wnMNiiMs 55 CO s" I o o -JO U) CO ¦o JS 10 CM 1 e s 1 > Jnag. Andrei raak TEMÄISKA PRHJMIA Zffeti If PosaUu NIVO, d.d. Lava 11, Celje S 03/4224 100 www.nivo.si mourn-ie moavo infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica M&D|pj>PILER Krško m 07/490 56 78 borzno posrednistvoA vzajemni sklodi ^šs Varčujte drugače: •H v nzlltm vndnottn» ptplr/tl HSFEKII EFHTRrtM.I.M. cesia 4. juliia 2S. B270 KršKo Tel.: 07/4902 860. IZVEDBA VSEH URST ELEKTRO- inSTOLACIJ ELEKTRIČHE MERITVE TROOVINA Z ELEKTROMATERIA- LOM IH SUETILI izgrodnfa HE na tpodn/i Sml Mod energije ¦llasi SPAR SLOVENIJA do.o Ljubljana. Letal.Ska cesta 26 DOBRO ZAME! NOVOMEŠKI KRUH Ik Dolenjske pekarne, ™*h postrežno, 1 kg SVINJSKI KARE postrežno, Farme lhan, A 1kg M SPAR IZJEMNA PONUDBÄ V SPÄR KRŠKO Ponudba velja tudi v SPAR ČRN0MELJ, METLIKA, TREBNJE, IN NOVO MESTO (Bršljin in Žabja vas) Od 25.11. do 5.12.2004 oz do Drodaie zaloa. V mesecu decembru že pogleduje- mo proti koncu koledarskega le- ta in iščemo zamisli s čim obdariti svoje najdražje, prijatelje in znan- ce ali nenazadnje poslovne partner- je ob novem letu. V Steklami Rogaška in unikatni delavnici Rogaški Dekor Kozje, kot vsako leto, tudi letos mislimo za vas. Tako smo na police svojih proda- jaln v Rogaški Slatini, Kozjem, Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Dom- žalah, Mariboru in Kopru že postavili najnovejše in večno elegantne kristalne in kristalinske izdelke, ki so primemi bodisi za osebna bodi- si za poslovna darila. Posebno pozornost v mesecu decembru name- njajo priložnostnim darilnim setom kelihov in kozarcev, vrčev in ste- klenic, ki bi nas utegnili rešiti iz zadrege tudi ob nepričakovanih po- sebnih ali preprostih priložnostih. Na kristalnih izdeklih so v predno- voletnem času posebnost tudi ročno gravirana sporočila, ki jih s po- sebnim čutom za lepoto izdelajo v Rogaški Dekor Kozje. Kristalni izdelki v sebi nosijo veliko simbolike, so prosojni, lesketa- joči in gracilni. Podajo se vsakemu prostoru, saj so s svojo enostav- no eleganco lahko povsem neopazni, kadar si to želimo. Če pa jih po- stavimo na vidno mesto se pokažejo in zasijejo v vsem svojem raz- košju lepote, loma svetlobe in v prostor vnesejo bogastvo občutja in razkošja. Hkrati so to izdelki, ki v vsak dom prinesejo nekaj tradicije, ročnih spretnosti in ponos slovenskega izdelka, ki je prepoznaven tu- di domala povsod po svetu. : 2 november 2004 ObzöfniK I tretja Na naslovnici: mag. Andrej Vizjak Foto: Robert Sajovec Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk: Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Spet za razwj Pesavji Na državni ravni je v pripravi regionalna zasnova prostorskega razvoja Posavja ali krajše RZPR Posavja, torej s to zasnovo naj bi določili smernice za celovit in usklajen prostorski razvoj vseh treh posavskih občin, tako na področju energetike, okolja, prostora, cestnega in železniškega omrežja, letalstva in podobno. Namen zasnove, katere predlog so predstavniki vseh treh posav- skih občin, gospodarstveniki, interesna združenja in drugi obra- vnavali na prostorski konferenci v začetku novembra, naj bi bil predvsem pospešiti razvoj regije v odnosu do razvitejših sloven- skih regij, policentrični razvoj omrežja mest Brežice-Krško-Sev- nica, učinkovitejše načrtovanje prometne in druge infrastruktu- re v regiji,... In kaj obeta? Med drugim tudi reševanje poplavnosti v okviru iz- gradnje HE na spodnji Savi, usmeritve za izkoriščanje biomase kot novega vira energije, proučitev pogojev za morebitno podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne zyidika prostorskih omejitev, načrtovanje mednarodne plinovodne povezave s Hrvaško, načr- tovanje centra drugega reda za ravnanje z odpadki, načrtovanje prostorskega razvoja somestja Brežice - Krško - Sevnica kot enega od središč nacionalnega pomena, načrtovanje gospodarske cone, podrobnejše načrtovanje regionalne ceste krško - Brežice, načr- tovanje vrbinske ceste za rešitev prometne obremenitve Brežic in Krškega, vključno s priključkom na avtocesto in z novimi premo- stitvami Save, načrtovanje izboljšav posavskih državnih in regio- nalnih cest, med slednjimi ceste Brestanica - Senovo - Podsreda, Krško - Zdole - Pohanca - Sromlje - Pišece - Brezovica, Smednik - Raka Impoljca, Kostanjevica - Zameško - Smednik, Šentjemej - Kostanjevica - Brežice, Pohanca - Artiče - Globoko - Kapele, ter državne ceste na območju Sevnice. Hkrati pa prometni terminal nacionalnega pomena in distribucijski center v Brežicah. Na po- dročju železniškega omrežja naj bi načrtovali transevropsko da- Ijinsko hitro železniško povezavo v desetem koridorju ter posodo- bitev železniške povezave Sevnica - Trebnje. Na področju letal- stva pa načrtovanje usposobitve letališča Cerklje ob Krki za po- trebe civilnega zračnega prometa. Skratka tisto, o čemer se govori že nekaj časa, rezultatov pa ni in ni. Iz takšnih ali drugačnih razlogov, pa naj gre za medobčin- ska ali »znotrajobčinska« nesoglasja ali nesoglasja med občinsko in ožjo lokalno oblastjo. Ampak tokrat gre za usklajevanje držav- nih in regionalnih oziroma lokalnih interesov in, kot je zapisano v predlogu zasnove, imajo številni načrti prostorskega razvoja na- cionalni pomen. Zahvaljujoč bližini meje, šengenske meje, ter s tern povezanimi novimi mednarodnimi odnosi, pa da ne pozabimo na energetski bazen. Upajmo, da bomo v prihodnje res zaživeli v »novem« somestju Brežice - Krško - Sevnica, da se bomo vozili po boljših cestah in da bo res zaživel prometni terminal in distribucijski center. Če ne drugače, pa samo zato, ker je to nacionalnega pomena. Konec koncev ni pomemben razlog, ampak rezultati. Lidija Petrišič zrVeti v Posayju IZ VSEBINE 4 Trideset dni 8 Obfiinski prazniki 10 IntBPVJU: mag. Andre] Vizjak 18 65 let proizvodnjB celulozo 20 40 let Oktata Jurlj Dalmatin 22 Prihaja prvi dobri mož 28 Družabna kronika 28 Nagradna križanka 32 Kamniti vrtovi Posavja: Pokopališča Dobova 33 InsormacKja Občine Krško 34 Praznični december 2004 Prlloga Živatf v Posavju notaries) into mmmimmw. mmwiM muwi ObzöfniK november 2004 3 trideset dni 150 let sole v Podbocju V Osnovni šoli Podbočje so 19. novembra s proslavo in priložnost- nimi razstavami obeležili 150 let šolstva v kraju. Leta 1854 je namreč učitelj Karel Krištof začel poučevati v enorazred- ni šoli, ki so jo s prostovoljnim delom in finančno pomočjo kostanjevi- škega samostana zgradili krajani takratnega Svetega Križa. Leta 1900 so zgradili novo šolo, ki je bila med vojno požgana ter nato obnovljena. Za otroke iz gorjanskih vasi je pouk do sredine 70-ih let potekal v podružni- cah na Gradcu in v Brezju, ko pa so vsi začeli hoditi v Podbočje, je sola Najmlajši so na torti upihnUi tri svečke - vsako za 50 let sole v kraju. postala premajhna. Zato je bila leta 1982 zgrajena nova sodobna šolska stavba s telovadnico, prireditvenim prostorom in vrtcem, v kateri po- uk poteka še danes. V preteklosti se je omenjala celo možnost prešola- nja višjih razredov v sosedne sole, danes pa je s 192 učenci in 71 vrtič- karji sicer ena manjših šol v občini Krško edina na tem območju, v kate- ri število otrok narašča in se zato celo sooča s prostorsko stisko. Ravna- telj podboške sole Branko Strgar, se je na prireditvi, na kateri so učen- ci na zanimiv način prikazali 150-letni razvoj šolstva, spomnil tudi svo- jih predhodnikov na čelu šole Jožeta Zupančiča in Anice Žugič, števil- ni obiskovalci so si po slovesnosti lahko ogledalt nekaj priložnostnih raz- stav, praznovanje pa se je zaključilo z družabnim večerom. P.P. Tradicionalni likor z dvigaloni Na Osnovni soli dr. Mihajla Rostoharja so s tradicionalno prireditvi- jo jesenski likof obeležili spravilo pridelka. Deseti likof zapored pa je bil letos toliko bolj bogat, ker so predali v uporabo tudi dvigalo za otroke z gibalnimi ovirami. OŠ dr. Mihajla Rostoharja v letošnjem šolskem letu obiskuje 46 učenk in učencev, in sicer v petih oddelkih s prilagojenim programom in v treh od- delkih vzgoje in izobraževanja za otroke s srednjo in težjo motnjo v dušev- nem razvoju. V nasadu z 280 jablanami so obrali kar tri tone jabolk, iz ka- terih so poleg tistih, ki so jih spravili za ozimnico, iztisnili tudi 450 litrov ki- sa in 500 litrov dobrega jabolčnega soka. Sledil je likof, ki so ga spremljali pesem, pies, igrica in recitacije ter pogostija, ki so jo pripravili pri pouku gospodinjstva. Letošnji jesenski likof pa so združili z eno največjih prido- bitev na soli, in sicer dvigalom. Da bo potrebno najti sredstva in način, ka- ko bo sola opremljena tudi z dvigalom, se je izkazalo že pred štiri- mi leti, ko jezačela so- lo kot prvi otrok na in- validskem vozičku ob- iskovati Maša. Po pro- jektu Ivana Juvanca je Kostak Krško začel z deli med letošnjimi poletnimi počitnicami, večino sredstev od 20 mio SIT težke investici- je pa so zagotovili Ob- čina Krško in donatorji. Dvigalo sta v uporabo predala Maša in župan Bogovič, ki se je ob tej prilož- nosti zahvalit Marjanu Dorniku, pobudniku in gonilni sili akcije. B.M. Katarina Pečnik, Masa Dornik in iupan Šesti den kakovosti Posovjo Posavska območna gospodarska zbornica je 24. novembra pripravila šesti dan kakovosti Posavja. Že uveljavljeno srečanje strokovnjakov, ki so ka- korkoli povezani s podočjem kakovosti v posavskih podjetjih in ustanovah, je bilo tematsko posvečeno varovanju okolja v Posavju. 35 udeležencev n#< k/wuZvo 2. sreoanja starajaih krajanav Krajevna organizacija Rdečega kri- ža Krško - desni breg je 18. novembra v krškem Gasilskem domu organizira- la srečanje krajank in krajanov starej- ših od 75 let, ki živijo na desnem bregu reke Save oziroma na desnem predelu KS Krško, z Gunt in Pijavškega, povabili pa so tudi krajane KS Gora. Eno od po- slanstev Rdečega križa je, je poudari- la predsednica KO RK - desni breg Da- nica Lončar, da poleg nudenja pomo- či starejšim občanom aktivisti skrbijo tudi za dobro počutje starejših, pred- vsem tistih, ki so pogosto osamljeni in so tovrstna srečanja priložnost za dru- ženje, klepet in tudi obujanje spomi- nov. Od 160 članov se je srečanja ude- ležila polovica, najstarejša udeležen- ka pa je bila 93-letna Marija Levičar s Trške Gore. Druženje so s plesom in glasbo popestrili učenci 2. razreda OŠ Jurij Dalmatin Krško in Ljudski pevci Roženkravt. Sracanje sevniških 7Q-l8tnikov 26 občanov občine Sevnica letnik 1934, ki letos praznujejo 70. rojstni dan, se je v hotelu Ajdovec zbralo na sreča- nju, ki ga je organiziral Ivan Janko Pi- noza. Pri obujanju spominov in prijet- nem kramljanju se jim je pridružil tudi sevniški župan Kristijan Jane. Izviravpragram zanasiürozo Društvo Izvir Krško deluje od leta 1997 in je znano predvsem po svojem de- lu z otroki in mladostniki. Lani pa so v društvu začeli izvajati tudi program za odrasle (izvaja ga psiholog mag. Mi- ha Rostohar), ki svoje težave rešuje- jo na nasilen način. Društvo Izvir je to- vrstno skupinsko terapevtsko obravna- vo nasilnih oseb na delovnem sestanku konec oktobra predstavilo službam, ki se poklieno srečujejo z nasitjem, to je polieiji, tožilstvu in centrom za social- no delo. Te službe so seznanili z mož- nostjo, da nasilneže, ki jih obravnava- jo, napotijo v Društvo Izvir, kjer se - če za to izpolnjujejo določene pogoje - lahko vključijo v terapevtsko skupino. Program v Izviru financirajo s pomoč- jo Občine Krško in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Krški medicinci gostitelji strokovnegasPBčanja Na Martinov četrtek je v Kostanjku pri Zdolah potekalo strokovno sreča- nje članic in članov Društva medicin- skih sester in zdravstvenih tehnikov 4 november 2004 Ob«iK trideset dni se je seznanilo z novimi okoljskimi zahtevami v zakonodaji ter z dobrimi praksami varovanja okolja v podjetjih in v vseh treh posavskih občinah. Kot pravi direktor območne GZS mag. Marjan Šunta, lokalne skupnosti, predvsem krška Občina, zgledno opravljajo svoje naloge na tern področju. Posavski dan kakovosti so zaključili z ogledom zbimega centra za odpadke v Spodnjem Starem Gradu in čistilne naprave v Kostanjevici. P.P. Prenovljena posta 8271 Z novembrom je v prenovljenih prostorih pono'vno začela obratovati pos- ta v starem mestnem jedru Krškega. Ob prenovi prostorov pa bodo na vo- Ijo tudi boljše storitve za 538 gospodinjstev na tern območju, pošta se je namreč iz okenske preobtikovala v dostavno. Kar pomeni, da odslej pos- ta 8271 Krško šest dni v tednu poleg izročanja obvestilnih pošiljk na poš- ti opravlja tudi dostavo poštnih pošitjk vsem gospodinjstvom na tern ob- močju. Pošta v starem mestnem jedru Krškega je bila ustanovljena že leta 1848, na tej lokaciji pa posluje že od leta 1941 in je bila do leta 1964 tudi edina pošta v tedanjem mestu Videm - Krško. Najete poslovne prostore v Krškem, ki so bili za sedanje potrebe prometa nefunkcionalni in brez last- nih sanitarij, so v Pošti Slovenije še z nekaj dodatnimi kvadratnimi metri odkupili od Občine Krško in v naložbo vložili dobrih 35 milijonov tolarjev. Prenovljene prostore sta v upora- bo predala generalni direktor Poš- te Slovenije Alfonz Podgorelec in župan občine Krško Franc Bogovič. Pošta Slovenije bo v prihodnjem le- tu izvedla tudi dve investiciji v bre- žiški občini, in sicer bodo v nove prostore preselili poslovalnico poš- te v mestu Brežice, prenove obsto- ječih prostorov pa bo deležna pošta na Jesenicah na Dolenjskem. B.M. Zaposleni polte 8271 DvojBzična slikanica za Rome Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je na okrogli mizi na temo izobraževanja Romov konec oktobra predstavilo prvo dvojezično slika- nico za romske otroke. Izdelave dvojezične romsko-slovenske slikanice so se lotili z željo, da bi romskim otrokom olajšali vključevanje v izob- raževalne ustanove, saj imajo zaradi neznanja slovenskega jezika veliko težav pri tern. Slikanica je nastajala predvsem v romskem naselju Keri- nov Grm, kjer so jo soustvarjali tudi romski otroci. Koordinatorica pro- jekta je bila Olivera Mirkovič, ilustracije je prispevala Tina Brinovar, kolaže risbic romskih otrok in tekstovni del Saša Kerkoš, s prevodi pa je pomagala Romkinja Nataša Brajdič. Slikanica je v zaključni fazi pripra- ve za tisk in če bodo zbrali dovolj sredstev, bo predvidoma izšla v začet- ku prihodnjega leta. P.P. 40 let TD Brestanica Turistično društvo Brestanica že štirideset let v kraju prireja različne družabne igre ter si na različne načine prizadeva za večji turistični obisk v Brestanici. Jubilej so člani, "grajska gospoda" in krajani obe- ležili na gradu Rajhenburg, ob tern pa pripravili tudi razstavo o delu društva ter podelili priznanja turistične zveze. Društvo se je angažiralo predvsem pri izgradnji in delovanju točilnice na ribniku, posebna skrb je bila namenjena usodi gradu Rajhenburg, vključi- li so se v prenovo starega trga z gradom Turn. Prirejali so družabne prire- ditve, kot so bili pustni karnevali, športno zabavne igre na bazenu, 50-let- niki štirih krajevnih skupnosti pa so se srečevali na gradu. Kot pravi pred- sednik Mirko Avsenak, so se z no- vo driavo spremenili tudi časi za društvo. Tako v zadnjih letih naj- več obiskovalcev v Brestanico pri- tegnejo Petrov sejem, državno pr- venstvo harmonikark, v kraj pa pir- vabljajo vedno več izletnikov, ure- dili so pohodniške poti, vsako leto organizirajo akcijo čiščenja in ure- janja okolice, ... Ob jubileju je čla- nom društva čestital tudi predsed- nik Turistične zveze Slovenije Mar- jan Rožič, ki je podelil tudi prizna- nja zvez, in sicer je bronasti znak prejela Margareta Marjetič. Srebr- ni znak je prejel Jože Zidar oziro- ma grajski pater, zlati znak pa je za več kot dvajsetletno vodenje dru- štva prejel Mirko Avsenak. L.P. Jubilej je praznovala tudi %raj- ska gospoda. Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki šteje 800 članic in članov, od tega oko- li 50 iz Krškega. Srečanje je potekalo na temo "Tudi po kemoterapiji ostaja življenje", v sklopu tega pa so govori- li o diagnostiki in zdravljenju kronične limfatične levkemije in plazmocitoma, o zdravstveni negi obolelih za to bo- leznijo in o posebnostih pri delu s ci- tostatiki. V Sloveniji govorimo o pokli- cu medicinske sestre od leta 1919, ko je Narodna vlada v Ljubljani izdala pr- vi dekret o nastavitvi skrbstvene sestre Angele Boškin, ki je postavila teme- Ije stroki in poklicu medicinske sestre. Leta 1952 je btlo ustanovljeno Društvo medicinskih sester Slovenije, v sklopu tega pa tudi novomeški odbor medicin- skih sester za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje oziroma v sklopu posavske- ga društva le za medicinske sestre in zdravstvene tehnike iz občine Krško, saj delujejo v sosednjih dveh občinah pod okriljem celjskega društva. 85 let Ane Čuber Ana Čuber iz Brestanice, druga najsta- rejša krajanka, je 31. oktobra dopolni- la 95 let. Ob tern jubileju so jo v Tru- barjevem domu v Loki pri Zidanem Mo- stu obiskali domačini. Ana Čuber v Tru- barjevem domu živi že dve leti, pred- stavnice Rdečega križa pa jo obiščejo trikrat na leto. V organizaciji Krajev- ne skupnosti so ji ob jubileju čestitali predsednik KS Miroslav Mikeln in pred- stavnice krajevnega odbora Rdeče- ga križa s predsednico Tatjano Strop- nik. Kljub visoki starosti se je Čubrova Ana z veseljem spominjala starih časov v Brestanici. Ob torti in kozarčku sta se praznovanju pridružila še dva varovan- ca Trubarjevega doma iz Brestanice - Hermina Pirc in Avgust Mirt. Občni zbor izgnancev Člani Krajevnega odbora društva iz- gnancev Studenec so se zbrali na red- nem letnem občnem zboru. Kot je po- udaril predsednik Jože Žibert, bi v bo- doče morali več pozornosti nameni- ti starim, bolnim in osamljenim čla- nov društva, zanje pa bodo poskuša- li organizirati tudi popoldanski obrok hrane ter več klimatskega zdravljenja ter različna plačila v zdravstvenih do- movih. Pričakujejo tudi odškodnino za gmotno premoženje, zapuščeno in za- plenjeno ob prisilnem izgonu od do- ma. Vse prisotne je pozdravil tudi žu- pan občine Sevnica Kristijan Jane in ob- Ijubil pomoč Občine Sevnica pri izda- ji Zbornika - Spominov izgnancev Hudi časi v letih 1941 1945 iz občine Sev- nica. Prof. Jože Bogovič, ki pripravlja zbornik v sodelovanju s prof. Janezom Kosom, je predstavil njuno delo. Pode- lili so tudi priznanja, ki so jih prejeli Alojz Tomažin, Mihael Metelko, Jo- že Lisec, Anton Stare, Alojz Žibert, Alojz Koštrin in Franc Metelko, po- hvali pa sta prejela Matija Resnik in Janez Mrgole. Srečanje ssnovskDi upokojancov Upokojenci, včlanjeni v društvo upoko- jencev Senovo, so se zbrali na rednem letnem srečanju, na katerem so jim so- botni dan s kulturnim programom po- pestrili tudi učenci osnovne sole XIV. divizije Senovo. ObzorniK november 2004 5 trlluit dni SnžhpitNkUk Kmečka zadruga Krško je na predvečer martinovega v cvičkovem mu- zeju v Kostanjevici na Krki drugo leto zapored pripravila krst mošta in predstavitev novega vinskega letnika. Kot sta povedala zadrugin enolo§ Zdravko Mastnak in Katarina Merlin iz novomeškega enološkega labo- ratorija je letošnji cviček zaradi obilice deževja skozi leto povsem ne- primerljiv z lanskim, zagotovo pa zelo svež in piten. Sveti Martin, ki je s svojimi pomočniki "spremenil most v vin'", pa je vinogradnike oštel, da niso upoštevali pred- pisane obremenitve trte z do tremi kito- grami grozdja, zaradi česar grozdje ni mo- glo lepo dozoreti. Na koncu prireditve je zdaj že bivši direktor KZ Krško Anton Pla- ninc simbolično pre- dal ključ kleti novemu direktorju Janezu Ži- viču. P.P. Novi in nekdanji direktor KZ Krško Janez Ži- vič in Anton Planinc med predajo ključa kleti Nbmm Y zHMBi tmrKi «In Tudi letos so člani leskovškega kulturnega društva za sokrajanke in so- krajane pod Pepijevim kozolcem pripravili tradicionalno martinovanje. Medtem ko so ob tanskem Martinu člani dramske sekcije uprizorili vah- tanje mošta, so letos tovorili vino proti Ljubljani in na Gorenjsko pa tu- di preko meje na Hrvaško. Kako so nekdaj vinski mešetarji in gostilničarji vino prodajali in ga to- vorili v sodih na vozovih ali po železnici proti Ljubljani, na Gorenjsko ali v sosednjo Hrvaško, kako so poleg plačila prinesli tudi kakšno darilo go- spodinji, nekaj pa tudi za v "pušco" za blagoslov opravljenega dela, so po scenariju Mirjane Marinčič uprizorili leskovški Ijubiteljski gledališč- niki, poleg osrednjih vlog, ki so jih odigrali Janko Božič, Tatjana Gre- benc, Boštjan Arh, Milka Darja Hrastelj ter Jože Žabkar in Drago Pe- rec, pa so nastopili ljudski pevci Roženkravt, pevci iz Novega mesta in leskovški župnik Ludvik Žagar, ki je vino blagoslovil. B.M. Ban irilprtli hratnov in zManic Podboško vinogradniško društvo je v sodelovanju s tamkajšnjim Turi- stičnim in Kulturnim društvom ter s Krajevno skupnostjo 27. novembra drugo leto zapored pri- pravilo dan odprtih hra- mov in zidanic. Lani so vinogradniki odprli vra- ta hramov in zidanic na Bočju in na Starem Gra- du, letos pa so po krajši prireditvi s krstom mo- šta v prostorih OŠ Pod- bočje obiskovalce po- vabili na obisk približ- no 40 hramov in zidanic v vinskih goricah Šuten- ski vrh, Banovec, Gra- dišček, Škorc in Brezo- vica. P.P. Preden so se obiskovalci podali do zi- danic in hramov, je sv. Martin spremenil most v vin'. IfcrfTBcatrvKršk« Družba Engrotuš je 24. novembra na CKŽ 134d odprla nov in prvi Tu- šev trgovski center v Krškem. V objekt so vložili 950 milijonov tolarjev, v poslovno prodajnih prostorih, ki se raztezajo na več kot 2400 m2, pa bodo poleg Tuševega super- marketa tudi drogerija Tuš, prodajalna z obla- čili, frizerski salon in bife. Po napovedih naj bi v centru redno zaposlitev dobilo več kot 50 oseb, center pa bo odprt vsak delavnik od 8. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 13. ure. P.P. Leskovški vrtec je ob priloinosti prejel 500.000 SIT. rtfi iz^uxtk^o Brsžiški grad vtrehötmanzijali V brežiškem gradu je 11 .novembra Ge- odetski institut Slovenije predstavil tridimenzionalno dokumentacijo gra- du in tudi nadgradnjo topografskih na- črtov občine Brežice. Projekt izdela- ve tehnične dokumentacije brežiškega gradu je nastal v sodelovanju Geödet - skega inštituta Slovenije z Zavodom za kulturno dediščino Novo me'sto, Občino Brežice in Posavskim muzejem. Konč- ni izdelek je v obliki tako imenovane- ga ortofoto načrta, ki služi za izdela- vo 3D modeta gradu in natančno pros- torsko evidenco oziroma dokumentira- nje tako posameznih prostorov, kot tu- di za arhitekturne posnetke prečnega in vzdolžnega prereza gradu in njego- ve okolice. Digitalni posnetek gradu bo stužil za natančno evidenco kulturne dediščine, nadgrajeni topografski na- črti pa predvsem za načrtovanje po- segov v prostor. "Sonco pod dežnikom - skupajbumuspBir Vzgojno varstvene enote sicer pre- jemajo sredstva od Občine Krško kot ustanoviteljice, vendar pa so ta na- menjena za subvencioniranje razlike cene od polne oskrbe otrok v vrtcu in vplačili staršev ter za nujna investicij- ska vlaganja. Tako za posodobitev igral in igrišč ostane malo in vse bolj usta- Ijena praksa postaja, da se starši pod okriljem vrtca sami lotijo različnih ak- cij za pridobitev sredstev v ta namen. K večji akciji za ureditev žunanjih po- vršin igrišča in prijaznejše podobe ob- jekta so se lotili tudi starši in zaposleni v krškem vrtcu, ki ga v letošnjem šol- skem letu obiskuje 280 otrok. Aktivno- sti bodo potekale sicer čez celo leto, do sedaj pa so v sodelovanju s tovarno Vipap Videm zbrali že štiri tone papir- ja, izdelali 4000 novoletnih voščilnih, ki so jih ponudili v odkup podjetjem, posamezne skupine v vrtcu so se lotile zbiranja kovancev, starši pa so tudi sa- mi poprijeli za razna obnovitvena de- la, denimo barvanja ograj, obrezova- nja drevja in grmtčevja, ... Srečanje po 45 letlh Na Raki so se oktobra srečali nekda- nji učenci raške sole, ki so pred 45 le- ti zapustili osmi razred oziroma vsto- pili v osmi razred, saj je bilo takrat v osmih razredih malo učencev. V enem razredu je bilo 19 otrok, v drugem le eden več. Srečanja se je udeležilo 19 nekdanjih sošolk in sošolcv in trije učitelji - dol- goletni raški ravnatelj Martin Lešnjak, Marce! Štefančič st. in Milko Vahčič, nekdanji ravna- telj sole v Rim- skih Toplicah. Srečanje so za- čeli z mašo za pokojne sošol- ce, ki jo je da- roval sošolev Jakob Kral), sledil je ogled šole, srečanje pa so zaključili z druženjem. 6 november 2OO4 ObzorniK triiitit dni Parna lokomtivi w SmmU Sevniško železniško postajo po novem krasi obnovljena parna lokomo- tiva, ki so jo slovesno odprli 13. novembra. Pobudo za tovrstno oboga- titev podobe in turistične ponudbe Sevnice je dal Stanko Lazar. Sre- di prejšnjega stoletja so lokomotivo izdelali v tovarni Ouro Dakovič v Slavonskem Brodu, nazadnje pa je "sopi- hala" v podjetju Ta- lum v Kidričevem, ki jo je odstopilo. Ob- novili so jo v Dobovi, otvoritveni trak pa so prerezali župan Ob- cine Sevnica Kristi- jan Jane, predsednik uprave Holdinga Slo- venskih železnic Blaž Miklavčič in vodja Turistične zveze občine Sevnica Zdravko Remar. Že na odprtju je kljub deževnemu vremenu požela veliko zanimanje obis- kovalcev. P.P. Obnovljena sevniška "lepotica" VSmUspitldM V začetku novembra je bila po devetih letih v sevniški Kultumi dvora- ni spet kino predstava. Po podatkih Občine Sevnica je Občina uredila avdio opremo in ozvočenje dvorane, investicijo, vredno 16 milijonov tolarjev, pa je s štirimi milijoni sofinancirala tudi Krajevna skupnost Sevnica. Redni filmski program naj bi se začel z decembrom. posavie ffe info INFORMACUSKO SREDIŠCE POKRAJINE POSAVJE Debenjak ob dnevureformacije Na slovenskem je Primpž Trubar kot pr- vi po letu 1530 zaoral v ledino verske- ga in družbenega gibanja za reforma- cijo katoliške cerkve in protestantiz- ma kot krščanske vere, je med drugim na slovesnosti v počastitev Dneva re- formacije poudaril slavnostni govornik dr. Božidar Debenjak, sicer redni pro- fesor za marksiologijo in filozofijo na Fitozofski fakulteti v Ljubljani in clan upravnega odbora Slovenskega prote- stantskega društva Primož Trubar. Nič manjši prispevek kot Trubar, ki je napi- sal prvi slovenski tiskani knjigi Abeced- nik in Katekizem, je dejal Debenjak, sta dala slovenskemu narodu Adam Bo- horič, ki je med leti 1551 in 1563 v Kr- škem vodil solo za meščane in pleme- nitaše, avtor prvega slovenskega pra- vopisa v bohoričici Zimske urice, in Ju- rij Dalmatin, učenec Bohoričeve so- le, ki je leta 1584 prevedel Biblijo. In prav zaradi Bohoriča in Dalmatina, teh dveh narodnostnih in kultumih velika- nov slovenstva ima Dan reformacije, ki ga kot driavni praznik v Sloveniji praz- nujemo od leta 1992, v Krškem še po- sebno mesto in pomen. Kultumi pro- gram so oblikovali učenke in učenci kr- ške glasbene sole in interpreta Sand! Lekše in Uroš Brezovšek. VetBPpovzpočaltBžave 14. novembra je močan veter povzročil več težav pri oskrbi z električno ener- gijo ter podrl več dreves, ki so ovirala promet na lokalnih in regionalnih ce- stah v Posavju. V občini Brežice so na TP Bizeljsko, Brežice, Kapele, Podvi- nje, Veliki Obrež, Mali Obrež in Dobo- va za kratek čas ostali brez električne energije. Dežurni delavci CGP Brežice so morali na relacijah Brežice - Dobo- Za vehka in mala ddrild! Skrbi z darili za letošnje praznike so lahko odveč. V Novi KBM vam ponujamo ugoden kredit v višini do milijon tolarjev z odplačilno dobo do treh let, ki ga lahko dobite takoj. Vse potrebno boste lahko uredili v hipu in brez stroškov odobritve. Denar vam bomo nakazali takoj, v celoti v gotovini. Odplačevali ga boste z brezplačnim trajnim nalogom z vašega transakcijskega računa pri Novi KBM. Oglasite se v naši enoti Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 6 in Agencija Krško, CKŽ 137. Več informacij z izračuni na www.nkbm.si. "Kredit takoj" Nova KBMdd ObzorniK november 2004 7 trideset dni 30 let stavbe brestaniškega vrtca V vrtcu pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica so obeležiti 42 let organizirane predšolske vzgoje v kraju in 30 let dela vrtca na sedanji lokaciji. 