudi. Vsi ki se obračajo nanj, iščejo pomoči.
Dr. Zivorad Šipic skuša pomagati tistim z diagnozo malignega tumorja, tistim, ki so preživeli kirurški nož in tistim, ki so jih že obsevali. Iz nekaterih podatkov izhaja, da je ime dr. Jaroslav Jerman največ uspeha pri tistih, ki niso bili operirani. Prav zaradi tega, pravi dr. Šipič, Jermanove -metode niso sprejeli me-dic,nski krogi po svetu In še danes vztrajajo na tepi. da ipsoge-no cepivo ne pomaga. Dr. Šipič pa te kroge poziva, naj obiščejo bolnike, ki so se zdravili s cepivom.
Tudi dr. šipič, podobno kot praški zdravnik, opozarja, da njegovo delo ne sme izzvati nikakršne senzacije. Hkrati pa prosi kako domačo medicinsko ustanovo za podporo in sodelovanje. Pripravljen je sodelovati s katerokoli zdravstveno ustanovo, ki bi mogla nuditi pomoč večjemu številu pacientov. Njegov edini smoter je, da bi tisto, kar ve m kar je prinesel iz Prage, oilu dostopno čim večjemu številu pacientov.
Zagrebški list zaključuje takole:
V Tovarniku,, Š.au in okolici smo obiskali nekaj bolnikov in se z njimi pogovarjali Objavili smo samo začetnice njihovih imen, čeprav so sami zahtevah, naj jih imenujemo i polnim imenom, ho teli so celo, da ,ih fotografiramo in da objavimo r.jitiove izjave o cepivu, ki jim je, kot sami pra vijo, pomagalo in njihovo življenje potegnilo iz tež k e Krize. Tega nismo storili To ie stvar medi cinskih strokovnjakov cas pa bo povedal svoje »
Čeprav vreme nagaja bo pomlad živobarvna
Tako pravijo modni strokovnjaki, ki nam letos vsiljujejo zelo žive in svetle barve • Tudi za moške
Človek se pri tako kislem vremenu, kot ga imamo na žalost še vedno, težko uživi v barvitost letošnje ženske, pa tudi moške spomladanske mode. Kar nekako nam ne gre v glavo, da bomo morda že čez teden ali dva hodile oblečene v tako svetlih in živopisanih oblekah, kot nam jih letošnja spomladanska moda obeta, oziroma narekuje. Pa bo vendarle tako in mlada dekleta, ki jih morda manj zebe, nam že kažejo, da bo moda živih in svetlih barv za letošnjo spomlad resnično držala.
Toda svetla ne bodo samo oblačila, svetle bodo nogavice, svetlih barv bodo čevlji in torbice, svetlejših tonov bodo tudi lasje in pa tudi šminke in pudri. In to je zanimivo, da ne bodo ta pravila držala samo za nas ženske, temveč tudi za moške. Prav tako svetlih barv bodo namreč njihove obleke, še bolj živih barv bodo njihove srajce, da ne govorimo o kravatah, o nogavicah, o klobukih z živobarvnimi trakovi in pa o čevljih, ld ne bodo samo klasično črni, ali temnorjavi, temveč bodo v vseh mogočih pastelnih barvah, v takšnih pač, ki bodo oagovarjale njihovim oblekam in površnikom.
Psihologi zatrjujejo, da barve močno učinkujejo na osebno razpoloženje. Če to drži, potem bomo letošnjo pomlad in poletje prav gotovo vsi dobre, ali vsaj boljše volje, kot smo bili pozimi, če nas le spomladi ne bo ukanila ter nam bo namesto lepega in sončnega vremena «naklonLa» dež, burjo in slabo vreme. Potem seveda tudi lepa in svetla obleka ne bo zalega. ie sedaj se trgovci pritožujejo, da se nestalnost njihovih trgovskih poslov odraža v ne preveč lepi in sončni spomladi. In prav gotovo bo v njihovih izjavah delček resnice. Resnično tezico se namreč človek odloči za nakup svetlega in morda še živopisanega novega spomladanskega oblaci.a, ali svetlih čev jev, če zunaj dežuje, ali pa veje mrzel veter.
Pa pustimo pesimizem na stran in se zamislimo, kako bo, ce se bo vreme enkrat ustalilo in bomo doživeli resnično lepo spomlad, ki nas bo vabila na kratke sprehode, ali tudi na daljše izlete. Naj takoj povemo, da bomo morale imeti v garderobi vsaj en par dolgih hlač, v kakršniko i barvi in iz kakršnega koli blaga, če bomo hotele biti oblečene za takšne priložnosti po modi. Nova moda zahteva namreč hlače ne samo za izlete in šport, temveč celo za nakupe v mestu, za šolo, da ne omenimo tukaj še večernih hlhč itr ptžBm, ki nikakor še niso prišle iz mode. Torej dobro krojene hlače iz bolj svetlega, ali bolj temnega blaga bodo morale biti v naši spomladanski garderobi.
Da vam dolge hlače ne pristajajo? Moda oziroma modni eksperti pravijo, da si dolge hlače lahko privošči s’coraj vsaka, če jih zna le pravilno izbrati. Nismo prav istega mnenja. Mnenja pa smo, da bodo lepe in elegantne v dolgih hlačah vsa mlada dok’e ta, pa tudi vse iem.ke, ki se lahko ponašajo s kolikor toHko vitko postavo. Važen je seveda dober kroj in pa primerna izbira blaga in barve. Če pa je postava le pre-okrogla, boki preširoki in noge ne preveč vitke, potem bodimo ra’e manj moderne ter se odrecimo hlačam, pa četudi bi nam na n letih in da jših sprehodih prav pri-šie.
Privoščimo si pa zato morda hlačno krilo, ki bo letos tudi zelo v modi. Kroj tega krila je sicer zelo delikaten in zato ga nikar na slepo ne zaupajte domači širlji, ki vam sicer dobro ukroji enostavno obleko, domačo holio. a'i kaj podobnega. H'ačno kri'o zaideva voseben in popo'n kroj in zalo ga ra ie kupimo že napravljenega v
dobri trgovini, ali pa ga dajmo delati šivilji, ki je v tem izurjena.
Če se ne bi mogle odločiti niti za to rešitev, potem nam ostajajo še vedno krila, katerih kroji, barve in izbira blaga so letošnjo spomlad tako bogati, kot morda že dolgo ne. Privoščimo si za izlete na ptimer krilo iz ttveeda, ali črtastega blaga, zvončasto ukrojeno, za službo in nakupe se lahko odločimo za enobarvno krilo, ki bo lahko prav tako zvončasto krojeno, ali pa bo krojeno v gube in naborke. Mlada dekleta, pa tudi mlajše ženske si bodo lahko privoščile tudi krilo, ki bo letos še posebno v modi in ki ga bomo z pridom nosile z vsemi možnim kombinacijami.
Izbire torej ne manjka. Manjka nam samo začetek resnične pomladi, začetek lepih in sončnih dni, pa bomo razpoložene tudi za bolj pestro in bolj živo garderobo m vsi predsodki bodo odpadli. Ostala bo le želja, da bi bile v novih oblačilih kar se da privlačne in mladostne — skratka čim bolj spomladanske.
V Ljubljani je umrl dr. Vladimir Kralj
V Ljubljani so predvčerajšnjim položili k zadnjemu počitku slovenskega književnika, literarnega kritika in esejista dr. Vladimira Kralja. Pri odprtem grobu je o njem Božidar Borko med drugim rekel, da pokojnik količinsko sicer ni zapustil veliko stvaritev, «toda bil je močna osebnost in njegove poteze srečujemo v vsem njegovem delu, pa naj gre za pripovedno prozo, ali za eseje in kritike. Smrt ga je pobralo tedaj, ko smo od njega še marsikaj pričakovali, čeprav smo vedeli, da se s kruto nujnostjo oglašajo o njegovem organizmu posledice življenjskega pekla, ki ga je preživel v nacističnem «kacetui> nekaj, kar se neit-prosno zarije ne samo v psiho, marveč tudi v telo».
Pokojni dr. Vladimir Kralj se je rodil leta 1901 v Celju, gimnazijo je opravil v Mariboru, univerzo pa v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je tudi promoviral. Skupno z Debevcem je v Pragi urejal tamkajšnjo slovensko revijo «Razgledi», prav tako se je ukvarjal t urejanjem revije tudi v dobi od 1938 do 1941. ko je bit profesor v Mariboru in je urejal tamkajšnjo revijo «Obzorja»
Med vojno je nekaj časa preživel tudi v nacističnih taboriščih. Po vojni pa je bil imenovan za profesorja na ljubljanski akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kjer je delal d svoje prerane smrti. Na to mesto je bil pozvan zaradi svoje velike strokovne sposobnosti, saj se je tudi njegovo literarno ustvarjanje v glavnem osredotočilo na področje umetniške dejavnosti, pa čeprav je v nekaterih revijah objavil veliko tudi drugih izraziteje literarnih del.
PREJELI SMO
Svetozar Vukmanovič - Tempo: STALIN IN JUGOSLAVIJA.
PERSONA, mensile di lettera-lura, arte e costume, gennaio-feb-braio 1969.
Leopoldo Gašperini: UNA VITA PER LA LIBERTA’ A cura della Federazione autonurm triestina del PCI e della Federazione gio-vanile comunista
1 .	/^C
	VITTADELL0
	POMENI
	PRAZNIČNI
	DAN
	V VSEH
	CENTRIH
	VITTADELLO
	BOSTE NAŠLI
	SV010
VITTADELL0	OBLEKO
POMENI	ZA
CENO-	MESEC
DARILO Vitla	APRIL dello
	
4
i
'Rim c
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 14.3, najnižja 7.5, ob 19. uri 7.7 stop., zračni tlak 1015,3 nestalno raste, veter 23 km severovzhodnik, s sunki 4-8 km, vlaga 74%, nebo oblačno, padavine 4,4 mm, morje razburkano, temperatura morja 8.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 3, aprili
ŽARKO
Sonce vzide ob 5.42 in zatone 18.35 — Dolžina dneva 12.53 -na vzide ob 19.46 in zatone ob
Jutri, PETEK, 4. aprila
IZIDOR
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z večino glasov leve sredine odobren občinski proračun 1969
Odbornik za proračun Vena odgovoril na posamezne posege ■ Odgovor župana na kritike svetovalke Grbce ve (KPI), glede politike občinskega odbora da Slovencev
Po večdnevni razpravi je bil na in je zanikal, da je občina zahte-
sincčnji seji tržaškega občinskega sveta z glasovi večine leve sredine (31 glasov) (KD, PSI, PRI in Slovenska skupnost), odobren letošnji občinski proračun. Proti so glasovali svetovalci opozicije (23 glasov) KPI, PSIUP, UT, PLI in MSI.
V začetku seje je odbornik za proračun Verza odgovoril na kritike ih'predloge, ki so'jih svetovalci cali med razpravo. Zelo obširno je odgovoril na kritike glede vedno večjega najemanja posojil, ki z obrestmi hudo bremenijo občinsko upravo. Pri tem je pojasnil, da so pač. redni dohodki občine nizki in da je občina prisiljena najemati posojila, če hoče zagotoviti občanom ustrezne storitve in uresničiti nujna in potrebna javna dela. Prav tako obširno je obrazložil aktivne in pasivne proračunske postavke, ki so bile predmet kritike zlasti opozicijskih svetovalcev. Glede zamud pri izvajanju raznih javnih del pa je odbornik pojasnil, da je to odvisno predvsem od dolgega postopka pri najemanju posojil, da pa se občina stalno prizadeva, da čimprej najde potrebna denarna sredstva
Na predloge svetovalca Grbca o izkoriščanju nakazanega denarja za kmetijstvo, v okviru petletnega načrta, je odbornik dejal da petletni načrt določa skupno 285 milijonov lir za kmetijstvo (v načrtu je dejansko nakazanih 300 milijonov op. ur.), ki bodo namenjeni za razvoj intenzivnih kultur in se bodo pridružili že predvidenim državnim in deželnim prispevkom. Ti posegi bodo gotovo omogočili rešitev tistih vprašanj, je dejal odbornik, ki so bila upravičeno predočena in ki se nanašajo na poljske poti, dobavo vode kmetijstvu in ceno vode za namakanje ter podpore pobudam za ovrednotenje domačih pridelkov s prirejanjem razstav itd. Omenil je še, da se na kmetijskem področju nekaj uresničuje tudi z delovnimi središči in z denarjem, ki ga črpajo iz jusarskih dohodkov.
Tudi glede gradnje športnih naprav je zagotovil, da se bodo te uresničile in je omenil pri tem nekatera športna igrišča v okolici in športno palačo. Odbornik je ponovno zagotovil, da pri iskanju denarnih sredstev občina ne bo navijala davčnega vijaka in da bo njena skrb samo preprečevati davčne utaje. Dr. Verza je obširno govoril tudi o težavah podjetja Acegat in o drugih občinskih storitvah ter je ob zaključku ugotovil, da je upoštevajoč vse kar je povedal, proračun izredno pozitiven.
Za njim je govoril župan, ki je najprej poudaril važnost razprave o proračunu, ki je sledila dvema temeljitima razpravama o občinskem programu in o tržaškem gospodarstvu. Tudi župan je omenil težave, ki jih ima občina pri najemanju posojil in je nato neposredno pojasnil razna vprašanja posameznim svetovalcem, še posebno se je zadržal pri vprašanju najemanja žar na pokopališču za 25 let
vala plačevanje najemnine in ostalih stroškov vnaprej.
Nato se je zahvalil svetovalcu Grbcu za njegove konkretne in zelo zanimive predloge glede rešitve nekaterih kmetijskih vprašanj. Poudaril je, da so ta vprašanja zelo zapletena in da je treba denar dobro porabiti. Strinjal se je s predlogom. da občina nakaže denar za sestavo študije o ovrednotenju kmetijskih področij, glede prispevka kmetom v višini 50 odst. za ceno vode za kmetijske potrebe, pa je dejal, da je treba pri tem proučiti, koliko bo ta prispevek znašal. Zagotovil je svetovalcu Grbcu, da bodo vse njegove predloge pozorno proučili.