1.9. 1962 so prvič v vrtec, ki je deloval v prostorih DUR-a, kot so vsi imenovali stav- bo pri Elektrami, sprejeli preko 30 otrok od 3. - 7. leta starosti. Leta 1963 so se preselili v prenovljene prostore v stavbi KS, nakupili nekaj igrač ter vpisali 27 otrok. 1. 9. 1974 so otroke sprejemali še v star vrtec, 1.11. iste- ga leta pa se je začela predšolska dejavnost opravljati v sedanjih pros-, torih. Otroci so ob jubileju ustvarjali na delavnicah, izdelke pa popoldne postavili na ogled na raz- stavi "0 preteklosti in seda- njem delu vrtca". Na osred- nji prireditvi so nastopili za svoje starše, skupaj z vzgo- jiteljicami upihnili svečke na slavnostni torti (na foto- grafiji) in se poveselili s ča- rodejem Nikom. L.P. Razstava ladijskih modelov V brežiškem Intermarketu so 19. novembra v organizaciji Stjepana Ko- liča in Bojana Batagelja odprli razstavo ladijskih modelov, ki jih raz- stavljajo Bojan Batagelj, Jaka Batagelj (oba iz Kostanjevice na Krki, Goran Krošelj (Bizeljsko), Berislav Cerinski (Brežice), Jožek Deržič (Dobova), Grega Knez (Sevni- ca), Miroslav Gorišek (Breži- ce) in gostje iz Hrvaške. Stro- ški za velik model znašajo od 60.000 do 150.000 SIT, cene pa so različne, od nekaj deset ti- soč (50 - 100.000 SIT) za gro- bo izdelane modele do 2 mili- jona SIT in več za natančno iz- delane. Razstava različnih mo- delov bo odprta do 4. decem- bra, informacije pa zainteresi- rani lahko dobijo v trgovini Mo- delar Brežice. L.P. Za velik model ladjic, kakršenje na fotosrafiji, izdelovalci potrebujejo od 1500 do 2000 delovnih ur. Ob prazniku Združenja Sever Ob 1. decembru, ki ga obeležujejo Združenje Sever, Zveza policijskih veteranskih društev, v okviru tega pa tudi Policijsko veteransko dru- štvo Sever Posavje v spomin na pre- prečitev "mitinga resnice" v Ljub- Ijani leta 1989, je v Dobovi 26.11. potekala slavnostna akademija. Pred tern sta Miha Molan (na sliki), tedanji načelnik inšpektorata mili- ce UNZ Krško, in nekdanji poveljnik posebne enote milice na krški upra- vi Dušan Kerin, odkrila na tamkajšnji železniški postaji spominsko ploščo, posvečeno pripadnikom organov za notranje zadeve v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. B.M. Okrogla miza, ki je ni bilo... Salezijanski mladinski center Sevnica je bil kot društvo ustanovljen le- ta 1998Lpredtem pa je že sedem let neformalno deloval Videm orato- rij. Zaradi večletnega delovanja, v katerega so pritegnili preko tristo članov, od tega večino mlade populacije, v Salezijanskem centru meni- jo, da bi bila ustanovitev Javnega zavoda Mladinski center Sevnica, ki ga naj bi Občina Sevnica ustanovila v prihodnjem letu, neupravičena. Na to temo je zadnjo soboto v novembru potekala tudi okrogla miza, ki pa je zaradi tega, ker se je nista udeležila povabljena gosta, direktor MC Kr- ško Robert Ostrelič in Dejan Kmetič, predsednik Mladinskega sveta Sevni- ca, ki naj bi predstavila protiutež stališčem Salezijanskega centra oziroma zagovarjala ustanovitev javnega zavoda MC, izvenela bolj klavrno in sama sebi namen oziroma kot samopredstavitev maloštevilnim zbranim, ki so bi- li tako ali tako predvsem člani centra. Sevniški kaplan Jakob Trček, vod- ja Salezijanskega Mladinskega centra, se je osredotočil na predstavitev pe- stre palete dejavnosti centra s poudarkom na delu z mladimi, kot so med drugim poletni in zimski tabori za mlade, razne delavnice, varstvo za otrok ipd., predvsem pa je ob tern poudaril, da se s svojim delovanjem vključu- jejo v vsa družbena dogajanja, da lahko s svojimi programi konkurirajo ka- teri koli organizirani družbi, ki dela z mladimi, in da bi bil Salezijanski cen- ter na podlagi že opravljenega dela upravičen, da mu Občina Sevnica po- deli status (edinega) mladinskega javnega zavoda v občini Sevnica, ki bo upravičen tudi do sredstev za delovanje, ki izvirajo iz tega naslova. B.M. »i^ k/tetCfco va, Brežice - Bizeljsko ter Sela pri Do- bovi - Dobova s cestišča odstraniti po- drta drevesa, ki so ponekod samo ovi- rala promet, cesta Brežice - Bizeljsko pa je bila za krajši čas zaprta. V Blat- nem je veter nagnil električni drog nad stanovanjsko hišo, kar so dežurni elek- trikarji takoj sanirali. V občini Krško so bili zaradi vetra krajši čas brez električne energije odjemalci TP Golek , Veliki Tm, Gora, Sotelsko in Brestanica. Pri Guntah se }e drevo po- drlo na električne žice, kar je elektri- karjem povzročilo dodatne težave. Na Velikem Kamnu sta nad cestiščem ob- visela dva električna droga, kar je predstavljalo nevarnost za občane, na retaciji Impoljca - Zavratec pa je veter na cestišče podrl večjo smreko, kar so sanirali dežurni delavci CGP Krško. V občini Sevnica se je na relaciji Sevni- ca - Planina na cestišče podrl električ- ni drog, zaradi Cesar so bili brez elek- trike odjemalci TP Metni vrh in Žabjek. Podrt električni drog so do prihoda de- žurnih delavcev CGP Sevnica in dežur- nih delavcev Elektra Sevnica zavarova- li polkisti, ker so električne žice, ki so padle na cestišče in v potok, predstav- Ijale nevarnost za občane. Seniorji o varstvu okolja Posavsko združenje seniorjev je 17. novembra v Sevnici pripravilo razšir- jeni članski sestanek, na katerem so med drugim govorili o predlogu nove- ga nacionalnega programa varstva oko- lja, glavne poudarke in usmeritve pa je podal mag. Radovan Tavzes, gene- ralni direktor Direktorata za okolje pri okoljskem ministrstvu. Govorili so tudi o aktualnih gospodarskih gibanjih v Po- savju ter si ogledali prostore sevniške Lisce ter proizvodnjo. GozdarskBiflPBvGrabnu Prijazno jesensko vreme je 7. novem- bra na lokacijo Perišča v Grabnu pri- vabilo kar veliko število krajanov vseh vasi Krajevne skupnosti Zdole in iz Sta- re vasi, saj so v Turistično hortikultur- nem društvu Zdole organizirali kosta- njev piknik in gozdarske igre. Na to- kratnih gozdarskih igrah je nastopilo pet ekip, ki so se pomerile v žaganju hloda z žago amerikanko, v prestav- Ijanju hlodov in v še nekaterih igrah, ki so potekale pod strogim vodstvom organizatorja. Poleg tega so obisko- valci okušali tako sadove narave, dru- štvo in pa sami obiskovalci pa so poskr- beli tudi za hrano in pijačo ter za pri- jetno vzdušje. RočnadelaSandPBDBPmelj V sevniški Lekos Galeriji Ana so 4. no- vembra odprli razstavo ročnih del Pre- plet niti Sandre Dermelj iz Šentjan- ža, sicer članice aktiva kmečkih žena Budna vas in pevke skupine ljudskih pevk Solzice. Prvih vbodov se je učila pri svoji mami, pridobila je nekaj no- vih znanj in tehnik in kmalu so nastale umetnine v obliki pletenin in prtičkov. Preizkusila se je tudi v izdelovanju slik iz suhega cvetja in klekljanju. Potvneznano Avto moto društvo Krško je 6. novem- bra že drugo leto zapored organiziralo pot v neznano. Okoli 35 vozil se je tako izpred stadiona odpravilo do hipodro- ma v Šentjemeju. Do končnega cilja, kjer so za udeležence pripravili pogo- stitev, družabne igre, spretnostne vož- nje ter predstavitvijo Avto sole center Prah, je vodilo pet poti. 8 november 2004 ObzoniiK trideset dni Brežiški praznioni Oktober Ob prazniku občine Brežice, 28. oktobru, so se konec oktobra in v novembru zvrstile številne prireditve. Odprli so kar nekaj cest- nih odsekov, praznik pa so obeležili tudi s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Na osrednji prireditvi v viteški dvora- ni brežiškega gradu pa so podelili tudi občinska priznanja in na- grade. Priznanja so letos prejeli KUD Slavček Velika Dolina, Vrtnariji Čatež in Dušanu Burji iz podjetja Kovinocrom, občinske nagrade pa so prejeli Miran Levak iz Pišec za delo v tamkajšnji krajevni skupnosti ter Vinko Škofljanec in Mihael Radanovič iz Brežic za dolgoletno delo v obrti oz. podjetništvu. Ob tej priložnosti je župan mag. Andrej Vizjak podelil tudi dve pla- keti občine Brežice, in sicer Telovadnemu društvu Sokol ob 100- letnici in Rokometne- mu klubu Brežice ob 50-letnici. V slavnost- nem nagovoru je šte- vilnim udeležencem in gostom župan Viz- jak najprej nanizal dolgo vrsto dosežkov občine v minulem letu na različnih področjih, nato pa opozoril na šte- vilne možnosti nadaljnjega razvoja, ki jih ima občina Brežice predvsem zaradi svojega geo- grafskega položaja. Naslednji dan sta Ob- čina Brežice in pod- jetje Adriaplin pred restavracijo Štefanič v Brežicah pripravi- la družabno srečanje pod naslovom Veseli- mo se skupaj, v okvi- ru katerega so s priži- gom plamenice urad- no označili odprtje plinovoda. Sicer pa so ob prazni- ku v občini odprli cestne odseke Pirošica - Izvir, cesta v Blatnem, ceste v KS Globoko, Kraška vas Stankovo in cesto skozi Bizeljsko.S.M. Dobitniki občinskih nagrad Dobitniki priznanj Z družabnega srečanja »Veselimo se skupaj« Stanislav Repše častni občan Sevrice Z osrednjo slovesnostjo so občanke in občani občine Sevnica 12. novembra obeležili občinski praznik, ki ga obeležujejo v spomin narodnega heroja Dušana Kvedra Tomaža. Ob tern so podelili pri- znanja posameznikom in društvom, prvič po letu 1987, pa so po- delili tudi naziv častni občan. Udeležence slovesnosti je v tamkajšnji kulturni dvorani gasilskega doma pozdravil župan Kristijan Janč, v spremljajočem programu pa so si ogle- dali film Občina Sevnica od praznika do praznika, zapel pa je oktet Ju- rij Dalmatin, ki obeležuje že 40 let delovanja, ter učenke in učenci bo- štanjske osnovne šole. Župan, podžupana občine Štefan Teraž ter Rudi Bee in poslanec v DZ Bo- jan Rugelj so podelili občinska priznanja. Srebrno plaketo občine Sev- nica so prejeli Aktiv kmečkih žena Budna vas, Zoran Cvar, predsed- nik Kulturnega društva Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu, Bo- židar Groboljšek, specialist splošne medicine, vodja oddelka sladkor- nega dispanzerja in vodja splošne urgentne in nujne medicinske pomo- či v Zdravstvenem domu Sevnica, Janez Levstik, predsednik Čebelar- skega društva Sevnica, in Janez Podlesnik, predsednik Krajevne skup- nosti Zabukovje. Zlato plaketo so prejeli kipar, haiku pesnik, igralec in scenarist Rudi Stopar iz Sevnice, pisateljica in prevajalka Zora Rebula Tavčar iz Loke pri Zidanem Mostu in Janez Valant iz Tržišča. Grb občine Sevnica je prejela Vokalna skupina Corona (Nataša Kreže, Romana Po- korn, Melita Železnik, Zdenka Kozinc, Valerija Kamplet, Tadeja Krnc in Polona Gačnik), ki je v 17 letih delovanja izvedla že preko 250 nasto- pov. Letos pa so prvič po letu 1987, ko ga je prejel kipar in medaljer Vla- dimir Štoviček, podelili tu- di naziv častni občan ob- čine Sevnica. Prejel ga je prof. dr. Stanislav Repše, rojak iz Šentjanža, sicer doktor medicine in redni profesor na Medicinski fa- kulteti, kjer predava ab- dominalno kirurgijo. V svo- ji 30-letni praksi je Repše opravil preko 6000 operacij v trebušni votlini ali okoli 200 posegov na le- to, je predstojnik za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike v Kliničnem centru v Ljubljani, član mednarodnih kirurških združenj in pisec strokov- nih člankov. Drugo leto zapored pa so podelili tudi nagrado kristalni en- cijan. Gre za celoletno akcijo, s katero želijo spodbuditi lepšo urejenost občine in v sklopu katere ocenjujejo in izbirajo najlepše urejeno stano- vanjsko hišo, kmetijo in podjetje. Dobitniki letošnjih priznanj so Janez Kukec iz Tržišča za najlepše urejeno stanovanjsko hišo, Branko Pec iz Loke pri Zidanem Mostu za najlepše urejeno kmetijo in za najlepše ure- jeno podjetje Siliko d.o.o. iz Boštanja B.Mavsar Letošnji sevniški nagrajenci Dobitniki kristatnega encijana ObzörhiK november 2004 9 intervju Andraj Vizjak, župan Občine Brežice. državni poslanec in ministrski kandidat Ne želim ponavljati napak mojega predhodnika... Kaj vam je bolj pomagalo k tako prepričljivi zmagi na nedavnih državnozborskih volitvah: skoki v Krko ali skok s padalom? Ne eno ne drugo ni odločalo o vo- lilnemu rezultatu. Pravzaprav je bilo naključje, da sem dobil za rojstni dan od padalskega kluba za darilo skok v tandemu s padalom in potem sem izkoristil primerno priložnost, da na nek način pope- strim volilno kampanjo in nena- zadnje tudi dogajanje v naši ob- čini. Ne vem, če je že kdaj kateri župan v naši občini skočil s pada- lom. Funkcionarje zmeraj sprem- Ija neka toga poza, jaz pa sem ve- sel človek, rad sodelujem na dru- žabnih prireditvah in sem nenaza- dnje tudi kreator takih dogodkov. Kar pa se tiče rezultata, mislim, da mi Ijudje zaupajo zaradi dose- danjega dela. Odločitev za ministrski stolček bi lahko razumeli tudi kot umik iz občine oziroma z županske funkcije? S tem se nikakor ne morem stri- njati. Povsod je veliko problemov, na ministrstvu jih pričakujem še bistveno več kot tu. Tudi tarn bo cela kopica interesov in politič- nih pritiskov. Zato ne bi mogel so- glašati, da je to nekakšen umik na boljše, kvečjemu na bolj zahtev- no in bolj odgovorno mesto, če- prav tudi tukaj ni lahko. Poglej- te, župan sem šele dve leti in mis- lim, da sem uspešno vodil to obči- no, navsezadnje so volivci na za- dnjih državnozborskih volitvah dokazali, v nasprotju z nekateri- mi prejšnjimi primeri, da se pove- zava med občino in Ljubljano ze- lo dobro obnese. Delal sem uspeš- no in zadnje case se ni zgodilo nič takšnega, kar bi me prisililo v ka- kršnokoli razmišljanje o umiku. Na volitvah smo zmagali in ta po- nudba je prišla kot posledica zau- panja Ijudi. Kot sami pravite, je volilni rezul- tat na državnih volitvah pomenil izredno priznanje in zaupanje volivcev, kot minister pa jim ne boste več tako blizu in jih vsaj neposredno ne boste zastopali. Kaj je botrovalo vaši odločitvi? Seveda je bila to zelo, zelo težka odločitev. Ko sem dobil ponudbo predsednika vlade, da bi prevzel ta resor, je bilo očitno, da mi zau- pa in ve, da lahko skupaj storimo marsikaj za razvoj gospodarstva. Moral sem se odločiti, ali naj grem na to ze- lo pomembno mesto in s svojim znanjem, izkuš- njami in nenazadnje z organizacijskimi sposo- bnostmi vplivam, da na- redimo korak ali dva na- prej na področju gospo- darstva, ali da ostanem v sedanji vlogi. Marsikdo me je spodbujal, da po- primem za novo delo. S tem mislim predvsem zagotavljanje boljših pogojev za konkurenč- nost gospodarstva, dvig produktivnosti, posebno razvoj malih in srednjih podjetij, in seveda tu- di pri reševanju proble- mov, ki so nakopičeni v tistih tradicionalnih pa- nogah, ki se niso uspe- le prestrukturirati. Skratka, izbira je bila na podlagi dosedanjega de- la, kajti na občini in tudi kot poslanec sem se sre- čeval s stvarnimi problemi okolja tako v gospodarstvu kot drugje. Predlog za ministrsko mesto ni bil presenečenje, bolj izbrani resor. Ali se je mandatar odločil za vas predvsem zaradi poznava- nja vašega načina dela in zaradi medsebojnega zaupanja? Najbrž je res prevladalo zaupanje. Za učinkovito delovanje vlade je bistveno, da deluje kot ekipa. Če vse igralce te ekipe poznaš, veš, kaj zmorejo, in jim tudi zaupaš. Tega se ne da naučiti ali kupiti, to pride s časom. Povsem drugače pa je, kar se tiče strokovne ekipe, ki jo ima vsako ministrstvo. Tudi sam se že krepko ukvarjam s sestavo te ekipe, tako da se že vidijo določe- ni obrisi. Glede tega imam zaupa- nje in precej proste roke. Prepri- čan sem, da bom uspel zbrati tako dobro ekipo, da bo delo na minis- trstvu teklo bistveno bolje kot do- slej, kajti v njej bodo Ijudje iz go- spodarstva, Ijudje, ki so delali v konkretnem okolju z ustrezno te- oretično podlago oziroma z izkuš- njami in izobrazbo. V gospodarskem resorju so bili doslej v glavnem ekonomisti, te- oretiki, predavatelji... Moja vloga je sicer predvsem poti- tična, a tudi strokovna. Sam imam na primer izkušnje iz vpeljevanja avtomatike v industrijske proce- se. Seveda so bila to moja zgod- nja leta in ni šlo za vodilna mesta, vendar poznam dejanske proble- me gospodarstva, poznam tudi ti- sto, kar je morebiti teoretikom in profesorjem skrito - poznam pro- bleme regij, v katerih se je go- spodarstvo sesulo in se stežka po- stavlja nazaj. Zato lažje razumem probleme kot morda nekateri pro- fesorji, ki so dobili na ministrstvu prvo službo in se kitijo z nekim znanjem, ki pa je lahko zelo jalo- vo, ko pride do realnih problemov in nakopičenih težav, ki jih v slo- yenskem gospodarstvu ni malo. Na začetku poklicne kariere ste bili v Litostroju, ki je bil v biv- ši skupni državi eden paradnih konjev gospodarstva. Ali lahko Slovenija tudi danes vzpostavi svoje paradne konje, čeprav na kakšnem drugem področju? Ne, ne želim ponavljati napak mo- jega predhodnika dr. Lahovnika, ki je z nastopom funkcije hotel for- sirati nekakšne paradne konje go- spodarstva, a je takoj trčil na pro- bleme konkurence. Pri kakršnih- koli državnih intervencijah v go- spodarstvu smo namreč pod ze- lo budnim očesom konkurenč- nih omejitev. Mislim, da ni nalo- ga države določati panoge ali pod- jetja, ki jih bo forsirala, pač pa mora ustvarjati pogoje za enako- vreden razvoj predvsem malih in srednjih podjetij, da jim omogoči, da so lahko konkurenčna in da gre produktivnost na višji nivo. V zve- zi s tem predvidevamo niz dobrih ukrepov, zame pa je ključnega po- mena tisti, ki je bil doslej precej zanemarjen. S tem mislim na so- delovanje znanosti in gospodar- stva, kjer zdaj obstaja preveHk prepad med raziskovalnimi orga- nizacijami in podjetji. Tudi s tem imam izkušnjo, saj sem kot mlad raziskovalec delal na projektu, ki je bil neka vrsta povezave med In- štitutom, Fakulteto za elektroteh- niko in tovarno Vipap, takrat Vi- tacel. Razvoj gospodarstva mora teme- Ijiti na široko zastavljenih ukre- pih, s katerimi bomo spodbudi- li konkurenčnost in višjo produk- tivnost, seveda tudi višjo dodano vednost v našem gospodarstvu. Glede tega zaostajamo za povpre- čjem evropske skupnosti in bistve- no je znanje. Seveda so potreb- ni tudi drugi ukrepi, da bo mogo- če prej priti do registracij in do- voljenj, zagotoviti fleksibilnej- ši trg dela in da bo mogoče neko- liko bolj svobodno priti do delo- vne sile. Tu pa takoj trčimo na ve- lik problem našega togega izobra- ževalnega sistema, ki je eden od vzrokov struktumih neskladij in tudi duši razvoj gospodarstva. Pomemben del gospodarstva in> vašega programa je tudi energe-' tika, ki je močno povezana s Po- savjem. Mislim, da mora biti temeljni cilj slovenske energetike, ko gre za električno energijo, da zagoto- vimo dolgoročno, stabilno in za- nesljivo oskrbo z elektriko, dru- gi cilj pa je, da ustvarimo pogo- 10 november 2004 ObzofhiK intervju je, da bo na tem trgu dostopna po konkurenčnih cenah. Seveda je za to potrebno dokončno prestruktu- rirati slovensko elektrogospodar- stvo in tudi vlagati v novo infra- strukturo in proizvodnjo. Sloveni- ja lahko v prehodnem obdobju do leta 2007 z denarjem, ki ga ustva- ri pri prodaji električne energi- je, zagotovi investicijski denar za prepotrebne naložbe. Pomembno je torej, da slovenski proizvodnji omogočimo konkurenčno ceno v primerjavi s tujimi ponudniki, po drugi strani pa s prestrukturira- njem in z odpiranjem trga zagoto- vimo optimalno, tržno ceno elek- trike tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva. Omenili ste nove investicije. Seveda je ena najbolj pomemb- nih investicij, ki zadeva naš pros- tor, veriga savskih elektrarn. Pre- pričan sem, da bo gradnja tekla naprej. Obveščen sem, da ta in- vesticija teče v začrtanih rokih in z dinamiko, ki je bila predvidena, ker pa je to dolgoročen projekt, bo minilo še kar precej let, pre- den bo zgrajena zadnja - HE Mo- krice. Ob tej investiciji je potreb- no urediti tudi druge probleme Posavja, zlasti protipoplavno za- ščito in infrastrukturo, ki bo lah- ko prinesla v naše kraje marsikaj dobrega. Kaj pa bo z že omenjenimi tradi- cionalnimi panogami, ki so v te- žavah in kakršnih imamo precej tudi v Posavju? Kot prvo moram poudariti, da je vloga ministrstva za gospodarstvo in države v obliki državnih pomoči izredno omejena z direktivami EU in tudi s pristopno pogodbo, kaj- ti v okviru državnih pomoči so ze- lo stroge določbe in velike omejit- ve. Če na grobo pogledamo, lahko par teh tipičnih tudi posavskih pa- nog razdelimo v dve skupini. V pr- vi so podjetja, ki imajo neko vizi- jo in razvojni program ter so spo- sobna prestrukturiranja, zato so jim omogočene državne pomoči. V drugi skupini so podjetja, ki so šla skozi niz poskusov in so že bila deležna državne pomoči, a se niso prestrukturirala, zato, žal, pomo- či ne morejo več dobiti. Nekaj pa bo treba storiti z nji- mi. Torej tudi vi nimate recep- ta zanje? Državna pomoč se lahko daje ze- lo omejeno in samo enkrat v dese- tih letih. Seveda je to odvisno tudi od panoge in od specifičnega pri- mera, vendar če vodstvo, lastniki, predvsem pa menedžment nima jasnega in učinkovitega programa, kaj narediti v težavah, potem tudi država ne more s čarobno paličico rešiti problemov. Med priložnostmi slovenskega gospodarstva omenjate turizem. To je res posebna panoga, ki pa je v Sloveniji še vedno premalo razvita. Potrebno bo več vlagati v turistično infrastrukturo, pred- vsem s pomočjo pomoči iz evrop- skih strukturnih skladov in več na- rediti v povezovanju in promoci- ji slovenskega turizma. Žal imamo celo kopico posameznih aktivnosti turističnih podjetij, medtem ko je težje zaslediti celovito ponudbo, bodisi regije, kraja all države. Ve- liko je mogoče postoriti še v smis- lu partnerstva med posameznimi akterji v turizmu. AM vas te dni veliko kličejo Ijud- je, ki bi vam želeli pomagati s svojim znanjem in izkušnjami, ali pa morda predvsem ljudje na pomembnih pozicijah, ki že- lijo izvedeti, kakšna bo njiho- va usoda? Res imam v zadnjih dneh veliko klicev in tudi razgovorov, vendar noben ni usmerjen v neke kadrov- ske kombinacije. To ne bo odvis- no od mene, pač pa od vlade. V tem trenutku niti ne razmišljam, kaj šele, da bi se odločal o po- zicijah direktorskih mest večjih podjetij, sistemov ali paradržav- nih skladov. Veliko pa se pogovar- jamo o sestavi moje ekipe na mi- nistrstvu za gospodarstvo, pri tem je veliko zelo kvalitetnih ponudb in naredil bom vse, da bo ta eki- pa najboljša. Računate tudi na kadre iz Po- savja? Tudi. Pred nami sta jubileja - 30 let temeljnega kamna NEK in 10 let Sklada za financiranje razgrad- nje NEK. Kako ocenjujete nju- no dosedanje delo in tudi per- spektive? Seveda je pomen NEK za posav- ski in slovenski prostor izjemen, saj daje ogromen delež v elek- troenergetsko bilanco in to po dolgoročno sprejemljivi tržni ce- ni. V našem programu smo pred- videli tudi možnost, da v okviru proizvodnje NEK postavimo dru- gi steber, ki bo sposoben tržiti to energijo v slovenskem prostoru, s tem pa se Posavju odpirajo do- datne priložnosti v okviru podjet- ja ELES GEN. Seveda mora biti naš poglavitni in- teres, da NEK obratuje varno, za kar so potrebne nenehne posodo- bitve in vlaganja v stabilno obra- tovanje tega objekta. Potrebno je upoštevati tudi vse spremljajoče probleme obratovanja, pri čemer mislim predvsem na izgradnjo od- lagališča NSRAO in seveda čas, ko bo potrebno razgraditi elektrar- no. Tekoče zbiranje sredstev v ta namen je nujno potrebno in Sklad je ena izmed oblik zagotavljanja sredstev. Bili so poskusi, da bi ta Sklad uki- nili oziroma utopili v državnem proračunu. Verjetno bo do takšnih poskusov prihajalo tudi v prihodnje, kaj- ti denar, ki ga ima Sklad in z njim gospodari, je zanimiv in mamljiv. Po drugi strani pa mora prevlada- ti odgovornost za zagotavljanje sredstev, ko bodo ta potrebna, in že zdaj smo tik pred pomembnim projektom investiranja v odlaga- lišče NSRAO. NEK in Sklad imata pomembno vlogo tudi kot deloda- jalca v Posavju in obema čestitam k dosedanjemu delu. Želim, da bi še naprej imeli pogoje za normal- no in kvalitetno delo. Tudi sam se bom potrudil, da bo temu tako. Vaš najbolj znani politični tek- mec Jože Avšič je izjavil, da bo- ste kot minister lahko dosti po- magali regiji in občini, da pa bodo težave pri vodenju obči- ANDREJ VIZJAKje štiridesetletni magister elektrotehnike. Po gimnaziji v Brežicah je študiral na Fakulteti za elektrotehni- ko in računalništvo v Ljubljani, prvo službo je dobil v razvoj- nem oddelku Litostroja, kjer se je ukvarjal z optimizacijo de- lovanja hidroelektrarn. Nato je delal na Institutu Jožefa Šte- fana na oddelku za avtomatizacijo industrijskih procesov. Leta 1994 se je zaposlil na Inšpektoratu za delo, leta 1998 pa postal občinski svetnik občine Brežice in kasneje podžupan. V Bajukovi vladi je bil leta 2000 državni sekretar na minis- trstvu za delo. Istega leta je bil izvoljen tudi v državni zbor kot poslanec SDS. Funkcijo vodje poslanske skupine SDS je opravljal od jeseni leta 2001 do lokalnih volitev leta 2002, ko je bil izvoljen za župana občine Brežice. Na volitvah v letu 2004 je bil ponovno izvoljen v državni zbor, novi mandatar Janez Janša pa ga je predlagal za gospodarskega ministra. ObzörniK november 2004 11 intervju ne. Tudi sicer v brežiškem ob- činskem svetu ni ravno prijaz- no vzdušje? Vesel sem vsake kritike, ki je kon- struktivna in pokaže, kje bi bilo lahko kaj boljše. Žal pa razprave v našem občinskem svetu sploh ne gredo v tej smeri, pač pa gre za veliko politizacijo in bolj nekakš- no osebno nagajanje in nasproto- vanje. Verjetno sem večini politic- nih konkurentov res trn v peti, za- to me želijo s takimi ali drugač- nimi napadi diskreditirati. To je pravzaprav normalno, vendar pa način, ki je pogost v našem sve- tu, ni primeren, kot tudi ne ka- drovska politika, ki jo vodi go- spod Avšič kot predsednik Komisi- je za mandatna vprašanja in volit- ve, s katero ta kaže veliko netole- rantnost do pluralnosti politične- ga prostora. Naj omenim, da ko- misija niti za eno delovno telo Ob- činskega sveta niti v svete jav- nih zavodov, katerih ustanovitelji- ca je Občina, ni izbrala predlogov SDS, čeprav je naša stranka na vo- litvah dosegla najboljši rezultat. To pove vse. Pred lokalnimi volitvami ste si zastavili vrsto nalog in napove- dali spremembe na bolje tako v občini kot v mestu Brežice. Najprej bi rad opozoril, da sem župan šele slabi dve leti in le- to 2004 je bilo prvo, ko smo lah- ko delali s polno paro. Drugače bi bilo, če bi ta pogovor tekel po šti- riletnem mandatu. Veliko napora je bilo vloženega v pridobivanje sredstev za investicije lokalnega pomena s strani države, razno- raznih ministrstev in seveda regi- onalnih institucij. Tako smo uspe- li pridobiti daleč največ državne- ga denarja in izvedli nekatere po- membne investicije v komunalni infrastrukturi in na področju druž- benih dejavnosti. Poleg tega smo ob marsikateri državni investici- ji, naj omenim samo cestni in že- lezniški mednarodni mejni prehod ter avtocesto, imeli ogromno de- la s spremljajočo infrastrukturo, ki smo jo uspeli pridobiti. V občini Brežice sedaj bistveno več sredstev namenjamo za raz- voj podjetništva, v letošnjem le- tu nam je uspelo spremeniti pros- torski plan obdne, s čimer smo dobili nekaj gospodarskih con, za katere že pripravljamo projek- tno dokumentacijo. Veseli smo tu- di uspeha nekaterih gospodarskih družb, kot so TPV, INO, Terme in druge. Na boljše razmere kaže tu- di padec brezposelnosti v obdni in Posavju, kjer zelo dobro sodeluje- mo z obdnama Krško in Sevnica, dobre odnose pa imamo tudi s so- sednjo Hrvaško. Kaj pa v samem mestu Brežice? Z ureditvijo obvoznice okoli mesta Brežice z dvema rondojema ima- mo dobro urejen dostop do me- sta kot redkokateri kraj v Posav- ju in širši Dolenjski, čaka pa nas še mnogo izzivov. Pridobivamo dokumentacijo za dodatna par- kirišča v mestnem jedru, rešuje- mo staro osnovno šolo, v gradbeni jami Rimca se gradi, na zemljišču poleg bivše trgovske sole bo sta- la pošta, uredili smo mestno hišo, kjer je tudi prekrasna ura, obnovi- li smo prosvetni dom in ga usposo- bili za potrebe visokošolskega štu- dija, širimo knjižnico... Predvsem pa sem vesel, da mestno jedro po- časi oživlja tudi z vrsto aktivnosti in prireditev, ki jih prej ni bilo. Sedaj pa vas čaka primopredaja občine svojemu nasledniku. Mislim, da je občina finančno in tudi sicer v dobrem stanju, se- veda pa je problem, ker ni na razpolago prehodnega obdobja do nadomestnih volitev. Z ime- novanjem za ministra mi bo na- mreč avtomatsko prenehal župan- ski mandat. Čeprav že prej nisem uspel v občinskem svetu s predlo- gi za podžupane, sem želel še en- krat poskusiti, da bi jih imenova- li, vendar je večina mnenja, da bi to zdaj samo razgrelo politične strasti. Najboljša rešitev bi bila, da bi se lahko sporazumeli o pod- županu, ki bi lahko opravljal delo s polnimi pooblastili. Žal te poli- tične volje ni oziroma predlagajo ljudi, s katerimi se ne morem stri- njati. Zato bom predlagal svetni- ka, ki mu zaupam. Ali je ime še skrivnost? Ne, to je Ivan Molan, ki je bil tu- di moj prejšnji predlog za podžu- pana. Mislim, da bi bil sposoben v tern času pripeljati občino do vseh potrebnih dokumentov, tudi do proračuna in še marsikaj dru- gega. Zelo mi je žal, da v tern trenutku ne morem red, kaj se bo še zgodilo. Ver- jetno bom poskusil še s kakšnim pred- logom in če tudi to ne bo uspelo, potem bom pooblastil svet- nika za opravljanje tekodh nalog. Obd- na mora imeti neko- ga, ki jo lahko zasto- pa, ne sme se zgodi- ti, da te osebe ne bi bilo. Ko mi bo prene- hala funkcija župa- na, bo volilna komi- sija morala razpisa- ti nadomestne volit- ve, ki bodo v dveh ali treh mesecih. Ali lahko vase ime- novanje v novo vla- do razumemo tudi kot naklonjenost in spoštovanje Janeza Janše do Posavja? Tako je. SDS je uspelo dobiti po- slance v vseh treh posavskih ob- činah, kar se doslej še ni zgodi- lo. V bistvu je to res ugodno volil- no okolje za SDS. To pa prinaša do- datne odgovornosti. Moj odhod na tako odgovorno me- sto pomeni tudi za stranko na lo- kalnem nivoju veliko priznanje, kajti noben obdnski odbor nobe- ne politične stranke v Posavju do- slej še ni imel ministra v slovenski vladi. Tudi kot Brežičan Sem ve- sel vsakega uspeha Posavja. Kaj- ti Posavje je za nas skupen živ- Ijenjski prostor in večno rivalstvo, ki je bilo prisotno v preteklosti predvsem med Krškim in Brežica- mi, je popolnoma nepotrebno. Če bom imel možnost pripeljati ka- kega novega investitorja, ga bom vsekakor opozoril na Posavje. Ve- sel bom naložb kjerkoli v Posavju,, kajti mobilnost delovne sile danes ne sme biti problem, delovna me- sta pa so odlodlnega pomena. Kot lahko vidimo na sejah občin- skih svetov, rivalstvo med Krškim in Brežicami še živi. To ni enostavno vprašanje. Res je, da vsaka obdna še vedno vleče k sebi institucije, če je to racional- no ali tudi ne. Poudaril bi, da se je Posavje razvijalo policentrično, brez izrazitega središča. V Posav- ju lahko govorimo o obdnah, ki so bolj na sredini ali bolj ob robu re- gije, ne pa o kakem dominantnem središču. Tak policentrizem zago- varjam tudi v prihodnje, s tern da se institucije umeščajo tarn, kjer je največ strokovnih in vsebinskih razlogov in da se upošteva enako- merno porazdelitev. Seveda je po- trebno veliko modrosti, da pri- de do tega. Zakaj ne bi bil sedež pokrajine v eni in sedež upravnih enot v drugi obdni, v tretji pa se- dež česa drugega? Mislim, da je potrebno brez pretiranega solira- nja in političnega pritiskanja naj- ti te rešitve. Trije posavski župa- ni smo bill že na dokaj dobri po- ti, vendar nam te odlodtve ni bilo potrebno oblikovati, ker ni prišlo do ustanovitve pokrajin. Silvester Mavsar Foto: Robert Sajovec 12 november 2004 ObzofniK oglasi KAKO OBVLADOVATI TRGOVINO Z VEC POSLOVALNICAMI? Podjetje FOTO ASJA je mreža fotografskih centrov za razvijanje slik ter prodajo fotografskega materiala. Takih cenlrov je 10 na območju Dolenjske. Bele krajine ter Posavja. Glavna težava podjetja pred uvedbo novega informacijskega sistema so bili večkratni vnosi dokumentov (prenos vseh podatkov v enotno bazo) ter velika poraba časa za pridobivanje informacij o stanju in poslovanju dislociranih poslovnih enot. Delovno in časovno zahtevno opravilo je bila izdelava potrebnih obračunov, analiz ter nadzor nad repro materialom. Zajem na mestu nastanka in centralna obdelava podatkov poteka v PANTHEON ™-u Smhronizacijski paket OTOS omogoča izmenjavo podatkov med vsemi poslovnimi enotami in glavno pisarno podjetja. kjer se podatki konsolidirajo. Podjetje ima takojšen in stalen pregled fmančnega ter matenalnega stanja s čimer obvladuje vse strateike podatke. Poleg večje transparentnosti poslovanja pa se prednosti kažejo tudi v samem delovnem procesu. Skrajšal se je čas prevzemanja materiala. V primeru umanjkanja zaloge se kupca preusmeri na v drug center ali pa se željeno blago prenese med poslovalnicami. Inventura je lažja in hitrejša. Vsako razvijanje fitma je identificirano s črtno kodo kar pohitri servis strankam in onemogoči napake. OTOS pa je podjetje uporabilo tudi za povezavo v sistem e- racunovodsrva servisa Biro Bonus. Ker ni potreben drag prepis podatkov za knjigovodske evidence se je znižal mesečm strošek in d vignila kvalitete podpore, ki jim jo zagotavtja njihov računovodja. »PANTHEON'"' smo v našem podjet/u uvedli pred slabim letom dni Samo izobraževanje zaposlenih in polnjenje baz podatkov je potekalo približno tri mesece. Prenosi podatkov med poslovnimi enotami nam omogočajo takojšen in natanien pngled nad stanjwn poslovanja. kar namje v veliko pomoč pn poslovnih odločitvah . Vehka prednost/e tudi v tern, da je enostavno nadzirati izvajanje storitev in prodajo trgovskega blaga v vseh naiih poslovalnicah iz glavne pisarne Pred uvedbo PANTHEON™-a ß naie računovodstvo izdelab bilanco stanja komaj enkrat na mesec seda/ pa namje ta podatek vedno na voljo. Pred tern smo za vse prenose podatkov iz poslovnih enot in izdelavo vseh potrebnih analiz porabilinajmanj 3 dnina mesec. Zoran Ercegovčevič. Direktor podjetja FOTO ASJA d.o.o. JbmUU DataLab Tehnotogije d.d. Www datalab st. info@datalab si Saslnjf-flaiunalnliki inienlring www sasmg-sp si. inlo@sasing-sp si Ze veste, komu jih boste poslali letos? Najdete jih pri okencu. Pošljete iz srca. Poteg voščilnk in razgladnic vas žaka še zvežček samolepilnih znamk za pošiljanje novoletnih voslW po Sloveniji in svetu. C«ni vključujeta DDV. KJ POSTA SLOVENIJE Ob'zofniK november 2004 13 gospodarstvo Veliko zanimanja za ogled HE Boštanj Holding Slovenske elektrarne je ob sevniškem obdnskem prazniku organiziral dva dneva odprtih vrat hidroelektrarne Boštanj v grad- nji. Po prvi novembrski soboti, ko se je strokovno vodenega ogleda gradbišča udeležilo okrog 110 ljudi, je tudi teden kasneje kljub neprijaznemu deževnemu vremenu odprta vrata ponovno prestopilo kar 70 obiskovalcev. Najprej je potek gradnje elektrar- ne predstavil vodja izgradnje HE Boštanj Miran Žgajner. Kot je po- vedal, dela potekajo po termin- skem ptanu, glavna gradbena de- la pa. so že pri koncu: "Jezov- na zgradba bo letos pod streho, v kratkem bo v sami strojnici na- meščeno prvo dvigalo. Gradbeni del projekta se je toliko pospešil, da sledimo zastavljenemu termin- skemu planu in tudi ostali dobavi- telji sledijo gradbenemu izvajal- cu". Poteka tudi že montaža hid- romehanske opreme, montirajo se prve zapornice na prelivnih pol- jih, tako da bo februarja prihod- njega leta zmontiranih vseh pet prelivnih polj, kar je pogoj, da bi marca preusmerili Savo na preliv- na polja. Tudi drugi del hidrome- hanske opreme za vtočni in iztoč-" ni del strojnice bo kmalu zaklju- čen, ko bodo v začetku decembra na gradbišču pripeljani že deli tur- binske opreme - prvi predvodilnik. "Pred letom dni so obstajale dile- me, ali bomo uspeli slediti termin- skemu planu, ob hitri dinamiki iz- gradnje pa se plan izgradnje v iz- polnjuje. Če bomo marca preu- smerili Savo in če bo gradnja aku- mulacijskega bazena tekla kot je predvideno, računamo, da bi bila konec leta 2005 prva dva agregata v obratovanju, tretji pa v zaključ- nem testiranju. Pred nami je eno leto intenzivnega dela v notranjo- sti elektrarne, predvsem na mon- taži opreme. Drugi del projek- ta, ki se tiče izgradnje akumula- cijskega bazena, tudi intenzivno napreduje, kar občani lahko vidijo tudi s ceste, pa tudi infrastruktur- ne ureditve, ki sodijo v sklop iz- gradnje bazena in HE, sledijo ter- minskemu planu", je še pojasnil Žgajner. Infrastrukturni del izgradnje bo- štanjske HE je predstavil mag. Vojko Sotošek, direktor javnega podjetja Infra, ki je zadolženo za to področje. Obiskovalci so gle- de spremljajoče infrastrukture, predvsem glede ureditve cest, po- stavili kar nekaj vprašanj (denimo o trasi ceste Sevnica - Orehovo in nadvozu preko železnice, o grad- nji ceste Boštanj - Kompolje, o boštanjskem krožišču), za ustrez- ne odgovore pa sta se skupaj po- trudila Sotošek in Žgajner. Obiskovalce je zanimalo še marsi- kaj v zvezi z gradnjo boštanjske in naslednjih hidroelektrarn v spod- ,njesavski verigi. Na vprašanje, ko- liko je zaposlenih pri gradnji, je Žgajner odgovoril, da je v špici na gradbišču okoli 80 ljudi, v glav- nem gradbincev, v naslednjem le- tu pa v največji konici na gradbiš- ču pri montaži opreme pričakuje- jo 150 do 200 ljudi. Na vprašanje, kje bo vodenje hidroelektrarn na spodnji Savi, je vodja gradnje po- vedal, da se sicer še ne ve točno, kje to bo, bo pa elektrarna daljin- sko vodena. Temu je sledilo pod- vprašanje o številu na objektu za- poslenih ljudi, Žgajner pa je pove- dal, da bo na HE Boštanj za nujno obratovanje in zagotavljanje var- nosti skrbelo do 10 ljudi. Pojavila so se tudi vprašanja o tern, katera spodnjesavska HE bo največja, kje bo stala HE Krško ter kam v tern kontekstu sodi HE Vr- hovo. Žgajner je razložil, da bosta izmed petih novih HE na tern delu Save največji HE Bianca in Krško, ki bosta imeli - za razliko od vr- hovske in boštanjske, ki sta popol- noma isti - vertikalne turbine. HE Krško pa bodo zgradili pred starim delom Krškega. Obiskovalca je za- nimalo tudi, če pride kaj odpad- kov po vodi iz Vrhovega do Bošta- nja. Dobil je odgovor, da pride po- navadi do največjega zadrževanja mulja v bazenu prve HE, naprej pa ta material ne potuje oziroma po- tuje le v primeru večjih vod. Praz- njenje in čiščenje bazena pride v poštev nekje po 40, 5*0 letih obra- tovanja HE, izkušnje s tern pa ob- stajajo iz dravskih elektrarn. Ni- hanje akumulacijskega bazena, ki je zanimala enega od gostov, pa je lahko največ do enega metra. Eno zadnjih vprašanj te skupine obis- kovalcev je bilo, če so končali z odstranjevanjem min. Žgajner je povedal, da so na delu med Bre- gom in Črnim potokom mine od- stranjene, obstaja pa verjetnost, da se bo še kaj našlo, zato se za te potrebe civilna zaščita aktivira- na na vpoklic. Predstavitvi in pogovoru v sej- ni sobi je sledil še terenski ogled gradbišča pod strokovnim vod- stvom Dušana Rajha iz podjetja HSE Invest. Obiskovalci so se kljub dežju z zanimanjem sprehodili po gradbišču in vodiču zastavili veli- ko vprašanj o podrobnostih pote- ka gradnje. Na številna vprašanja gostov sta odgovarjala Miran Žgajner in mag. Vojko Sotošek. Obiskovalce dneva odprtih vrat je po gradbišču popeljal Dušan Rajh. Med najbolj osuptjivimi prizori je pogled v notranjost strojnične zgradbe. 14 november 2004 Ob'zorhiK gospodarstvo Irena" tud v Krškem Od sobote, 27. novembra, v Krškem v stavbi nasproti videm- ske cerkve obratuje Cvetličarna Irena, ki smo jo doslej pozna- li s Senovega, pa tudi iz Brežic in videmske tržnice. Cvetličama Irena na Senovem deluje že od leta 1992. "Na trg smo se prebili s kvaliteto, ob tem pa smo vzgajali kadre, s pomočjo ka- terih se lahko širimo", pravi lastnica Irena Omerzel. Lani so začeli še s prodajo pred Tuševim trgovskim centrom v Brežicah, na tržnici na Vidmu pa so prisotni že šest let, tako da je odprtje novega loka- la, velikega 90 m2, še ena stopnja v njihovem razvoju. Cvetličarna Irena v Krškem bo namenjena predvsem butični prodaji, v njej bodo delale tri cvetličarke, vodila pa jo bo Mojca Batič. "Stranke bomo pridobüi in ohranili tako s kvalitetno ponudbo kot s prijazno bese- do", napoveduje poslovodkinja in dodaja, da računajo na kup- ce, ki so jih že do sedaj obisko- vali na tržnici. Ponudili jim bo- do šopke za vse priložnosti, po- ročno, slavnostno in žalno de- koracijo, lončnice za vsak let- ni čas in vsak okus, pa tudi iz- brana darila iz naravnih mate- rialov, ki jim dajejo prednost. V sezonskem času bodo proda- jali tudi sadike enoletnic, bal- konskega cvetja in zelenjave iz lastne proizvodnje, za kar bodo pred novim lokalom uredili zim- ski vrt. Ob tem pravijo: "Pre- pričani smo, da bo naša ponud- ba zadovoljita tudi zahtevnejše kupce". Prijazno vabljeni. Delovni čas Cvetličarne Irena v Krškem: pon - pet 7-19 sob 7-17 ned 8-12 Tel.: 07/49 27 050 BizBljska cesta predana v uporabo 28. oktobra so brežiški župan Andrej Vizjak, direktor Direkcije RS za ce- ste Vili Žavrlan, Rajko Modič, predstavnik izvajalca del CGP Novo me- sto in Bogdan Drinovec iz DDC Svetovanje in inženiring, predali v upo- rabo rekonstruiran odsek regionalne ceste Bistrica - Čatež ob Savi ozi- roma cestni odsek skozi Bizeljsko. Vzporedno ob rekonstrukciji 1590 metrov dolgega odseka so bile zgrajene tudi pohodne površine, tele- komunikacijski vodi, javna razsvetljava in odvodnjavanje ter regulaci- ja Bizeljskega potoka. Vrednost investicije je znašala 445 milijonov SIT, od tega je Ministrstvo za promet prispevalo 373 in Občina Brežice oko- li 60 milijonov SIT. B.M. Delno obnovili brojanski most Po prvi delni obnovi pred peti-_ mi leti je podjetje CGP Novo me- sto delno saniralo še en del mo- stu čez Krko v Brodu pri Podboč- ju. Z deli, ki so se izvajala ob po- polni zapori mostu in s tem ceste Križaj - Podbočje - Šutna, so zače- li 2. novembra. Sredi mostu so na treh mostnih poljih lesene nosilce zamenjali z železnimi, nanje pri- trdili nove mostnice, pa tudi nov „parket". Kot je bilo predvideno, so obnovo končali 19. novembra, na obnovo pa čaka še sedem most- nih polj. P.P. Začetni del obnove je potekal ob popolni zapori mostu, zadnje dni pa je bit prehod omogočen vsaj pešcem in kolesarjem. po&wjef 9mto IHfORMACUSKO SREDIKE POKRAJINE POSAVJE TERMOELEKTRARNA B R ESTANICA PROIZVODNJA - OKTOBER 2004 hse Holding Slovenske elaktrarm do.o VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK 1 PLINSKI BLOK 2 PLINSKI BLOK 3 PLINSKI BLOK 4 PLINSKI BLOK 5 PARNATURBINA1 PARNATURBINA2 0 kWh 0 kWh 0 KWh 0 kWh 1.877.000 kWh 0 kWh 0 kWh 0 0 0 0 19 0 0 0 0 0 0 3 0 0 MERITVE EMISIJ - OKTOBER 2004 Proizv. S mq °, /m3 N mq o, /m3 CO mq/m3 Dimno število Bacharach enota Gorivo Izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmer[eno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB5 ZP 0.4 35 70,8 100 2,8 100 0 2 ZP - zemeljski plin ObzorfiiK november 2004 15 gospodarstvo Dokoncno urejen status Infre Ü infra Sevniško javno podjetje Infra, izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o., je na podlagi nedavno sprejetih sklepov vlade Republike Slo- venije tudi formalno prepoznana kot akter v projektu izgradnje verige spodnjesavskih elektrarn, predvsem v njegovem infrastruk- turnem delu. Kot pravi direktor Infre mag. Vojko Sotošek, pa Infra v tem času ni mirovala, ampak je opravljala naloge v okviru svo- jih pristojnosti. Vlada RS je na seji 11. novem- bra sprejela nekaj sklepov, ki In- fri dajejo prepoznavnost in legi- timnost za zakonito delovanje. Med temi sklepi je aneks h kon- cesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, sprememba uredbe o na- činu izvajanja gospodarske jav- ne službe urejanja voda na vpliv- nem območju energetskega po- tenciala spodnje Save in vzdrže- vanja objektov vodne infrastruk- ture ter pooblastilo Infri za na- kupe zemljišč v imenu in za ra- čun države. "Ti sklepi pomeni- jo dokončno ureditev statusa In- fre pri izvajanju infrastruktumih ureditev pri gradnji spodnjesav- skih hidroelektrarn", pojasnjuje mag. Sotošek. Infra je kljub temu opravljala svoje naloge v okviru svojih pri- stojnosti, predvsem kar zadeva investicijski del oziroma izvedbo investicijskih projektov pri ure- janju infrastrukture pri izgrad- nji HE Boštanj. Infra je zadolže- na za ureditev tako državne, lo- kalne kot vodne infrastrukture. V okviru državne infrastrukture mag. Sotošek poudarja zaključek postopka izbora izvajalca za iz- vedbo projekta prestavitve ceste R3 (Sevnica - Orehovo) vključno z gradnjo nadvoza: "Z izvajalcem, podjetjem SCT iz Ljubljane, ter z njegovimi partnerji smo podpi- sali pogodbo za izvedbo tega pro- jekta. V teku je postopek prido- bivanja gradbenega dovoljenja in takoj, ko bo to urejeno, bo ste- kla gradnja, ki naj bi se končala skladno s terminskim planom, to je na pomlad 2005". Za izvedbo projekta nadvišanja ceste G1-5 (Boštanj - Kompolje) je postopek izbora izvajalca v za- ključni fazi. Aktivnosti prav ta- ko potekajo v skladu s termin- skim planom, kot pravi mag. So- tošek pa predvsem zato, ker po- tekajo usklajeno z gradnjo aku- mulacijskega bazena za HE Bo- štanj, saj je slednje pogoj, da se uredi omenjena cesta. V zvezi z izvedbo obvoznice v Boštanju na cesti G1-5 pa je v teku projekti- ranje krožišča do vključno nivoj- skega križanja z železnico v Dole- njem Boštanju. Pri tem je pomembno dodati, da bo v okviru dela tras cest R3 in G1-5 zgrajen tudi del vodovo- dov Sevnica - Orehovo oziroma Boštanj - Kompolje. Za izvedbo slednjega je bila pridobljen nov vodni vir, to je nova vrtina nad Boštanjem, na kateri se opravlja črpalni preizkus. V oKviru izved- be obeh omenjenih cest bo zgra- jena tudi telekomunikacijska in- frastruktura, v cesto G1-5 pa bo vgrajen (kabliran) tudi 20-kilo- voltni daljnovod Boštanj - Kom- polje. Za izvedbo naštetih pro- jektov izgradnje državne infra- strukture je bilo potrebno dodat- no pridobiti še nekaj zemljišč, ki še niscrbila prenešena na Republi- ko Slovenijo. Za cesto R3 so bila tako pridobljena že vsa potrebna zemljišča, za projekt nadvišanja ceste G1 -5 pa postopek še teče. Med večje projekte Infre sodi ureditev oziroma zaščita Kom- polja, kjer gre za zaščito nase- Ija pred poplavami in dvigom podtalnice. Projekt obsega grad- njo tesnilne zavese, odvodnja- vanja oziroma drenaže, gradnjo kanalizacijskega sistema s čistil- no napravo. Direktor Infre pojas- njuje: "Tudi v tem primeru teče postopek javnega naročila za iz- bor projektanta in same izvedbe projekta. Investitorja, HSE in In- fra, sta pridobila soglasja lastni- kov zemljišč za vodenje postop- ka pridobivanja gradbenega do- voljenja. V zvezi z zaščito Kom- polja ter z izgradnjo akumulacij- skega bazena pa je Infra pričela tudi z izvedbo nadomestnih sta- novanjskih gradenj. Ena gradnja že poteka, za drugo pa v kratkem pričakujemo gradbeno dovolje- nje in pričetek gradnje". V okviru urejanja lokalne infra- strukture ter v okviru urejanja brežin in nasipa ob bazenu bo v naselju Šmarčna zgrajen tudi del komunalne infrastrukture, to je del kolektorja za kanalizacijo, na nasipu pa bodo zgradili še pešpot z varovalno ograjo. Ob tem velja povedati še, da je zaključen po- stopek izbora izvajalca in pod- pisana pogodba za gradnjo ribje steze preureditev jezu v hrapa- vo drčo - na Mimi v Boštanju. Za izvedbo priključnega 110-ki- lovoltnega daljnovoda od HE Bo- štanj do obstoječega daljnovoda nad Boštanjem je v teku pridobi- vanje gradbenega dovoljenja, iz- brali so izvajalca, dela pa se bo- do pričela marca 2005. Infra sodeluje tudi pri gradnji akumulacijskega bazena. Urejanje savskih brežin nasprotno od Kompolja - zaščita Kompolja bo eden večjih projektov Infre. 16 november 2004 ObzorriiK gospodarstvo Do pomladi tudi do Smednika Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje je kot prvi izmed dveh pov- sem posavskih odsekov dolenjskega avtocestnega kraka odprt za pro- met. Potem ko je bil v začetku julija prometu predan dobrih 9 kilo- metrov dolg odsek Kronovo - Smednik, so 4.novembra po opravlje- nem tehničnem pregledu odprli tudi 12,3 kilometra dolg odsek Kr- ška vas - Obrežje, drugi, Smednik - Krška vas pa naj bi bil dokončan do pomladi. Ocenjena investicijska vrednost odseka znaša 23,9 milijarde tolarjev, vrednost opravljenih gradbenih del pa bo po podatkih Družbe za avto- ceste okoli 18,6 milijard tolarjev. Nekdanji minister za promet Marko Pavliha je v slavnost- nem nagovoru med drugim dejal, da sko- kovito naraščanje pro- meta Slovenije ne sili le k hitrejši dogradit- vi avtocestnega križa, temveč tudi k razmiš- Ijanju o novih sodo- bnih povezavah z dru- gimi regijami. Pri tern je imel v mislih pred- vsem povezavo Koro- ške prek Zasavja in Posavja z Dolenjsko in Belo Krajino. S pobu- do okoljskemu ministrstvu o umestitvi trase hitre ceste Dravograd - Ar- ja vas je bil prvi korak v tej smeri že storjen. Novi odsek je v spremstvu številnih predstavnikov izvajalcev in investitorja ter posavskih županov ter poslancev v Državnem zboru odprl Marko Pavliha. S.M. Avtocestni odsek Obrežje - Krška vas je odprl minister za promet Marko Pavliha. V Sevnici zprajon zbirnl center Iz zbranih sredstev taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov je bil v Sevnici na Savski cesti zgrajen sodoben zbirni cen- ter za ločeno zbiranje odpadkov, v katerem bo občanom omogočeno celoletno oddajanje komunalnih odpadkov, papirja, kartona, stekla, ostale embalaže, kosovnih odpadkov in lesa, pohrštva, bele tehnike, kovin in nevarnih odpadkov, barv, akumulatorjev, škropiv in podobne- ga. Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica bo odpadke na centru prevzemalo brezplačno za vse tiste občane, ki so vključeni v sistem pobiranja odpadkov. Sprejeti odpadki se bodo na zbirnem centru, ki ima 1200 m2 površine, sortirali in nato oddali predelovalcem. Zbirni center bo odprt od 1. decembra 2004 dalje, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 7. do 14. ure, ob sredah od 12. do 19. ure in vsako dru- go soboto v mesecu od 8. do 12. ure. L.P. Jutranjka prod stečajem Kot je tik pred zaključkom redakcije poročal Radio Slovenija, je di- rektor sevniške Jutranjke Miha Rabič predsednika nadzornega sve- ta Riharda Jerebica obvestil, da nepreklicno odstopa s tega polo- žaja, saj naj ne bi videl več možnosti, da bi po večletnem negativ- nem poslovanju lahko zagotovil obstoj in nadaljnji razvoj Jutranj- ke. Tudi ključni zainteresirani udeleženci na podpirajo nadaljnjega prestrukturiranja družbe, ki je v postopku tretje prisilne poravna- ve, in Jutranjka je, kot je poročal radio, pred stečajem. Nadzorni svet naj bi se sestal 30. novembra. L.P. Sparkasse svetuje: Kakor si boste postlali, tako boste poslovali. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, kl vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno viSino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega za- varovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garan- cije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zaseb- nike so vam vedno na voljo. Jernej Kastelec Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Novo mesto Ljubljanska 26 (TPC Hedera) Telefon: 07/394 23 40 info@sparkasse.si SMRKASSE5 Drugačna banka ObzöfhiK november 2004 17 gospodarstvo Ass altna baza še do maja V mesecu maju lani je družba SCT na Jesenicah na Dolenjskem začela postavljati začasno asfaltno bazo Ammann, da bi na ta na- čin - z najsodobnejšim in najbolj zmogljivim objektom v nepo- sredni bližini trase avtoceste Obrežje - Smednik - zagotovili v okviru rokov kakovostno gradnjo. Zaradi začetnega nasprotova- nja tamkajšnjih krajanov je baza začela obratovati šele v mesecu oktobru, skozi dosedanje delo pa se je pokazalo, da je varna za okolje, saj je uporabljena tehnologija proizvodnje asfalta popol- noma usklajena z vsemi okoljevarstvenimi merili. Pö besedah vodje proizvodnje Stanislava Bradeška je baza v dobrem le- tu dni proizvedla 90.000 ton asfaltnih zmesi, za katere dobavljajo kam- nine za proizvodnjo nosilnih zmesi iz kamnoloma Bizeljsko, za nosil- ne plasti pa iz sosednje Hrvaške. Računalniško vodeno bazo, ki je naj- modernejšega projektnega tipa v Sloveniji, upravlja pet zaposlenih. Vse meritve, ki jih izvajajo, tako hrupa kot izpustnih plinov, še do- daja Bradeško, so glede na vgraje- ne sodobne filtre v spodnji tretjini dovoljenih emisij ali pod nivojem dovoljenih izpustov, kar pome- ni, da sama proizvodnja ne vpli- va moteče na okolico. Tudi praš- ni delci, ki nastajajo pri proizvod- nji, se shranjujejo v posebnem si- losu in zatem ponovno uporabijo. Ogrevana je na osnovi električne energije in ne s termalnim oljem, kot je to običajno pri starejših to- vrstnih objektih, zato ni bilo niti nevarnosti izlivov strupenih olj v okolje. Hrup, ki ga'baza povzroča, je neločljiv od hrupa na 50 m od- daljeni cesti Zagreb - Ljubljana. Z dokončanjem del na izgradnji avto- cestnega kraka do Smednika na] bi bazo demontirali predvidoma do ma- ja prihodnje leto. N.