Glede obširnega posega o sloven-
ski manjšini, ki ga je imela sveto-Grbec, je župan odgo-
valka Jelka voril: «Vam, gosp. Grbec, ki obtožujete Krščansko demokracijo in stranke leve sredine, da strumen-talizirajo etnično manjšino v protikomunistične namene, moram odgovoriti, da če o strumentalizaciji manjšine govorimo, je to komunistična strumentalizacija.
Treba je premostiti te pojme kon-trapozicije in zakopati «bojno sekiro«. Zgovoren zgled nam daje mladina.
Tega problema se ne sme nače-' njati v strankarskem duhu. V tem smislu dejanskega odprtja gre naša politika, ki zahteva razumevanje j vseh. Ta vprašanja zahtevajo z ene in druge strani drugačno razpolož-' ljivost, strpnost pri razsojanju in dobro voljo, s pogledom v novi svet. ki se že poraja, v katerem bo manjšina, na eni in drugi stra-
valne izjave ni podal ter se skliceval na svoj prejšnji poseg v razpravo.
Po glasovanju, katerega rezultat smo že omenili, so svetovalci sprejeli še več upravnih ukrepov v zvezi s takojšnjimi denarnimi obveznostmi občine in ACEGAT.
Deželna delegacija je obiskala Reko
Podpredsednik deželnega odbora Moro je skupno z deželno delegacijo bil gost na Reki, kjer ga je
sprejel predsednik mestnega sveta
Drr	“ ■
■agutin Haramia. Nato se je delegacija sestala z izvedenci za urbanistiko.
Delegacija, ki se je v preteklih dneh sestala s turističnimi in urbanističnimi izvedenci v Pulju in
SPOMINJAMO SE ŽRTEV ZA SVOBODO
Na današnji dan pred 25 leti je na Opčinah padlo 71 talcev
Spominska svečanost pri spomeniku bo v nedeljo, 13. aprila ob 16. uri
Pred 25 leti, na današnji dan, so nacisti na Opčinah umorili 70 talcev, ki so jih pobrali iz koronej-
v Zagrebu, kjer je preučevala mož- skih zaporov. Po srečnem naključju nost koordiniranja urbanističnih se je eden rešil: 20-letni Štefan Ro-načrtov za obmejne kraje, je zve- dič iz Drvarja, ki so ga sicer ustre-čer odpotovala v Trst.	lili, a ne smrtno. Rešil si je življe-
nje pod kupom trupel svojih tovarišev in se pravočasno oddaljil.
V kinodvorani na Opčinah je 2. aprila 1944 eksplodirala mina, ki so jo postavili diverzanti pod vodstvom sovjetskega borca-partizana Mirdabata Seidova — Ivana Ruske-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiKiiiiiiiiiiiiiii
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobritev novega zakonskega osnutka o prispevkih za industrijska področja
Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci strank leve sredine, MF in dr. Sloka
ni, most za iskreno sodelovanje,
duhovno in kulturno oplajanje, hkra-	. .	.	.	.	, „ ..
ti pa tudi jamstvo za mimo so- proti komunisti in svetovalci PSIUP, medtem ko so se liberalci in misovci vzdržali
žitje.»
V	glasovalnih izjavah so vsi predstavniki opozicije, leve in desne, ponovno grajali politiko občinske uprave, češ da noče upoštevati kritičnih in konstruktivnih nasvetov. V tem smislu so nastopili Loncia-ri (MSI), Monfalcon (PSIUP), Tad-dec (UT) in Rossetti (KPI), ki je vodjo demokrščanske skupine Ri-naldija vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi komunistična svetovalska skupina glasovala za proračun zaradi upravnega značaja tega ukre-po. Izrazil je prepričanje, da bi prišlo do krize, kar so potrdili tildi medklici iz vrst demokristjanov. Zaradi tega je opozipija napovedala svoj nasprpten glas., Rossetti ju je kasneje odgovoril v svoji glasovalni izjavi vodja svetovalske skupine KD Rinaldi, ki je poudaril, da hoče koalicija leve sredine (»upravno primerjavo« in v tem okviru tudi dialog. Kritiziral je nedavne seje, pri katerih je prišlo do napetosti zaradi vprašanja tržaškega gospodarstva in dejal, da je v takem vzdušju nemogoče delati.
V	imenu socialistične skupine je govoril njen vodja Cesare. medtem ko je župan Spaccini opravičil svetovalca SS dr. Dolharja, ki glaso-
iiu»*iMimn m mi i m n lini ii Mimi« mi m ii m n imiiiiimiiiiniiiiiii m im m m Ulm min min nuni iiiiiim mu i»
NA SEJI MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Večina zavrnila predlog za gradnjo razplinjevalnih naprav v Sv. Roku
Take naprave v bivši ladjedelnici bi Miljam ved škodile kot koristile in bi tudi predstavljale veliko nevarnost za eksplozije
S sinočnjo redno sejo se je nadaljevalo pomladansko zasedanje miljskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so bili sklepi občinskega odbora, ki jih je občinski svet potrdil. Največ govora je bilo o vprašanju naprav za raz-plinjevanje cistern v bivši ladjedelnici Sv. Roka. župan je sporočil, da je občinska uprava februarja meseca prejela pismeno zahtevo Ustanove za tržaško pristanišče, naj bi objavila zadevni načrt za zasedbo 25.000 kv. m površine v bivši ladjedelnici Sv, Roka, kjer naj bi zgradili omenjene naprave. Rekel je, da se je informiral pri raznih strokovnjakih, ki pa so mu prikazali nevarnosti takih naprav v neposredni bližini mesta. Tudi občinski zdravnik je Izrekel svoje pomisleke.
S takimi napravami bi se namreč še bolj okužile morske vode in zrak, naj večjo nevarnost pa predstavljajo prazne cisterne, saj je znano, da lahko nastanejo zelo nevarne eksplozije ko so cisterne prazne. Zaradi tega so na primer pri Malti in Marseillu zgradili take naprave daleč od naselij, pri Neaplju pa bodo zgradili v ta namen umeten otok 15 milj daleč od obale. Tudi načrt o gradnji 3 m visokega in 50 cm širokega betonskega zidu okrog naprav potrjuje, da se je treba zaščititi pred nevarnostjo hudih eksplozij. Take naprave v Miljah ne bi bile samo v neposredni bližini mesta, ampak tudi preveč blizu plovnega kanala po katerem vozijo polne cisterne. Lahko bi se namreč zgodilo, zaradi okvar, burje, kratkih stikov, itd., da bi nastale eksplozije, ki ne bi zajele samo naprav, ampak tudi polne cisterne.
O zadevi so razpravljali tudi na sejah svetovalske komisije, ki je predlog odklonila. Zaradi vsega tega je občinski odbor sklenil, da zavrne predlog o izgradnji naprav za razplinjevanje v bivši ladjedelnici Sv. Roka. Sledila je diskusija. med katero so predstavniki IRI, PSI in KPI podprli in popolnoma odobravali sklep občinskega odbora. Poudarili so, da bi od takih naprav Milje imele samo slabe posledice in nobene koristi, saj ne bi zaposlili nove delovne sile. Le predstavnika KD sta zagovarjala načrt, češ da gre za naprave, ki so povezane z gradnjo suhega doka. Tako župan kot
predstavniki skupin KPI, PSI in PRI so še poudarili, da niso proti gradnji takih naprav, pač pa le proti izbiri kraja v Miljah. Za o-dobritev sklepa so glasovali svetovalci PSI, KPI in PRI, proti pa demokristjani.
Včeraj je deželni svet odobril zakonski osnutek o spremembi za kona štev. 24 z dne 11. novembra 1965, ki določa deželne prispevke za industrijska področja. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci strank leve sredine, svetovalec dr. Štoka in svetovalci furlanskega gibanja, liberalci in misovci so se vzdržali, komunisti in svetovalci PSIUP pa so glasoval; proti.
Na včerajšnji seji sta najprej od govorila »'včtbVAlcem, ki so posegli V razpravo,' poročevalec manjšine komunist Zonzenon in poročevalec večine Ginaldi (KD). nato pa odbornik za industrijo in trgovino Dulci.
Zorzenon je rekel, da so komunisti negativno ocenili zakonski osnutek, vendar pa bi bili tudi spremenili svoje stališče, če bi bil rezultat razprave drugačen. Toda na svoja vprašanja in dvome komunisti niso prejeli odgovora. Negativ, ne plati zakonskega osnutka so celo zaostrili s predložitvijo nekaterih resolucij. Kakor vedno je prišlo med razpravo do spopada dveh smeri Prva smer je smer celotnih, načrtnih izbir, povezanih s sedanjim socialnim ustrojem in z zahtevo po njegovi preobrazbi povsod in za vse proizvodne sektorje. To pomeni, da bi moral biti namen teh izbir tudi socialno pozitiven, upoštevajoč deželno avtonomijo. Dru ga smer pa je smer, ki jo je izbral odbor in ki je povezala z zamislijo industrijskega razvoja zasebnega kapitala. Iz te smeri nastajajo razna izkrivljanja in podrejanje gospodarskim in političnim interesom omejenih skupin, skratka zasebnih kapitalistov. Zato tudi ni moč govoriti, da je zakon narejen v interesu industrijskih področij v Trstu in Tržiču. Nihče seveda si ne lasti
Občinski svet je nato sprejel na znanje načrt za gradnjo nove šole v Zindisu in nove določitve obsega naselbin na osnovi prehodnega zakona o urbanistiki, odobril je tudi spremembo regulacijskega načrta Ustanove tržaškega pristanišča na obali pri Orehu, kjer bodo dober dan obale zasuli in zgradili 800 m dolgo pristaja-lišče. Ob koncu so še odobrili sklep o spremembi načrta za gradnjo novega športnega igrišča.
pravice, da so njegovi predlogi po-................slovatl bd morali v
polni, toda delovati bi morali v interesu skupnosti. Komunisti niso zahtevali izbire med tremi ali 12 industrijskimi področji v deželi, zahtevali pa so določen načrt, na podlagi katerega naj bi dajali prispevke za resničen razvoj industrije. Govorilo se je tudi o tem, da bo zakon pogojep po deželnem urbanističnem načrtu, če ga bodo kmalu sestavili. Zakaj niso torej odložili tega zakonskega osnutka za nekaj mesecev. Zato se lahko sklepa, da zahtevajo odobritev tega zakona ljudje ali skupine, ki nočejo izgubljati časa in hočejo ustvariti izvršeno dejstvo, preden bo sprejet, deželni urbanistični
llllll HIlillllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllIllillIllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliHIIIII
OBČNI ZBOR V GREGORČIČEVI DVORANI
Obračun enoletnega delovanja Slovenskega planinskega društva
V spomin na nedavno umrlega planinca dr. Dolharja bo SPD izdelalo transverzalo ^Lojzeta Dolharja» v zahodnih Julijcih
Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 občni zbor trža-škega Slovenskega planinskega društva. Prisotni so na začetku zb<> rovanja počastili z enominutnim molkom spomin dveh zaslužnih planincev, ki sta pred kratkim preminila, dr: Viktorja Volka in dr Lojzeta Dolharja iz Trbiža.
Za delovnega predsednika občnega zbora je bil soglasno izvoljen Mario Magajna
Predsednica društva dr. Sonja Mašera je v svojem kratkem nagovoru poudarila pomembnost vklju čitve smučarskega odseka društva v FSI. Govornica je še poudarila da bo društvo okrepilo svojo dejavnost na področju smučarstva in alpinistike. Omenila je tudi potrebo po tesnejši povezavi. z zadrugo «Naš Kras« ter napovedala izdela vo transverzale ((Lojzeta Dolharja« v zahodnih Julijcih.
Tajnica Silvana Valoppi Je potem podala splošno poročilo o delova nju društva v preteklem letu. Go
vorili so še Stanko Perovšek (go spodarsko poročilo) ter načelnika alpinističnega in smučarskega od seka.
Zbrane tržaške slovenske planin ce je v imenu SKGZ pozdravil dr Angel Kukanja, ki je čestital društvu k doseženim uspehom, ter še posebej poudaril pomembnost njegove vloge za obrambo slovenstva
Sledili so pozdravni govori pred stavnikov planinskih društev iz bližnjih krajev in Slovenije: Branke, Šalamuna iz Kopra, predsednika planinskega društva iz Gorice Slav ka Rebca, predstavnika Planinske zveze Slovenije Tineta Orla, Jožice Milavec iz Sežane ter Cirila Magajne iz Nove Gorice. Predsednik Ma gajna je pozdravil prisotne v imenu prosvetnega društva «Ivan Cankar«.
Udeleženci zbora so nato razre šili prejšnji odbor ter izvolili novega Podrobneje bomo o poteku zborovanja poročali prihodnjič.
načrt. Na koncu je poročevalec dejal, da ni mogel nihče dokazati, da se bo z razmnožitvijo industrijskih področij odstranila obstoječa neravnovesja v deželi.
Zatem je odgovoril svetovalcem poročevalec večine Ginaldi, ki je dejal, da ta zakonski osnutek določa meje uveljavljanja zakona st 24 iz leta 1965. Rekel je, da j« glavna sprememba, ki se uvaja v omenjeni zakon s tem zakonskim osnutkom, zvišanje deželnega pri spevka za industrijska področja od 80 na 100 odstotkov. Nato je podrobno odgovoril na razne pripombe diskutan-tom. Na koncu je Tekel da bo deželna uprava z odobritvijo tega zakonskega osnutka lahko bolj učinkovito delovala za takojšnje u-resničenje glavnih infrastruktur, zlasti na področjih, na katerih vladajo ugodni pogoji za stvarne pobude v zvezi z industrializacijo.
Odbornik za industrijo in trgovino Dulci je v svojem odgovoru diskutantom rekel, da so spremembe prejšnjega zakona štev. 24, o katerih, se razpravlja v občinskem svetu, sad izkušenj v preteklosti in potrebe po bolj gibčnem birokratskem postopku za uresničevanje zakona. Doslej je namreč poteklo mnogo časa, med tem ko je dežela nakazala denar za razvoj industrijskih področij in med uporabo tega denarja. Kar se tiče možnega povečanja števila prošenj in tekme med občinami, ki bi utegnile predložiti načrte, ki ne bi bili v skladu s stvarnim položajem, je od. bomik dejal, da bo moral deželni odbor proučiti vsako prošnjo posebej in upoštevati finančni položaj ustanove, ki prošnjo vloži Prav tako ne bi smel znašati prispevek v vseh primerih 100 odstotkov.
Zatem so predlagatelji resolucij svoje resolucije orisali, pri čemer je bila sprejeta resolucija demokristjanov v zvezi s prispevki krajevnim ustanovam za infrastrukture. Pri tem je zanimivo, da so s 13 glasovi proti 11 zavrnili popra vek demokristjana Bianchinija, ki je predlagal, naj bi znašal deželni prispevek za industrijske infrastruk ture 95 odstotkov in da naj bi se ta odstotek zvišal na 100 odstotkov le v izrednih primerih. Za njegov predlog je namreč glasovalo neka) demokristjanov skupno s tremi svetovalci PSIUP, medtem ko so drugi demokristjani glasovali proti. Veči na je zavrnila en spreminjevalni predlog komunistov, odobrila pa njihov popravek, po katerem so izločili iz člena 1 zakonskega osnutka določbo o deželnih prispevkih tudi za zemeljska dela na Industrijskih področjih. Po odobritvi posameznih členov zakonskega o-snutka so sledile glasovalne Izjave.
Prvi je spregovoril komunist Ca-labria, ki je rekel, da oni niso načelno nasprotni spodbudam, toda do njih mora priti na podlagi točnih in jasnih izbir. V zakonu pa manjkajo nekateri neogibno potrebni elementi, saj niso točno določena področja in tudi z zagotovili, ki jih je dal odbornik, za n-dustrijo in trgovino, se ni stvar razčistila. Je tudi, nevarnost, da se bodo sredstva preveč razblinila kajti vedeti je treba, da še ni sestavljen deželni urbanizacijski načrt Dvomi obstajajo tudi zaradi zvišanja deželnega prispevka od 80 na 100 odst., ker ne bo jamstev, da ne bodo krajevne ustanove zahtevale prispevke tudi za kraje, ki nimajo pogojev za industrijski raz voj.
Svetovalec dr. Stoka je pohvalil ukrep in dejal, da bo prispeval k industrijskemu razvoju. Rekel pa je, da bi morali poskrbeti za razvoj industrijskega področja pri Ce dadu, da bi zagotovili delo in izboljšanje razmer tamkajšnjega prebivalstva, s čimer bi se tudi ohranile etnične značilnosti teh krajev. Svetovalec Bettoli (PSIUP) je dejal da bodo z novim zakonskim osnut-
Dr. Sonja Mašera bo odsotna od 5. do 20. aprila.
kom sicer res pospešili postopek pri uresničevanju načrtov, da pa bo nastala zmeda, ker bodo prošnje in zahteve kaT deževale. Poleg tega ne upošteva zakonski osnutek zahteve, da bi dežela postavila za pogoj uresničenje kakšne pobude z državno udeležbo. Zakon bo zato konec koncev deloval v korist zasebnikom. Pittoni (PSI) je dejal da bo zakon važen za pospešitev birokratskega postopka pri izdajanju prispevkov in uresničevanju načrtov.
Rekel je, da ne verjame, da bo prišlo do prave ((inflacije prošenj« Po njegovem mnenju je 12 todu strijsidh področij v deželi preveč. Glasovalne izjave so podali še svetovalci Morpurgo( PLI), Schiavi (MF) in Metus (KD), ki so najavili stališča svojih strank v zvezi z glasovanjem.
ga. Obležalo je sedem mrtvih nacistov in nekaj ranjenih.
Nemško poveljstvo je takoj ukrepalo: za vsakega padlega Nemca mora pasti deset talcev.
Med žrtvami nemškega besa in terorja so bili Slovenci, Hrvati in Italijani, delavci, kmetje, uradniki, ubrtniki. Med njimi je bila ena žen-ska. Najmlajšemu ni bilo še 17 let, j najstarejši pa je tedaj Imel 63 let.
Na openskem strelišču so tedaj padli:
Viktor Ban, Franc Berni, Rudolf Blažina, Anton Božič, Igor Borič, Alojz Brajdih, Hermes Brandolin, Giuseppe Brezza, Vincenzo Costan-zo, Giovanni Creglia, Stanislav Dekleva, Josip Deklič, Pietro Della Val-le, Josip Devdič, Mario Di Nardi, Domenico Dinicolo, Nicola Divito, Giovanni Duca, Antonio Fiorentini, Emilio Firetto, Avgust Frančiškovič, Anton Franza, Sergej Galovič, Ivan Gerlac, Milan Grenko, Alojz Jure-tič, Simon Jurcan, Matija Karlič, Julij Karan, Franc Kinkela, Viktor-Slavko Kjuder, Marko Koljevina, Ivan Kovačič, Josip Krevatin, Dušan Maglič, Edvard Mareston, Krištof Matulič, Antonio Mergioi, Joa-kim Mijančič, Marko Mijančič, Paolo Morgan, Leopold Oblak, Giovanni Oscari, Santo Pecchiari-Pečar, Vincenzo Perna, Rafael Poljočan, Ivan Poropat, Ivan Radivoj, Ivan Rusnjan, Vincenc Saraga, Stanislav Scrocco, Matija Segala, Vincenc Simonov, Avgust Škerjanc, David Sot-tar, Ivan Stanič, Franc štrukelj, I Karel Tenčič, Vincent Thomas, An-1 ton Žagar, Josip Žorža, Bruno Zup-pet in Josip Žvokelj.
Slava jim!
Ob 25. obletnici njihove smrti priredi pokrajinski ANPI v Trstu stolpno z drugimi odporniškimi organizacijami ANPPIA, ANED in FIAP v nedeljo 13. aprila ob 16. uri spo-ninsko svečanost in poziva vse udeležence odporniškega gibanja in antifašiste, naj se je udeležijo v čimvečjem številu tudi zato, da bi mladi rodovi spoznali in razumeli velike žrtve antifašistov za dosego svobode ter da se poudari budnost, ki je potrebna v sedanjem notranjem in mednarodnem položaju.
V Nemškem kulturnem kluuu bodo danes ob 20. uri v knjižnici predvajali na ploščah »Pasijon po sv. Marku« Johanna Sebastiana Bacha.
Predstavniki krvodajalcev pri odborniku Devetagu
Včeraj zjutraj je deželni odbornik za zdravstvo in higieno odv, Deve-tag v svojem uradu sprejel člane vodstvenega sveta združenja tržaških krvodajalcev. Predsednik združenja Giuseppe Tendella je orisal odborniku Devetagu zaslužno dejavnost ustanove in njenih članov. Hkrati je predočil odborniku nekatera vprašanja, ki terjajo nujno rešitev. Odbornik je pohvalil dejavnost krvodajalcev in jim zagotovil, da se bo trudil za rešitev njihovih vprašanj.
Odbornik Devetag je sprejel tudi voditelje sindikata bolniških usluž bencev CISL iz Vidma, ki jih je spremljal deželni svetovalec Ro mano.
aitlllllHIIIlMIlimimillllllllHIIIIIIIIIIIinHIHIItllHIIHIIIIlllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIHIIHII
IZDANO V OKVIRU PROSLAV 1918-1968
50 let gospodarskega življenja Trsta v zajetnem zborniku trgovinske zbornice
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
TITUS MACCIUS PLAUTUS
AMFITRUO
Pred em (pi sila, ze radella 6 Poilli
33-le 1- del ]
Prevod: KAJETAN GANTAR Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Scenograf:	AVGUST LAVRENČIČ
Glasba; PAVLE MERKU’
Režiser:	JOŽE BABIC
V	torek, 8. aprila 1969 ob 21. uri
V	sredo, 9. aprila 1969 ob 20. uri
V	četrtek, 10. aprila 1969 ob 20.30
V	petek, 11. aprila 1969 ob 20.30
PREMIERSKI
DIJAŠKI
ŠPORTNI
ABONMA
ABONMA ABONMA abonma RED «A»
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih pred pričetkom predstav.
eno uro eno uro
'isoten Sossija mbra stanoi kraju olino. di, da a bo ul » - je ukrol ..» Poleg ilitve i ome »sija po na ival i irnivai Sossi
Sovjdske ladje na progi Jadran-Kaspijsko morje
Aprila letos bo Sovjetska zveza vzpostavila novo redno petnajstdnevno pomorsko progo Perzija (Kaspijsko morje) - Jadran. Na progo bo postavila vrsto 1950-ton-skih ladij, ki se bodo na Jadranskem morju redno dotikale tudi Trsta in Benetk. Odhodi Iz naše luke si bodo sledili s presledki 15 dni. Plovba v eno smer bo trajala 18-20 dni. Vsaka ladja bo razpolagala s skladiščno prostornino 3.150 kub. m. Zanimivo za novo progo je, da bo potekala z Jadranskega morja najprej v Črno morje, nato po Donu in Volgi ter vmesnih prekopih v Kaspijsko morje.
NA TRŽAŠKEM RADIU
Nagradni «kviz» oddaje «E1 Campanon»
Za velikonočne praznike je vodstvo znane tržaške radijske oddaje «E1 Campanon«, ki je vsako nedeljo oddaja tržaški radio ob 14 uri, pripravilo svojim poslušalcem prijetno presenečenje.
Začenši z oddajo, ki je na vrsti v nedeljo 6. aprila, ho v sedmih oddajah (torej do nedelje, 25. maja) organiziran nagradni »kviz«, med katerim bodo poslušalcem razdelili osem avtomobilov vrste fiat 500, osem televizijskih sprejemnikov in osem motociklov. Nagrade bodo žrebali vsak teden. Izžrebali Jih bodo pooblaščenci finančne uprave med odpošiljatelji točnih odgovorov. V ta nameri b(J pri vseh trgovcih z radijskimi in televizijskimi sprejemniki na razpolago znatno število posebnih dopisnic.
Dopisnice bo morala uprava RAI prejeti najkasneje do 12. ure v četrtek po vsaki oddaji kviza.
Film «Kraška hiša» v shajališču «Bollega»
Danes ob 18.30 bodo v shajališču «Bottega» v Ul. del Ponte 7 na pobudo tržaške sekcije združenja Ita-lia nostra predvajali dokumentarni film prof. Adolfa Marpina, «Kraške hiše».
Na tiskovni konferenci so spregovorili dr. Caidassi, dr. Rustia-Traina in župan Spaccini - Delež Slovencev prikazan pomanjkljivo in netočno
Kot običajno, bo po predvajanju filma sledila diskusija o raznih a-spektih za sodobno uporabo kraških hiš in o vključitvi novih bivališč 0 kraška naselja in pokrajino.
V rdeči dvorani trgovinske zbornice je bila včeraj dopoldne tisKov-na konferenca, na kateri je vodstvo trgovinske zbornice predstavilo in Izročilo predstavnikom tiska in radia knjigo «Cinquant’anni di vita economlca a Trieste 1918-1968». Knjiga, oziroma zbornik na lepem pa-tiniranem papirju, ki obsega 667 strani, je Izdala trgovinska zoornica v Trstu v okviru proslav 50-letnice priključitve Trsta k Italiji. V zborniku so objavljeni prispevki, ki so jih sestavili Stefano Addobbati (Tržaško pristanišče), Silvio Alesani (Obrtništvo), Giovanni ApolloniO (Turizem), Vincenzo Bcllarosa (Gozdarstvo), Romano Caidassi (Uvod), Gino Cardinale (Zavarovalnica itd.), Salvatore Cirrincionc (Trgovska mornarica), Bruno Coceani (Razvoj industrije), Ermanno Mari (Ribištvo), Giovanni Paladini (Tržaška zunanja trgovina), Emo Perco (Kmetijstvo), Renzo Piccini (Kreditne in finančne ustanove), Dario
Rustia Traine (Trgovinska zborni-
ca) in Diego Viatorl (Notranja trgovina). Zbornik je izšel v 1500 izvodih in ni v prodaji. V člankih so zanimivi podatki iz gospodarskega življenja našega mesta v zadnjih 50 letih, ki bodo prav prišli gospodarstvenikom, političnim predstavnikom in novinarjem, ki se ukvarjajo z gospodarskimi problemi, z analizami, ugotovitvami in zaključki pa se ne bodo vsi strinjali, prav gotovo pa ne mi Slovenci, saj je
naša vloga na raznih področjih, ki so obravnavana, v kolikor sploh je,
pomanjkljivo in netočno in ocenjena. Toda k temu
prikazana se bo tre-
ba še povrniti.
Predsednik trgovinske zbornice Caidassi se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem sodelavcem, zlasti pa odboru za proslave »Trst ’68» in vodstvu IRI, ki je dalo na razpolago finančna sredstva. Dejal je, da j-j v zborniku prikaz gospodarskega razvoja Trsta od leta 1918 in da bodo objavljene študije koristile pri sestavljanju načrtov in za spoznavanje tržaškega gospodarstva.
Rustia-Traine je dejal, da je pobudo za zbornik dala trgovinska zbornica po dogovoru z odborom za proslave «Trst ’68». Nato je na kratko orisal posamezna poglavja.
Župan Spaccini je Izrazil svoje zadovoljstvo in pohvalo trgovinski zbornici ter vsem sodelavcem, ki so prispevali svoj delež za izid zbornika. Pripomnil je še, da je to najlepši zaključek vseh publikacij, ki so Izšle v okviru proslav «Trst '68».
Mladinski letak o položaju šolstva
Včeraj so pred šolami in tovar nami delili mladinci sindikalnih in političnih organizacij letak, ki vsebuje oceno o položaju v tržaških srednjih šolah po nedavnih dijaških manifestacijah in zasedbi vseh trža. ških srednjih šol.
Gledališča
Verdi
Letak, ki so ga podpisale mladinske organizacije ZKMI, PGSI (PSI), Gioventu Aclistica, mladinska sekcija sindikata CISL, mladina PSIUP ter mladina sindikata CGIL trdi da «so se te dni odkrila protislovja italijanskega šolstva, ki je arhaično po svoji strukturi ter zastarelo po učnih metodah, pomanjkljivo glede demokratičnega sodelovanja.«
Politični pritisk dijaških množic po vsej Italiji in tudi v Trstu, za stvarno preosnovo, so večkrat zatrli z nasiljem:
»Na ulici s pretepanjem, v šolah pa z Izključitvami, prijavami, začasnimi izključitvami in drugimi metodami,« sintetizira letak obnašanje oblasti.