Č. Vodja proizvodnje Stanislav Bradeško Ass altna baza SCT na Jesenicah na Dolenjskem H Naša »jedr ska« jubHanta IBifr Prvega decembra bo minilo natanko trideset let, kar so med veliko slovesnostjo v Vrbini pri Krškem položili temeljni kamen za prvo je- drsko elektrarno na prostoru tedanje Jugoslavije. Mnogi prebival- ci Krškega in Posavja so se tega dogodka udeležili kot izvajalci pro- grama ali samo gledalci, ne da bi se prav zavedali, da so price zgo- dovinski uverturi nove tehnologije za pridobivanje energije, ki je za dolgo obdobje označila naše kraje. Gradnja elektrame potem ni te- kla ravno po načrtih, zato se je zavlekla za nekaj let in tudi zagon so spremljale precejšnje težave, tako da je komercialno obratova- nje steklo leta 1983, uporabno dovoljenje pa je dobila pred okrogli- mi dvajsetimi leti. ^ Če ne upoštevamo izrazito odklonilnega odnosa politike do jedrske energije koncem osemdesetih in v začetku devetdestih let, težav s statusom in problemov zaradi dvolastništva, je elektrarna ves čas obratovala brez pretresov in zanesljivo. Z dodatnimi posodobitvami je dosegala vedno boljše proizvodne rezultate, ki ji tudi za prihod- nost obetajo pomembno vlogo v elektroenergetskem sistemu vsaj še za tolikšno obdobje kot doslej. jm tluklearko pa skozi vsa leta kot nekakšna senca sprernljajo vprašanja v zvezi s posledicami njenega obratovanja v okolju. Rezultati red- nih meritev kažejo, da stabitno obratovanje ne prinaša pomembnej- ših obremenitev, odprta pa še vedno ostaja usoda že nakopičenih ra- dioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva in same elektrame, potem ko bo odslužila svojemu namenu. Zavedanje, da je poleg izkorišča- nja za naše gospodarstvo že nekaj časa očitno nepogrešljive energi- je potrebno poskrbeti tudi za ta vprašanja, je zelo počasi prodiralo v zavest lastnika - driave in njenih političnih vrhov. ™ V tern pogledu so bili že večkrat doslej potrebni impulzi ljudi, ki ob elektrarni živijo in se zato bolj zavedajo vseh dejanskih in potencial- nih posledic njene prisotnosti, predvsem pa specifičnosti tega objek- ta. Iniciativa krškega poslanca Braneta Janca, da moramo tudi for- malno zagotoviti že v toku obratovanja zbiranje sredstev za reševa- nje vseh zgoraj naštetih problemov v posebnem »hranilniku«, se je že doslej pokazala kot eno najpomembnejših dejanj v zvezi s to pro- blematiko. Tudi leta 1994, torej pred desetimi leti ustanovljena institucija z ze™ lo dolgim imenom - Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elek- trarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elek- trame Krško - je imela začetne »zagonske« težave. Začetek delova- nja Sklada sega v leto 1995, ko pa skozi vse leto na njegov račun ni bil nakazan niti tolar. Denar je po malern začel pritekati šele leta 1996, vendar je, resnici na ljubo, moral Sklad skozi dokaj dolgo ob- dobje uveljavljanja, ki je trajalo vse do leta 1998, ko je steklo red- nejše plačevanje sredstev na njegov račun. ^, ¦|jj Kljub jasno opredeljenim in splošno sprejetim ciljem je moral tudi Sklad skozi obdobje uveljavljanja in dokazovanja, pri čemer mu je najbolj pomagalo predvsem zelo dobro gospodarjenje s pridobljenim denarjem in prve investicije v smeri zagotovitve končnega odlaganja radioaktivnih odpadkov, pa naj si gre za financiranje številnih razis- kav ali letos prvič udejanjeno odškodnino posavskim lokalnim skup- nostim. Čeprav se na računu Sklada zbirajo vrtoglavo visoke vsote, ki jih z dobrimi in varnimi naložbami še plemehitijo, se je potrebno za- vedati, da je zbran šele sorazmemo majhen delež sredstev, ki bodo potrebna sedanjim in prihodnjim generacijam za nujna in tudi v eko- loškem pogledu neizbežna dejanja. . M 18 november 2004 ObžorriiK gospodarstvo 65 tat prozvodnje catataze "Ideja dobi pravo moč v trenutku, ko je prelita na papir", je dejal na na prvi dan dvodnevne slovesnosti v počastitev 65 letnice proiz- vodnje celuloze v Krškem Oldrich Kettner, predsednik uprave tovar- ne Vipap Videm. In tako dolga, je še med drugim povedal Kettner, je tudi zgodovina papirja od papirusa dalje do škripanja gosjih peres in tintnic, nenazadnje vse do današnjih dni, ko ga potiska tiskalnik. Krška tovarna s proizvodnjo celuloze sicer ni najstarejša v Sloveniji, saj so začeli v Fužinah izdelovati papir že leta 1596, v Vevčah je v letu 1843 stekla prva strojna proizvodnja celuloze, je bila pa zato vse od leta 1939, ko jo je dal zgraditi industrialec Bonač, krška papirnica največja tako v slovenskem kot tudi na prostoru nekdanje Jugoslavije in med največ- jimi in vodilnimi proizvajalci celuloze v Evropi. Od leta 1996, ko je to- varno na dražbi kupil češki investitor, so intenzivno stekle tudi ekološke ter tehnološke posodobitve proiz- vodnje v skupni vrednosti 135 mi- lijonov evrov, zaradi se Cesar se tovarna intenzivno spreminja ta- ko navzven kot tudi navznoter, je dejal Kettner prvi dan dvodnev- nega praznovanja, ki je bil name- njen poslovnim partnerjem, pred- stavnikom občine, ter predstavni- kom tako slovenske kot tudi vlade češke republike. Na prireditvi z na- slovom Teh naših 65 let (na fotografiji) je predsednik uprave podelili tu- di vrednostne bone, in sicer Vipapovem štipendistu, atletu Primožu Koz- musu v višini 600.000 tolarjev, 300.000 tolarjev šahistki Mireli Ahmatovič ter 500.000 tolarjev Društvu Sožitje Krško, Občini Krško zahvalo za sode- lovanje ter Pihalnemu orkestru Krško za dolgoletno glasbeno ustvarjal- no delo. Sicer pa je tudi samo slovesnost spremljal glasbeni program, ki so ga izvale učenke in učenci krškega Glasbene šole. V petek, 12.novem- bra, pa se je zvrstila osrednja prireditev s plesnimi in glasbenimi točka- mi, v sklopu katerih je nastopila tudi slovaška ženska skupina, navdušenje v dvorani pa je požel skeč, ki so ga odigrali zaposleni v tovarni. Dvodnev- no prireditev je spremljala tudi fotografska pregledna razstava. B.M. Prva obravnava pradlaga državnaga tokacgskaga načrta za HE Bianca V kulturnem domu na Blanci je potekala prva obravnava predloga držav- nega lokacijskega načrta za HE Bianca. Predstavniki investitorja so sku- paj s projektanti številnim zainteresiranim občanom predstavili, kako bo bodoča elektrarna umeščena v prostor in kakšni posegi bodo potreb- ni, da jo bo možno zgraditi. Istočasno bo izvedena tudi protipoplavna zaščita območja od Sevnice do Blance. Kot je dejal sevniški župan Kri- stijan Jane, na Občini Sevnica pričakujejo, da se bo ob izgradnji ener- getskega dela objekta v savski dolini kvalitetno uredila tudi ostala in- frastruktura. Prisotni so izpostavili tudi svoje poglede na predlagane re- šitve in na predlog podajali svoje pripombe. Do pripomb iz javne obra- vnave, ki so jih posamezniki lahko v knjigo pripomb na Krajevnih skup- nostih Bianca, Boštanj, Studenec, Sevnica ali na Občini Sevnica vpisali do 22. novembra, se bodo odgovorni v nadaljevanju postopka ustrezno opredelili in pripravili dopolnjen lokacijski načrt, na katerega bo moral dati soglasje tudi Občinski svet Občine Sevnica. Kot so sporočili z Občine Sevnica, je Občina odgovome že v dosedanjih fazah sprejemanja državnega lokacijskega načrta za HE Bianca poziva- la za vključitev smernic Občine in Krajevnih skupnosti v lokacijski na- črt. Predstavniki Občine so se, kot pravijo, na to temo večkrat sestali z odgovornimi predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo in se uspeli dogovoriti, da bodo zahteve na ustrezen način umeščene v načrt po treh sklopih, ki bodo financirani iz različnih virov. Ministrstvo bo tudi koordinator aktivnosti, saj bo v prihodnje v pogajanja potrebno vključi- ti tudi druga ministrstva, predvsem Ministrstvo za promet. S predstav- niki investitorja pa so se dogovorili za izdelavo projektov rekonstrukcij cestnih odsekov v Dolenjem Boštanju, na Orehovem in vpadnice v mesto Sevnica, ki jih bo v prihodnje potrebno primerno urediti. L.P. ADRIAPLINOV KOTICEK Podjetje Adriaplin d.o.o. Ljubljana, največje podjet- je za distribucijo zemeljskega plina v Sloveniji, ima koncesijo od leta 2000 tudi v občinah Krško in Breži- ce. Podjetje se je s koncesijsko pogodbo obvezalo, da bo z lastnimi sredstvi izgradilo potrebno infrastruktu- ro za distribucijo zemeljskega plina in opravljalo sto- ritve skladno s kriteriji varnosti, zanesljivosti in gospo- darnosti. Ravno zato v Posavskem obzorniku najavlja- mo "Adriaplinov kotiček*, preko katerega bomo sku- šali opozoriti na predno- sti, ki jih prinaša zemelj- ski plin, na varnost plin- skih inštalacij, zaneslji- vost zemeljskega plina in nenazadnje tudi o tarif- nem sistemu in oblikova- nju cen zemeljskega pli- na. Seveda bomo tudi bo- doče uporabnike seznani- li s samimi postopki pre- hoda na zemeljski plin in nenazadnje tudi med upo- rabniki poiskali informaci- je, kakšne izkušnje ima- jo z uporabo zemeljskega plina. Zato bomo posebej veseli tudi vašega sodelo- vanja v tern kotičku, va- ših mnenj, izkušenj in ne- nazadnje vprašanj, na ka- tere bomo skušali poiskati odgovore. Za uvod v »Adriaplinov ko- tiček« pa fotoreportaža svečanega prižiganja pla- menice 29. oktobra 2004 v Brežicah. Kot je v zadnjem času v nava- di, večina novih investicij in projektov prinese tudi marsi- kaj za dobrobit kraja. Podjet- je Adriaplin pa se ob tern za- hvali in s pozornostjo nagra- di tudi prvega uporabnika pli- na.V Breiicah je bil to doma- čin Bojan Fridl. Na prireditvi pod naslovom »Veselimo se skupaj - druiab- no srečanje občanov« so Kar- lo Rogelja, vodja komercial- nega podrocja pri Adriaplinu, mag.Andrej Vizjak, iupan ob- čine Breiice, in Alojz Babič, asistent direktorja podjetja Adriaplin, (od leve proti des- ni) v Brežicah ie snovali nove načrte za dokončanje projekta plinifikacije občine Breiice. Po plinifikaciji 16 slovenskih občin so v Adriaplinu »oplini- /;« se Breiice. Andrej Vizjak in Alojz Babič sta s slovesnim priiigom plamenice ob breii- škem občinskem prazniku tu- di uradno naznanila prihod ze- meljskega plina v Breiice. ObzorniK november 2004 19 kultura NOVICE ob robu 40 let boštanjskih fantov Z jubilejnim koncertom v sevniški Kulturni dvorani je 27. novembra Ok- tet Jurij Dalmatin obeležit štiri desetletja neprekinjenega delovanja. Na pobudo Mirka Prelovška iz Boštanja je bil oktet, ki ga je dolga le- ta vodil Jože Pfeifer, ki je skoraj polnih 39 let tudi prepeval v sestavu, ustanovljen v letu 1964. Ne glede na to, da se je v bogatem glasbenem obdobju v oktetu zvrstilo več pevcev, se le-to ni odražalo v kakovosti, saj so z ubranim petjem dosegali odmevne uspehe tako doma kot v tu- jini, večkrat izvedli tonsko snemanje za Radio Slovenija, posneli več te- levizijskih oddaj in ob 25-letnici delovanja pri RTV Slovenija izdali svo- jo audio kaseto, uspešno izvedli koncerte na gostovanjih pri zamejskih Slovencih v Nemčiji in Kanadi, v Vatikanu in Rimu pa za koncerte ob 2000-letnici krščan- stva prejeli posebne medalje Antona Marti- na Slomška, ki jim jih je podelil mariborski škof dr. Franc Kram- berger. Od sredine le- tošnjega leta Oktet Jurij Dalmatin deluje pod taktirko priznane umet- niške vodje prof. Bernarde Kink in korepetitorke Katje Krnc, v sesta- vu okteta pa prepevajo 1 .tenor Janez Revinšek in Iztok Zalezina, 2.te- nor Andrej Sešler, Franci Judež, I.bas Jože Novak in Franci Pernov- šek, ki prepeva v oktetu že 40 let, in 2.bas Andrej Krošelj, Jurij Mo- čivnik in Matej Fon. B.M. Zarjavela od vsakdanjosti Ob 20.novembru, dnevu slovenskih knjižnic, je 18.11. v Valvasorjevi knjižnici v Krškem potekala predstavitev pesniške zbirke Marije Kal- čič Mirtič - Zarjavela od vsakdanjosti. Gre še za eno in že drugo knji- go domače avtorice, ki bo obogatila domoznanski oddelek knjižnice, je ob tern poudarila direktorica Valvasorjeve knjižnice Ida Merhar, sicer pa je strnjene pes- mi pod naslovom Za- rjavela od vsakda- njosti predstavila ob- iskovalcem novome- ška pesnica Marjan- ca Kočevar, ki je knji- go pospremila na pot s spremno besedo. Knji- go, v kateri so zaokro- ženi štirje vsebinski cikli: Upam s pravlji- cami, Nabiram spomi- ne, Šepetam s samoto in Sestavljam mozaik, je likovno opremila Urška Jekler, izšla pa je pri Zavodu Neviodunum Krško. Pesmi je poleg avtorice prebirala Vlasta Moškon, z glasbenimi vložki pa sta k svečanosti same predstavitve, ki se jo je udeležilo lepo število Iju- biteljev poezije, prispevali Nina Škafar Azimovič in Petra Urek. B.M. Vlasta Moskon, Marija Kalčič Mirtič in Marjanca Kočevar Nov razstavii prostn* v KostanjaviGi Turistično društvo Kostanjevica na Krki je 19: novembra v stavbi nove pošte v Kostanjevici na Krki s fotografsko razstavo Trta domačina Ale- ša Požgaja odprla Galerijo Kaslc. V novoodprti galeriji naj bi razstav- Ijali predvsem domači še ne uveljavljeni avtorji iz Posavja in Dolenj- ske, motivi razstav pa bodo v začetku povezani predvsem s Kostanjevi- co na Krki. P.P. Muttlmedijski festival SIMMF V Multimedijskem centru Krško je 26. in 27. novembra potekal pr- vi slovenski multimedijski festi- val SIMMF, ki sta ga pripravila go- stitelj in Institut in akademija za multimedije. Na festivalu so pred- stavili Mrežo multimedijskih cen- trov Slovenije, se slikali z ASCII kamero, se seznanili s tern, ka- ko lahko interaktivno računalni- ško tehnologijo uporabljamo v vsakdanjem življenju, predstavi- la se je Akademija za multimedi- je v Ljubljani. Svet sodobne multi- medijske umetnosti je predstavila Dunja Kukovec, kustosinja in vo- dilna izvedenka za multimedijsko umetnost pri nas. Predstavila sta se tudi pionirja tovrstne umetno- sti v Sloveniji Boštjan Perovšek in Ladö Jakša s performansom Osli- kani zvočni prostori. P.P. Piiznanjaza hiksuz praAfkcyo Filmi Luksuz produkcije društva zaveznikov mehkega pristanka Kr- ško, ki so nastali v okviru medna- rodne mladinske izmenjave Cross- video, so na 9. festivalu neodvis- nega filma Slovenije prejeli pri- znanja v vseh štirih kategorijah. V kategoriji dokumentamega fil- ma je film Kraljica miru prejel priznanje za 3. mesto, v kategori- ji igranih filmov je Mousetrap pre- jel priznanje za 2. mesto, v kate- goriji eksperimentalnih filmov je film Kje so? prejel priznanje za 3. mesto, prav tako pa tudi film Zid za 3. mesto v kategoriji animira- nih filmov. Film Mousetrap je pre- jel tudi priznanje za film, krajši od treh minut. P.P. . Mala plastikeM«» Bart* V Dvorani v parku v Krškem je od 19. novembra na ogled razstava malih plastik Brežičanke Mojce Barbič. Avtorica je končala štu- dij likovne pedagogike v Ljubljani in poučuje na OŠ Brežice, s svojim delom in mentorstvom pa je vpe- ta v likovno dogajanje v Posavju. Razstava bo na ogled do 11. de- cembra vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 10. do 16. ure.P.P. Eva Marija tretja mod pianisti Na mednarodnem pianističnem tekmo- vanju v Gorici, na katerem so sodelova- li mladi pianisti iz šestnajstih držav Ev- rope, Amerike in Azije, je v kategoriji A Eva Marija Stopar iz Glasbene sole Bre- žice pod mentorstvom prof. Karoline Vegelj-Stopar prejela tretjo nagrado. Moj ata, socialisliöni mrtvak Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo se je 27. novembra v novi gledališki se- zoni na odru Doma XIV. divizije Senovo predstavila z novo igro, kriminalno ko- medijo Toneta Partljiča Moj deda, soci- alistični mrtvak ali prvi primer inšpekto- rice Darje (1991). Tokrat igrajo Ernest Breznikar, Marjan Poznič, Jana Uvo- dič, Radica Šoln, David Radej, Aleksan- dra Macur, Albert Urek, Ana Breznikar, Borut Bizjak ter šepetalki Irena Kozo- le in Vesna Božiček pod vodstvom reži- serke Bože Ojsteršek in vodjo predstave Ano Breznikar. Knjižnica v vojašnici tudi za javnost V okviru Knjižnice Brežice deluje tudi oddelek v Vojašnici Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. Oddelek so ustanovili leta 1992 in je deloval do leta 1995, le- ta 1998 pa je ponovno zaživel. V vojaš- nici je bilo na voljo nekaj manj kot ti- soč enot knjižničnega gradiva. S 4. no- vembrom pa je vojašnica vrata oddel- ka odprla tudi za javnost, tako da ima- jo dostop do obogatene zbirke tudi kra- jani Cerkelj ob Krki in okolice. Knjižnica v vojašnici bo odprta vsak četrtek med 12. in 16. uro. Uterarni večer Tišinadoni Literarna sekcija Sanje Kutturne- ga društva Dolenja vas pri Krškem v petek, 3. decembra, ob 18. uri v do- lenjevaškem Kulturnem domu ob ob- letnici rojstva dr. Franceta Prešerna pripravlja literarni večer "Tišina do- ni", na katerem se bo s pesniško zbir- ko Zarjavela od vsakdanjosti pred- stavila avtorica Marija Kalčič Mirtič. V programu bodo sodelovali Jožica Vogrinc, Polona Brenčič, Branka Jen- žur in Vlasta Moškon ter ženski pev- ski zbor Prepelice. studious 20 november 2004 ObzofniK bzorniKi Tematska prilog-a. štev. 2, november 2OO4 zrVetf v PosauTu Življenje posavske in širše javnosti je pred tridesetimi leti obeležil in tudi spreme- nil temeljni kamen. Kamen za nekaj velikega, takrat še zelo neznanega - jedrsko elektrarno. Skozi leta, ko je rasla in začela proizvajati dragoceno električno ^^ energijo, se je strah pred neznanim spremenil v zaupanje. .^ffl Po dvajsetih letih komercialnega obratovanja se je elektrarna dokazala kot nepogrešljiv del slovenskega elektroenergetskega sistema, podjetje pa je že vrsto let najpomembnejši gospodarski subjekt občine in regije. Ker živeti v Posavju, pomeni tudi živeti z nuklearko, smo ob njenem jubile- ju pripravili kratek zgodovinski pregled prispevek o jedrski energiji in za- nimiv pogovor s članoma uprave. M.D. ____ZfVetf v PosaVfu Pogovor s članoma uprave NEK - Stanetom Rožmanom in Hrvojem Perharičem Želimo biti v svetovni eliti jedrskih operaterjev Mineva 30 let od začetka graditve NEK, tega po mnogočem edinstvenega objekta. V kakšnem stanju je ta danes, pö do- brih 20 letih obratovanja? Rožman: Po 20 letih je NEK zagotovo na višji tehnološki rav- ni, kot je bila na začetku obratovanja. Razlogov za to je več, predvsem pa stalna tehnološka nadgradnja, ki se je v prete- klih 20 letih izvajala na osnovi obratovalnih izkušenj po svetu, postopoma tudi na osnovi lastnih izkušenj, ki so se skozi leta akumulirale, pa tudi na osnovi priporočil glavnih dobaviteljev opreme in zahtev upravnih organov. To je proces, ki je potekal ne le pri nas, ampak povsod po svetu na podobnih jedrskih ob- jektih, in to je ta tehnološki vidik, ki nas je danes pripeljal na visoko raven varnosti in stabilnosti. Ta raven je tudi analitič- no izmerjena s priznano mednarodno verificirano metodologi- jo. Poenostavljeno rečeno gre za t.i. verjetnostno predvideva- nje izrednih dogodkov. Te analize pokažejo, da je skozi leta ta objekt napredoval, kar se tiče varnostne ravni. Perharič: Jaz bi k temu dodal še eno zelo pomembno stvar, ki je v teh 20 letih prispevala k dvigu tehnološke ravni, to je sta- bilnost kadrov. Velika večina kadrov je tu še od samega začet- ka ali od zgodnjega začetka komercialnega obratovanja elek- trarne. Če njihove izkušnje integriramo, to pomeni nekajsto- letne izkušnje v jedrskem objektu. Ta konstantnost kadrov in veliko vlaganja v njih je zelo pomemben dejavnik kvalitete in tehnološke stabilnosti elektrarne. Za današnje obratovanje in proizvodnjo elektrarne je bila gotovo pomembna modernizacija z zamenjavo uparjalni- kov. Katera leta, dogodke in dosežke v tehnološkem, organi- zacijskem in statusnem pogledu bi še lahko posebej izposta- vili v dosedanjem obratovanju elektrarne? Rožman: Kot ste rekli, je zagotovo pomembno leto 2000, ko smo izvedli eno obsežnejših modernizacij objekta v tehnolo- škem, investicijskem in organizacijskem smislu. Šlo je za za- menjavo vitalne opreme, ki definira tudi življenjsko dobo elek- trarne. Hkrati je šlo za parälelni dvig zmogljivosti elektrarne, tako da je povečana moč objekta, šlo pa je tudi za vpeljavo po- membnega orodja za šolanje kadrov, to je popolni simulator, ki smo ga tega leta postavili v funkcijo. To leto je bilo zagoto- vo pomembno in je mejnik, ker je s to modernizacijo NEK ne samo deklarativno, ampak tudi dejansko dobila realne teme- Ije za dolgoročno obratovanje. To pa pomeni vsaj obratovanje do načrtovanega zaključka njene življenjske dobe, torej do le- ta 2023. Bilo je še več pomembnih mejnikov v NEK, posebej pa bi izpostavil, da je elektrarna skozi vseh 20 let obratovala re- lativno stabilno, brez kakih resnih incidentov ali dogodkov, ki bi pomenili diskontinuiteto. V 20 letih dosegati tako stabilnost je po moji oceni velik rezultat, kakršnega si vsi želijo. To je po- sebna vrednost tega objekta, saj si je s to stabilnostjo zagotovil sprejemljivost v strokovni javnosti in v okolju oziroma domo- vinsko pravico po razpadu Jugoslavije in vzpostavitvi novih držav. Ostalih dogajanj pa ne bi posebej izpostavljal. Perharič: V letu 2000 je bila izvedena ta velika modernizacija elektrarne. Jaz pa bi se vrnil v 90. leta, ko so se v NEK zgodi- le spremembe v organizacijskem smislu. Tu mislim predvsem na oblikovanje organizacijske enote inženiringa in izločitev nekaterih inženirskih poslov iz takratnega tehničnega sektor- ja, kar je omogočilo koncentracijo kvalitetnih kadrov in osre- dotočenje na teme, ki so se zgodile leta 2000. Mislim, da so bi- le te v 90. letih opravljene spremembe pogoj za modernizacijo in so zelo pomemben mejnik. Kaj danes pomeni električna energija iz NEK za slovensko in kaj za hrvaško gospodarstvo? Rožman: Danes NEK zagotovo predstavlja enega od treh ste- brov - poleg proizvodnje na podlagi hidroenergije in klasič- nih goriv - zanesljive in stabilne oskrbe z električno energi- jo v obeh državah, s tern da je prispevek nuklearke v sloven- ski sistem relativno večji, ker gre za manjši sistem. Danes po- meni NEK v slovenskem prostoru s polovico proizvodnje bli- zu 20 % pokrivanja potreb slovenske porabe električne energi- je. Ta prispevek je velik in pomemben, po drugi strani je pro- izvodnja elektrike v NEK tudi ekonomsko izjemno zanimiva, tako da popravlja celotno ponudbo električne energije na tr- gu, skratka, cenovna razmerja so veliko ugodnejša s proizvod- njo NEK. Perharic: Tudi za hrvaško gospodarstvo je elektrika iz NEK iz- jemno pomembna. V primerjavi z električno energijo iz termo- elektrarn je cena kilovatne ure iz NEK izredno ugodna. Na po- membnost elektrike iz NEK kaže tudi to, da sta se oba lastnika na nivoju države ob oblikovanju meddržavne pogodbe opre- delila za dolgoročno izkoriščanje tega objekta, torej jo oba go- spodarska sistema vidita kot stalen in cenovno sprejemljiv iz- vor elektrike. V poslovnem letu 2003 ste ugotavljali izboljšanje finančne- ga položaja NEK Realizirali ste dobiček v znesku 8.436 mili- jonov SIT, ki je izhajal iz dokončne izvedbe meddržavne po- godbe. Dobiček v znesku 1.647 milijonov SIT je bil izkazan tudi iz rednega delovanja NEK. Kako lahko ocenite gospo- darsko delovanje NEK po desetih mesecih leta 2004? Rožman: V lanske'm letu je bilo poslovanje res pozitivno, vmesni rezultati pa kažejo, da bo tudi letos tako. Razlogi za to so na eni strani na ravni podjetja, to se pravi v naši veliki skr- bi za racionalno poslovanje, na drugi strani pa na ravni obeh družbenikov, ki po vzpostavitvi meddržavne pogodbe discipli- nirano in urejeno pokrivata obveznosti do NEK, tako da ni no- benih motenj prilivov. Tretji razlog za pozitivno poslovanje pa je predvidljivo in stabilno obratovanje NEK, se pravi, da pote- kajo le vnaprej načrtovane aktivnosti in ni izrednih dogodkov in s tern povezanih stroškov. 