Letak nadalje trdi, da skušajo reakcionarne sile v šoli, ki jim ni do stvarne preosnove, zakrpati obstoječi šolski sistem, ki je (»antide-mokratičen, zatiralen, namenoma selektiven«. Letak omenja dalje vlo. go reakcionarnih sil pri ostavki ministra Sulla in nadaljuje, da »odstop enega ministra ne spreminja bistva vprašanja« ter poziva dijake in meščane naj nadaljujejo svojo borbo do dosege stvarnih ciljev
Prošnjo /a suplencc v občinskih vrtcih
Kandidati za suplentska mesta v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1969-70 lahko vložijo do 12. ure v soboto 10. maja t. 1. na občinskem uradu za vlaganje aktov, soba 32, prošnjo na kolkovanem papirju, opremljeno z dokumenti kot je navedeno na zadevnem obvestilu, katerega je mogoče dobiti vsak dan od 9. do 12. ure v sobi 92 občinskega oddelka za osebje ali v sobi 107 občinskega oddelka za jav-' no vzgojo.
Drugi koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verd' bo jutri, 4. aprila ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral francoski dirigent Paul Paray. solistka pa bo komaj 16-letna milanska pianistka Annamaria Cigoli.
Na sporedu bodo Beethovnove In VVagnerjeve skladbe: uvertura «Eg-mond« -n Prvi koncert za klavir in orkester op. 15 ter Preludij k 1. dejanju opere «Lohengrin», «Cudež Ve-likega petka« iz Parsifala in uvertura iz Tannhauserja.
Prodaja vstopnic se nadaljuje pri blagajni gledališča (tel. 23-988).
Teatro Stabile
Predstave »Cocktail party» so ta teden na sporedu še danes, 3. apr la, v soboto (dve predstavi) in v nedeljo (ena predstava).
Danes ob 18.45 bo v časnikarskem krožku na Korzu Italija 12 že najavljeno srečanje z igralci rimskega gledališča, ki nastopajo v Eliotovi komediji «Cocktail party».
■av pi užins)
SLOVENSKA PROSVETNA jem ii
ZVEZA
KULTURNI DOM
je p mi in ir pa
Sobota, 12. aprila ob 21. iWnca
lado
Nedelja, 13. aprila ob 17.
VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI
nastopijo mladinski, in moški zbori s Tržaškefl, in z Goriškega
Prosvetno društvo v Skednji' Pe
le
,iie i
vljudno vabi na predvajan slovenskega filma
LUCIJA
ki bo v četrtek, 10. aprila, 20. uri v društvenih prosto
uSetom. Tistej žen anova jo j
mešai» ■
me njene
ušala
kdo
-ega
Na Iti iv i ca
oLn
irih-jli
Nazionale 15.00 «Citty citty, W' bang». Dick Van Dyke. Technicd Grattacielo 16.00 «Cerimonia segrel) Elisabeth Taylor, Mia Farrovv, bert Mitchum. Technicolor. Pr vedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 »La monaca di Monri Anne Heywood, Antonio SabatOi Penice 15.30 «1 seicento di Balal® va». Trevor Hovvard, Vanessa HL grave, John Gielgud. Technicolor- _ Exceisior H>-00 »Le spie vengono
cielo«. Robert Vaughn, Ravid Cailum, Carol Lyn!lev. Techri lor.
Hifz 16.00 «5 per l’inferno». 1' Garko, Klaus Kinski. Technic
Alabarda 16.30 »Acid, delirio dei -si«. J. Tillett, B. Thomson. Ted« color. Prepovedano mladini pod letom.
Moderno 16,00 »La spia fantasman. Lansing in D. VVlnters.
Filodrammatico 16.30 «Sesso per to«. K. Shimo in H. Kanze. Tee color. Prepovedano mladini pod letom.
Aurora 16.30 «L’uomo dalla crava di cuoio«. Technicolor. Prepoved® mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 «Via- col vento«. vien Leigh, Clark Gable. Techni lor.
Capuol 16.00 »Frauleiri doktor«. sy Kendall, Keneth Morris, Ča cine. Technicolor.
Im pero 16.C0 «11 libro della giung) Walt Dsney. Technicolor.
Vlttorto Veneto 16.0o «11 iaurea« Dustin Hoffman, Katheme R® Technicolor. ,
Astra 16.00 »La rapina al treno stale«.
Ideale 16.00 «11 papavero e anche fiore«. Yul Brynner, Omar Sha Angie Dickinson. Technicolor. •
Abbazta 16,00 »El Tigre«. C. ConnO M. Renie. G. Grahame. Techn* lor.
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 19.30 barvni briljant^ ni film:
IL CIARLATANO
Igrajo: Gerry Lewis in drugi
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri dramatično-sentimentalni film:
MARCELLINO PAN \ VINO Igra PABLITO CALVO in drugi
Včeraj-danes
Udeleženci smučarskega taborjenja na Vojskem, naj do jutri, 4. t.m. opoldne poravnajo voznino na progi Trst — Kalce In nazaj v 2nesku 1550 lir v Ul. Geppa 9, II. nadstropje pr' Nor6i Zavadlav, V nasprotnem primeru se prizadetim ne jamči prostor v avtobusu.
Prosvetno društvo v Skednju organizira 25. aprila letos izlet k Cerk-n.škemu Jezeru in v Ribnico, Povratek skozi Ljubljano. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan razen v sobotah in nedeljah od 20. do 21.30
Darovi in prispevki
Mario Zocch-' daruje 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pokojnih Antona In Marije Bri-šček daruje hči Pina Brecelj 2000 lir za Dijaško matico,
Ob 26. obletnici smrti Ivana Ukmarja darujejo starši 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku.
HOJSTVA, SMHt'1 IN POROKE
Dne 2. aprila 1969 se je v Trsi' rodilo 6 otrok, umrlo pa je 15 ost-
UMRLI SO: 63-letni Antonio Z»’, tich, 89-letnl Vittorlo Klausberger. *t! letna Vitanto-nia Puli-to vd. ColuCfj' 72-letni Giovanbattista Franceschln*' 76-le-tna - Fra-nce.sca Sgorbissa P°, Vouch, 72-letna Stefania Zaccarla Sbordi, 86-letna Govanna Marini, "fj letna l/dia Chersa por, Gravisi, letni Antonio Rlccl, 74-letna Maf'_ De Lorenzi, 81-letna Giacomlna Z®,] chl vd. Vascotto, 78-letna Giuseppi%j Zigmann por. Depangher, 62-lel11 Francesco Tropper, 79-letnl Cost®^ tlno Anastassach', 85-letna Maria chlgna vd. Bablch.
O Izžreban je bil listek občini umetnostne galerije št. 6468, kater£ ga lastnik prejme sliko (olje) sM**" ja G. Cornachina.
Mali oglasi
ll-KARATNO ZLATO line obdelave po 1(0 lir gram. Zlatarna Hollescb, Trst, Plazza S. Giovanni I.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) ^
Croce Azzurra, Ul. Commerclale J; Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. SJ' gnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro & N*' ri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11,31 do 1.30 Godina, Čampo S. Giacomo 1. 0‘, golon, Trg Vlrglllo Giotti 1. Al Mori, Trg Unlti dTtaHa 4, Nlcoll, 0 ' di Servola 80 (Skedenj).
fRlV.CKCKl DNEVNIK »rila 1»-----------------
- 5 -
3. aprila 1969
aprila
zatone
tl TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
1.53 ->n e o&
iprila
Obsojen, ker je neprimerno posegel v hud prepir med ločenima zakoncema
STU
Obsojen avstrijski pomorščak, katerega pa so medtem že izgnali iz države - Parkiral je avto na nedovoljenem kraju
V PREDVIDEVANJU VEČJEGA PROMETA
uro
uro
!TNA
aškegl
te'ed tržaškim kazenskim sodi-em (predsednik Edel, tožilec Ta-'da> zapisnikar Rubini, obramba radella, zastopnik zasebne stran-• Poillucci) se je zagovarjal Vpeli 33-letni Ermenegildo Sossi iz . del Ricreatorio 28. Moški je bil 'isoten na obravnavi.
Sossija so obtožili, da je 13. sep-mbra predlansldm vlomil s silo stanovanje Giuseppa Cernivanija kraju Krmenka med Domjom in Mino. Poleg tega so ga obtožili da je zagrozil Cernivaniju, da ’NMA a no ubil. «če ne bo sodišče zmož-,NMA D ~7 Je .baje dejal obtoženec — da -NMA Uarod’ bom ubil jaz, stara
«A» Poleg groženj je bil tudi obtožen Mtve časti, ki se je nanašala na : omenjeni odstavek. Končno so issija obtožili tudi, da je razbil po na vhodnih vratih ter poskoka} vhodna vrata na dvorišče irnivanijevega stanovanja.
Sossi je pri vsem tem pravza-'av precej nedolžna žrtev hudih Mzinskih prepirov med Cerniva-jam in njegovo ženo. V trenutku, 1 je prišlo do spopada, sta Cerni-irp- in žena živela že ločena. Ven-lr Pa je obstajala za vsakega zali. u#nca pravica, da obišče občasno lado hčerko, ki je tedaj živela z 17. Udetom.
Tistega večera se je Cernivanije-i žena pripeljala z avtom pred snovanje v Krmenki. Kot navad-[ jo je pripeljal do bivše domače se Sossi, ki je bil tedaj zaročen njeno starejšo hčerko. Ženska je ošala priti do stanovanja, toda 'kdo je baje zlil nanjo nočno po-'oo. Nastal je prepir, vpitje in 1 eganje. Vmes je posegel Sossi, ki :ednj*k Pe baje spoprijel s Cernivanijem le tedaj izustil že omenjene grož-e in žaljivke.
Na včerajšnji obravnavi so sod-ugotovili dejanski potek dogod-)v ter so obsodili Sossija na 2 me-'ea zapora in 10.000 lir globe. Ka-,a’ ie pogojna ter je ne bodo vpi-itonMli v kazenski list. Zanimivo je, so sodniki izključili nasilstvo vdoru v stanovanje, ker obtoke ni zagrešil tega dejanja.. Sos-Pa bo moral plačati 60.000 lir b^škodnine prizadeti stranki. Opro-inicdMi so ga obtožbe groženj zaradi segretjDmanjkanja dokazov, ovv, J
p ref Pred istim sodiščem je bila vče-om. Jij tudi obravnava proti 24-letnemu Monr^strijskemu državljanu, pomoršča-poklicu, Francu Grindlingu sa R? Lienza — vzhodna Tirolska, color1 ie bil obtožen pijanosti in upora ono ff’0^ javnim funkcionarjem.
echnif ?rindling ni bil prisoten na vče-®lšnji obravnavi, ker so ga Hali* jenske oblasti že izgnale iz države. "'c0'? Mladenič, ki je bil član posadke Teclit56 norveške ladje, je 24. decem-pou pte lani popival po raznih mestnih Pkalih. Pozno zvečer je šel v nočna«. ® lokal «Odeon». Ker je bil našite- je lastnikova žena poklicala Pe[v° telefonu na pomoč policijske Tfrf ir nte Ti so ugotovili, da je Grind-30 pg že malo prej nadlegoval neke-ravat|a-^v°ščka, ki ga je pripeljal pred v-cdafteol lokal. Moškega so tedaj se-foda priprli, toda že nekaj dni poni. 'meje so ga izgnali iz Italije.
i-hnilL	______
ajanje
ri
Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 6 mesecev zapora in 12.000 lir globe. Javni tožilec je zahteval precej nižjo kazen: 4 mesece zapora in 30.000 lir denarne kazni.
Pred okrajnim sodnikom Losa-piom se je moral zagovarjati včeraj 62-letni Ottavio Sumberaz-Lotte iz Ul. Beccaria 8, ki je bil obtožen, da je razžalil mestnega redarja Gualtiera Vescova. Čuvarju postave je menda očital, da ravna kot «stekel pes» in da je pravcat kmetavzar.
Ottavio Sumberaz je šel tisti dan na pogreb nekega znanca. Svoj avto je parkiral na prepovedanem mestu (verjetno ni mogel najti drugje parkirnega mesta spričo zasičenosti mestnih ulic z motornimi vozili). Redar Vescovo ga je opozoril, da je parkiranje na tistem mestu nedovoljeno. Sumberaz pa se ni zmenil za opozorilo, temveč je šel na pogreb ter se potem vrnil do avta. Tam pa sta ga ča-
liiiimimiiiniiimmiiiiiiiinii im iiiii imiiiiiiiiminiiiiiiHiHiiiiiniiimmiiiii m iimmiii minil mm iinimn
ZARADI ODKLONJENE CIGARETE
kala že omenjeni redar in neki podčastnik. Še enkrat sta ga pozvala, naj gre proč, potem pa sta zahtevala, naj jima pokaže osebne dokumente in končno naj gre na sedež redarskega poveljništva. Obtoženec je odbil vse te zahteve.
Okrajni sodnik je spoznal Sumbe-raza za krivega vseh prekrškov (razen tretjega) ter ga je obsodil na 5 mesecev zapora in 100.000 lir globe.
Odgovori odbornika za javna dela Mocchija
Odbornik za javna dela Mocchi je odgovoril na nekatera vpraša nja, ki mu jih je postavil sveto valeč Pahor glede popravila mest pih ulic. Odbornik sporoča svetovalcu, da so že popravili pločnik v zgornjem delu Ulice Kolonja, da bodo kmalu popravili cestišče v Ul. Zanella in da bo oddelek za javna dela poskrbel za popolno obnovitev cestišča v Ul. Artemdsio takoj ko bo nastopilo lepo vreme.
Strožji prometni predpisi med velikonočnimi prazniki
Tedenska TV oddaja «V avtu» - Priporočila prefekta in poveljnika cestne policije - Danes žrebanje na AK
Pevski zbor C. A. Seghizzi je dobil svoj novi sedež
S kuhinjskim nožem je grozil svoji materi, sestri in bratu
Mladostnega nasilneža so agenti prijavili sodišču zaradi grožnje
Osebje letečega oddelka tržaške kvesture je včeraj predložilo sodnim oblastem dokumentacijo v zvezi z nasilnim vedenjem 19-letnega Fulvia Kidriča, peka po poklicu, ki stanuje v Ul. Settefontane 8.