2 NEK 30 let November 2004 ___zffetf_ v Posayju Perharič: Z vidika lastnikov je NEK stroškovni in ne profit- ni center, zato je mogoče nenavadno govoriti o dobičku. To po- meni, da nuklearka posluje za pokrivanje stroškov, potrebnih za dosego ciljev. Seveda vsi zaposleni in vodstvo zelo pazijo na stroške, tako da se je z leti kar nekaj privarčevalo, kar se da- nes kaže kot dobiček. Rekel bi, da je to zasluga vseh ljudi v elektrarni. Po letu dni od vzpostavitve meddržavne pogodbe ste ugo- tavljali visoko stopnjo odgovornosti in kooperativnosti na ravni organov upravljanja družbe ter smiselnost izvajanja principov meddržavne pogodbe. Kako na to gledate sedaj? Rožman: To še vedno drži in je vredno ponoviti, da se danes oba lastnika v polni nieri zavedata vrednosti tega objekta in se skladno s tern do njega tudi obnašata. To pomeni, da se zapisa- no v meddržavni pogodbi izvaja. Obstaja resnično visoka stop- nja razumevanja za potrebe objekta na ravni nadzornega sve- ta, skupščine in nenazadnje na ravni meddržavne komisije, ki spremlja izvajanje pogodbe. Jaz vidim to obdobje od vzposta- vitve pogodbe v pozitivni luči. i Perharič: Dejanje podpisa meddržavne pogodbe je poleg izraza skupnega interesa obeh lastnikov, ELES-GEN-a in HEP-a, pokazalo tudi izjemno resnost na nivoju obeh držav. Konec koncev je bila pogodba tako v slovenskem parlamentu kot v hrvaškem saboru potrjena na nivoju zakona, kar kaže na resno željo obeh držav po odgovornem obnašanju do tega objekta. Kako ob vse večjih zahtevah po rentabilnem ali dobičkonos- nem poslovanju uspete zagotavljati vse vidike varnosti v je- drskem objektu? Rožman: Do določene točke hodita varnost in ekonomija jedr- ske elektrarne z roko v roki. V bistvu ni principialnih naspro- tij med dvema vidikoma, se pravi poslovati ekonomično, raci- onalno in urejeno in funkcionirati na visoki ravni varnosti. Ta dva vidika gresta skupaj, dokler ne pride do prevelikih priti- skov, da je treba stroške zmanjševati. V NEK je uprava tista, ki nosi obe odgovornosti, za varno obratovanje in za ekonomič- no poslovanje. Od naše presoje je odvisno, kaj je sprejemljivo in kaj ne, do kod se lahko stroški znižujejo in na katerem seg- mentu. Rekel bi, da se glede tega gibljemo v povsem normal- nih in sprejemljivih razmerah, da imamo visoko razumevanje za razumno ravnotežje tudi na ravni lastnikov, ki so sicer zain- teresirani za čim boljši ekonomski rezultat, vendar imajo tudi razumevanje za naše pobude, kaj je treba storiti za zagotovitev primerne varnosti. Smo nekje na tisti ravni, ko so lastniki za- dovoljni z rezultatom, ob tem pa imamo relativno dobro oceno glede varnosti obratovanja s strani upravnega organa in med- narodnih inštitucij, ki v povprečju enkrat na tri leta presojajo raven varnosti. To ravnotežje je po moji oceni odvisno od kom- petentne sestave ne le uprave, ampak celotnega kolektiva. Perharič: Na prvi pogled se zdi, da racionalizacija stroškov lahko vpliva na varnost. Na dolgi rok res, če je to zniževa- nje stroškov pod določeno smiselno ravnijo. Vendar elektrar- na skrbi za konstantno ravnotežje med vlaganjem v varnost in drugimi investicijami, tako da v svojih dolgoročnih načrtih ve- lik del sredstev vlaga v tisto, čemur pravimo varnost jedrske elektrarne. Razna preverjanja, interna in eksterna, pa kažejo, da je NEK celo nad zastavljenimi kriteriji varnosti, potem ko je sledila praksi ostalega jedrskega sveta. Sistemi kakovosti, izobraževanje in sistemi stalnih izbolj- šav so danes vedno bolj prisotni tudi v ostalem slovenskem in posavskem gospodarstvu. Kaj menite o tem? Rožman: Sistem kakovosti se je v slovensko-hrvaškem prosto- ru začel izvajati z izgradnjo NEK, tako da je bila nuklearka na nek način pionir uvajanja celovitega sistema kakovosti. Ta je temeljil na standardih, ki so bi- li postavljeni v ZDA, in na tem modelu funkcioniramo še da- nes. Kasneje so se sistemi ka- kovosti začeli pospešeno uvaja- ti tudi drugje in so primerljivi s tistim, kar izvajamo mi, s tem, da so naše zahteve verjetno ostrejše, kar je nenazadnje tu- di primerno jedrski tehnologiji. Stalno izobraževanje in ljudje so temelj našega uspeha in na- še stabilnosti, kvalitetni kadri so danes vse, ne le pri nas, am- pak v vsakem podjetju. Zago- tavljati kvalitetne kadre pome- ni vlagati v ljudi in to intenziv- no počnemo zadnjih deset let, s tem pa nameravamo nadaljeva- ti tudi v prihodnje. Zato imamo ustrezne zmogljivosti za uspo- sabljanje, imamo izjemno za- htevna orodja, kot so simulacij- ske naprave, imamo vse pred- postavke, da vzgajamo kvalitet- ne kadre. To pa je tudi motiva- crja za ljudi, predvsem za mla- de. Jedrska tehnologija za razli- November 2004 NEK 30 let 3 — žJVSff v Posauju ko od klasičnih elektrarn terja stalno tehnološko in organiza- cijsko nadgradnjo ne glede na doseženo raven. Velja filozofija »nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše« in to je edi- na prava filozofija, ki mora prevladovati v jedrski operativi, in mislim, da ji dokaj uspešno sledimo. Gospod Perharič, vi ste poudarili pomen stabilnosti kadrov. Perharič: Temelj kvalitetnega dela v tem objektu so ljudje. Ljudje so tisti, ki upravljajo tehnologijo, zato je ta elektrarna veliko vlagala v znanje ljudi, in prepričan sem, da bo tako še naprej. Kako pa je s prenosom znanja in izkušenj vaših kadrov v druge države z jedrskimi elektrarnami? Rožman: Mi bolj kot o prenosu znanja govorimo o medna- rodnem sodelovanju na področju izmenjav. Jedrska industri- ja je združena v asociacijo WANO (World Association of Nuc- lear Operators), v kateri so vse obratujoče jedrske elektrarne, se pravi preko 400 objektov. Obratovalne izkušnje, ljudje, zna- nje se izmenjujejo znotraj tega združenja, vendar pa to ni edi- na oblika izmenjav, saj za to obstajajo različni forumi. Mi smo znotraj teh mednarodnih povezav aktivni, smo člani ali pri- druženi člani vseh pomembnih povezav, tako da so nam vsa vrata odprta, kar je zelo pomembno, saj je treba imeti stik z dogajanjem v svetu in ta združenja to omogočajo. Po eni strani smo zainteresirani, da povzemamo dobre prakse iz sveta, rav- no tako pa prispevamo k splošnemu dvigovanju obratovalnih standardov. Sodelujemo v mednarodnih varnostnih misijah Mednarodne agencije za atomsko energijo in združenja WA- NO, omogočamo bilateralne izmenjave, kjer nas obiščejo dru- ge elektrarne. Nedavno smo imeli take izmenjave z Bolgarijo, Slovaško, Veliko Britanijo, Južno Korejo, Finsko. Naši kolegi iz tujine nas prepoznavajo po tem, da imamo določene stvari, ki so vzorne, primerne in zanimive tudi za njih. Prav tako ima- mo mi dostop do področij, ki so zanimiva za nas. Perharič: Če nuklearne elektrarne definiramo kot industrijo, so v primerjavi z ostalo industrijo v ugodnem, tako rekoč privi- legiranem položaju, saj je ta industrija medsebojno zelo odpr- ta. Izmenjujejo se podatki in izkušnje in rekel bi, da je to eden prvih primerov globalizacije skupnega interesa, da se nukle- arna energija globalno sprejme kot ekološko sprejemljiv vir energije. Rožman: Razlika od ostale industrije je v tem, da so vsi zainte- resirani, da vsakdo obratuje varno in brez incidentov, kaj- ti karkoli se zgodi kjerkoli .v svetu, ima negativen vpliv pre- ko javnosti tudi na nas. Na tem temelji ta odprtost, ki je izjem- no dragocena. Kakšno je med mladimi zanimanje za delo v jedrski elek- trarni iz obeh okolij, slovenskega in hrvaškega? Rožman: Naš kolektiv je izjemno stabilen, ljudje nas v princi- pu - razen določenih izjem - ne zapuščajo, razen zaradi upoko- jitev. To je indikator, da se dobro počutijo v našem kolektivu. Interes med mladimi je bil doslej vedno visok, kadar smo iska- li nove kadre, smo imeli veliko prijav. Taxegija je predvsem re- lativno bogata s srednješolskim kadrom, tako da je bil za raz- pise izjemno velik interes, pa tudi pri iskanju kadrov z visoko- šolsko izobrazbo doslej ni bilo težav. V zadnjem obdobju te si- tuacije ne merimo, ker v okviru usmeritve, da v obdobju pet- ih let zmanjšamo šte- vilo zaposlenih, že ne- kaj časa ne zaposluje- mo. Vendar so indika- cije take, da je interes dober, kar pomeni, da smo za mlade zanimi- vo okolje. Perharič: Za razliko od lokalnega prosto- ra je na Hrvaškem ve- liko večji interes viso- ko izobraženega ka- dra za delo v NEK, veliko manj pa sred- nješolskega. Osnovni razlogi so po mojem tehnologija, organizi- ranost in perspektiva stalnega izobraževanja in razvoja, za kar so možnosti na Hrva- škem zelo omejene. Rožman: Zagreb je velik univerzitetni center, ki vzgaja izjem- no "kvalitetne kadre, Krško je relativno atraktivna destinacija, Ljubljana pa je že nekoliko oddaljena. Mi smo zadovoljni, da lahko izbiramo kvalitetne ljudi, kajti večja je ponudba, boljše kadre lahko zagotovimo. Leta 2010 bo predvidoma polno sedanje skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kako ocenjujete priprave na izgradnjo oziroma iskanje lokacije končnega odlagališča in kakšna je vloga NEK pri tem? Rožman: Ko se je gradila nuklearka, se je vzporedno gradilo tudi začasno skladišče tako za nizko in srednje radioaktivne odpadke kot za izrabljeno jedrsko gorivo. V viziji je bila relativ- no hitra izgradnja trajnega odlagališča, tako da je bilo začasno skladišče izvorno zgrajeno za pet let. Na tem področju je NEK v relativno veliki stiski, ko govorimo o dolgoročnem obratova- nju. Naše zadnje tehnično poročilo izpred dveh let opredeljuje, da lahko s temi razmerami in prostori funkcioniramo nekje do leta 2010. Zelo v redu bi bilo, da bi se tega dejstva zavedali tudi ostali akterji, ki nosijo zadolžitve za izgradnjo trajnega odlaga- lišča. To ni NEK, to sta dve državni agenciji, Agencija za radio- . aktivne odpadke na slovenski in Agencija za posebne odpadke na hrvaški strani, ki relativno dobro sodelujeta. Mi seveda ni- mamo vpliva na ta zunanji proces, naša odgovornost je, da za- gotavljamo začasne ukrepe za skladiščenje vseh materialov, ki pa morajo biti v skladu z vsemi konzervativnimi standardi. V situaciji te relativne stiske iščemo dodatne možnosti, da opti- miramo količino radioaktivnih odpadkov oziroma zmanjšuje- mo njihove volumne. Vlagamo v tehnologijo obdelave teh od- padkov, v razne postopke redukcije volumnov, da pridobivamo čas. Je pa seveda dejstvo, da elektrarna s tem začasnim skla- diščem ne bo mogla funkcionirati do konca predvidene živ- ljenjske dobe, torej do leta 2023. Mi pričakujemo, da bo trajno odlagališče pravočasno zgrajeno. Perharič: Omejen prostor za odlaganje radioaktivnih odpad- kov pomeni težave za obratovanje elektrarne do konca pred- videne življenjske dobe in mislim, da je to zadosten motiv, da organizacije, ki morajo rešiti ta problem, to tudi storijo. Veliko sredstev se vlaga v to, da je omogočeno skladiščenje na loka- Slaiw lioitnan 4 NEK 30 let November 2004 ____žrVetT_ v Posa^ju ciji elektrarne do izgradnje odlagališča, zato bi bilo slednje ve- liko olajšanje za NEK v finančnem smislu, ker bi ta sredstva lahko usmerili na druga področja. Mislim, da je to še dodaten motiv, saj bi se NEK lahko osredotočila na svoje obratovanje in eventualno podaljšanje življenjske dobe. Ali leto 2023 še vedno velja za zadnje leto obratovanja NEK in priprave na razgradnjo potekajo v skladu s to letnico ali se razmišlja o podaljšanju? Rožman: Leto 2023 izhaja iz projektirane življenjske dobe, to je 40 let komercialnega obratovanja. Naša vlaganja gredo v smeri, da bi elektrarna brez problemov obratovala do tega da- tuma. Tb seveda ni neka dokončna meja, kajti življenjska do- ba navsezadnje ni administrativno opredeljena, skupaj jo defi- nirata raven varnosti obratovanja in ekonomija. Če je oboje za- gotovljeno, se ta doba lahko podaljša. Danes smo v svetu pri- ča procesom podaljševanja življenjskih dob jedrskih elektrarn prav iz teh razlogov, ker ti objekti obratujejo varno in stabilno ter izjemno ekonomično, skratka, so izjemno profitni. Ta pro- ces je zelo intenziven v ZDA, kjer je večina elektrarn že vloži- la upravne vloge za podaljšanje življenjske dobe, ta proces pa se dogaja tudi po Evropi. Tudi mi bomo v primernem trenutku predložili celovito sliko lastnikom v presojo. Jaz bi še enkrat opozoril, da je ta življenjska doba lahko tudi krajša in prav vprašanje odlaganja radioaktivnih odpadkov je lahko ena od ovir, ki bi nam preprečila dolgoročni načrt. Upam, da se to ne bo zgodilo, ker verjamem v pravočasno in odgovorno zagotav- ljanje pogojev za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Mi seve- da vlagamo v tista področja, ki lahko veliko pomenijo tudi za podaljšanje obratovalne dobe nuklearke. Perharič: Pričakujem, da se bo rešitev za radioaktivne odpad- ke našla in da ne bo prišlo do tega, da bi bilo obratovanje elek- trarne pod vprašajem pred letom 2023. Iz tehnoloških in var- nostnih razlogov to ne pride v poštev, ker NEK obratuje in bo obratovala v skladu s predpisanimi kriteriji. V svetu pa vidi- mo, da je podaljšanje obratovanja atraktivno tudi s fmančne- ga vidika. Za vsako podjetje, še posebej pa za energetski proizvodni objekt je pomembna njegova družbena sprejeimjivost, nje- govi odnosi z okoljem, v katerem stoji in deluje. Na kakšni ravni so odnosi z okoljem, z lokalno skupnostjo? Rožman: Odnosi z javnostmi, še posebej z lokalnimi, so se skozi našo obratovalno zgodovino v zadnjih desetih letih bi- stveno popravili in so danes na relativno visoki ravni. To po- meni, da je sprejemljivost tega objekta relativno visoka tako v ožjem kot v širšem, slovensko-hrvaškem okolju. To je seveda dobro in to je naš velik interes in tudi naša velika skrb. Kako se to zagotavlja? Nesporno ima predvsem širša lokalna skup- nost direktne materialne motive in stimulacije, da objekt spre- jema in podpira, vendar ne menim, da je to zadosten razlog za sprejemljivost. Nadaljnji razlog za to je visoka stabilnost obra- tovanja s čim manj oscilacijami in s čim manj vplivi na okolje, NEK pa to zagotavlja. Zagotovljena mora biti čim višja kredi- bilnost kadrov, ki nosijo odgovornost za obratovanje tega ob- jekta, ti kadri morajo biti po možnosti prepoznavni, sestav- ni del okolja in menim, da je to v našem primeru zagotovlje- no. Stalna transparentnost in odprtost našega dela do okolja je naslednji dejavnik, ki zagotavlja to sprejemljivost. Do jav- nosti skušamo biti odprti v vseh vidikih, tako da z njo komu- niciramo, pojasnjujemo stvari, sprejemamo obiske, poročamo o dogodkih. Vsi ti vi- diki skupaj defmirajo splošno stanje ali har- monijo med objektom in okoljem. Mislim, da smo dosegli visoko ra- ven, ki nam jo marsik- do celo zavida, in jo že- limo graditi še naprej. Perharič: Jaz bi to pri- merjal s preteklimi ča- si. Bil sem priča veli- kih pritiskov ožje in širše okolice na elek- trarno. Danes takih pritiskov ni več, kar po- meni, da je NEK spre- jeta kot ekološko spre- jemljiv objekt, kar je doseženo z odprtim odnosom do okolja in z velikim trudom ljudi iz elektrarne, da bi to tehnologijo približali ožji in širši okolici. Če pogledamo razvoj v zadnjih 15 letih, je to dramatič- na sprememba sprejemljivosti elektrarne. Kakšni so načrti NEK za prihodnje leto in bolj dolgoročno v tehnološkem in poslovnem smislu? Rožman: Naša dolgoročna vizija je jasna: želimo obdržati ta objekt na visoki tehnološki ravni, visoki razpoložljivosti, spre- jemljivosti v javnosti, želimo obratovati na način, ki bo eko- nomsko zanimiv za oba lastnika. Na krajši rok, za leto 2005, imamo sprejet poslovni načrt, kar je relativno zgodaj, in to je zasluga nadzornega sveta. Načrt pomeni za nas definicijo ak- tivnosti za naslednje leto v vseh vidikih in želimo ga realizirati stoodstotno ter tako doseči visoko postavljene cilje s področja obratovalne stabilnosti, investicrj, vplivov na okolje in ekono- mije. Zopet stavimo na naše ljudi, za katere verjamemo, da so tega sposobni. Želimo biti v svetovni eliti operaterjev jedrskih objektov, kar pomeni biti v prvi četrtini najuspešnejših. Perharič: Poleg letnega načrta je nadzorni svet potrdil tudi petletni načrt vlaganja v tehnologijo in revizijo, ki jo je pred- lagala elektrarna. To je prav tako velika ugodnost za nas, saj imamo ne samo tehnološke, ampak tudi finančne okvirje za pet let naprej. Točno vemo, v kaj želimo in moramo vlagati. V teh petih letih, do leta 2009, lahko pride do določenih korek- cij načrta, vendar dejstvo, da tak načrt obstaja in so zanj odo- brena sredstva s strani lastnikov, nam veliko pomaga. Prav ta- ko kot letni načrt nameravamo tudi ta petletni načrt stoodstot- no uresničiti. Se pravi, da presenečenj ne pričakujete? Rožman: Ne bi jih smelo biti. Sicer nikoli ni absolutnih trdi- tev in absolutnih resnic, življenje lahko prinese marsikaj, Ce- sar danes morebiti ne predvidevamo, vendar je velika verjet- nost, da ne bo kakšnih presenečenj v tej srednjeročni perspek- tivi obratovanja NEK, vsaj v roku petih let ne. Peter Pavlovič Foto: Robert Sajovec Ihvoje I'i'i-hqm November 2004 NEK 30 let 5 ____ŽfVetr _ v Posayju Jedrska energija pri nas, v Evropi in svetu Jedrske elektrarne so danes pomemben proizvajalec električne energije. Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je konec leta 2003 v 31 državah sveta obratovalo 438 jedrskih elektrarn, katerih skupna moč je bila 364 000 megavatov. Proizvedle so prek 16 od- stotkov vse električne energije, kar je več, kot je znaša- la celotna svetovna proizvodnja električne energije v le- tu 1960. V Evropski Uniji (EU) je delež jedrskih elektrarn 35 odstotkov. Kar 263 jedrskih elektrarn v svetu je opremljenih z lah- kpvodnim tlačnim reaktorjem. Pri tem tipu reaktorjev na- staja toplotna energija pri cepitvi urana 235 v reaktorski sredici. Vroča voda iz reaktorja neprestano kroži v zapr- tem primarnem krogu, ki ga poleg reaktorja tvorijo še re- aktorski črpalki, tlačnik, uparjalnika in povezovalni vo- di. V sekundarni - drugi krog - se prek sten cevi v upar- jalnikih prenaša samo toplotna energija, ki v uparjalni- ku - izmenjalniku toplote - na drugi strani proizvaja pa- ro za pogon turbine in s tem električnega generatorja. Pr- va dva kroga izolirata reaktor od okolice, šele tretji krog je odprt, saj se za hlajenje izkoriščene pare uporablja vo- da iz reke ali morja. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je opremljena z We- stinghousovim lahkovodnim tlačnim reaktorjem, toplo- tne moči 2000 megavatov. Njena moč na pragu je 670 megavatov. Elektrarna je priključena na 400-kilovolt- no omrežje za napajanje potrošnih središč v Sloveniji in Hrvaški. Letno proizvede nad pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja približno 40 odstot- kov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. V letošnjem decembru se bo številka oddane energije za- okrožila na 100 milijard kilovatnih ur. Po uveljavitvi meddržavne pogodbe NEK od 19. 4. 2003 dobavlja vsakemu družbeniku (ELES-GEN in Hrvatska elektroprivreda) polovico proizvedene energije. Delež NEK v Sloveniji tako pokriva okvirno 20 odstotkov po- rabe električne energije in je poleg hidroelektrarn in ter- moelektrarn na fosilna goriva eden od treh stebrov elek- Proizvodnja v letu 2003 NEK 40,66% HE 21.74% ¦ NEK ¦ HE GTE TE 37,61% Zgodovina v slikah Zgodovina v sliküli Zgodovin Zaradi pomanjkanja energetskih virov in na podlagi energetskih in ekonomskih študij, s katerimi je bila dokazana upravičenost vklju- čevanja jedrskih elektrarn v elektroenergetski sistem, sta izvršna sveta Slovenije in Hrvaške oktobra 1970 na pobudo elektrogospo- darstev obeh republik sklenila sporazum o gradnji jedrske elektrar- ne, ki sta ga potrdila skupščina in sabor. Na podlagi sporazuma sta elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvaške marca 1974 sklenili Po- godbo o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije Nuklearne elektrarne Krško ter zagotovili po polovico potrebnih sredstev za investicijo. Na mednarodnem razpisu je bila za dobaviteljico elektrarne izbrana ameriška firma Westinghouse. Spomladi leta 1975 se je pričel izkop gradbene jame. Sledila je iz- gradnja masivne železobetonske plošče, na kateri stojijo vsi po- membnejši tehnološki objekti. V okviru graditve po sistemu na ključ je Westinghouse s posebnimi medsebojnimi pogodbami vklju- čil ameriške poddobavitelje za izdelavo projekta in proizvodnjo opreme ter domača podjetja za izvajanje specialističnih del na grad- bišču. Gradbena dela sta opravili podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa Hidromontaža in Djuro Djakovič. Pri izgradnji, ki je tra- jala pet let, je sodelovalo prek 60 domačih podjetij. Temeljni kamen za NEKje bil položen 1. decembra 1974 Začetek gradnje elektrarne NEK 30 let November 2004 I»'/ ___Zffetr v Posa^ju troenergetskega si- stema. Glede na svo- je obratovalne ka- rakteristike pokri- va potrebe po pasov- ni energiji skozi vse leto in je kot zanes- ljiv vir delovne in ja- love moči pomemb- na podporna točka elektroenergetske- ga sistema v okviru evropske povezave UCTE. Vstop v EU z vidika kriterijev varnosti obratovanja ne pri- naša sprememb. NEK izpolnjuje enake varnostne in eko- loške standarde, kot jih imajo dosedanje članice EU. Po- glavje o energetiki skupaj z jedrsko energetiko je Slove- nija uspešno zaključila že v pristopnih pogajanjih. Dolo- čene dodatne zahteve lahko Slovenija pričakuje na podro- čju trajnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih od- padkov iz NEK, raziskav in zdravstva. Izgradnja trajnega odlagališča v Sloveniji je nujna čim prej zaradi lastnih po- treb in okoljskih standardov ter pričakovanj EU. Naloga je v pristojnosti Agencije za radioaktivne odpadke Repu- blike Slovenije. Kar zadeva ostale vidike vstopa v EU, kot so liberalizacija trga z električno energijo, je NEK prila- gojena in konkurenčna na odprtem energetskem trgu in ne potrebuje niti zaščite niti prehodnega obdobja, s'aj je z nizko lastno ceno daleč najcenejši proizvajalec pasovne električne energije v Sloveniji in v tem delu Evrope. MAAE predvideva povečanje porabe jedrske energije v svetu. Ocenjuje, da se bo količina električne energije, pridobljene v jedrskih elektrarnah, do leta 2030 poveča- la za 2,5-krat, do leta 2050 pa celo za štirikrat. Delež jedr- ske energije se bo tako s sedanjih 16 odstotkov dvignil na 27 odstotkov. Ocene temeljijo na dolgoročnih domnevah o izkoriščanju fosilnih goriv, kot sta nafta in premog, ter porabi energije, ki je potrebna za povečanje življenjske- ga standarda svetovnega prebivalstva. Ne moremo mimo dejstva, da več kot dve milijardi ljudi ali ena tretjina ce- lotne svetovne populacije še danes nima dostopa do elek- trične energije. S povečanjem populacije in industrijskim razvojem bo potreba po energiji v svetu še naprej rasla. Za zadovoljitev teh rastočih potreb in izboljšanje sveto- vnega standarda prihodnjih gerreracij bo treba povečati proizvodnjo električne energije. Upoštevanje trajnostne- ga razvoja zahteva, da mora biti povečanje izvedeno z naj- manjšim vplivom na okolje. Venajstih državah, predvsem v Aziji, kjer so gospodarska rast in potrebe po električni energiji največje, gradijo 30 novih elektrarn. V jedrskih elektrarnah v Evropi in ZDA povečujejo njihovo zmogljivost s posodobitvami. Števil- ne jedrske elektrarne so vložile in že dobile potrebna do- voljenja za podaljšanje življenjske dobe. Takšen trend, ki v slikala Zgodovina v sliltali Zgodovina v slikali Prva oprema za jedrski del elektrarne je v pristanišče na Reki pri- spela v juniju 1976. Dve leti kasneje sta bila vgrajena oba uparjalni- ka in reaktorska posoda. Elektrarna je bila projektirana in zgrajena v skladu z domačo zako- nodajo ob upoštevanju predpisov in standardov države dobavitelji- ce opreme ter priporočil Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je nadzorovala vse faze izgradnje elektrarne. Dobavitelji opreme in sodelujoči pri gradnji elektrarne so izvedli dela po programu za zagotovitev in nadzor kakovosti. Maja 1981, ko je bilo v reaktor prvič vloženih 121 gorivnih elemen- tov, je elektrarna' postala jedrski objekt. Pred začetkom obratova- nja so bila opravljena preizkušanja, ki so potrdila skladnost opreme in sistemov s projektom. Izdelano in potrjeno je bilo Končno var- nostno poročilo. 2. oktobra 1981 je bil generator elektrarne prvič sin- hroniziran z električnim omrežjem. Med poskusnim obratovanjem elektrarne so se nadaljevali preizkusi pri povečevanju moči. Januar- ja 1983 se je začelo komercialno obratovanja elektrarne. Uparjalnik na gradbišču—. ;»gaai5!»t8iBBEcai;*Pftws«g!ga!B'aif;;t Prva sinhronizacija elektrarne November 2004 NEK 30 let «r- ____zrVetf v Posayju je ob izpolnjenih tehničnih pogojih ekonomsko zelo zani- miv, se predvideva tudi v prihodnje. Tudi temu procesu gre pripisati zmerno rast števila novogradenj. Generaini direktorat za energijo in promet Evropske ko- misije je letos spomladi pripravil Poročilo o širitvi in energetski politiki EU, saj ocenjujejo, da bo širitev moč- no vplivala na njeno energet- sko politiko in zlasti na ener- getski sektor novih clanic. Glavna težava, ki je opisana tudi v zeleni knjigi o evrop- ski strategiji za varnost oskr- be z energijo, je predvsem so- razmerno velik delež uvoza energije, ki sedaj znaša pri- bližno 50 odstotkov; glede na sedanje trende pa bi se uvoz v primeru, da se ne sprej- mejo nikakršni ukrepi, lah- ko do leta 2030 povečal celo na 70 odstotkov. Ta odvisnost pa vpliva na vsa gospodarska področja držav članic. Direktorat ugotavlja, da ta- ko proizvodnja kot poraba energije pomembno vplivata na okolje. Varstvo okolja pa je ena od prednostnih nalog EU, zato morajo okoljski vidi- ki vplivati na prihodnje z energijo povezane odločitve EU. Boj proti učinkom tople grede je postal neodložljiva nalo- ga. Večina emisij CO2, ki jih ustvarja človek, se pripisuje energetskemu in prometnemu sektorju. Promet in proiz- vodnja električne energije sta po grobi oceni odgovorna vsak za tretjino emisij CO2. Zgodovina v slikah Zgodovina v slikali Zgfodovin Obratovanje NEK stalno nadzoruje Uprava RS za jedrsko varnost s pooblaščenimi institucijami. Ker je skrb za varnost jedrskih elek- trarn globalna, opravlja nadzor tudi Mednarodna agencija za atom- sko energijo. Misija OSART, ki jo sestavljajo mednarodni strokov- njaki, izvaja obsežen pregled obratovalne varnosti vsakih deset let. Ob zadnjem pregledu v letu 2003 je misija ocenila, da je elektrarna dobro vzdrževana in vodena ter ima veliko zglednih področij, ki pre- segajo obratovalne standarde v svetu. Elektrarna je vključena v številna mednarodna združenja, katerih cilj je izboljšanje varnosti in stabilnosti delovanja elektrarn. Spremljanje lastnih obratovalnih izkušenj, stanja opreme in naprav, svetovnih industrijskih standardov ter upravnih zahtev so osnovna vodila, ki jih NEK uporablja pri izboru potrebnih zamenjav opreme in tehnoloških posodobitev. Največji tovrstni projekt je bil izveden v drugi polovici 90-tih let in je obsegal: izdelavo dveh novih uparjalni- kov, njuno vgradnjo med remontom 2000, izdelavo varnostnih analiz za zamenjavo uparjalnikov in povečanje moči ter nabavo simulator- ja za usposabljanje obratovalnega osebja. Izvedena modernizacija je potrdila svojo upravičenost s povečano proizvodnjo ter večjo stabil- nostjo in zanesljivostjo obratovanja. Misija OSART je leta 1993 pregledala obratovalno varnost. Zamenjana uparjalnika 8 NEK 30 let — November 2004 ___žrvLr_ v Posayju V zadnjem desetletju je bilo ugotovljeno, da so toplogred- ni plini (CO2, metan itd.), za katerih nastanek je odgovo- ren človek, resna nevarnost za podnebje planeta. Količine se povečujejo hitreje in v celo večjih deležih, kakor je bi- lo sprva napovedano. EU prispeva 14 odstotkov svetovnih emisij CO2. Na konferenci v Kjotu decembra 1997 se je EU zavezala v obdobju 2003-2012 zmanjšati svoje emisi- je toplogrednih plinov za 8 odstotkov v primerjavi z vred- nostmi za leto 1990. Sedanji trend je 5-odstotno povečeva- nje. EU bi spuščala v ozračje dodatnih 300 milijonov ton CO2 (približno 10 odstotkov letno), če v EU ne bi uporab- ljali jedrske energije za proizvodnjo elektrike. Vse jedr- ske elektrarne v svetu zmanjšujejo izpuste CO2 za 1,8 mi- lijarde ton na leto. Razmere na tem področju v Sloveniji so podobne. Obra- tovanje NEK ugodno vpliva na ekološke razmere v Slove- niji, saj je zaradi njenega obratovanja delež fosilnih goriv v energetski oskrbi zmanjšan za okoli 10 odstotkov. Ta- bela prikazuje vpliv NEK na ekologijo, kot ga podaja do- kument "Strategya racionalne rabe in oskrbe Slovenije z energijo" Ministrstva za gospodarske dejavnosti iz le- ta 1994. Pri opredeljevanju do energetske prihodnosti in vloge je- drskih elektrarn tako v Evropi kot v svetu bo - poleg za- gotavljanja visokih varnostnih standardov in ekonomske upravičenosti - pomemben dejavnik tudi upoštevanje na- čel trajnostnega razvoja. Ob tem pa bo nujno tudi vredno- tenje prispevka jedrskih elektrarn pri spoštovanju omeji- tev izpusta toplogrednih plinov, kot jih narekuje Kjotski protokol. Industrijske države so se z njim obvezale, da bo- do med letoma 2008 in 2012 zmanjšale izpust toplogred- nih plinov za 5,2 odstotka v primerjavi z letom 1990. Pro- tokol je podprlo 55 držav, ki so leta 1990 v ozračje izpusti- le 55 odstotkov svetovnih toplogrednih plinov, in bo v pri- hodnjem letu zavezujoč. IZPUST so2 % Nox % CO2 % TRDNI DELCI DEPON. PEPEL prihranek izpusta glede na premog 12,3 19,2 23,3 3,2 7,1 prihranek izpusta glede na plin 0 11,5 17,8 0 0 v slika.li Zgodovina v slikali Zgodovina v slikali Po uveljavitvi Pogodbe med vlado RS in vlado RH o ureditvi status- nih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklear- no elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ter Druž- bene pogodbe marca 2003 je NEK organizirana kot družba z omeje- no odgovornostjo. Osnovni kapital družbe je razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov ELES GEN, d. o. o., Ljubljana in Hrvatske elektroprivrede, d. d., Zagreb. Organi družbe so sestav- Ijeni paritetno. Od 19. 4. 2003 prevzemata družbenika vsak polovico proizvedene električne energije. NEK glede na svoje obratovalne karakteristike pokriva potrebe po pasovni energrji skozi vse leto. Letno proizvede prek pet milijard ki- lovatnih ur električne energije. Poleg tega je kot zanesljiv vir delo- vne in jalove moči pomembna podporna točka elektroenergetskega sistema v okviru evropske povezave UCTE. Je bistven dejavnik pri stabilizaciji kritičnih obratovalnih stanj in napetostnih razmer, še posebej ob velikih prehodnih pojavih znotraj UCTE. Z nizko lastno ceno je NEK konkurenčen proizvajalec pasovne električne energije v Sloveniji in na odprtem trgu. Podpia meddržavne pogodbe NEKje pomemben proizvajalec električne energije November 2004 NEK 30 let 9 ____ŽfVetT. v Posa^ju Odnos lokalne skupnosti do jedrskega objekta Pri oblikovanju odnosa do jedrskega objekta lokalna skupnost vseskozi sledi osnovnim načelom in pogojem sobivanja, ki pou- darjajo varno obratovanje objekta, dolgoročno rešitev in finan- ciranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje ter ure- jeno nadomestilo zaradi omejene rabe prostora. Največje zagotovilo za varno obratovanje jedrske elektrarne so ljudje, ki elektrarno vodijo. V dosedanjih letih obratovanja se jev Krškem oblikovala strokovna ekipa, ki s transparentnim delom in odprtim odnosom do lokalne skupnosti gradi zaupa- nje okolja do jedrskega objekta. Pomembno je tudi, da ti ljud- je s svojimi družinami živijo v tem okolju. Poleg tega zaposleni predstavljajo pomemben intelektualni potencial regije. Jedrska elektrarna, termoelektrarna v Brestanici in gradnja hidroelek- trarn na Savi vse bolj oblikujejo Posavje kot energetsko regijo. V Posavju potekajo usklajena prizadevanja, da se okoli ELES GEN-a, ki izvaja ustanoviteljske funkcije za NEK, oblikuje dru- gi energetski steber v Sloveniji. Ob tem v občini Krško že dve leti potekajo prizadevanja za ustanovitev visokošolskega pro- grama za področje energetike. Varno delovanje je povezano tudi z rednim vzdrževanjem in stalnim posodabljanjem objekta. Zamenjava uparjalnikov, do- graditev simulatorja, ki omogoča stalno izobraževanje in uspo- sabljanje zaposlenih, ter redni remonti in vzdrževalna dela so dodatni razlogi, ki pomembno gradijo odnos lokalnega okolja do objekta. Občina Krško je ob sprejemanju meddržavne pogodbe o uredit- vi statusnih in drugih pravnih razmerij povezanih z NEK posta- vila jasne zahteve glede reševanja trajnega ravnanja z jedrski- mi odpadki. Državni zbor RS je pred ratifikacijo meddržavne pogodbe sprejel dopolnila zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Sprememba zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in je- drski varnosti tako določa, da mora Vlada RS pripraviti nacio- nalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in z izrablje- nim jedrskim gorivom in ga predložiti v sprejem Državnemu zboru RS z namenom, da je lokacija odlagališča nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov odobrena (sprejet lokacijski načrt) do leta 2008, odlagališče pa mora biti zgrajeno in pridobiti do- voljenje za obratovanje najkasneje do leta 2013. S sprememba- mi zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaga- nja radioaktivnih odpadkov, ki so bile potrebne zaradi uskladit- ve z meddržavno pogodbo, pa je določeno, da sklad ohrani teda- nji status in nadaljuje zbiranje namenskih sredstev, vendar sa- mo za "slovenski del porabljene električne energije. Redno zbi- ranje sredstev v hamenskem skladu namreč sistemsko rešuje vprašanje financiranja aktivnosti po prenehanju obratovanja NEK in predstavlja odgovoren odnos do generacij, ki prihaja- jo za nami. Občina Krško prejema nadomestilo za omejeno rabo prostora zaradi prisotnosti jedrskega objekta, ki predstavlja skoraj polo- vico razpoložljivih investicijskih sredstev občinskega proračuna. S sprejetjem zakona o financi- ranju občin je občina Krško leta 1999 ostala brez tega pomembne- ga proračunskega vira. Po števil- nih usklajevanjih z državo občina od leta 2001 zopet redno pre- jema ta sredstva, z letošnjim letom pa je to nadomestilo prvič doslej zakonsko urejeno. Prav tako sta nadomestilo za začasno prisotnost radioaktivnih odpadkov v letošnjem letu začeli pre- jemati sosednji občini. Občina Krško iz sredstev, ki jih prejema kot nadomestilo za prisotnost jedrskega objekta, vlaga v posodabljanje družbene, komunalne in gospodarske infrastrukture. Od leta 2001 so bi- le tako zaključene številne investicije, kot so izgradnja novega zdravstvenega doma, dograditev osnovne sole na Senovem, či- stilni napravi v Kostanjevici na Krki in v Brestanici, ureditev mestnega parka v Krškem, obvoznica na Vidmu, ureditev Le- skovca ter nakup zemljišč za poslovno cono Vrbina. Občina Krško že vrsto let sodeluje z evropskimi občinami, ki imajo jedrski objekt, in se tako seznanja z izkušnjami, ki jih imajo lokalne skupnosti po Evropi. Lansko leto pa se je obči- na Krško tudi formalno včlanila v Združenje evropskih občin z jedrskimi objekti. Združenje je bilo ustanovljeno z namenom, da zastopa lokalne interese območij z jedrskimi objekti, s pou- darkom na varnosti, ravnanju z radioaktivnimi odpadki, trans- parentnosti, sodelovanju, kot tudi skrbi za ekonomski razvoj. Osnovni cilji združenja so tudi, da aktivno in neposredno sode- luje pri procesih odločanja, ki so povezani z delovanjem jedr- skih objektov in vplivajo na okolje, kjer so ti objekti locirani. Pred kratkim je Evropska unija sprejela direktivi o varnosti in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki uvajata standarde na področju varnosti obratovanja, odlaganja odpadkov in financi- ranja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo. Skupna ugotovitev evropskega združenja občin in Direktorata Evrop- ske komisije za energetiko je, da se interesi in načela EU in lo- kalnih skupnosti na tem področju dopolnjujejo, zato je sodelo- vanje na tej ravni obojestransko koristno in smiselno. Obrato- vanje jedrskih elektrarn in vsa vprašanja, ki so s tem povezana, namreč na eni strani presegajo meje lokalne skupnosti, z obli- kovanjem globalnega trga električne energije pa tudi že prese- gajo meje držav. Ob 30-letnici položitve temeljnega kamna in 10-letnici ustanovit- ve Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK vodstvu in zaposlenim v NEK in Skladu čestitam za do- sedanje dobro vodenje in poslovanje ter želim uspešno delo tudi v prihodnje. Ob tem si želim, da bi sodelovanje med elektrarno, Skladom in lokalno skupnostjo tudi v prihodnjih letih potekalo z vzajemnim sodelovanjem in razumevanjem kot do sedaj. Franc Bogovič, župan občine Krško 10 NEK 30 let November 2004 _Jfe» iiHKfeiiiitM Xtiiiuji Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK ____ZfVetf _ v Posa^ju SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK DESET LET Obeležitev 10. obletnice obstoja Sklada za financi- ranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktiv- nih odpadkov iz NEK ni samo pomemben dogodek za Sklad kot finančno in- stitucijo ampak za vse ti- ste v Sloveniji, ki se zave- damo odgovornosti za sa- nacijo posledic uporabe jedrske tehnologije. Ob izgradnji jedrske elek- trarne v Krškem je osta- lo vprašanje razgradnje m končnega odlaganja ra- dioaktivnih odpadkov nerazrešeno. Poleg dileme o družbeni sprejemljivosti za trajno odlagališče vseh vrst radioaktivnih odpadkov je ostalo še vprašanje, na kak način bosta državi sovlagateljici zagotovili ogromna financna sredstva za dekomisijo NEK. Zaradi bojazni, da bodo ti problemi ostali nerešeni tudi po prenehanju obratovanja NEK, smo štirje po- slanci v letu 1993 predlagali zakon, s katerim naj bi sistemsko rešili vprašanje načina financiranja raz- gradnje jedrske elektrarne in trajnega odlaganja ra- dioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega go- riva. Državni zbor je predlagani zakon sprejel v no- vembru 1994 in s tern zapolnil pravno vrzel. Finanč- ne obveznosti za dejanja vezana z razgradnjo je ta- ko prevzela generacija, ki uporablja energijo pro- izvedeno v NEK ter obe državni sorazmerno pora- bi električne energije. Rešitve v zakonu glede zbira- nja sredstev, vodenja, upravljanja in nadzora poslo- vanja Sklada so omogočili, da je Sklad postal samo- stojen, s prevladujočo kontrolno vlogo parlamenta pri zbiranju sredstev in odgovornostjo vlade pri po- rabi sredstev. Ta rešitev in stalni finančni nadzor računskega so- dišča zagotavljajo, da bo Sklad v celoti izpolnil pri- čakovanja zaradi Cesar je bil ustanovljen. Vesel sem, da sem sodeloval pri ustanavljanju in upravljanju Sklada v vseh desetih letih. Še bolj pa bom vesel, če bo Sklad v celoti izpolnil obveznosti zaradi Cesar je bil ustanovljen. jif Branko Jane, predsednik upravnega odbora Sklad NEK je bil ustanovljen v mesecu decembru leta 1994 z Zakonom o Skladu za financiranju razgradnje NEK in odlaganja RAO iz NEK (Ur. list RS, St. 75/94, in St. 35/96). Razgradnja NEK in odlaganje visoko, srednje in nizko ra- dioaktivnih odpadkov (RAO) iz jedrske elektrarne Krško do takrat ni bilo opredeljenp v nobeni pogodbi in spora- zumu, sklenjenem med Hrvaško in Slovenijo od 1970 do 1982 leta. Statusno pravna ureditev je bila nujna za vzpo- stavitev sistemske rešitve vezane na obratovanje in zaprt- je NEK. Tako so se izoblikovala izhodišča za ustanovitev Sklada. V ospredje so se postavila vprašanja zagotovitve sredstev za razgradnjo NEK in za trajno odlagališče vseh jedrskih odpadkov. Sprejeti zakonski normativi v letu 1994 so bili osnova, da je Sklad leta 1995 začel delovati. Sredstva naj bi se zagotav- ljala preko mesečnih vplačil in sicer iz razlike med lastno ceno električne energije za vsako kWh proizvedene elek- trične energije v NEK in prodajno ceno, ki jo slednja dose- ga na trgu električne energije. Način obračunavanja in pla- čevanja v Sklad je predpisal minister, pristojen za energe- tiko. Prva sredstva v Sklad, s strani NEK, so bila vplačana v mesecu februarju in marcu 1996 leta. Takšen način obračunavanja in plačevanja je bil v veljavi vse do uveljavitve Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. list RS, St. 23/03; Ur.l. RS- MP, št.5/03). Pogodba je stopila v veljavo 11.03.2003. Sklad- no z določili Pogodbe sta strokovni organizaciji Republike Slovenije in Republike Hrvaške izdelali nov Program raz- gradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. Z novim progra- mom razgradnje NEK so se določile tudi nove osnove za zbiranje sredstev v Sklada za razgradnjo v Sloveniji in Hr- vaški. Na osnovi 11. člena te pogodbe sta pogodbenici Re- publika Slovenija in Republika Hrvaška, dolžni zagotoviti vsaka polovico sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo NEK in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Vsaka pogodbe- nica mora zagotoviti redno plačevanje sredstev v svoj po- sebni sklad. 12 SKLAD NEK 10 let November 2004 v Posayju V septembru leta 1999 je upravni odbor Sklada sprejel Strategijo nalaganja finančnih sredstev, ki zajema obdobje do leta 2005 in podrobno opredeljuje problematiko investi- ranja sredstev, osnovne usmeritve ter strukturo in uprav- ljanje naložb Sklada. V oktobru 1999 je Vlada Republike Slovenije Strategijo ocenila kot primerno za nadaljnje delo Sklada. Sklad vsako leto natančno opredeli način investi- ranja sredstev v tekočem letu v "naložbeni politiki Sklada" h kateri Vlada Republike Slovenije daje soglasje. Upoštevajoč Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je Državni zbor RS, sprejel Za- kon o spremembah zakona o Skladu za financiranje raz- gradnje NEK in odlaganju radioaktivnih odpadkov iz NEK (Ur. list RS, št. 24/03). V slednjem je določeno, da je zave- zanec za obračun in vplačilo sredstev, ki jih mesečno vpla- čuje v Sklad od 1.1.2004 dalje ELES GEN d.o.o. Tako je bi- la NEK zavezanec za plačilo prispevka do 11.3.2003 od ce- lotne energije na pragu NEK, od 11.3.2003 dalje pa ELES GEN d.o.o. v višini 0,462 SIT/kWh od prevzete energije. Po planu razgradnje NEK, ki ga je sprejela Vlada RS je dolo- čeno, da se uporabi scenarij takojšnje razgradnje, ki pred- videva obratovanje NEK do leta 2023. Zakon o Skladu določa, da Sklad zbrana sredstva nalaga v prvorazredne vrednostne papirje in depozite pri poslovnih bankah. To pomeni poslovanje v smeri zagotavljanja real- ne donosnosti kapitala, v višini najmanj 3% letno ob zago- tovljeni varnosti naložb. S tovrstnim poslovanjem Sklad stremi k uresničitvi dolgoročnega cilja, da se do leta 2023 zbere dovolj sredstev za izvedbo programa razgradnje. Poslovanje Sklada v desetletnem obdobju Zgodovina Sklada za financiranje razgradnje NEK in za od- laganje radioaktivnih odpadkov iz NEK je prepletena z raz- ličnimi dogodki, ki so vplivali na njegovo poslovanje in ob- stoj. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK je začel poslovati leta 1996, ko je Nuklearna elektrarna Krško v mesecu februarju naka- zala prva sredstva namenjena za prihodnjo razgradnjo nu- klearne elektrarne. Takoj po prvem nakazilu pa je vplačeva- nje prispevka zaradi različnih tolmačenj zakona zastalo. V obdobju od leta 1996 do leta 1997 je Nuklearna elektrarna Krško na račun Sklada NEK vplačala le 898,8 mio. SIT. Skupni zaostali dolg je tako konec leta 1997 znašal že 8.645 mir. SIT. V letu 1999 sta se Sklad in Nuklearna elektrarna Krško do- govorila o rednem poravnavanju obveznosti in sklenila tu- di dogovor o poravnavi zaostalih obveznosti iz preteklih ob- dobij. Od junija leta 2000 dalje, sta Nuklearna elektrarna Kr- ško in ELES GEN d.o.o. redno in v dogovorjenih rokih po- ravnavala vse obveznosti, ki so se nanašale na prispevek iz naslova električne energije, ki je bila dobavljena slovenske- mu elektrogospodarstvu. V letu 2003 je bila sklenjena meddržavna pogodba, s katero sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška uredili med- sebojna razmerja vezana na NEK. Sklad NEK je na osnovi te pogodbe odpisal 8.596 mir. SIT obveznosti za prispevek iz naslova električne energije dobavljene hrvaškemu elektro- gospodarstvu. Do konca leta 2003 je v Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK zbra- nih 75.1 mio EUR iz naslova prispevka NEK in ELES GEN d.o.o. Sklad NEK pa je v tem ob- dobju ustvaril skupno 32.7 mio EUR bruto prihodkov od finan- ciranja. Kljub zelo konzervativ- ni naložbeni politiki, je Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK dosegal dono- se, ki so se v zadnjih treh letih gibali med 8 % in 10 % na EUR. Od leta 1998 Sklad za financira- nje razgradnje NEK in za odla- ganje radioaktivnih odpadkov iz NEK financira tudi aktivno- sti Agencije za radioaktivne od- padke, ki so vezane na izvedbo študij in projektov s področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Do leta konca leta 2003 je Sklad za financiranje raz- gradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Agencrji za radioaktivne odpadke nakazal sredstva v skupni višini 1.4 mio EUR; za leto 2004 pa je podpisana pogodba za financiranje projektov v višini 0,58 mio EUR. Poleg financi- ranja programov dela Agencije za radioaktivne odpadke, pa Sklad NEK od leta 2004 dalje lokalnim skupnostim plačuje tudi nadomestilo za omejeno rabo prostora na območju ob- stoječega jedrskega objekta v višini 2,3 mio EUR letno. Redno izpolnjevanje obveznosti s strani zavezancev za plači- lo prispevka, uspešno upravljanje z zbranimi sredstvi in ra- cionalna poraba sredstev so zagotovilo, da bodo zbrana sred- stva zadoščala za izvedbo vseh faz razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Milan Venek, direktor November 2004 SKLAD NEK 10 let 13 ____ZfVets _ v Posa^ju Zbiranje prispevka za razgradnjo Do uveljavitve meddržavne pogodbe o NEK je bila NEK za- vezanec za plačilo prispevka. S spremembo Zakona o Skla- du je postal nov zavezanec za plačilo prispevka ELES GEN d.o.o., ki od 11. marca 2003 dalje mesečno vplačuje v Sklad prispevek v višini 0,462 SIT/kWh od razlike med prodajno in lastno ceno električne energije iz NEK. NEK je pred uveljavitvijo meddržavne pogodbe plačevala Skladu prispevek v višini 0,61 SIT/kWh od celotne energije, kar je na letnem nivoju pomenilo prispevek v višini cca. 14 mio EUR. ELES GEN d.o.o. pa od 11.03.2003 plačuje prispe- vek v višini 0,462 SIT/kWh od polovice električne energije iz NEK, kar pomeni cca. 5,3 mio EUR na letnem nivoju. Tabela prikazuje vsa plačila prispevka v EUR. Leto Prispevek v EUR 1995 0 1996 844.986 1997 2.952.289 1998 7.879.092 1999 9.408.919 2000 16.346.450 2001 16.649.880 2002 13.653.299 2003 *7.350.654 Skupaj 75.085.569 Plačani prispevek po le- tih v EUR (preračunan po srednjem tečaju BS na dan 31.12.2003) * Do sredine aprila leia 2003 je NEK celotno električno energijo dobavila slovenske- mu gospodarstvu; kasneje pa v skladu z meddržavno po- godbo tudi hrvaškemu, kar se odraža tudi na višini vplača- nega prispevka v Sklad v le- tu 2003. Naložbe Strategija nalaganja fmančnih sredstev Sklada, ki zajema obdobje do leta 2005 določa, da sme Sklad nalagati denar- na sredstva v domače državne vrednostne papirje, depozite, bančne obveznice, ostale obveznice (obveznice paradržavnih skladov), delnice gospodarskih družb ter vrednostne papirje določene v skladu z Zakonom o deviznem poslovanju (ZDP, Ur. list RS št. 23/99). Od leta 2003 Sklad lahko nalaga denar- na sredstva tudi v delnice investicijskih družb, točke vza- jemnih skladov in strukturirane financne produkte z zajam- čenim donosom. Investicijska politika Sklada je usmerjena k ciljem dosega- nja primerne varnosti, donosnosti in likvidnosti. Cilj Skla- da je z razpršenostjo naložb in strokovnim upravljanjem, ob upoštevanju zakonitosti trga vrednostnih papirjev, do- seči stabilno naložbo. Zato imajo prednost naložbe s stabil- no rastjo, ki hkrati zagotavljajo ustrezno likvidnost sredstev. Temeljno merilo pri odločitvah za posamezno investicijo je stopnja donosa ob predpostavljeni varnosti. V skladu s strategijo nalaganja finančnih sredstev ima Sklad najmanj 30% naložb v vrednostnih papirjih, katerih izdaja- telj je Republika Slovenija, Banka Slovenija, država člani- ca Evropske unije oziroma država članica OECD, ali medna- rodna flnančna organizacija, za katero jamči ena od teh oseb. Sklad mora imeti naložbe razpršene v vrednostnih papirjih različnih izdajateljev in ne sme imeti več kot 5% naložb v vrednostnih papirjih istega izdajatelja. Prikaz strukture portfelja po letih leto državne obveznice depoziti ostale obveznice delnice zadolž-nice skupaj 1996 21% 79% 100% 1997 6% 17% 77% 100% 1998 31% 69% 100% 1999 27% 63% 10% 100% 2000 31% 58% 11% 100% 2001 30,5% 66% 3,5% 100% 2002 42% 52% 6% 100% 2003 48% 28% 19% 5% 100% 100% /pj r* P r" r p r r 90% j 1 — — 80% /' _ " 70% V ' 60% r ? zadolžnice D delnice n ostale obv. B depoziti ¦ državne obv. 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto Kot je iz tabele razvidno je bil do konca leta 1998 portfelj Sklada sestavljen le iz obveznic Republike Slovenije in de- pozitov pri bankah, s katerimi je Sklad pasivno upravljal. Glede na razmere na trgu, kjer je začel prevladovati trend zniževanja obrestnih mer, je Sklad v letu 1999 prvič vključil v portfelj tudi bančne in ostale obveznice (Slovenski odškod- ninski sklad, Stanovanjski sklad RS,...). Struktura bančnih in ostalih obveznic v skladu z naložbeno politiko ne sme pre- segati 15% celotnega portfelja Sklada. Leta 2003 se je Sklad odločil manjši del svojih sredstev na- ložiti v delnice gospodarskih družb (največ 5% ), delnice in- vesticijskih družb ter točke vzajemnih skladov (do 5% ). Ta del portfelja Sklad aktivno upravlja, kar pomeni, da izkoriš- ča tržne možnosti in zasleduje kapitalske dobičke, spremlja rezultate in donosnost naložb ter ugotavlja, katere investici- je so nadpovprečno donosne in hkrati unovčuje dobičke. Uspešnost upravljanja portfelja se odraža v relativno visokih realnih donosih, ki jih Sklad dosega, kljub neugodnim trž- nim razmeram. 14 SKLAD NEK 10 let November 2004 v Posayju Finančni portielj Sklada Na dan 31.12.2003 je imel Sklad 24.924 mio SIT oziroma 105,3 mio EUR finančnih naložb; od tega je 33 % sredstev bi- lo naloženih pri bankah v obliki depozitov in potrdil o vlogi, 49% v državnih vrednostnih papirjih (domačih, EURO ob- veznicah in HR obveznicah) ter 13% v drugih obveznicah, malo manj kot 3 % v vzajemnih skladih in ID-ih ter 2% v del- nicah slovenskih gospodarskih družb. Vrednostfinančnega portfelja po letih 120 i—.....--------.....-............-------------------------------------- - -gj 100....................... _^* ¦ o 80 -.................-----------¦---------.....-..............¦- ¦ ¦-........-^T-..........._, > 60 ............--.....-...........-................---------_™^............................._| = 20 ¦——........-.....—_™s^:-...........—.........-------------- .1 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto Uspešnost Sklada Z uspešnim nalaganjem sredstev je Sklad v letih od 1997 do 2003 ustvarjal relativno visoke prihodke od financiranja. Prihodki od financiranja v EUR po letih (preračunani po srednjem tečaju BS na dan 31.12. 2003) 10.000.000 -| 9.000.000 -8.000.000 -Of 7.000.000 -2 6.000.000 -> 5.000.000 -C 4.000.000 -iffl 3.000.000 -2.000.000 -1.000.000 ¦ 1 -------- im 1' 1 1997 1998 1999 2000 2001 2002 leto 2003 Do leta 2000 je realni donos izračunan v DEM, za leta 2001, 2002 in 2003 pa v EUR. Donos izražen v tuji valuti pomeni re- alni donos nad letno rastjo tečaja tuje valute. Sklad NEK je v vseh letih svojega obstoja posloval zelo uspeš- no in nad zahtevanimi cilji. V letu 1999 je realni donos portfe- lja znašal 6,37%, medtem ko je v letu 2003 realni donos portfelja znašal 9,6% (v planu razgradnje je zahtevani realni donos 3%). Investicijska vlaganja Spodnji gras prikazuje višino investicijskih vlaganj v Agen- cijo za radioaktivne odpadke za izvedbo študij in projektov iz področja ravnanja z NSRAO. Investicijska vlaganja po letih v 000 EUR (preraeunana po srednjem tečaju BS na dan 31.12.2003) 750 - v 000 EUR 450 -300 7 4.000.000-----------------------------------------jS*^"----------------------------------------------' 2.000.000-------.------------------------"^^^*^^------------------~~---------------------------------------"~~^ 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 - prihodki od financiranja --¦— stroäki uprjve Graf pokaže gibanje prihodkov od financiranja in stroškov uprave po letih. Kot je razvidno iz grafa je Sklad z leti zabe- ležil le neznaten porast stroškov uprave, medtem ko so pri- hodki od financiranja z vsakim letom rasli hitreje. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK sodi med racionalne vla- gatelje, katerih cilj ni maksimizacija donosnosti, temveč iskanje najugodnejše kombinacije med pričakovano do- nosnostjo in tveganjem. Aktivno upravljanje s sredstvi je eden izmed ključnih dejavnikov za uresničevanje zastavljenih ciljev Sklada. Ob doslednem izpolnjevanju zakonskih obveznosti je Sklad pri uresničevanju finančnega načrta in naložbene politike ves čas dosegal najugodnejšo dinamiko finanč- nega poslovanja. Predpogoj končnega uspešnega rezul- tata poslovanja Sklada v 10-letnem obdobju je odgovor- no delo in koordinacija vseh vključenih subjektov in de- javnikov, ki so tako ali drugače zaznamovali življenjski ciklus Sklada. November 2004 SKLAD NEK 10 let 15 fflfllfltflff ZfVeti v Posa^ju Tematska priloga Posavskega obzornika štev. 84: Priloga 2, prvi del: NEK - 30 LET, drugi del: SKLAD NEK - 10 LET Vodja projekta - urednica priloge: Mojca Lovšin Dostal; odgovorni urednik tiskanih izdaj: Silvester Mavsar; oblikovanje in postavitev: Grafični studio Neviodunum, Krško; fotografije in besedila: Nuklearna elektrama Krško, Sklad za finandranje razgradnje NEK, Zavod Neviodunum. Naklada: 15.000 izvodov, Tisk: Delo TČR, Ljubljana Krško, november 2004 kflltiri Dom za vse case na TV Krško V torek, 7. decembra 2004, si bodo gledalci TV Krško po redni oddaji Od torka do torka ogledali tudi dokumentarno oddajo z naslovom DOM ZA VSE CASE, ki jo je po zamisli Silva Mavsarja pripravila ekipa domače televi- zije. Snemalec Jože Macur in novinarka Bojana Mavsar sta pred kamero povabila več kot ducat nekda- njih in sedanjih »stanovalcev« ter obiskovalcev lesene bara- ke, ki že tri desetletja stoji sredi Vidma. V zadnjih dvajse- tih letih je nudila zavetje šte- vilnim društvom, klubom, glas- benim skupinam in posamezni- kom, ki so tu ustvarjalno pre- življali prosti čas. Zanimiva bo vrnitev na začetek osemdese- tih let prejšnjega stoletja, ko je na krški glasbeni sceni med mladimi kraljevala skupina Nuclear 003, ka- tere člani AAiran Rudan, Roman Abram in Marjan Jazbec so se ponovno zbrali v domu in obujali spomine na tiste case. V 90-minutni oddaji, skozi katero vas popelje dolgoletni hišnik doma Rudi, boste videli veliko starih fotografij, tedanji čas pa bodo pričarali tudi glasbeni posnetki. M.M. Rudi (scena iz filma) FotoorafsRiutpWciBlazaMrta V okviru 140-letnice šolstva v Koprivnici so v prostorih osnovne sole od- prli razstavo Blaža Mirta z Malega Kamna z naslovom Fotografski utrin- ki, ki so obiskovalcem ponudili predvsem utrinke iz sveta narave, živa- li, rož. Sicer pa, kot je dejal avtor, se ljubiteljem fotografije obeta no- va razstava, na katero se Blaž že nekaj časa pripravlja. L.P. LJÜDSKA (INIVERZA '^3LfP KRŠKO "¦"¦—""""""—"~-^—^— učimo se za livljenje vabi na predavanja in delavnice Zgodovina Krškega v treh delih 2. december 2004, ob 18. uri; KRŠKO OD ZAČETKOV DO 14. STOLETJA 10. december 2004, ob 18. uri; OD CEUSKIH GROFOV DO REFORMACIJE 6. januar 2005, ob 18. uri; OD OBRTI DO INDUSTRIJE IN DANAŠNJIH DNI Vsa predavanja bodo v Gasilskem domu Krško, vodil pa jih bo Stavko Šribar. Zdravi v zrelih letih 1. december 2004, ob 18. uri; VAJE ZA BOLJŠE POČUTJE s fizioterapevtko Majdo Adamič 8. december, ob 16. uri; ZDRAVA PREHRANA S POKUŠINO JEDI z Betko Verščaj, SGTŠ NM 14. december 2004, ob 18. uri; OHRANJANJE ZDRAVJA S POMOČJO NARAVNIH SREDSTEV z Jožetom Kukmanom, mr.ph Vsa predavanja bodo v prostorih Osnovne sole Leskovec Izvedbo sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in sport ter Občina Krško in so za udeležence brezplačna. INFORMACIJE: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel: 07/488 11 60, info@lukrsko.si KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 alvasorjeva knjižnica Krško - Icarje v sen v knflžnici Obletnica Prešernovega rojstva, tretji december je ie nekaj let Ta vese- li dan kulture, dan odprtih vrat v slovenskih kulturnih ustanovah. V knjižni- ci bomo ta dan obeležili s spominom na še enega velikega slovenskega pes- nika Srečka Kosovela. Na predvečer praznika, v četrtek 2. decembra ob 19. uri, bomo v knjižnici gostili Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, uredni- ka knjige Ikarjev sen. Srečko Kosovel je bil rojen pred stotimi leti, 18. marca 1904 v Sežani in umrl zaradi meriingitisa konec maja 1926, star komaj 22 let. V slovensko zgodo- vino se je zapisal kot prezgodaj umrli literarni genij, avandgardist, drzen družbeni kritik, predvsem pa kot pesnik Krasa, pesnik samotnih, grenkih iz- povedi. Spoznati ga je moč tudi v dosti drugačni luči - v pesmih za otroke se kaže kot nežen opazovalec narave in zbiralec drobcev vsakdanjega življe- nja: rad se igra, rad miruje, njegovo srce se odpira pred nami in v njem je veliko sončne svetlobe. Knjiga Ikarjev sen je izšla ob stoletnici pesnikovega rojstva. V njej so