Fant je razborite narave in to sta okusila že večkrat njegova mati ter sestra Sonja, vendar pa se še nikoli ni tako spozabil kot tistega popoldneva, 13. marca, ko je zaradi neke malenkosti sestri grozil z nožem.
Bilo je po kosilu Fantu se je zahotelo kajenja in je od matere zahteval, naj mu da cigareto. Mati, ki fantove ošabnosti in osornosti ni mogla več prenašati, mu je cigareto odklonila. Ves zaripel v obraz je fantina poskočil izza mize na sredo kuhinje ter začel mater zmerjati z neponovljivimi besedami. Tedaj se je za mater zavzela tudi sestra Sonja. Razburjen je fant stopil h kuhinjski mizi in iz predala izvlekel velik .kuhinjski nož, s katerim je začel groziti sestri. Tedaj je- v kuhinjo stopil še Fulvijev brat Ni mu bilo treba dolgp. motriti po loža ja. Spoznal je, da-je mlajšega brata obsedla histerija, stopil k nje mu in mu primazal nekaj krepkih zaušnic. Fanta bratovi udarci niso pomirili — nasprotno — noža ni hotel izpustiti iz rok, sunil je bra ta od sebe in začel kričati, da bo vsakomur, ki se bi mu približal gorje.
V zmešnjavi je materi uspelo ocL ti iz kuhinje na hodnik k telefonu in poklicati agente letečega oddelka policije. Sama je priznala, da ,ie to storila s težkim srcem, toda bala se je, da bi v trenutku duševne zzmedenosti sin Fulvio ne naredil še kake večje neumnosti, žaram katere bi moral nositi hujše posledice.
E
trsi"
ose1;
ucd;
line1,
not
vd*
5*
'
iari»
Za”'
Pini
len11
ita""
Za«'
isK<
er«
kat'
*•
Sl'
N«'
V"
ju'
Ul-
2 bogato izbiro krasnih BELOKRANJSKIH in drugih prelepih raznobarvno poslikanih pirhov ter miniaturnih butar (vse skupaji v iz-redno prikupnih pletenih košaricah) vam Tržaška knjigarna (
Sv Frančiška 20. tel. 61 792) vošči vesele velikonočne praznike. Zglasite se pri nas!
Agenti so fanta odpeljali v prostore kvesture in ga zaslišali. Tam je sicer priznal, da je zagrabil za nož, vendar pa je policistom zagotovil, da je hotel hrata in sestro samo ostrašiti.
Vendar prenapetežu izgovarjanje ne bo kaj prida pomagalo, sai bo morala o njem razpravljati sod na oblast. Agenti so ga namreč prijavili zaradi groženj.
Natečaji
Predsedništvo ministrskega sveta — Osrednji zavod za statistiko — je razpisalo natečaj za 3 študijske podpore za diplomirance ekonomije in statistike. Podpora velja za 10 mesecev. Starost do 28 let. Rok za predložitev prošenj zapade 9. 4. 69. (Uradni list št. 58 z dne 4. 3. 69).
Ministrstvo za trgovino s tujino je razpisalo natečaj za dodelitev 25 podpor za trgovinsko prakticiranje v tujini. Starost 21 do 33 let. Zahteva se. Višjo srednjo šolo. Zapadlost 26. junija 1969. (U-radni list št. 79 z dne 27. 3. 69.)
Prometno ministrstvo je razpisalo natečaj za 8 mest inšpektorja pri državnih železnicah. Potegujejo se lahko diplomiranci v ekonomiji ali sorodnih strokah. Prošnje je treba predložiti do 26. aprila 1969. (Uradni list št. 79 z dne 27. 3. 69.)
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 24. do 30. marca zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 21, tifoid-na mrzlica 2, ošpice 217 (3 izven občine), norice 12, šen 1, vnetje priušesne slinavke 11 (1 izven ob čine), rdečke 27 (1 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 10 (2 izven občine), vnetje črevesja pri otrocih 1, akutni sklepni revmatizem 4.
Prometni ukrepi
Župan je s posebnim odiokom odredil prepoved parkiranja za vsa vozila v Ul. dei Porta na strani sodih hišnih številk v dolžini 24 m pred poslopjem št 9 ob delavnikih od 8. do 17. ure. Z istim odlokom je tudi preklical prepoved postajanja vozil v Ul. Pascoli pred hišno številko 35, da bi olajšal promet in raztovarjanje blaga
Z drugim odlokom je župan odre dil obvezno ustavljanje vozil (STOP) na križišču v Ul Istria za vsa vozila, ki prihajajo s stranskega odseka, ki od Ul. Pace teče pri evan-gelskem in anglikanskem pokopališču. Ukrep je bil potreben zaradi znatnega povečanja avtomobilskega prometa po namestitvi semaforskega sistema na Lar go Baiamonti.
Končno je župan uvedel z odlokom enosmerni promet v Ul Pietro Nobile za vsa vozila v smeri od Ul. Marconi proti Ul Francesco d'As sisi.
Kot običajno se pričakuje za velikonočne praznike večji avtomobilski promet po vseh cestah in torej tudi po naših. Pristojni organi, o-srednji in krajevni, so že izdali primerne ukrepe in navodila za večjo pažnjo na cestah in za povečano nadzorstvo cestne policije in drugih organov prav v teh dneh, da se čim bolj omejijo prometne nesreče, ki se tako rade pripetijo prav ob dnevih množičnih izletov.
Tudi avtomobilski klub sodeluje v tem prizadevanju in je navezal sodelovanje s televizijo za prometno vzgojo, s katero nameravajo prispevati k zmanjšanju števila prometnih nesreč. V tem okviru bo italijanska televizija oddajala na prvem kanalu vsak četrtek od aprila do konca junija posebno oddajo z naslovom «V avtomobilu«. Oddaja bo v času od 13. do 13.25 ure. V njej bodo obravnavali najaktualnejše probleme v zvezi s prometom na cestah.
Prva taka oddaja bo že danes, 3. aprila ob 13. uri ter bodo v njej navedli statistične podatke o pro-’ metnih nesrečah in potrebi poglobljenega proučevanja o vzrokih nesreč, da bi tako prispevali k njihovi preprečitvi.
Ker smo že pri avtomobilskem klubu naj dodamo, da bo danes, 3. aprila ob 11.30 na sedežu AK v Gorici drugo žrebanje (izmed šestih, ki so na programu) za avtoradio ali na željo za glasb.ni trak, ki so namenjeni novim članom av* tokluba ali starim, ki so obnovili svojo članarino od 1. decembra do 31. marca. Žrebanju bo prisostvoval funkcionar finančne intendance.
Goriški prefekt je dal navodila glede prometa županom iz Gorice, Tržiča in Gradeža, naj sprejmejo s svoje strani potrebne ukrepe skupaj z drugimi organi in z mestnimi stražniki. Nadalje je priporočal, naj v posebno hudih primerih nesreč vsi pristojni organi takoj obvestijo prefekturo, da bo nemudoma odvzela vozno dovoljenje odgovornim za nesrečo.
Tudi poveljnik cestne policije v Gorici, major Dainotto, opozarja vse šoferje, naj bodo previdni, naj upoštevajo prometne predpise in naj se jim nikar prev č ne mudi na cestah, ker bodo le tako lahko srečno prišli na cilj. .v-u »
Nedelja, 6. aprila:	vse trgovine
na Goriškem bodo ves dan zaprte.
Ponedeljek, 7. aprila:	trgovine
bodo ves dan zaprte; izjemo tvorijo pekarne in mlekarne, ki bodo odprte dopoldne samo za prodajo kruha in mleka, ter cvetličarne, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure.
Izplačevanje deželnih podpor dijakom
Starši ■ študentov, ki prejemajo deželno podporo za šolsko leto 1968—69 so prejeli te dni vabilo, naj se zglasijo na pristojnem uradu v Ul. Carducci 4 zaradi izplačila take podpore. Z izplačili za-
čenjajo danes 3. aprila in prizadeti naj prinesejo s seboj izjavo, da študent, ki mu je namenjena podpora ne prejema državne ali štipendij kake druge ustanove nosno podjetja.
od-
Sovodenjski župan na obisku pri Masuttu
Pred nekaj dnevi so bili zastop-mki sovodenjske občine z županom Jožetom Ceščutom na čelu na obisku pri deželnem odborniku za javna dela Masutta. Pogovorjali so se o znanem vprašanju avtoceste in deželnemu odborniku predočili stališče sovodenjske občine.
IIIIIII lili III lili III lili II lllllllll 1111111II lllllllllill IIIIH IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllUtllll lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
PO POMIRITVI V GORICI
V Tržiču ne vidijo izhoda iz krize leve sredine
Možnost novih volitev ■ Notranje razpoke v krščanski demokraciji
O nesoglasjih med socialisti in demokristjani na Goriškem je trenutno malo govora in zdi se, da so se stvari pomirile, čeprav ne še popolnoma. Krščanski demokrati so , imeli pred dnevi sestanek svojih vodilnih organov in so v komunikeju izrazili pripravljenost pričeti takoj pogajanja za obnovo koalicije s socialistično stranko in slovensko demokratsko zv:zo v goriški občini. Predlagajo kvalificirani program, ki ga je treba Izvesti v letu dni, ki nas loči od prihodnjih volitev.
Tudi socialisti so obravnavali dogodke zadnjih dni. Pokrajinski odbor stranke je razpravljal o delovanju delegacije v Rimu in o tam sklenjenem sporazumu. PSI je potrdila obstoj nesoglasij s partnerjem koalicije, želi pa takojšnjo rešitev vprašanja upravnega odbora goriške Hranilnice. Socialistična člana upravnega odbora Hranilnice bosta podala ostavka čim bo sprejet nov statut tega zavoda.
Kar se tiče stanja v občinski upravi v Tržiču ugotavlja komunike : PSI, da je dana tamkajšnji sekciji Pokrajinska zveza v Gorici spo- popolna avtonomija. Isto poročilo
ugotavlja, da so pogoji za obnovo
Urnik trgovin za velikonočne praznike
roča, da bo veljal za bližnje velikonočne praznike za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
V soboto, 5. aprila: trgovine bodo ostale odprte do 20. ure; mlekarne in pekarne bodo prodajale kruh m mleko tudi za naslednji dan.
oprostilo tri politične voditelje iz Tržiča, socialiste Semolo in Mar-chesana ter komunista Sagginija, bo brez dvoma vplivala na potek dogodkov v političnem življenju v Tržiču. Marsikdo v tržiških političnih krogih jc upal v obsodbo, sodišče pa je ta upanja ugonobilo. Ti trije voditelji pomenijo mnogo v tržiškem političnem življenju in sc bodo sedaj brez dvorna spet vneto vrgli v politično ar, no, po skoro dveletnem mirovanju. Socialistična federacija je izrazila vso svojo solidarnost in podporo svojima članoma, ki sta bila oproščena
Goriška razsodba pomeni istočasno hud udarec za tiste politične kroge v Tržiču, ki so upali, da bodo s starimi metodami nadaljevali s politiko skoro neomejene oblasti.
Prav zaradi tega goriška razsodba skoro onemogoča obnovo leve sredine v Tržiču. Edina možnost leve sredine je popolni odstop sedanjega župana Romanija. Vendarle do tega ne bo po vsej verjetnosti prišlo, kajti precejšen del svetovalske skupine KD je v rokah Romanija samega. Edina alternativa je prihod komisarja in razpis novih volitev. Do tega bo verjetno prišlo
koalicije leve sredine v Tržiču zelo ' te vse levičarske stranke, od komu-težki.	j nistov do socialistov, so prepričane,
Položaj v Tržiču je zares težak J f3 bod° iz novih vo}itev izšle okrep-Kriza traja že dva meseca in ni i1Je)ne; V sami krščanski demokra-
nikakih izgledov za obnovitev koa-|clJ . so	u£aj0' da bi n°ve
Udje. Torkova sodba na goriškem volltve obranile Romamjevo sku-
sodišču, kjer je sodišče popolnoma
IIIIIIHIIIIHIIIIHIIHIlillHIIIIHIIIIIIIIIMHHIIIimillllHHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHHHHIHHIHHIIIHHIHinHIIIHIIIIII
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Kolo tovornjaka mu je zlomilo desno nogo
Nesreča s stropnim lestencem - Z lestve je padel
Včeraj zjutraj ob 8. uri se je v , deža ob 7.10, 12.15 in ob 18.15.
RodioBBES
F.LLI ROSSI TARVISI0 (TRBIŽ)
VIA ROMA 23
AVTORADIO PHILIPS - BLAUPUNKT - AUTOVOX
MONTIRANJE — PRITIKLINE — ANTENE — SERVIS
PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA :
REX - NAONIS - ZOPPAS - EST - IGNIS — FIDES — CANDY ITD.
NeLLY
Trbiž - tarvisio
ULICA ROMA 21 • TEL. 22-29
MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA KRZNARIJA — KLOBUKI PLETENINE — KRAVATE VOLNA
GOVORIMO SLOVENSKO
delavnici podjetja Del Bello v Ro-mansu ponesrečil 41 letni Luigi Can-dussi iz Romansa. Ko je odpiral vhodna vrata v delavnico, da bi lahko zapeljal noter tovornjak, mn je spodrsnilo in z desno nogo je prišel pod kolo vozila, ki mu jo je zlomilo. V goriški bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Za 10 dni so pridržali na zdravljenju 65-letnega Pietra Segallo iz Gorice, Ul. Seminario 7, ki si je porezal kite na levi roki, ko je hotel obesiti stropni svetilnik v svojem stanovanju, pa je padel in se porezal s steklom. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom Zelenega križa okrog 11. ure.
Na opazovanju so pridržali v bolnišnici 4-letno deklico Monico Vida-li iz Gorice, Ul. Pavia, ki so ji zdravniki ugotovili močan udarec v lobanjo. Dekličin oče, ki jo je spremljal, je izjavil, da se je deklica igrala na domu, pa ji je med igro spodrsnilo in je padla.