avtorji želeli obuditi in na novo približati Kosovelov pesniški in človeški obraz. Ju-' bilejni Kosovelov album, kot ga je na predstavitvi poimenoval urednik Aleš Berger, osebnost Srečka Kosovela prikazuje na nekoliko drugačen način. Se- Stavljena je iz treh delov. V prvem so natisnjene vse ohranjene pesnikove fo- tografije, ob njih pa tudi fotografije pesnikove družine in dokumentarni po- snetki Krasa, Trsta in Ljubljane, povezani s pesnikovim življenjem. V dru- gem, osrednjem delu, je objavljenih 150 Kosovelovih pesmi v izvirni, faksi- milirani obliki z vzporednim prepisom. Med njimi je tudi dvajset doslej še nenatisnjenih besedil. Pesnikova literama zapuščina, predstavljena v roko- pisih, daje delu posebno moč, saj ob branju besedil zapisanih z njegovo roko pesnika lahko začutiš, slediš mu skozi napake, prečrtane misli in popravke, včasih pisane kar na uradne formularje in poštne nakaznice. Knjigo zaključujejo pričevanja Kosovelovih sodobnikov, iz katerih se začrtu- je pesnikova fizična in duhovna podoba. V neki kritiki je bilo zapisano, da je to knjiga presežkov in kot takšna poklon in oddolžitev pesniku, ki je že za časa življenja zaznamoval svoj čas in je s svojim sporočilom aktualen tu- di danes. Gotovo bo zanimivo poslušati tudi zgodbo sourednika knjige Ludwiga Hartin- gerja, prevajalca in publicista iz Salzburga. Sam se je s Kosovelovim delom srečal kot mlademč, ko so mu v roke prišli francoski prevodi našega pesni- ka. Knjiga ga je takoj prevzela, s časom je svojo zbirko Kosovelovih del obo- gatil, odkril je Kras, začel se je učiti slovenščine, ker je le tako lahko začu- til vso globino pesnikovega izraza. Kosovela je prevajal tudi v nemščino. Za- dnjih dvajset let Ludwig Hartinger veliko časa preživi v Stoveniji in če za ko- ga, lahko za njega rečemo, da ima našega pesnika rad. Tudi o našem drugem gostu Aleš Bergerju bi bilo dosti za povedati, saj je ve- lik slovenski kulturnik: prevajalec, gledališki kritik, esejist in urednik. Omenila bi še eno povezavo Srečka Kosovela z Valvasorjevo knjižnico. Profe- sor Alfonz Gspan, čigar dragoceno zapuščino bo dobila knjižnica, je bil pes- nikov sodobnik in dober prijatelj. Izdal je tudi prvo zbirko njegovih pesmi, ki je izšla leto dni po njegovi smrti. Knjigo Ikarjev sen bo na predstavitvi možno kupiti s popustom. Vabilo, da se nam pridružite, bom zaključila s pesnikovim verzom, ki ga si- cer ne boste našli v zbirki, o kateri bo govora v četrtek zvečer in kaže sve- tlejši Kosovelov obraz. O zlati večerni oblaki, gledam vas in sem bo$at, in kaj, če v tern hipu u$asnete, kaj, če zatonete v črni prepad. Videl sem v vas ono večno žarenje, videl sem v vas ono večno življenje, kaj, če zatonete v prepad! Lepo vas vabimo, da se nam pridružite v četrtek, 2. decembra ob 19. uri v knjižnici. Alenka tugič Jakovina ObzofniK november 2004 21 prazniki Prihaja pnri dobri mož.. Ko se v blagovnicah pričnejo pojavljati bogate novoletne dekoracije, ko se mesta in kraji iz dneva v dan bolj odevajo v lučke in okras- je, takrat vemo, da se je leto skoraj že obrnilo. Prazničnost decembra poleg okrašenih mest in domov, številnih razpoloženih družab- nih srečanj in dogodkov, mamljivih vonjev iz pečic in nenazadnje silvestrskega preskoka v naslednje leto poudarijo tudi dobri možje in žene, ki razveseljujejo predvsem otroke in v njihovih očeh prižigajo iskrice pričakovanj in veselja, ki se jih ne da opisati. Prvi dobri mož, ki obišče otroke že v prvih dneh decembra, je sv. Nikolaj ali, kot mu pri nas pravimo, Miklavž. Med zimskimi svetniki najbolj pri- Ijubljen v dobršnem delu katoliške Evrope. Miklavž goduje 6.decembra. Legenda pa predstavlja sv. Nikolaja kot velikega čudodelnika in močne- ga zavetnika, ki da je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne uso- de, ko jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata, od katerih se je ena zvalila v copato, in jim tako priskrbel potrebno doto. Odtod nema- ra izhaja šega, da otrokom ptfnoči prinaša darove v nastavljene copatke ali škorenjce, odtod tudi tri jabolka, ki jih na podobah nosi s seboj in so pravzaprav tri kepe zlata, le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje; rdeča jabolka sodijo zato - z orehi vred - med obvezne darove, ki jih dobri Miklavž prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december. Predvsem v Italiji, na Švedskem in nekoliko pri nas v Prekmurju je velik praznik 13. december, ko goduje sv. Lucija. Na dan svete Lucije je obi- čaj, da se ponoči oseba, ogrnjena v belo obleko, napoti od hiše do hi- še in otrokom daruje suhe fige, mandeljne, orehe in jabolka ter jih tudi malce prestraši. Neposlušni otroci bodo pod blazino našli šibo kot opo- min, da niso dovolj pridni. Sv. Lucija ima v ljudski domišljiji, verovanju in šegah veliko vlogo. Zadnjih dvanajst dni pred božičem (začenši z Lu- cijinim godom) na kmetih še danes opazujejo vreme. Kakršno je vreme te dni, takšno bo po ljudskem verovanju v prihodnjem letu. r lUlercator Veseli december v Mercatorjevem NAKUPOVALNEM CENTRU KRŠK0 GKŽ 132/a, Krško: MIKLAVŽEVANJE s skupino" Hop, Cefizelj" v petek, 3.12.2004, ob 15.30 uri o V) Čarovniška predstava in CARODEJ FRELIH f v petek, 17.12.2004, ob 17.uri Predstava ŠTIRJE LETNIČASI in klovna Andy&Jolly I v četrtek, 23.12.2004, ob 17.uri. I o "ca •Ne spreglejte tudi ugodne, novoletne ponudbe 1 v vseh Mercatorjevih prodajalnah. Decembra ne smemo pozabiti, da • je december mesec, ko si po letu dni največkrat brezosebnega hitenja, moramo vzeti čas za tiste, ki nam stojijo ob strani. • je načrtovanje prazničnih pozornosti veliko lažje, če si vzame- mo čas in obudimo prijetne spomine na trenutke, ki smo jih pre- živeli s tistimi, ki jih imamo radi, ki jih želimo obdariti ali jim samo z voščili zaželeti srečo. • otrokom več kot draga darila pomeni, da si vzamemo zanje več časa in skupaj preživimo popoldne, bodisi v igri bodisi na kakš- ni od številnih prireditev, ki jih obiščejo tudi decembrski dobri možje. • je vsa okrasitev mest, da je vsaka obešena lučka ali okrašena smrečica postavljena zato, da se ustavimo in ulovimo čarobni trenutek, ki se ponuja samo v tern mesecu. • je darilo tudi klepet ob čaju, ogled filmske ali gledališke pred- stave, sprehod ali skupen obed ob praznično pogrnjeni mizi. • je darilo zapeljiv vonj po pecivu, ki se razleza iz naše peace. • številne materialne dobrine v januarju izgubijo svoj lesk in mi- kavnost. Notranje zadovoljstvo, da so okoli nas prijatelji in znanci, ki jim je mar za nas, pa s časom le pridobiva in bogati vsakogar izmed nas. • moramo v stanovanje obesiti belo omelo za srečo v naslednjem letu. • posejemo božično pšenico, ki nam bo krasila božično mizo. • bi bilo lepo, če bi najbližjim, sodelavcu, prijatelju, znancu ali sosedu naglas povedali lepo misel in v njem našli nekaj lepega. To bi tudi nas naredilo bogate. MEDENO TESTO ZA PRIPRAVO MIKLAVŽEV, PARKELJNOV IN BOŽIČNIH OKRASKOV SESTAVINE: 1000 g moke, 250 g medu, 3 del mleka, 400 g sladkorja, 1 jajce, 1 žlič- ka sode bikarbone, za no- ževo konico cimeta in na- \ gelj. žbic in malo limone. Za pre- maz beljakov led: 1 beljak in 120 g sladkorja v prahu ali čokoladni preliv. Za krašenje razne mrvice. PRIPRAVA TESTA: Med segrejemo na 50 stopinj, odstavimo in prelijemo mleko, dodamo sladkor, dišave in jajce. Gladko razmešamo in dodamo moko, pomešano s sodo bikarbono. Testo zgnetemo, ga zavijemo v foli- jo in ga damo počivati v hladilnik za najmanj dve uri... Iz testa lahko ob- likujemo parkeljne, Miklavže, božične okraske po stari slovenski tradi- ciji, smrečice, hiške, ... domača pekarna » resnik kozje* MARIJA RESNIK s.p. 3260 KOZJE 85 tel.: 03 80 02 300 GSM: 031 681 551 Ob'zorniK 22 november 2004 prazniki Ste vedeli, da v decembru godujejo: Sv. Barbara, zavetnica stolpov, rudarjev, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidar- jev, livarjev, kovačev, kamnosekov, tesarjev, gro- barjev, zvonarjev, klobučarjev, kuharjev, mesar- jev in gasilcev. Sv. Miklavž-Nikolaj, zavetnik romarjev, popotni- kov, advokatov, sodnikov, notarjev, trgovcev, lekar- narjev, gostilničarjev, ladjarjev, mornarjev, mli- narjev, pekov, pivovarnarjev, žganjarjev, kmetov, tkalcev, ministrantov, otrok, devic. Sv. Lucija, zavetnica slepih, bolnih otrok, kme- tov, steklarjev, sedlarjev, kovačev, šivilj, nožarjev, kočijažev, pisarjev, notarjev, tapetnikov, hišnikov, vratarjev, pisateljev (v Angliji), služkinj in kroš- njarjev; varuje proti očesnim boleznim, bolečinam v grlu, infekcijam, krvotoku in griži. Ste pomislili, da bi v decembru preživeli nepoza- ben dan z družino in prijatelji v Ijub- Ijanskem Živalskem vrtu? Najbrž ne. No, naj vas prepričamo. V živalskem vrtu se lahko tudi pozimi sprehaja- te med več kot sedemsto živalmi. Lahko se srečate z oskrbnikom in z njim krmite živali. Predvsem pa obiščite eno ali več izmed njihovih dvajsetih delavnic (Miklavževanje, delavnice ob koncu tedna in med zimskimi počitnicami) in srečanj z živalmi, ki so jih pripravili v de- cembru. Obiščite njihove spletne strani www.zoo-ljubtjana.si, izberi- te iz njihove ponudbe ter sebi in svojim najdražjim poklonite nepo- zabno darilo. LJUBLJANA Tefwrna yrosuplje TRIJE ZLATI 2004 Krjavelj, Malnar in Sosedov kruh so dobitniki zlate medalje na ocenjevanju kakovosti Združenja živilske industrije GZS v LETu 2004. "fotJAVEtf °*LDOV fc*1 Malnk* ObžofniK ŽVEČI INZBIRAJ, ČAKA TE PRESENEČENJE! V škatlici žvečilne gume Happy sticks te čaka 50 gibljivih sliöic iz živalskega sveta. november 2004 23 šport in rakraacija Dhqevodasi v Krekom Kajak kanu klubu Krško je konec oktobra na brzicah Save pripravil odpr- to državno prvenstvu v kratkem spustu za kajake in kanuje na divjih vo- dah. Na štartu se je pojavilo približno devetdeset tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov, nekaj pa jih je bilo tudi iz Hrvaške. Nastopila je tu- di slovenska udeleženka letošnjih olimpijskih iger v Atenah Nada Ma- li ter tudi hrvaški kanuist To- mislav Lepan, svetovni prvak v tej disciplini. Posavske bar- ve so zastopali kajakaši Irt, Avšič in Oštrbenk s Čateža. Državni prvaki so postali Nejc Žnidarčič, Boris Horvat, Na- da Mali ter Nejc Višnar in Ur- ban Jarc pri članih, Anže Ši- menc, Benjamin Savšek, Katja Svoljšak ter Anže in Jure Janežič pri mladincih. Trie pokaki naslovl za Multisport Na zaključni prireditvi Triatlonske zveze Slovenije v Grosuplju so po- delili pokale in nagrade zmago- valcem slovenskega pokala v tri- atlonu, duatlonu in akvatlonu. Krški Multisport klub je v pokal- nem tekmovanju igral vidno vlo- go in v veliki meri presegel priča- kovanja s tremi osvojenimi poka- li. Nina Mandl je med kadetinja- mi brez poraza osvojila prvi me- sti v slovenskem pokalu v triatlonu in v duatlonu. Med mlajšimi mla- dinkami sta bili Maja Marušič dru- ga v duatlonskem in tretja v tri- atlonskem pokalu, Dolores Žičkar pa druga v triatlonskem pokalu. V slovenskem pokalu v akvatlonu je Ja- ka Kramaršič osvojil prvo mesto med dečki. Dra medal za Rajhonburo, štiri za Hypo V začetku meseca je v Postojni potekalo karatejsko državno prvenstvo Slovenije za kadete in kadetinje ter mladince in mladinke. Barve KBŠ Rajhenburg sta uspešno zastopali Jasmina Grilc in Marija Jeler, saj sta obe osvojili zlati medalji pri kadetinjah v borbah posamezno. Jasmina je zmagala v kategoriji nad 60 kg, Marija pa v kategoriji do 60 kg. Zelo uspešni so bili tudi karateisti sevniškega Karate kluba Hypo, saj je njihova petčlanska zasedba osvojila kar štiri odličja. Kadet Jasmin Da- utbegovič (do 65 kg) in mladinec Rok Kuzem (do 65 kg) sta v borbah osvojila srebrni medalji, Kiemen Jane je bil med mladinci do 80 kg tret- ji, med kadetinjami nad 60 kg pa je Marja Zidarič ravno tako osvojila bronasto medaljo. Za las pa je ušla medalja Urošu Šinkovcu, ki je bil med kadeti do 60 kg peti. Kup medal za Lukca Lukčevi plesalci so se 7. novembra udeležili državnega prvenstva v show plesih in stepu ter postali ekipni prvaki v stepu. Sebastijan Vo- dlan je postal že petič zapored državni prvak med člani, Vesna Vu- čajnk pa je osvojila že svoje sed- mo prvo mesto med članicami. Tudi v paru sta že nekaj let ne- premagljiva. Srebrno medaljo je osvojila tudi članska mala skupi- na v- sestavi Sebastijan Vodlan, Vesna Vučajnk, Urška Klakočar, Sarah Berkovič, Oštrbek Anja in Andreja Malus. Med mladinci je srebrno medaljo osvojil Luka Vodlan, med pionirji pa sta tek- movala Matic Drakulič in Sabina Štajnar ter osvojila srebrno me- daljo, Matic pa je postal državni prvak tudi med pionirji solo. 13. novembra pa se je sedem Lukče- vih parov udeležilo državnega pr- venstva v kombinaciji desetih ple- sov. Med mlajšimi pionirji sta Do- men Jurčec in Tjaša Amon osvo- mm^s\ppjfyi: Luka Vodlan, V&fta Vučajnk, Sebastijan Vodlan, Sabina Štajnar in Matic Drakutič ŽTva tretja V Teniškem klubu Krško so izvedli pr- vega izmed štirih načrtovanih teniških turnirjev v zimski sezoni, turnir za dr- žavno prvenstvo za igralke do 18 let. Poleg še 27 tekmovalk iz vseh sloven- skih klubov sta se ga udeležili tudi krški tekmovalki Živa Založnik (na fotografi- ji) in Mirela Šušterič. Zmagala je Hrva- tica s švedskim državljanstvom Kristi- na Andlovic pred Anjo Urek iz Kranja, tretje mesto je delila domačinka Živa Založnik, Mirela Šušterič pa je tekmo- vanje zaključila v prvem kolu. Nejc in Ambrož tik podvrlrom Tekme za državno prvenstvo športnih plezalcev v Tržiču so se udeležili tudi plezalci Posavskega alpinističnega klu- ba. Nejc Pozvek je v kategoriji mladin- cev zasedel odlično 3. mesto, v član- ski kategoriji pa je finale zgrešil le za en oprimek in se uvrstil nai 12. mesto. Ambrož Novak pa se je v kategoriji ci- eibanov uvrstil v superfinale in končal na zelo dobrem 4. mestu. Malo slab- še sta plezala Katja Krejan in Izak Ke- lek, saj sta oba zasedla mesti izven de- seterice. Praktignl stralci v vrhu Sedem članov Kluba praktičnega stre- Ijanja Krško se je konec oktobra ude- ležilo zadnje pokalne tekme v praktič- nem streljanju v letošnji sezoni s pi- štolo in državnega prvenstva v katego- riji revolver pod pokroviteljstvom Slo- venske zveze za praktieno streljanje. Dušan Levičar je v kategoriji revolver zasedel 2. mesto, Jože Kodrič 3., v skupini C v streljanju s pištolo je Peter Čeplak zmagal, v kategoriji pištola lay pa je Tonka Čeplak zasedla 3. mesto. Nov kolesarski klub vKrškem 4. novembra so na pobudo Dušana Vo- dlana ustanovili kolesarski klub Olimp 2004 Krško, ki bo združeval vse vrste kolesarjev, od rekreativnih do tekmo- valnih, v vseh zvrsteh kolesarstva in za vse generacije in oba spola, želijo pa organizirati tudi tekmovanja za slo- vensko pokalno prvenstvo. Za predsed- nika je bil izvoljen Vodlan, za podpred- sednika pa Roman Abram. Šahovsko prvenstvo Sevnice Šahovski ktub Milan Majcen Sevnica je pripravil oktobrske šahovske turnirje. Med veterani nad 50 let je med enaj- stimi tekmovalci zmagal Sevničan Lud- vik Cvirn pred šahistoma ŠK Triglav Kr- 24 november 2004 ObzöriiiK sport in rekreacija jila srebro, Jan Gajski in Anja Bobnič pa bron. Med pionirji sta bron osvojila David in Valentina Romih, Jan Bahar in Tina Murko sta za- sedla peto mesto, Leon Štrok in Karmen Kobe sta prišla do polfinala. Med mladinci sta bila Luka Vodlan in Amadeja Plevel šesta, do polfi- nala pa sta prišla Simon Cerjak in Maja Omerzel. Katanini kadeti državni prvaki 6.novembra je v Šem- petru pri Celju pote- kalo ekipno državno prvenstvo v ju-jitsu- ju za kadete in mla- dince. Kadetska ekipa DBV Katana iz Globo- kega v sestavi Gašper Krulc, Matej Knezič, Tilen Kolarič, Matej Žerjav, UrošMatjašič, Marko Kovačič in Pet- er Pšeničnik je opra- Kadetska in mladinska ekipa s trenerji vUa z vso konkurenco in osvojüa prvi ekipni naslov državnih prvakov med kadeti. Njihovim starejšim kolegom v mladinski kategoriji v postavi Uroš Matjašič, Peter Pšeničnik, Vojko Vučkovič, Damjan Žerjav in Dejan Harapin pa se na- stop ni najbolje posreäl in so na koncu pristali na petem mestu. Kozmus spet atlet leta Atletska zveza Slovenije je s pomočjo atletskih trenerjev Slovenije iz- vedla anketo za naj atleta 2004. Pri članih je ponovno zmagal meta- lec kladiva brežiškega AK FIT Primož Kozmus. Poleg Primoža so breži- ški atleti osvojili še nekaj visokih mest. Pri starejših mladinkah je Ma- teja Drobnič osvojila tretje mesto, pri mlajših mladincih je bil Rožle Bucalo drugi, Rok Deržanič pa peti, pri mlajših mladinkah je bila Maja Petan druga, Lucija Križnik pa 14., pri pionirjih je zmagal Tomaž Bo- govič, peto mesto je delil Marko Špiler, pri pionirkah pa je bila Barba- ra Špiler četrta. Najbolj poslušan radio v Posavju, Radio Energy, je pred velikim dogodkom! RADIO K R Š K 0 !!! PRAZNOVAL BO SVOJ 5. ROJ5TNI DAN !!! Praznovali ga bomo skupaj v petek, 10. decembra, v Poslovnem centru Job na dnevu odprtih vrat!,Vrata se bodo odprla ob 10. uri. Cel dan vas bo- mo nagrajevali z bogatimi nagradami, lahko boste pozdravili svoje prija- telje preko radijskega etra in se zabavali skupaj z nami dolgo v noč! Bo- dite gost rojstnodnevne zabave Radia Energy, kajti še nikoli niste slišali tako glasnega in zabavnega petletnika! Povabite tudi vaše prijatelje na dan odprtih vrat Radia Energy, 10. decembra od 10. ure dalje. ZABAVA ZAGOTOVLJENA! B m CGOTGR ' Obrtna cona Leskovec nad vulkanizerstvom Unetič Inf. 041-762 001, www.bfit-glaser.si BG f=iT ano Fee«, thg oiFFGRenCG Vabi k vpisu v začctni in nadaljevalni plcsni tečaj DRUŽABNEGA PLEJA ZA MLADINO IN ODRA/LE ZAČETEK TEČAJA: sobota 4.12.2004 ZA VPIS IN DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE NA: 041/935 342, 070/663 058, 07/49 05 065 PridruzMe se osvajalcem medalj z drž.avnih in svetovnih prvenstev!!! ško Jankom Kešetom in Dušanom Stro- jinom, ki vodi v skupnem seštevku po 10 letošnjih turnirjih. V pospešenem šahu je med 11 udeleženci zmagal Sev- ničan Boris Mitrovič pred klubskima kotegoma Milanom Mitrovičem in Če- domirjem Cvetanovskim. Skupno vodi prav tako Boris Mitrovič. Na turnirju v hitropoteznem šahu pa je bil med 16 tekmovalci najboljši krški sahist Mar- jan Božič pred Sevničanoma Borisom in Milanom Mitrovičem. Skupno je v vod- stvu Martin Povše. Krški rokometaši odlično Krški rokometaši v letošnji sezoni po- novno igrajo v 2. ligi, njihov letošnji začetek pa je zelo prepričljiv. Atomov- ci pod vodstvom trenerja Oskarja Kova- ča so po vrsti prepričljivo premagovali ekipe Ptuja, Šmartna, Gornje Radgone, Radeč, Pomurja, Črnomlja in Maribora in dosegli kar devet zaporednih zmag. Krčani zmagujejo s kar precejšnjo lah- koto, omeniti pa velja predvem odlič- nega vratarja Marka Grošlja, ki pov- prečno zbere nad 15 obramb na sreča- nje. Glede na prikazano na začetku se- zone bi krškim rokometašem v letošnji sezoni vendarle morala uspeti uvrstitev v 1 .B rokometno ligo, kjer iz Posavja že nastopata ekipi Sevnice in Dobove. Nogometašiosmi Nogometaši NK Krško Posavje so jesen- ski del v drugi slovenski nogometni ligi odigrali kar solidno. Zabeležili so šest zmag (tudi z vodilno tendavsko Nafto), tri remije.devetkrat pa izgubili ter ta- ko z osvojenimi 21 točkami zasedajo 8. mesto na lestvici. Že po nekaj tekmah je trenerja Klinčarovskega spet nado- mestil Iztok Kapušin, kot golgeter pa se je izkazal novinec Hodžar, ki je zabil devet golov in zaseda visoko mesto na testvici drugoligaških strelcev. ObzöfniK november 2004 25 šport in rekreacija Hypo pokal 2004 Sevniški Karate klub Hypo je 13.novembra pripravil enega najmočnej- ših karate turnirjev pri nas, 6. WKF Grand Prix karate turnir za Hypo Po- kal 2004, na katerem je nastopilo čez 400 tekmovalcev , na tribunah pa jih je spremljalo pre- ko 700 gledalcev. Naj- boljši posameznik na turnirju je bil. doma- čin Marko Stopar, ki je osvojil maksimalne štiri medalje, tri zla- te in eno srebrno. Od domačih tekmovalcev so bili uspešni še Rok Črepinšek in Aljoša Orač s po tremi ter Denis Orač, Lino Ša- lamon, Anže Zagorc in Urban Božičnik s po dvema medaljama. Deste medalj so na turnirju osvojili tudi člani KBŠ Rajhenburg. Tri čla- nice kluba, Marija Jeler, Jasmina Grilc in Danijela Grilc, so zastopale slovensko reprezentanco, osvojile pa so skupno pet medalj. Sevniška karateista Marko Stopar (na sredi- ni) in Denis Oral (desno) na stopničkah Jelica in Vesna zmagaH Strelsko društvo Leskovec pri Krškem je 20. novembra na montažnem strelišču leskovške športne dvorane priredilo tekmovanje za pokal Strel- ske zveze Slovenije v tekmovanju z zračnim orožjem, na katerem so se med sabo pomerile reprezentance sedmih slovenskih strelskih regij. Najboljši so bili strelci koroško-štajersko-zasavske regije, tekmovalci posavsko-dolenjske regije (sami Posavci) pa so bili četrti. Med zmago- valce sta se v mladinski konkurenci vpisali Leskovčanka Jelica Majsto- rovič s puško in Brežičanka Vesna Kržan s pištolo, srebro pa je pripa- dlo brežiškemu pištolarju Srečku Vidmarju. Drugego mesto med mlaj- šimi mladinkami s pištolo je osvojila Brežičanka Kristina Grubeša, bron pri mladincih z zračno puško pa Leskovčan Blaž Šonc. Za posavsko-do- lenjsko regijo so poleg omenjenih s puško nastopili še Sevničanka Vesna Kelher ter Leskovčani Andrej Pavlin, Rok Resnik, Natalija Oprauš, Ju- re Mohar in Jerneja Vakselj, s pištolo pa Brežičani Robert Ferenčak, Marko Stojanovič in Gabrijela Pešec. Posavski prvaki so Odpisani Po zaključku vseh področnih malonogometnih lig v Posavju so v dobovski športni dvorani 20. novembra organizirali nogometni turnir za prvaka Po- savja. Zaključnega turnirja so se udeležile ekipe Senovo, Zvezda, Olimp Odpisani, Picerija Italia, Bar M Dobova, ŠD Boršt, Drinkersi, Kopros Raka, ITEO Raka, Kiwi shop, Log gradnje in Amfora team. Najboljša je bila eki- pa Olimp Odpisani, drugi so bili malonogometaši ŠD Boršt, tretja je bi- la ekipa Kiwi shop iz Sevnice, četr- to mesto pa so osvojili Senovčani. Za najboljšega igralca je bil izbran Iztok Zofič iz zmagovalne ekipe, najboljši strelec je bil Igor Mo- starlič iz ŠD Boršt, najboljši vra- tar pa je bil vratar Odpisanih Ivan Kostevc. Organizatorji so pripravi- li tudi merjenje hitrosti udarca zö- ge, v katerem je žogo najmočne- je, s hitrostjo 142 km na uro, uda- ril Igor Mostarlič. Zveza Prijateljev Mladine Krško program VESELI DECEMBER 2004 PRIREDITVE ZA PREDŠOLSKE OTROKE IN OSNOVNOŠOLCE TER OBDARITVE DEDKA MRAZA ZA VSE PREDŠOLSKE OTROKE V OBČINI KRŠKO petek, 10. december 2004 ob 16.00 uri v Kulturnem domu na Zdolah predstava MUCA IN TRI MUCKE s prihodom dedka Mraza za predšolske otroke KS Zdole ob 18.00 uri v Kulturnem domu na Zdolah DOBRODELNI KONCERT za »Murenčke« v organizaciji enote Vrtca Krško - »Murenčki« Zdole, ZPM in THD Zdole koncert izvaja CELJSKO PEVSKO DRUŠTVO ponedeljek, 13. december 2004 predstava v izvedbi vzgojiteljic vrtca Krško MUCA IN TRI MUCKE s prihodom dedka Mraza in obdaritev dedka Mraza ob 10. , 16. in 17. uri v Kulturnem domu Krško sreda, 15. december 2004 glasbeno plesna predstava ČAROVNIK IZ OZA s prihodom dedka Mraza in obdaritev dedka Mraza ob 17.00 uri v Domu XIV. divizije Senovo četrtek, 16. december 2004 predstava KJE JE ČAROBNA PALICA s prihodom dedka Mraza ob 11.00 uri v Domu XIV. divizije Senovo ob 15.30 uri v Kulturnem domu v Podbočju ob 18.00 uri na OŠ Raka petek, 17. december 2004 glasbeno plesna predstava ČAROVNIK IZ OZA s prihodom dedka Mraza ob 8.45 uri na OŠ Kostanjevica ob 11.00 , 15.30 in 17.30 uri na OŠ Leskovec ponedeljek, 20. december 2004 glasbeno plesne predstave skupine FLIP TJA DO ZVEZD NE RABIŠ CEST... v veliki dvorani Kulturnega doma Krško predstave ob 8.00 uri, ob 9.30 uri in ob 11.00 uri za vse učence višje stopnje vseh osnovnih šol v občini Krško Torek, 21. december 2004 glasbeno plesna predstava ČAROVNIK IZ OZA s prihodom dedka Mraza ob 10.00 in 17.30 uri na OŠ Brestanica ob 12.00 in 16.00 uri na OŠ Koprivnica Končna ekskurzija Učenci osmih razredov OŠ Kostanjevica smo se odpravili na tridnevno ekskurzijo. Prvi dan smo se ustavili pri izviru Save Dolinke ali tako ime- novanih Zelencih, nato pa pri jezeru Jasna. Na poti na Vršič smo si ogle- dali še Rusko kapelico. Pot nas je vodila na izvir Soče, korita reke Mli- narice, Mala Soška korita, korita Koritnice in do slapu Boka. V Kobaridu smo si ogledali muzej prve svetovne vojne. Večerjali in prenočili smo v Tolminu. Tudi naslednji dan smo si ogledali mnogo zanimivosti. Med dru- gim smo si ogledali Kanal, izvir Hublja, Ajdovščino in prelep Štanjel. Po- poldne smo se ustavili v Portorožu. Fantje so se z gospodom šoferjem odpravili v Köper na gokarte, ostali pa smo se sprehajali ali pa šli na pi- co. Prenočili smo v Ankaranu. Naslednji dan smo že navsezgodaj odrini- li proti Gardalandu. Tarn smo preživeli prelepe pravljične dogodivščine. Domov smo se vračali pozno ponoči, v nas pa se je naselilo mnogo lepih spominov. Tale misel pove vse: preživeli smo krasne trenutke, ki so nas duševno nahranili in nam pustili še lepše spomine na osnovno solo. Dusanka Pož$aj, 8.b 0$ Kostanjevica na Krki 26 november 2004 ObzorniK mladi Nagradni izlet ircencev OS Kostanjevica na Krki Kot strela z jasnega je prišlo obvestilo, da gremo na nagradni izlet, ki ga organizira podjetje Kostak. Pa le ni bilo zastonj zbiranje za- maškov v petem razredu, sem si mislila. Skupaj s še nekaj učenci in učiteljico naše sole smo zgodaj zjutraj že nestrpno pričakovali avto- bus, s katerim smo pobrali še učence drugih šol. Peljali smo se pro- ti Ptuju. Čeprav je med potjo zelo deževalo, smo se na avtobusu za- bavali. Na Ptuju smo si najprej ogledali zbirališče odpadkov, zastavo na ptujskem gradu. Nato pa je sledilo najboljše - kopanje v Termah Ptuj. Imenitno smo se zabavali in prijetno utrujeni odšli na kosilo. Med potjo domov smo izmenjali še nekaj vtisov, se zahvalili organiza- torjem in zadovoljni končali izlet. Upam, da ga ponovimo še kdaj. Valentino Gal, 7.d V petek smo se odpeljali na izlet s Kostakom. Ogledali smo si veli- ko: zbirni center smeti na Ptuju, Ptujski grad... Za konec nam je iz- let popestrilo še kopanje v Ptujskih toplicah. Tarn mi je bilo najbolj všeč, zato sem sklenil, da vam ga opišem. Ko smo prišli v toplice, smo se preoblekli v kopalke, vzeli brisače in veselo odšli na bazen. Časa smo imeli dve uri in to smo hoteli dobro izkoristiti: spuščali smo se po toboganu, se tunkali, plavali,... Po kopanju smo imeli kosilo. Bilo je dobro. Žal pa je dan hitro minil. Imel sem se zelo lepo. Miha Olovec, 7.a BH je torek. Natanko se še spom- nim, ko smo odhajali od ure športne vzgoje. Nasproti nam je prišla učiteljica Katarina in re- kla, da potrebuje ravno nas. Bi- li smo prepričani, da nas bo kaj oštela. Potem pa nam je pove- dala, da gremo na izlet, ker smo lani zbrali največ plastičnih po- krovčkov. Vsi smo bili tako ve- seli, da smo kar skakali. V pet- ek je bil naš dan odhoda. Vsta- la sem že ob pol petih zjutraj, saj sem komaj čakala, da grem. Ko smo se s kombijem odpeljali v Podbočje, sedli na svtobus in se namestili, se je za nas začel iz- let. Najbolj sem uživala na ba- zenu. Ko smo se preoblekli, smo skočili v bazen. Voda je bila za- res topla. Učitlejica Katarina nas je opazovala z roba bazena. Ker je videla, kako uživamo, nam je dovolila še nekaj spustov po to- boganu. Po dveh urah smo mo- rali končati z vodnimi norčijami. Ampak nismo bili preveč žalost- ni, saj je sledilo kosilo. Bila sem lačna, kosilo pa zelo okusno. Ni mi žal, da sem lansko šolsko le- to zbirala pokrovčke, saj sem bi- la za trud nagrajena. Upam, da bom lahko ta izlet še kdaj po- novila. Laura Alič, 7.b Zur s prijatoljl nezdpogo Mladinski center Brežice kot koor- dinator dela Lokalne akcijske skupi- ne za boj proti odvisnostim v obči- ni Brežice organizira in izvaja pre- ventivni projekt "Žuram s prijate- Iji - ne z drogo!" V projekt so vklju- čeni osmi razredi vseh osnovnih šol v občini Brežice, poteka pa v obli- ki tematskega dne, sestavljenega iz predavanj in delavnice. Predava- jo Martina Lepšina iz Centra za so- cialno delo Brežice, Ljudmila Kra- mar iz Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovo- Ijenih drog pri Zdravstvenem do- mu Brežice in Ignac Bizjak iz Poli- cijske postaje Brežice. Triume de- lavnice izvajajo Tina Ferenčak iz Centra za socialno delo Brežice ter Danijela Švajger, Polona Häring in Andreja Gošek iz MC Brežice. V no- vembru projekt poteka na osnovnih šolah Pišece, Velika Dolina, Cerklje ob Krki in Bizeljsko. P.P. Noččaraviii Člani društva Izvir so v parku pred Valvasorjevo knjižnico organizirali noč čarovnic za otroke, ki so izde- lovali čarovniške klobuke, se na- šemili v čarovnice ter pekli ko- stanj. Najmlajši so barvali pobar- vanke na temo "čarovnice", neko- liko starejši pa so iz buč izdelova- li "strahce", v njih so prižgali tudi svečke in jih razstavil; po parku, vsi skupaj pa so v povorki z bakla- mi obhodili stari del Krškega. S.D. Rabljena vozila RENAULT Tip vozila Letnik Barva km Dodatno - oprema vozila Cena Gar. CLIO 1,2 5V 1997 modra 106.000 zatemnjena stekla 720,000 DA CLIO 1.2 3V 1994 kov. sivozelen 142.000 1. iastnik , lepo ohranjen 400,000 DA CLIOIII1.2AUTHE. 