Na zdravljenju za 20 dni so pridržali tudi 32-letnega Alojzija Simšiča iz Fare, Ul. Gorizia, ki so mu zdravniki ugotovili poškodbo na spolovilu. Okrog 15. ure je Simšič, ki je pleskar, delal v neki hiši v Ul. Faiti v Gorici, ko je padel z lestve z višine dveh metrov in se pri padcu poškodoval.
Z žago se je porezal 27-letni Silvano Bernardis iz Gorice, Ul. Mon-tesanto, ko je delal v nekem zasebnem stanovanju, pa mu je spodrsnilo in se je pri tem ranil na levi roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh.	----------
Ribijev avtobusni vozni rod za praznike
Avtobusno podjetje Ribi v Gorici sporoča, da bodo na naslednjih progah vozili njegovi avtobusi za veliko noč po naslednjem voznem redu:
Proga Gorica • Gradež: iz Gorice ob 8.15, 13.30 in ob 19.30; lz Gra*
Proga Gorica Gradiška - Tržič:
iz Gorice ob 8., 12.30, 15. in ob 19. uri; iz Tržiča ob 9., 13.30, 16. in ob 20.10.
Na velikonočni ponedeljek bodo avtobusi vozili po nedeljskem voznem redu.-------------
Izleti bivših deportirancev z obiskom nacističnih laserjev
Goriška sekcija zveze bivših deportirancev v nacističnih taboriščih v zvezi z glavnim sedežem zveze v Milanu, Ul. Bagutta 12, organizira več izletov, ali bolje romanj v Nemčijo in na Poljsko z obiskom bivših nacističnih lagerjev.
Od 2. do 5. maja Ebensee — Matlhausen — Gusen — Harheim (s postankom v Salzburgu — Licu ln Innsbrucku) — Odhod s postaje v Milanu in povratek lstotam. Cena na osebo 29.500 lir vključno prevoz z avtobusom in penzion (pijače posebej) v hotelih 2. kategorije v sobah z 2-3 posteljami, ter vključno prehrana med vožnjo. Vpisovanje do 5. aprila. Na račun po 5.000 lir.
Od 1. do 5. junija Dachau — Flossemburg (s postankom v Muen-chnu — VVelden — Nuemberg — Innsbruck — Božen) — Cena lir 40.500 — vožnja s avtobusom. Odhod s Trga Duomo v Milanu, vključno penzion v hotelih — Na račun pri vpisu (do 4. maja) po 5000 lir.
Od 21. do 29. maja 7, avtobusom v Auschvvitz — Cena lir 81.000.
Od 1. do 8. junija z letalom v Auschvvitz — Cena lir 128.500.
Od 21. do 23. junija — izlet k svečanosti v Rižarni v Trstu. Podrobnosti o tem bodo javili pozneje, pozneje.
Informacije in vpis na sekciji v Gorici, na Korzu Verdi št. 80 ob nedeljah od 11. do 12. ure ali pri podružnicah.
pino.
Ob koncu lahko objavimo še neko ■ vest. Voditelji morotejcev so se pred nekaj dnevi sestali v Gradiški,
I da bi obravnavali problem življenja ' demokrščanske strank.-. Na tem sestanku so bili prisotni tudi pristaši tiste tržiške struje, ki se je na nedavnem kongresu odcepila iz Ro-manijeve skupine. Značilno je torej aktivno sodelovanje morotejcev s to tržiško skupino, kar daje skupini, ki ji načelujeta deželni odbornik Tripani in goriški župan Martina večjo moč v primerjavi s skupino dr. Ciana. Kongres krščanske demokracije se torej v določenem smislu nadaljuje, s težnjo, da bi dr. Ciana spravili v manjšino. V kratkem bo drugi kongres krščanske demokracije, kjer bodo volili delegate za vsedržavni kongres, ki bo v Rimu. Zanimivo bo ugotoviti ali rezultati januarskih sestankov še vedno veljajo.
proste cone za mesec april, v naslednjih količinah:
Sladkor:	po 2 kg na osebo za
potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 11 živilske nakaznice.
V nedeljo okrog poldne so uradno otvorili novi sedež goriškega pevskega zbora «Seghizzi» na Travniku v Gorici. Prostore so okusno uredili, za kar gre predvsem zasluga udarniškemu delu članov društva, med katerimi je tudi več naših rojakov, vključno pevovodja Valentinčič. V novih prostorih bo društvo, zlasti pa njegov zbor, lahko še bolj razvil svoje, že itak razgibano delovanje, saj je prav C. A. Seghizzi vkljub ostri opoziciji in pomanjkanju gmotne in moralne podpore le uspel pri organiziranju mednarodnega pevskega tekmovanja, ki se je razvilo v najpomembnejšo kulturno manifestacijo v Gorici ter je že postalo tradicionalno in nepogrešljivo. Za letošnji september pripravljajo še bolj obširno tako manifestacijo.
Kava: po 300 g surove kave za saj so povabili k tekmovanju, in potrošnike v Gorici in Sovodnjah i menda tudi dobili že njihov pri-na odrezek št. 12 nove živilske na- stanek, še druge narode in med kaznice.
Razdeljevanje se zaključi 30. a-prila. Cez nekaj dni bodo objavljena tudi navodila za razdeljevanje sladkorja in kava krajevnim skupnostim.
njimi zbore iz Španije in Madžarske.
Ob priliki otvoritve, ko je blagoslovil nove prostore nadškof Coco-lin ob prisotnosti podprefekta dr. Cappellmija, deželnega odbornika dr. Tripanija, občinskih odbornikov Agatija in Rovisa itd. je v krajšem govoru predsednik društva Co-cianni ugotovil, da je društvo dobilo svoj primeren sedež po 47 letih od svoje ustanovitve in 36 let
.	,______ __ po smrti svojega ustanovitelja CA.
razpisala natečaj za službo dveh Seghizzija. Simboličen trak pri
Natečaj za dva uradnika pri občinskih podjetjih
Občinska podjetja v Gorici so
Sladkor in kava proste cone
uradnikov in sicer:
Enega uradnika za delo pri me-hanografskem centru in enega tehničnega uradnika Prosilci ne smejo biti starejši od 30 let (razen izjem po zakonu) z dovršeno nižjo srednjo šolo ali diplomo industrijskega izvedenca odnosno specializirani v elektroniki, morajo biti italijanski državljani ter moralno neopročni.
Prošnje je treba nasloviti na personalni oddelek občinskih podjetij v Gorici najkasneje do 30 aprila Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila.
vhodu je prerezala njegova hči Cecilija Seghizzi.
Oh zaključku je društveni zbor pod vodstvom svojega pevovodje Valentinčiča zapel nekaj pesmi is svojega značilnega repertorija.
Na naši sliki vidimo nadškofa in druge predstavnike ob otvoritvi.
Razstava redkih vin 12. aprila v Colloredu
V deželnem uradu Agriturista v Gorici, na Korzu Italija 17 stalno prejemajo nove prijave odnosno vprašanja za pojasnila glede prijave za javno dražbo izbranih redkih vin, ki bo v soboto, 12. aprila v gradu Colloredo di Mantalbano, v Furlaniji.
Zadevna pobuda deželnega odbora Agriturista ,ie naletela na precejšnje zanimanje. Pred nekaj dnevi je bil objavljen katalog za to dražbo v katerem je napisal obširen in laskav uvod pisatelj dr. Luigi Veroncelli. V tem uvodu pravi med drugim, da morda vsa Italija nima tako plemenitega vina kot so vina iz goriške in videmske pokrajine s svojimi značilnimi prednostmi.
Na omenjeni dražbi bodo prodajah redka vina iz najboljših vinskih kleti naše dežele in iz najboljših zasebnih zalog. Za vsa po-Trgovinska zbornica v Gorici drobnejša pojasnila je na razpola-sporoča, da je v teku razdeljevanje go deželni urad Agriturista v Go-sladkorja in kave za potrošnike rici, tel. 51-70. tllHIIHIHlUlllllllHIIHIIIIIIIIIinillllllUIIIIIIIIIIMIHlHIlliiiiiiiiiilHIllIHIlIlHilHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII
DANES ZVEČER OTVORITEV
Italijanska umetnika bosta razstavljala v Novi Gorici
v
Članke za katalog sta prispevala Sitar in Monai
Drem ob 19. uri bodo v razstav nem prostoru skupščinskega poslop ja v Novi Gorici odprli razstavo del dveh italijanskih likovnih u-metnikov. Predstavila se bosta A-gostino Piazza, profesor na državni umetnostni ustanovi v Gorici ter slikar in grafik Virgilio Malni, profesor risanja na italijanski srednji šoli v Gorici.
Prikazala bosta skupaj okrog 35 likovnih stvaritev. Razstava bo odprta od 3. do 13. aprila vsak dan od 9. do 12. ure in od 17. do 20 ure, v nedeljo pa od 15. do 20. ure Manifestacijo prireja Zveza kultur no ■ prosvetnih organizacij novo goriške občine, ki je o obeh umet nikih izdala tudi moderen katalog Avtorja sta likovna kritika profe sorja Sandi Sitar iz Nove Gorice in Fulvio Monai iz Gorice.
Razstava v Novi Gorici se uvršča v okvir tesnega sodelovanja med likovnimi umetniki in drugimi kulturnimi delavci iz obeh sosednjih mest.
Velikonočni dobitki Enalotta
Tudi letos so pristojne oblasti dovolile izvesti natečaj «PASQUA ENALOTTOo. Vsi, ki bodo ta teden igrali na Enalotto bodo sodelovali pri omenjenem natečaju. Daril je čez 70 in so naslednja: avto fiat 124 special, fiat 850, fiat 550, frižiderji, televizorji, itd.
Dobitki bodo izžrebani v sobo to, 5. aprila.
Z avtom se je zaletel v steber v Štandrežu
Včeraj oktog 17.30 ure se je peljal z avtom fiat 500 iz Gorice proti domu 32-letni mehanik Al-do čevdek iz Sovodenj štev. 133. V Kraški ulici v štandrežu pa je zaradi mokre ceste izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste ter treščil v steber nekih dvoriščnih vrat. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico kjer so ga pridržali za tri dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo in poškodb po nogah. Tudi avto je utrpel nekaj škode
CORSO. 17—22: «Un ragazzo e una ragazza«, J. Perrin in E. Renzi; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI. 17—22: «Tiro a segno per uccidereu, K. Kinski in S. Gran-ger; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17—22: «L’assas-sino ha le ore contateo, K. Kinski in M. Lee; italijanski film v barvah.
VITTORIA. 17.15- «Angeli delTin-femo sulle ruoteu, A. Roarke in S. Scharf; nemško-ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—22: «Muori lenta-mente»... te la godi di piu», L. Barker in M. Perschy; italijan-sko-španski film v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.30: «1 600 di Bala-klava«, V. Redgrade in T. Ho-vard. Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «Come far car-riera senza lavoraren Barvni film.
PRINCIPE. 17.30:	«La religiosa«,
A. Karina in L. Lotte Pulver. Barvni film
!\uvu Gancu
Soča (Nova Gorica): »Iščem moža«, nemški barvni tilm — ob 18. in 20.15.
Deskle: Prosto.
Kanal: Prosto.
Šempas:	((Avanture	v Amazoni.i,
nemško-brazilski barvni film — ob 20.
Svoboda: «Imam dve mami in dva očeta«, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20.15.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči j« v Tržiču odprta lekarna ((Centrale« dr Fitz in Enneri — Trg republike 26 - tel. 72341,
mm.
3. AMATERSKA LIGA
V, preteklem kolu zmagovite vse tri slovenske enajsterice
Med tekmo Vesna - Viani je prišlo do obžalovanja vrednih incidentov ob robu igrišča
Cagliari, Torino, Roma in Foggia v polfinalu
Milan, Napoli, Juventus in Brescia so izločeni
Tako je padel prvi
Vesna — Gippo Viani
Nedeljski zavrtljaj 4. amaterske lige je bil nadvse pozitiven za naše ekipe. Vse tri enajsterice, ki so v nedeljo igrale, in sicer Vesna, Primorje in Breg so prišle do zmage in so tako utrdile svoj položaj na lestvici.
Vesna — Viani Zmaga z enajstmetrovko
Zanimivo srečanje med Vesno in Vianijem se je zaključilo v korist domačinov. Tekma je bila lepa in precej napeta. Domačini so dobro začeli in so že v 15' s Co-denom prišli v vodstvo. Gostje so nato odgovorili z lepimi in hitrimi protinapadi. Večkrat so o-grožali obrambo Vesne, ki v nedeljo ni bila tako gotova, kot o-bičajno. Sicer pa je treba upoštevati, da so se Tržačani izkazali kot solidno, uigrano moštvo, ki igra res lep nogomet. Prav to je dalo možnost gostom, da so izenačili v 21’ d. p., čeprav je mora! pet minut prej levi branilec Vianija zaradi poškodb zapustiti i-grišče. Srečanje je bilo tako spet odprto, kljub temu. da je bila Vesna v številčni premoči. Kazalo je, da se bo tekma zaključila z delitvijo točk. a pet minut pred koncem je sodnik dosodil e-najstmetrovko v korist Vesne, s katero so si Križani zagotovili zmago. Ta enajstmetrovka je sicer nekoliko razburila duhave. Najprej je sodnik izključil igralca Vianija. sledili so opomini, par minut pozneje je izključil Cidema. Skratka kot je bilo srečanje prej lepo, tako je v zadnjih petih minutah precej padlo Na žalost pa je v tem srečanju prišlo do več incidentov ob robu igrišča tako da si je treba zastaviti vprašanje, kako daleč je že zavedel ta

NOGOMET
Za svetovno prvenstvo le naravna igrišča
ZUERICH. 2. — Mednarodna nogometna zveza je izjavila, da ne odobrava predloga, po katerem naj bi odigrali tekme finalnega koiu prihodnjega svetovnega nogometne ga prvenstva v Mehiki na umetnih igriščih. Mehikanci naj bi namreč nameravali zgraditi nogometna i-grišča in jih prekriti z umetno snovjo »tartan«
«žogobrc» našo publiko? Ali mora res priti zaradi te športne panoge do takih dogodkov, ki so samo obžalovanja vredni?
Lib. Prosek — Primorje Zmaga v drugem delu
Tudi v dvoboju s proseškim Li-bertasom si je Primorje zagotovilo obe točki. »Rdeče-rumeni« so slabo začeli, tako da je domačinom celo uspelo priti v vodstvo. Zavedajoč se važnosti rezultata tega srečanja, je Primorje začelo mirno urejati svoje vrste. Gostom ni tako preostalo drugega, kot da branijo doseženi rezultat. Primorje pa je množično pritiskalo v upanju, da bo izenačilo. To priložnost je imelo že v p. p. a «rde-če-rumeni» so zopet zastreljali e-najstmetrovko, in to že tretjič v tem prvenstvu.
V drugem delu igre pa je premoč Primorja prišla na dan, saj priča o temu kotiti rezultat 1:3.
Breg — Zaule Premoč «p!avih»
Kot pričasovano so Brežani v nedeljo ponovno prišli do obeh točk. Zmaga predstavnikov dolinske občine je toliko več vredna, ker so jo dosegli z dokaj okrnjeno postavo. Kljub temu pa je treba pripomniti, da so bili »plavi« skoraj vedno v premoči, tako da ni mogoče reči, da rezultat ne priča o stanju na igrišču, če bi bili napadalci v plavem dresu še bolj odločni, bi lahko rezultat bil še višji. Enajsterica Zaule (razen morda vratarja, ki se je izkazal kot zelo gotov in odločen v posegih) ni pokazala nič izrednega. Zmaga je tako pripadla tistemu moštvu, ki je bilo boljše, predvsem pa je hotelo zmagati.
SKUPINA «L»
Izidi:
Vesna — Viani 2:1
Libertas Prosek — Primorje 1:3
Inter SS - COOP 0:1 Lestvica
SKUPINA «>!»
Izidi:
Breg — Zaule Giarizzole — Flaminio 0:0 Virtus — Roianese 1:3 S. Sergio — Don Bosco 2:1
Esperia —	Libertas Barcolana					1:2
Campanelle — Edera B Lestvica:					1:0	
Breg	19	15	2	2	49:20	32
Lib. Barko.	19	9	7	3	36:21	25
Campanelle	18	10	4	4	18:14	24
Flaminio	17	10	4	3	26:11	2.3
S. Sergio	18	8	4	6	22:18	20
Giarizzole	18	6	6	6	20:19	18
Virtus	18	5	5	8	24:26	15
Edera B	18	5	5	8	23:30	14
Zaule	19	3	8	8	22:30	14
Don Bosco	19	5	4	10	20:28	14
Roianese	19	2	7	10	21:40	10
Esperia	18	3	3 13 19:42	9 Bruno Rupel			
V četrtfinalu tekmovanja za i-talijanski nogometni pokal domača igrišča očitno niso predstavljala bistvene prednosti: kar tri domače ekipe so bile namreč izločene kljub temu. da bi jim zadostoval že en sam gol prednosti za preprečitev napredovanja nasprotnika. Edina ki je izkoristila domače igrišče je bila Roma. ROMA - BRESCIA 3:0 (1:0) Potem, ko je v Brescii Roma doživela poraz z 1:0 je uspela, doma ta zaostanek ne le nadoknaditi, ampak je tudi zmagala s prepričljivim izidom, ki ne dopušča dvomov. Roma je s Capei-lom prišla v vodstvo že v prvi minuti igre. Brescia je skušala izsiliti izenačenje (stanje v kotih je bilo 12:2 v njeno korist), toda Rimljani so s Cordovo in Sca-rattijem v drugem polčasu še dvakrat zadeli mrežo.
TORINO - MILAN 1:0 (0:0) Milančani so klonili pred Torinom z enakim izidom, kot v prvi tekmi. Ekipa Milana je sicer precej napadala, vendar pa je tekmo odločil en sam gol (dal ga je Fossati v 16’ d. p ), ki je prinesel napredovanie Torinu. FOGGIA — NAPOLI 2:0 (0:0) Foggia je tudi v Neaplju dosegla (prav tako kot doma) dva gola, razlika med obema tekmama pa je bila v tem, da so i-gralci Napolija v prvem srečanju vendarle dosegli vsaj en gol, v povratni pa nobenega. Oba gola za Foggio je dosegel Nuti in sicer v 33’ in zadnji minuti drugega polčasa
JUVENTUS-CAGLIARI 1:1 (0:1)
Čeprav se je to srečanje končalo brez zmagovalca je napredoval Cagliari, ker je v prvi tekmi doma zmacal z 1:0. Za otočane je povede! v 24’ p. p. Bru-gnera. toda v 25’ d. p. je sodnik dosodil proti Cagliariju enajstmetrovko, katero je Bercellino spremenil v zadetek. Kljub naporom obeh ekip (bolj si je seveda prizadeval Juventus) pa se končni izid ni več spremenil in Cagliari je imel pot v polfinale odprto.
Mladinski turnir UEFA
Portugalska z žrebom izločila Italijo
Portugalska je danes izločila I-talijo iz mladinskega nogometnega turnirja evropske nogometne zveze. Tudi povratno srečanje se je namreč zaključilo pri neodločnem izidu 1:1 (0:0), prav tako kot prva tekma 15. februarja v Lisbo-ni Ekipo, ki je napredovala v finalni del tekmovanja je tako določil žreb, ki je bil naklonjen Portugalski.
Italija je danes prikazala zelo raznolik nogomet. Od časa do časa je zaigrala odlično, nato pa je zopet popustila in se prepustila izredno površni igri. Tako se je tudi zgodilo, da kljub svojemu vodstvu te prednosti ni znala in zmogla ohraniti. Portugalci so izkoristili praktično edino svojo nevarnejšo akcijo in jo zaključili z golom. Slabo vreme in blatno i-grišče sta bolj oškodovala Italijane kot Portugalce.
Stanje v kotih je bilo 5:2 za Italijo.
Šesterka zgoniškega Krasa n vedno bližja vrhu lestvice
Zadovoljivo igrata tudi Bor B in Olimpija
Niti velikonočni premor ni tokrat zaustavil prvenstva moške D lige. Ekipe se morajo srečati med seboj sredi tedna, kar povzroča vsem velike težkoče. Bolje bi bilo. če bi se to dolgo in naporno prvenstvo prej začelo. Pri tej u-gotovitvi pa moramo upoštevati, da večina ekip razpolaga z letnimi i-grišči, ker je problem telovadnic za vse nerešljiv.
Kras se je po dveh zaporednih zmagah krepko dvignil na lestvici, če ne bi Zgoničani zapravili točk proti šibki Torriam bi lahko bili sedaj na samem vrnu. Pomlajena ekipa je v nekaterih tekmah popolnoma odpovedala, a se je oddolžila za te poraze v srečanjih, ko smo bili prepričani o njenem porazu. Ce bodo krasovci vzdržali ritem tega prvenstva do konca bomo lahko morda videli «rdeče» (zakaj ne) na prvem mestu lestvice.
Tudi mlada šesterka Bora je v zadnjih tekmah močno napredovala. Po prvih razumljivih spodrsljajih se sedaj «plavi» uspešno branijo tudi proti močnejšim še-sterkam. V zadnjem srečanju so si privoščili celo goriško Olimpijo, ki letos ne igra tako podrejene vloge, in osvojili so tekmo, v kateri bi morali biti na papirju glad-I ko poraženi.
OBVESTILO
Atletski odsek ŠZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni treningi na občinskem stadionu «P.
Grezar» vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje.
.....................................................................
Olimpija je dobro začela in je po prvih kolih celo vodila na lestvici. Prav v srečanjih proti o-bema slovenskima tržaškima ekipama pa so naši rojaki iz Gorice prepustili obe točki in tako zdrknili proti sredini lestvice. Letošnja Olimpija je spremenila svoje običajno lice in se je predstavila na tem prvenstvu kot ekipa, kakršne še nismo zasledili v «belo-modremii dresu.
Izidi:
*Acegat — CSI Videm 3:1 »Bor - Torriana 3:0 "Olimpija — ACEGAT 3:1 -Kras — Turriaco 3:1 »Torriana — ACEGAT 3:1 »Bor — Olimpija 3:1 »Kras — CSI Videm 3:1 Gasile; TS — »Turriaco 3:1 LESTVICA
in se bo sedaj potegoval 9 speh v meddeželnem merilu, rovke so v Gorici odpravil® sterko AGI, medtem ko je biU fantov daljša, težja in bolj J* tova, zato pa je bil uspeh bolj dobrodošel in razveseljiv
Izidi ženskega finala!
Bor — »AGI 2:1	NE
Izidi moškega finala: Sovjetsl
Gasilci TS — Bor 2:1 Bor — Audax 2:0 Gasilci TS — Audax 2:0 PAV — Audax 2:0 PAV — Gasilci TS 2:0 Bor — PAV 2:0
Gasilci GO
Turriaco
ACEGAT
Kras
PAV
Olimpija
Bor B
Gasilci TS
Torriana
CSI Videm
16
18
18
17
12
13
13
13
10
8
6
11
14 13
4
15 17 17 21 20
Deželni del mladinskega prvenstva je za nami. Bor je v obeh prvenstvih osvojil naslov prvaka
MLADINSKO ZENSKO ODBOJKARSKO PBVENSTVO
Primorje	20	15		2	44:14:34	
Vesna	19	16	1	2	45:15	33
Tecnoferr.	18	9	5	4	29:20	23
Inter SS	19	8	6	5	26:20	22
Union	18	10	1	7	35:25	21
Zarja	19	6	5	8	25:29	17
Gretta	19	7	3	9	33:47	17
Viani	20	6	4	10	37:38	16
Primorec	19	6	4	9	27:30	16
COOP	20	4	6	10	19:41	14
Lib. Prosek	20	4	3	13	26:43	11
Lib. Opčine	19	1	4	14	22:46	6
«Plavalni dan>> v Trstu v organizaciji ŠD Polet
Tekmovanje bo 20. aprila v tržaškem pokritem bazenu
športno društvo Polet z Opčin, ki se je letos izkazalo že z več zanimivimi in koristnimi pobudami ter nastopi, je za zamejske športnike zopet pripravilo majhno presenečenje. Sklenilo je namreč organizirati «Plavalni dan».
Vodstvo Poleta je o tej pobudi razpravljalo že več časa in tudi prosilo za dodelitev tržaškega občinskega pokritega bazena, katerega je res dobilo na razpolago za nedeljo, 20. aprila. Tega dne bo zjutraj v bazenu nastop na raznih progah, in sicer za otroke (ki so rojeni po letu 1959), mladince in mladinke (rojene od 1959 do 1955) ter člane in članice (rojene pred letom 1955).
Nastopi posameznikov bodo v vseh štirih slogih in tako bodo lahko prišli na svoj račun plavalci prsnega, prostega, hrbtnega in metuljčkovega sloga.
Podrobnejši spored in pravilnik tega tekmovanja bo objavljen v nedeljski številki našega dnevnika. Dobro bi pa bilo, da bi posamezna društva že kar takoj začela zbirati svoje tekmovalce. saj je do 20. aprila le še razmeroma kratek rok. Ker pa poznamo priljubljenost plavalnega športa med našo mladino, lahko z upravičenostjo pričakujemo, da bo število nastopajočih veliko, kakovost rezultatov zadovoljiva, tekmovanje samo pa uspešno.
Tudi mladink© ŠZ Bor meddeželnem finalu
Borovke so zasluženo premagale go riški AGI
BOR — AGI 2:1 (15:6, 7:15, 15:10)
BOR: Barej, Pernarčič, Rauber, Bezeljak, Rogelja, Kalan, Pečar in Suhadolc.
AGI: Boemo, Moretto, Di Minica, Lo Presti, De Colle, Bregant, Mon-tanaro in Clari.
SODNIKI: Del Degan; stranski: Erezigar; zapisnikar: Vellani (vsi Gorica).
Lahko rečemo mirne duše, da so Borove mladinke zasluženo osvojile naslov deželnih prvakinj, čeprav njihova igra v zaključnem srečanju ni bila preveč blesteča in zanesljiva. Za ta uspeh so si mlade igralke vzele za zgled fante, ki so pred enim tednom dosegli prav tako važen in lep uspeh.
Pred tem pomembnim srečanjem je vladala majhna bojazen pred resnično vrednostjo igralk AGI. Nasprotnice so bile velika neznanka in sploh se ni vedelo koliko igralk nastopa tudi v B ligi. Iz zapisnika pa je razvidno, da pet Goričank brani tudi barve prve ekipe, od katerih pa štiri skoraj stalno sedijo na klopi za rezerve. Samo Boemo (kap. pri mladinkah) stalno nudi pomoč prvi šesterki članic. Glede na to gostiteljice niso smele povzročati velikih preglavic Tržačankam in osvojeni set pomeni za nje uspeh. V prvem nizu je AGI postal lahek plen nasprotnic in to gre najbolj na rovaš treme in prevelikega spoštovanja do i-gralk na drugi strani mreže. V drugem setu pa so se pokazale kot enakovredne nasprotnice, ki so vzele vajeti igre v svoje roke in so pošteno «obračale» borovke po igrišču. Tržačanke v tem srečanju niso pokazale nič posebne-
ga. Občasno so se «izkazalei) samo bolele krizo je bilo že prepozno, s svojimi napakami. Vse igralke da bi si utegnile priboriti kaj več so močno čutile pomembnost tega I kot 7 točk.
Bor
PAV
Gasilci TS Audax
Lestvica 3	2	1
3	2	1
3	2	1
3	0	3
lom. S • konž
Po vi u spor velesile Srednje ter ne n me
•O di
ašai
1 uodroč 1 uuir
V Pordenonu sta se prejšnji
v Ptici &
den pomerili med seboj v teljski tekmi šesterki Časi loveirtl deja iz Sacileja in italijanske poUitiči vakinje FINI iz Modene. Sle spora, so zmagale s 3:1	larrinj
f.r
PRVENSTVO D LIGE
'Ujno
Zatrj
forov
Stori
seloto
solucij
Gasilci IS B premah........
šesterko Bora B s » ™D
GASILCI B — BOR B
(15:10. 15:13, 11:15, 17:19, BOR:	Marc, Persinger,
Može, Peterlin, Furlan, Franko,1 lalan.
S
GASILCI TS B: Bonelli,
rini, Ferro, Borrei, Marcuzzi.^
drini
selil.
Tippi, Depinguente,
SODNIKI:
Rigoni.
Facchettin, Mi
Druga šesterka Bora je nei
J
St
foi
RIM
srečanja in veliko željo po zmagi. Vse to je močno vplivalo na posameznice, kot tudi na igro celotne šesterke. V tej tekmi ni nobena zablestela, kakor tudi razočarala. Lahko bi rekli samo to: dober konec ,vse dobro!
Začetnega udarca domačinke niso izkoristile in so bile hitro ob servis. Qostujoči šesterki je prvi uspelo osvojiti točko. V začetnih zapletljajih sta bili obe ekipi dokaj živčni, kar je močno vplivalo na kakovost celotnega srečanja. V tem uvodnem delu pa je AGI imel za spoznaje nekaj več od igre in je zbral tri zaporedne točke. V nadaljevanju so se borovke nekoliko zbrale in so delno uredile svoje vrste. To je rodilo tudi zaželene sadove, kar jim je omogočilo krepko prednost v točkah z 8:3. Nasprotnice so si priborile še tri zaporedne točke, dalje pa niso uspele. Ko so Goričanke klonile v prvem setu v pičlih osmih minutah igre! je bilo upravičeno pričakovati, da bo preostali set le gola formalnost. Vsi prisotni, ki se jim je zdela ta misel zanesljiva in utemeljena so se krepko ušteli.
V drugem setu so se Goričanke otresle začetne treme in so zaigrale kot prerojene. Hitro so povedle s 3:0. Nizale so točko za točko in Tržačanke se nikakor niso znašle. V «plavi» vrsti je vladala velika zmedenost. Močno je šepala obramba, napad pa sploh ni obstajal. Te trenutke so domačinke pridno izkoristile. Vodile so z 10:2 in malo pozneje z 12:4. Ko so Borovke pre-
Zadnji in odločilni set je bil najbolj zagrizen in izenačen. Pri zbiranju točk, do zamenjave igrišča pa popolnoma sličen prvemu. Po začetnem vodstvu s 3:1 za AGI, je Bor zbral do zamenjave igrišča sedem zaporednih točk. Od tega trenutka naprej pa smo bili priča brezkompromisnemu boju. Trdožive in prisebne domačinke se niso predale in so izenačile pri 9:9. Po treh menjavah servisa so «plave» ponovno povedle in se kratkotrajno zaustavile pri številki 12. AGI s; je priboril še. eno točko, kar
in nezasluženo zgubila srečao ^ svojim mestnim tekmecem, GV ■*
B. Srečanje je bilo namreč L splošno dokaj uravnovešeno, rovci pa so igro zelo lepo g1 in nikakor niso bili na sp r o' podrejeni. Odločilno prednost lahko priborili že v drugem ko so vodili s kar 11:6, a so dopustili, da so jih gasilci in prehiteli.
Najbolj borben in naj lepši J® Sovor
stavk
Mir
pa je bilo tudi vse v tem setu. Po nekaj menjavah šo Tržačanke še povečale naskok in na zahtevo menjave trenerja naspronic pri stanju 14:10 je zapisnikar ugotovil, da ima v zapisniku prečrtano številko 15 Tako so vsi presenečeni dočakali konec tekme in ne menjave. Tako je bila končana tekma z velikim zadovoljstvom borovk in malo številnih navijačev.
Težko je reči če je bila zadnja točka resnično osvojena ali pa ((darilo« zapisnikarja. To sedaj ni važno in resno se bo treba pripraviti za meddeželni zaključni del tega prvenstva. Samo zmaga na tem turnirju bo Boru odprla pot v vsedržavni finale. Ohranitev drugega mesta v Italiji ali pridobitev novice sodelovanja med štirimi izbranimi šestericami je nekaj enkratnega, neponovljivega. Vsem mora biti stalno v zavesti že dobro znano in utemeljeno pravilo: težje je naslove braniti, kot jih osvajati.
F. G.
četrti set, katerega so igrali 19 točke. ((Plavi« so spravili nasprotnike v resne težave mgradi moral vstopiti v igro celo tflža šc Gianeselli, ki pa tudi ni mogel s ka sti pomagati.	črt
Zal pa so borovci v zadnje9* 1 tu naravnost nerazumljivo P°r !* li. Očividno so izčrpali svojs * j„ , ne rezerve« in tako so ta p in odločilni niz prepustili brez ^ kega večjega odpora.	pr
J dane
Rum
Pod predsedstvom odbori 8<>vo
zo šport Luciana Ceschie ?Pre.d je 1. aprila letos sestala
činska komisija za mladij vir1
športne igre. ki je razpravjP^Pl
la o organizacijskih vpro*’
a* razr
S?
vključena med osnovne pline teh iger.
Dogovorili so se za en s<jSoci enotni mestni turnir, kateriIT ij„.
'lili,
organizacijo so zaupali ti N janski odbojkarski zvezi in 'j" razi lijanskemu športnemu centm jn 3 Prošnje za sodelovanje jjj °mc tem turnirju je treba Pre^ V š' žiti omenjenima ustanovaw Šola najkasneje do 10. aprila " ‘
Ust'
dru
stvi
virr
0
Pavla Hočevar
POT SE VIJE
žen so bila društva, kjer ■ so poročevalke neprestano ugotavljale: samo če bo ženi z zakonom zajamčena politična enakopravnost, bo pri urejanju življenjskih pogojev zalegla tudi
Spomini
Po ženskih društvih je takrat plalo življenje z vso vnemo Zenu si je pač sama morala pomagati v krivicah, ki jih je doživljala do malega na vseh področjih, kjer se je bila že uveljavila, pa naj je bila uradnica, zdravnica, gospodinjska pomočnica, učiteljica... Tu so jo izkoriščali stanovski tovariši, tam ji zakon ni dovoljeval enakopravnosti z moškim, v nekaterih panogah je zahteval celibat, kratil ji je otroške dodatke, zapostavljena je bila pri napredovanju, dedovanju.. Tudi razne socialne krivice, javna nepoštenost, neurejen narodnostni položaj in splošne življenjske težave večkrat ženo bolj bole kot moške. Ker ženi sodelovanje pri zakonodaji se ni bilo dovoljeno, so si pač po društvih urejevale socialno pomoč, se potegovale za ženske pravice, opozarjale politike na najbolj kričeče primere nezadostnih zakonov, organizirale narodnoobrambno delo i.p. Kdo bi mogel pregledati in oceniti delo Minke Govekarjeve, Lojzke Štebijeve, Angele Vodetove pa tudi prizadevanja Franje Tavčarjeve, Minke Gašperlinove, Minke Kroftove, Mire Engelmanove in še delo te in te... Sleherno naše prizadevanje pa se je zataknilo tam, kjer je v ustavi zijala vrzel — zanikanje državljanske enakopravnosti in ženske volilne pravice! Zenskn zveza, Ženski pokret, Društvo učiteljic, Zveza delavskih žen in dyklet, Društvo akademsko izobraženih
ženska beseda.
Na mednarodnih ženskih kongresih so nas o tem prepričevale javne delavke iz svobodnih držav, to je iz držav, kjer je bila ženska volilna pravica že uveljavljena.
Zaupanje v učinkovitost ženske državljanske enakopravnosti nam je včasih tudi upadalo. Marsikateri politični dogodek nam je zbujai pomislek: kam bi s tem, z našo enakopravnostjo, pri taki zastareli, ve-krat krivični politični miselnosti in morali!
Da bi se morale tudi Slovenke zanimati za ženske politične pravice, je prva spoznala M i n-ka Govekarjev a. Po književnem in društvenem delu sem jo cenila že od dijaških let, njene	izredne duševne	sposobnosti in moralne vrline pa so
se	mi	razodele takrat,	ko	sem živela z njo dober teden dni.
Bili sva članici širše jugoslovanske delegacije na mednarodnem ženskem kongresu na Dunaju 1930, Govekarjeva kot zastopnica slovenske sekcije Jugoslovanske ženske zveze, jaz sot poročevalka Ženskega sveta. Kako boječe sem šla na svoj prvi stik z mednarodnim svetom, z najuglednejšimi ženami vsega sveta! Poleg tolikih novih spoznanj in vtisov, ki sem jih takrat op.sala v listu, mi je bilo sožitje z Minko Govekarjevo še posebno
Minka Govekarjeva
dragoceno. Ob njeni strani mi je usihalo malodušje in kakor ona sem se kmalu tudi sama počutila kot enakovredna članica te velike mednarodne družine. Spoznanje, da se žene najkul-turnejših narodov bore večkrat s prav podobnimi socialnimi in ženskimi težavami kakor žene v zaostalih deželah in kakor me skromne Slovenke, je močno dvignilo tudi najino gledanje na pomen našega feminističnega prizadevanja.
Ko sva se po sejah, sprejemih in osebnih stikih pogovarjali z Govekarjevo o kongresnih ugotovitvah in vtisih, so se mi zdele tiste urice najlepši zaključek dneva, tako prijetne in polne bogatega podoživljanja. Na stanovanju v skupni sobi in na skupnih poteh zunaj kongresa sem imela dovolj prilike, da sem jo spoznala od blizu. Naj mi je govorila o svoji družini, o svetlih in včasih tudi malo oblačnih dneh dolgega in srečnega zakonskega sožitja z duhovno sorodnim možem, ali o svojem književnem in društvenim delu, je bila njena beseda vedno iskrena, razsodna in blaga. Marsikateri dogodek v življenju ji je vzbujal ogorčenje, toda ni je bilo stvari, ki bi ji bila izzvala trd, krut izraz. Kakor da bi se ji notranji odmev ustavljal ob nekem splošnočloveškem vserazumevajočem dojemanju življenja! Večkrat sem morala prav občudovati njeno izredno uravnovešenost. Morda se je včasih zdela komu premalo neposredna, premalo topla. Tudi mene samo je kdaj pa kdaj prešinil tak občutek. Ce bi naj bila v tem pomaniklji-vost njene osebnosti, te je pa tem bolj ganila s svojo preudar nostjo in zanesljivostjo. Z vsako izgovorjeno besedo ti je vzbujala vero in zaupanje v stvar, ki jo je začenjala, zagovarjala ali dovrševala. Zato je s takim uspehom vodila žensko gibanje v naši deželi in bila tudi med glavnimi delavkami v skupni Jugoslovanski ženski zvezi. Kdor je poslušal njeno besedo, ji je moral verjeti in slediti
Splošno žensko društvo je vodila od 19.09, sprva kot tajnica, pozneje kot predsednica. V teh delovnih letih je dvigala ženo iz ozkega in plašnega obzorja v habsburških časih do svetovno razgledane feministke ter narodno- in socialnozavedne jugo-
slovanske državljanke. Pod okriljem Zenskega društva Kp
d io
slovenske žene prispevale lep moralni in gmotni delež k us1’ -vitvi Ženske bolnišnice in Dečjega doma v Ljubljani, of? ?a. zirale zgodovinsko važno podpisovanje majniške deklal^ med vsemi Slovenkami in so še pod Avstrijo stopile v j6n s hrvatskimi in češkimi kulturnimi delavkami, pozneje rj vs( okviru Ženske zveze razširile sodelovanje z vsemi slovan6** jt in tujimi feministkami.	i
Kot književnica je Minka Govekarjeva poslovenila in i*ri clVl
pod naslovom Ruska moderna dela tedanje pisateljske S1 j v Rusiji in pod psevdonimom prevedla za ljubljansko 8*3 b/
l{AXn nnA rlrntvirlriU /Inl lr> nnmSKmo 1 n	tpf * L • •
.it1, Sol
lišče več dramskih del iz nemščine in srbohrvaščine ter^jj m.
teme iz ruščine. Z izdajo knjig Dobra kuharica in "-i ( gospodinja je že v začetku stoletja v veliki meri določi18! jo to panogo lepo slovensko terminologijo. Pozneje je iz®18 io\ njena knjiga Konserviranje. Pod uredništvom Minke GoV8’| Pa jeve je od 1905 do 1912 izhajala Slovenska gospodinja,
i« \rr nruntnoim rolflomnoffa liefa Irma 111 ra7irlln ir Innn
je iz prvotnega reklamnega lista kmalu razvila v lepo žeIj
#>Vn .
glasilo in je seznanjala našo ženo z napredkom in zahte*^ ri časa doma in po svetu. V letu 1926. je Govekarjeva obJ8j| lij
zbornik Slovenska žena, ki daje lep pregled o kulturnem "J ev
ekd, 0(
Slovenk. Dopisovala je v napredne politične liste, v neK<*, <x Slovenko in Zenski svet. Njene prispevke sem vedno hva*G st
-------- *-	--------------- —---------------- in
sprejemala in jih prištevala med najbolj zaželene m i v' sodobno zajete razprave o ženskem delu ln o nalogah y n' V tistem letu, ko je bil dunajski ženski kongres, s J v upokojena gospodinjska pomočnica Pranja Petri c 1 močno prizadevala za poselsko organizacijo. Zato sva sj Govekarjevo k podobni dunajski organizaciji, da bi sp°^
njeno ustanovo, pravila in glasilo. Pa kam sva prišii?^4
teljici sva takoj pojasnili svoj namen, namesto uslužne je naju vprašala:	■,
«Imata priporočilo od kakega vašega duhovnika? Ce | nimate, vama ne morem dati pojasnil. Sveti oče teg* J dovoli.«	(Nadaljevanje sled” j
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEUUHI «, II., TELEFON W^ _ln 94-ra« - Poštni predal	.1	"U.^stanh*dlnar^), letno UK) din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg*
št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno Hll°_ tif
vnaorel" ^četrtletna " 2 250 UrT polletna 4.400 lir, celoletna H.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu la nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno
Trst 11-5374 - Za ™	t'tJrt1C‘'tnSionškog p^krajmo^ n^ročaio^ri ’upi-ari" ? I.TsT dS pokraJlr^ItaUJe pri' .Sodett Obudiš Rahana« Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
/1 IVVUV	J	*wiwww	J	-
širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravm 250, osmrtnice 150 Ur - Mal) ogla*’