2002 kov.modra 35.000 1 .Iastnik. 4xairbag. servo, el.stekla 1.640.000 DA CLIO III 1.2 16V 5VAIR 2002 kov.zelena 43.000 1. Iastnik, dynamiq, klima.abs,4xairbag,el pake!, radio. 1,790,000 DA CLIO III 1.4 16V PRIVILEGE 5 V 2002 srebrna 12.000 1. Iastnik. klima.abs,4xairbag,el pakei, radio.. 1.998,000 DA CLIO III 1.2 16V 5VBILLABONG 2003 srebrna 28,000 1 Iastnik. klima.abs,4xairbag.el paket 1,8B5,000 DA CLIO III 1 5Dci 100KM 2004 cm 21.000 1 Iastnik, dynamique comfort 2,690,000 DA THALIA 1.5 dCi 2003 rdeca 28,500 1. Iastnik. klima. radio cd, el. stekla, daljinsko centralno 1.990,000 DA SCENIC 1.6s 1997/98 rdeca 115.000 2.Iastnik, avtoradio 1.350.000 DA SCENIC 1.616V 2002/03 peščena 32,000 abs, klima, el paket. lita platisca. sv. servisna knjiga 3,120,000 DA SCENIC 1.9 DCI 2002 kov.rdeč 67,000 abs, klima, 4 x airbag 2,990,000 DA SCENIC 1.9 DCI 2001 kov siva 141,000 abs, klima, el. paket, esp. atermično steklo 2,450.000 DA LAGUNA 2.0 RXE 1996 kovzelena 112.000 2. Iastnik, avt klima,abs. air bag servisna knjiga 1,245,000 DA LAGUNA 1.8 16V RXE 1998 bela 105,000 el. paket. servo, dcz, klima. airbagi. abs 1,490,000 DA LAGUNA II 1.8 16V EXPRESSION 2001 kov modra 62,500 avt.klima, 6xairbag, 4x stekla. pot. rač. avtoradio cd 2.990.000 DA MEGANE II BREAK 1.5 dci 2003 sv.zelena- kovinska 19,000 1.Iastnik, 6x airbag, ser. knjiga, expressio consort 3,620,000 DA MEGANE AUTH. CONF. 1.6 16V 2003 srebrna 20.000 1.Iastnik. klima. abs, 6x airbag 2,990.000 DA MEGANE 1.6 16V FAIRWAY 2002 kov. zelena 39,000 1.Iastnik, klima, servo, el. paket, abs, servisna knjiga 2,550.000 DA MEGANE 1.4 AIR 1999 modes 78.000 1.Iastnik. odli&an. negaramboliran. servisna knjiga 1.550.000 DA MEGANE 1 6e 1996/07 srebrna 141,000 1 iastnik, klima, servo, el. paket, deljiva zadnja klop 1.035.000 DA MEGANE 1.6e 1997 bela 125,000 2.lastnik. servo volan, airbag 950.000 DA MEGANE 1.4 1.6 AIR 2001 bela 44,000 1 Iastnik. klima. servo, el. paket. abs. servisna knjiga 1.990.000 DA KANGOO 1.5 DCI 2003 bela 19,900 1. Iastnik, servo volan, el. paket, odliöan 2.398.000 DA KANGOO 1.5 DCI FAMILY 2003/04 modra 15,000 65 km radio cd, centralno zakiepanje. el. stekla 2,370.000 DA TRAFFIC 6 SEDEŽEV 2004 bela 1 novo vozilo, paket električni plus in paket klima 4.780.000 DA ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh ObzorniK november 2004 27 družabna kronika PAR - Razloge za zadovoljstvo je lmel te dm tudi krški poslovnež Srečko Puntar, ki je celj- skemu trgovcu odlično prodal odlično lokaci- jo. Skupaj z ženo Marinko in sinom Tadejem pa se te dni veselijo tudi 5-letnice »energ/č- nego« radia. RAZSTAVA - Popularni novomeški slikar Jože Kotar in krško-ljubljanski poslovnež Stane Zorko sta ob po- moči Leskovskega okteta v začetku meseca izbrane- mu krogu Ijubiteljev umetnosti popestrila sicer tu- roben jesenski večer. MALICA - Gozdarske i$re v Grab- nu so pritesnile celo upokojene- ga dol$oletnesa novinarja Do- lenjskega lista in Večera, ki ga sicer le še poredko srečamo na dogodkih v Posavju. STARTER - Krško AMD nadaljuje s kadrovsko prenovo. Kot je videti s posnetka starta nedavne$a izleta v neznano, je zdaj resno ogroženo tudi mesto popularnega start maršala Joeia. JUBILEJ - Visok jubilej krlke- go papirnega velikana sta po- častila tudi direktorica nekda- nje hčerke Papirkonfekcije Mi- lena Šauta (zdaj Aero Papiroti) in nekdanji direktor tovarne in nekdanji plavalni mojster Franc Cargo (zdaj Chargo Net). DUET - Tako kot pri delu z otroki sta vzgojiteljki Tatjana Škafar Azinovic in Petra Urek vešči tu- di z odraslimi. 1 svojima instru- mentoma sta osvojili simpati- je publike na predstavitvi nove knjige Zalozbe Neviodunum. ANTIALKOHOLNA - Prvi dan po- slovanja nove trgovine so med obiskovalci bili tudi dijaki bliž- nje srednje sole, ki jih učitelji in star'si pososto zalotijo v bliž- njih lokatih. Tokrat pa jim je bi- la začuda najbolj zanimiva po- nudba Coca cole... ^P^ Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodne cene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vase spomine Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica november 2004 Ob/ornik nagradna križanka •j faJPAPFŽ «f^ W* domača pekarna ^" ^ Vam dnevno sveže nudi: Babičin hlebček, domači koruzni kruh, narjev hlebček, rokov kruh, krpanov kruh in še mnogo drugih svežih dobrot Rostoharjeva 64, 827O Krško 'IBBl O7/49 2O 474, gsm: O7O/619 466 a BRE S V SO Z 0 ¦ AVTOR: MATJAZ HLADNIK HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK OSKAR ZORNIK KOVCEK (NIZJE POGOVORNO) A TOČENJE SOLZA RADUSKI DELAVEC ^UMNO FANJE RSTA ;vetja DRAN SRINC VECJA TEKOČA VODA mli DUHOVNK POTEGAV-SClNA tel.: VEUKA CERKVENA STAVBA PRVA ŽENSKA NIKOLA TESLA ČVEKAfi, KVASAČ NAKLEPNA POVZROClTEV ČLOVEKOVE SMRTI VZMETNICA RADU SLOVENSKI KITARIST (STANKO) KOCINA 1 KULTURNA RASTUNA MANJŠI FORD SREDNJE VELIK OPEL SAMODEJNANAPRAVA LEI NA OVIŠČE HVARU zrnvNA KTRODA MAJHNO OKNO SKRrVNI, MAGIČNI NAUK OSNOVNASESTAVINA KAVČUKA pa ELE SLOVENSKA IGRALKA RINA VINKO OŠLAK MOKAIZ SOJE PLOŠCAT SPLAVARSKI ČOLN BOSANSKA PEVKA(LEPA) ------------------- SAONA PUACA OTROŠKA ZABAVA 24. IN 6. ČRKA ABECEDE PARIŠKA UNIVERZA NASA ATLETINJA (ALENKA) MAJHEN SPLETLAS POZNAN ČLOVEK OSNOVNI ORGAN OBUSTI BRA2ILSK0 VELEMESTO GL MESTO HRVASKE suNKOvrr GIBZROKO ŽELATINA IZALG NADALJE-IV VANJE 1) GESLA \f TELESNA POŠKODBA ZELO VEUKA REKA PREBIVALEC RAKITNE TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI LISTI OSJEGNEZDO KLOR STRATEG ZNAMKA NAŠIH SMUtl KITAJSKI VODITELJ ZEDONG DALMATINSKO ZENSKOIME VELEPOSLANI-CA V HAAGU PETRINOVA ZNAKZA MNOŽENJE UDAREC LETEČEŽOGE REZEK GLAS OB STREU PRIRODA VOLNA ANGORSKE KOZE, MOHER KAŠLJAJ ZENSKA, Kl STREUA SEVERNO-AMERlSKI INDUANEC IME PEVCA ROBIČA STAR, ČASTITUIV MOZ TEŽJE BESEDE: IZOPREN, KABAU, RANCA ZGORNJ1 NASUTI ROB VINOGRADA PEVEC PESTNER KRAJZ BOLNICO FRANJO NASPROTJE VOJNE PTICA UJEDA KETTEJEV ROJSTNI KRAJ BEVKOVA POVEST ROWAN ATKINSON TANTAL PLOŠČICA ZOZNAČBO STVARI SIRO-MAŠTVO LENUH, POSTOPAC ŽABJA NOGA BAKTERIJA VOBLIKI KROGLICE (PO ROBERTU KOCHU) Geslo križanke pošljite do 15. decembra 2004 na naslov: Po- savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Pekarna Papež: 1. bon v vrednosti 5.000,00 SIT 2. bon v vrednosti 3.000,00 SIT 3. bon v vrednosti 2.000,00 SIT Nagrajenci 83. številke: I.Jan Kernulc, Artiče 51c, 8253 Artiče 2. Cvetka Povše, Drožanjska 57, 8290 Sevnica 3. Janja Požun, Cankarjeva 3, 8270 Krško Geslo 83. številke: PLETENINE ROS IN PENTLJA ObzorniK november 2004 29 okilje it prostor Najprimerneja je kombMran postopek izbora takacge za odlagaBsca NSRAO a§ean^a Izbor lokacije je najpomembnejši, predvsem pa najzahtevnejši korak na poti do izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov (NSRAO), zato ni vseeno, za kakšen postopek izbora se odločimo. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) se je odlo- čila za t.i. kombiniran postopek izbora, ki je fleksibilen in transparenten ter predvideva vključevanje javnosti v postopek že od sa- mega začetka.. ARAO je postopek izbora za odlagališče NSRAO zgradila na treh temelj- nih načelih: 1. postopek mora biti javnosti transparenten, saj lahko uspe le postopek, pri katerem bo javnost vključena v postopke odloča- nja; 2. postopek naj bo že v izhodišču fleksibilno zastavljen, da ga bo mogoče prilagajati spremenjenim situacijam, kakovost pa naj ima pred- nost pred izpolnjevanjem rokov; 3. zagotavljanje družbene sprejemlji- vosti kot enega ključnih in najbolj omejujočih kriterijev v postopku iz- bora lokacije mora imeti v postopku ustrezno težo, umeščeno pa mo- ra biti v zgodnejšo fazo oziroma na sam začetek izbora. V skladu s temi izhodišči so v ARAO proučiti različne pristope, ki so jih uporabile druge driave. V grobem jih lahko razdelimo v tri skupine: izbor lokacije s kri- teriji, pridobivanje lokacij z zbiranjem ponudb in kombiniran postopek. Meje med postopki niso ostro postavljene, razlikujejo pa se predvsem glede na čas in način vključevenja javnosti v odločanje o lokaciji. Izbor lokacije s kriteriji ocenjuje primernost obravnavanega območja v več stopnjah z vnaprej določenimi kriteriji glede tehnične, ekonomske in družbene sprejemljivosti lokacije, bolje ocenjena območja pa se na- to obdelujejo v naslednji fazi. Tovrsten tehnični izbor z uporabo krite- rijev zaradi javnosti manj prijaznega pristopa v novejšem času ni pre- več populären. Pridobivanje lokacij z zbiranjem ponudb je pravzaprav volonterski na- čin in tako popolno nasprotje tehničnemu pristopu. Nosilec izvedbe po- stopka z javnim razpisom ali na drug primeren način povabi lokalne skupnosti ali ustrezno organizirane posameznike, naj ponudijo lokaci- je. Vse ponudbe se ocenijo s predpisanimi kriteriji, izvedejo se potreb- ne raziskave in le če je potencialna lokacija ocenjena kot primerna in v skladu z vamostnimi kriteriji, se lahko to lokacijo potrdi kot primerno. Skozi celoten postopek se mora upoštevati prostovoljnost, kar pomeni, da lokalna skupnost lahko kadarkoli izstopi iz postopka. Kljub temu, da ta postopek daje vtis velike demokratičnosti in odprtosti, pa je v praksi pokazal veliko šibkih točk in slabo zmožnost odzivanja na konkretne si- tuacije, zato se v čisti obliki tako rekoč ne uporablja. Kombiniran postopek izbora lokacije združuje oba doslej opisana po- stopka. Gre za postopek, pri katerem je v izbor lokacije s kriteriji vklju- čen tudi proces pogajanj oziroma dejavnosti, značilne za postopek pri- dobivanja lokacij z zbiranjem ponudb, kar zagotavlja visoko stopnjo vključevanja javnosti. V prvi fazi kombiniranega postopka, pregledu primernosti prostora, se področje kabinetno ovrednoti z uporabo teh- ničnih kriterijev (upoštevajo se predvsem geološke lastnosti območja, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti odlagališča), nato se začne sez- nanjanje javnosti o prostorski ureditvi ter pogovori z lokalnimi skup- nostmi, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku. Sledi faza ocenjeva- nja primernosti lokacij, ki poteka samo na območjih, kjer so se lokal- ne skupnosti prostovoljno prijavile k sodelovanju. Če lokalna skupnost soglaša, se začne z začetnimi raziskavami primernosti lokacije za odla- gališče NSRAO, ki pa še ne obsegajo vrtanja ali jamskih del. Zadnja fa- za je potrditev primernosti lokacije. Izvaja se na potencialni lokaciji, ki je tehnično sprejemljiva, s potrditvijo pa se strinja tudi lokalna skup- nost. Izvajajo se obsežne terenske raziskave, ki zagotovijo informacije za projektiranje objekta ter za varnostno analizo in presojo vplivov na okolje. Operativna dela vključujejo tu- di vrtanja in jamska dela, zaradi njiho- ve zahtevnosti pa se bodo izvajala na največ treh lokacijah, ki bodo predhod- no izbrane. Značilno za kombiniran po- stopek izbora lokacije je, da upošteva tako lokalne pobude kot strokovno pre- sojo, ob tern pa javnosti zagotavlja so- delovanje pri odločanju. V novejšem času je to najbolj uveljavljen postopek izbora lokacije za odlagališče radioak- tivnih odpadkov na svetu. Da neko lokacijo ocenimo kot v celoti ustrezno za gradnjo odlagališča NSRAO, mora ustrezati dvema bistvenima pogo- jema: 1. skupaj z odpadki in odlagal- nim objektom mora lokacija tvoriti va- ren odlagalni sistem, kar mora potrditi vamostna ocena; 2. lokacija odlagališ- ča mora biti družbeno sprejemljiva, kar pomeni, da širša, predvsem pa lokalna skupnost pristane na gradnjo odlagališ- ča. Kombiniran postopek izbora omogo- ča, da se lokacija izbere v skladu s te- ma dvema pogojema. Vira: Irena Mele: 0 postopku izbora loka- cije za odlasališče NSRAO. Raopis 12, de'- cember 2002; 1. prostorska konferenca, povzetek za javnost, november 2004. 11. novembra je Ministrstvo za okolje, pros- tor in energijo (Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj) organiziralo prvo prostorsko konferenco za pripravo državnega lokacijske- ga načrta (DLN) za izgradnjo odlagališča niz- ko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji. Namen konference je bil, da se s postopkom izbora lokacije seznanijo vse obä- ne v Sloveniji, da se predstavi predvidene ko- rake v prepletu postopkov izbora lokacije in iz- delave DLN in način vključevanja javnosti v teku postopka, udeležilo pa se je je nekaj čez 50 predstavnikov slovenskih občin, gospodar- stva in ostale zainteresirane javnosti. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar je predstavil utemeljenost pobude za pripra- vo DLN, predstavniki Urada za prostorski raz- voj pa postopek priprave in program priprave DLN za odlagališče NSRAO. Predstavniki Agen- cije za radioaktivne odpadke (ARAO), ki je po- oblaščenec investitorja za izgradnjo odlagališ- ča NSRAO, so predstavili izhodišča in strokov- ne podlage za postopek izbora lokacije. Drugi del prostorske konference je bil namenjen pri- dobivanju predlogov in pobud udeležencev na predstavljeni postopek za pripravo DLN, ven- dar pa nanj ni bilo podanih nobenih predlogov in priporoäl, tako da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek postopka. 30 november 2004 ObzorniK okolje in prostor Kam tece odpadna voda? k 50 let ostak V prejšnji številki smo pisali o pomembnosti varovanja podzemnih virov vode Krškega polja. Ugotavljamo, da je poleg razvpitih ni- tratov, atrazina in drugih onesnaževalcev vir onesnaženja večkrat tudi neurejena kanalizacija, zato bo potrebno prednostno uvesti višji standard varovanja okolja. Mineva eno leto, odkar je začela poskusno obratovati prva komu- nalna čistilna naprava v občini Kr- ško, to je čistilna naprava (v nada- Ijevanju ČN) v Kostanjevici na Kr- ki. Čas poskusnega obratovanja se je iztekel, pred nami pa so že prvi rezultati učinka čiščenja. ČN za- enkrat obratuje s polovično zmog- Ijivostjo, saj na kanalizacijski si- stem Kostanjevica še niso priklju- čeni vsi uporabniki mesta Kosta- njevica, zlasti ne večji onesnaže- valci in okoliška naselja. Glavni namen poskusnega obra- tovanja ČN je postopoma iti sko- zi vse faze obratovanja in stabili- zirati pogoje, da bo učinek čišče- nja čim boljši. Stalno spremljanje delovanja ČN, ki vključuje pregle- dovanje delovanja vseh naprav, spremljanje tehnoloških procesov ter analize odpadne in očiščene vode, je nujno potrebno za pra- vilno obratovanje naprave, da za- dostimo tako ekonomičnim kot tu- di okoljskim zahtevam. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je na podlagi vrednotenja izpusta očiščene odpadne vode potrdil, da odpadna voda na iztoku iz ČN ne obremenjuje okolja čezmerno, saj je čiščenje zelo učinkovito. Učinek čiščenja čistilne naprave pa ima vpliv tudi na višino takse za obremenjevanje voda, kar po- meni, da se višina takse zmanj- ša za učinek čiščenja čistilne na- prave. Pa smo spet pri taksi, bo- ste rekli. Taksa se plačuje za obre- menjevanje okolja zaradi odvaja- nja komunalne, padavinske in teh- nološke odpadne vode, osnova za takso pa je seštevek enot obre- menitev v koledarskem letu. Za- vezanec za plačilo takse za od- vajanje komunalne odpadne vo- de je Kostak, in sicer za komunal- no odpadno vodo tistih uporabni- kov, ki so priključeni na omrežje javne kanalizacije ali odvajajo ko- munalno odpadno vodo preko pre- točne greznice ali male komunal- ne čistilne naprave. Vsi uporabni- ki, katerih odpadna voda se čisti na čistilni napravi, plačujejo ce- no čiščenja odpadne vode in mini- malno takso, ki je odvisna od učin- ka čiščenja čistilne naprave. Praviloma bi se vsak kanalizacij- ski sistem moral zaključiti s čistil- no napravo, ki odpadno vodo pred izpustom v vodotok mehansko in biološko očisti do take stopnje, da ne škoduje okolju. Ker so kanali- zacijski sistemi v krški občini ne- dograjeni, saj se odpadne vode di- rektno ali posredno preko potokov izlivajo v Krko in Savo, je še veliko objektov priključenih na kanaliza- cijo preko pretočnih greznic, v ka- terih se zadržijo usedljivi in plava- joči delci, ki bi sicer odtekli v vo- dotok. Na ta način greznice pred- stavljajo delno zaščito vodotoka, čeprav voda, ki izteka iz njih, ni- ti približno ne doseže take kvali- tete, da bi jo lahko glede na zako- nodajo izpuščali v vodotoke. Poleg tega v bistvu pozitivnega učinka pa greznice povzročajo kar nekaj težav. V njih prihaja do anaerob- nega gnitja organske snovi, zaradi Cesar nastajajo plini, ki povzroča- jo smrad. V stiku teh plinov z vo- do nastaja kislina, ki nažira kana- lizacijske cevi in jaške. Goščo, ki se zadrži v greznicah, je potreb- no občasno izčrpati in jo odpeljati na sprejemno mesto v čistilno na- pravo. Praznjenje greznic pomeni strankam že kar velik strošek, po- leg tega pa je to poseg, ki povzro- ča hrup in smrad v bivalnem oko- lju. Z izgradnjo čistilne naprave na koncu kanalizacijskega siste- ma postanejo pretočne greznice nepotrebne oziroma celo moteče, saj odpadna voda iz greznic neu- godno vpliva na biološki proces čiščenja odpadne vode. Funkcijo greznic prevzamejo na čistilni na- pravi grablje in sita, ki iz odpadne vode izločajo trdne delce. Opuščanje greznic vpliva na jav- no kanalizacijo in odtok odpad- nih vod, zato ni prepuščeno last- nikom greznic. Pomembno je, da se preveri stanje kanala od mesta opuščene greznice do priključka na javni kanal. Ta odsek mora biti nepoškodovan, gladek, imeti mora zadosten padec in primerno zidar- sko obdelane jaške. V kolikor na- štete zahteve niso izpolnjene, pri- poročamo strankam, da ta odsek svojega priključnega kanala sani- rajo ali zamenjajo z novim. Uki- njanje greznic bo dolgotrajen pro- ces, ki bo tekel postopoma več let. Po operativnem programu od- vajanja in čiščenja komunalne od- padne vode, ki ga je izdalo Minis- trstvo za okolje, prostor in energi- jo, je predvideno, da morajo last- niki stavb na območju, ki ne bo opremljeno z javno kanalizaci- jo, zagotoviti čiščenje komunal- ne odpadne vode v malih čistil- nih napravah, in sicer najkasneje do 31.12.2010, če je stavba na vo- dovarstvenem območju (območ- ja vodnih virov, npr. Krško polje) oz. najkasneje do 31.12.2018, če je stavba na občutljivem območju (naselja ob reki Krki). Družba Kostak d.d. izvaja po naro- čilu čiščenje hišnih kanalizacijskih priključkov in praznjenje greznic pa tudi čiščenje in odmašitve in- ternega kanalizacijskega omrežja v stavbah. Lastnik greznice, ki na- roči odvoz greznične gošče, mo- ra vozilu zagotoviti neoviran do- stop. Za naročilo lahko pokliče- te enoto kanalizacija na številko 48 17 228. Obveščamo vas, da je končana iz- gradnja druge čistilne naprave, ČN Brestanica, ki bo čistila odpad- ne vode iz Brestanice in Senove- ga. Po uspešno opravljenem teh- ničnem pregledu nove čistilne na- prave, ki je bil v začetku novem- bra, je bila izdana odločba o po- skusnem 12-mesečnem obratova- nju čistilne naprave. 0 aktivnostih na tej ČN vas bomo seznanili v eni izmed naslednjih številk Posavske- ga obzornika. Po izgradnji javne kanalizaci- je se je uporabnik po občin- skem odloku dolžan v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo in opustiti grez- nico, če stanje javne kanali- zacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika iz- polnjuje priključitvene po- goje. Priključitev se opra- vi na stroške uporabnika. V naseljih, kjer ne obstaja jav- na kanalizacija, je uporab- nik dolžan zgraditi ustrezno greznico. ObzorniK november 2004 31 KAMNITI VRTOVI POSAVJA piše: Polona Brenčič DOBOVA Jesenski mraz ovija spomenike in groba ti- l/no se širi nad pokopališčem, Je tu in tarn se zasliši zvok vetra v vrhovih dreves in ti- šino prekine glas osamljene ptice, žven- ket kovinskih kanglic za vodo in škripajoč zvok peska pod nogami... Pokopališče -na ravnini Tokrat smo se sprehodili po pokopališču v Dobovi. Kraj, ki naj bi svoje ime dobil po hra- stu dobu, se prvič omenja leta 1573, čeprav so arheološke izkopanine našli že iz prazgo- dovine. Iz obdobja žarnih grobišč so izkopa- li okoli 450 grobov, blizu so našli tudi grobiš- če iz rimskih časov, najdeni pa so tudi keltski in staroslovanski grobovi. Razvoj naselja so pogojevali ravninska lega, bliiina reke Sa- ve/ izgradnja železniške proge (1862) in ce- ste proti Hrvaški. Nekdanje pokopališče je bilo kot v večini podeželskih krajev urejeno ob župni cerkvi. Okoli cerkve je bilo obzidje, ki je ohranje- no še danes. Prva cerkev je bila zgrajena le- ta 1573, kasnejša leta 1659, današnjo v ne- oromanskem slogu zgrajeno cerkev »Imena Marijinega vnebovzetja« pa so zgradili v letih 1864 in 1865. Ureditev in razporeditev gro- bov na teh pokopališčih je bila nekoliko dru- gačna kot na današnjih sodobnih pokopališ- čih. Nagrobniki so bili vzidani tudi v cerkveno obzidje in še danes je viden ostanek takega nagrobnika. To je nagrobnik posvečen Jane- zu Cvetkoviču. Napis na nagrobniku se glasi: »Tu počivajo nepozabljivi oče Janez Cvetkovič kojih truplo od Velike noči 1878, stari 65 let tu počivajo. Bog jim mir in pokoj daj! Vživaj duša sveti raj.« V bližini cerkve ob starem pokopališču je bila mrtvašnica (»totenkamra«), ki je nato grobar- ju služila kot shramba za orodje. Stavba je v 30. letih 20. stoletja še stala, kasneje so jo po- rušili. Staro pokopališče je bilo premajhno in na močvirnih tleh, zato so leta 1904 po uka- zu cesarsko-kraljevega okrajnega glavarstva, za časa župnika Anto- na Pernata, sklenili po- staviti novo. Pokopališ- če, ki se nahaja na ob- močju desno od cer- kve, na ravnini v bliži- ni železniške proge, ki vodi proti Zagrebu, je bilo blagoslovljeno leta 1905. Staro pokopa- lišče je bilo dokončno opuščeno leta 1935, čeprav tudi prej že dalj- še obdobje tu niso imeli pokopov. Nagrobni- ke so bili lastniki dolžni odstraniti, tisti, ki so ostali, so postali last župne cerkve. Kot spo- min na staro pokopališče je ohranjen manj- ši ograjen grob s tipičnim nagrobnim želez- nim križem. Novo pokopališče ima dokaj pravilno pra- vokotno obliko z mogočnim osrednjim kri- žem, sredinsko glavno potjo, ki deli pokopa- lišče na dva dokaj simetrična dela, urejeni- mi stranskimi potmi in vrstami med grobo- vi. Vrste so prav zaradi velikosti grobov po- nekod zelo stisnjene. Leta 1984 je KS Dobo- va s samoprispevkom zgradila mrliško veži- co, kljub temu so nekateri pokojniki še vedno ležali na domu, zadnji še konec osemdesetih let 20. stoletja. Danes poleg klasičnih poko- pov opravljajo tudi žarne pokope. Včasih so bili v kraju lokalni »grobarji« (eden ali dva), ki so skopali grob, ponavadi so tudi nosi- li krsto k pogrebu, danes pa za pokope skr- bi pogrebno podjetje. Letno opravijo med 39 in 45 pokopov. Nagrobnik, ki je ohranjen kot spomin na staro pokopališče Nagrobniki, grobovi, grobnice Dobovsko pokopališče je specifično po svo- jih izrazito velikih in kar razkošnih grobovih, med katerimi je tudi nekaj grobnic (družina Seušek, Polovič ). Vzrok je verjetno iskati tu- di v legi pokopališča na ravnini in struktu- ri prebivalstva. Bogato opremljene grobove imajo trgovci, obrtniki in gostilničarji. Grobo- vi so poleg enojnih tudi dvojni, ponekod pa jih je tudi več v vrsti (družina Megouc, dru- žina Krošelj). Tako veliki družinski grobovi so po pokopališčih bolj posebnost in se za- radi žarnih pokopov in novodobne razprše- nosti družine že opuščajo. Okoli 900 grobov je lepo urejenih in vzdrzevanih, vseh gomil pa je okoli 1580. Nagrobniki so tako kam- niti, presenetljivo malo je železnih križev, več je bogatih marmornih nagrobnikov. Zanimi- va sta nagrobnika trgovca Perger Franca, ki je izdelan iz kamna iz Rusije in nagrobnik Poldeta Skalickyja, narejen iz neobdelanih kamnov. Tukaj so pokopani tudi Franc Vad- nal, sokol, dolgoletni učitelj v Dobovi in av- tor šolske kronike, Mihael Hotko, lastnik mli- na in zage v Rigoncah, imel je tudi prvo turbi- no za elektriko, Franc Bogovič, kulturni orga- nizator in avtor pesmi »Oj, Dobova, oj, Do- bova, najlepši kraj si ti«. Nekateri priimki, ki se večkrat pojavljajo na nagrobnih spome- nikih so Deržič, Zupančič, Kežman, Kovačič, Volovec, Škaler, Cetin, Šetinc, Hotko, Cvet- kovič, Toporišič. Ohranjen nagrobnik v cerkvenem zidu, posvečen Janezu Cvetkoviču Nagrobnik Poldeta Skalickyja (13. II. 1908- 12. 1.1949; Zaradi pomanjkanja prostorskih možnosti za nova grobna mesta so v lanskem letu odku- pili njivsko površino, na kateri bodo v enem delu razširili pokopališče, na delu zemljišča pa bodo uredili še dodatna parkirna mesta. Krajevna skupnost Dobova, ki obsega devet vasi in je druga najveqa krajevna skupnost v občini Brežice že daljše obdobje upravlja po- kopališče. Upravljalec v skladu z občinskim odlokom skrbi za urejenost pokopališča in za pripadajočo infrastrukturo (poti, označevanje grobnih mest, zasajene grmovnice, elektri- ko, vodo, ozvočenje). Dobovsko pokopališ- če kaže na urejenost celotnega kraja, zazna- ti je mogoče prav tekmovalnost, kdo bo lep- še, bolje in bogatejše počastil spomin na svo- je prednike. 32 november 2004 ObTöfhiK iz občine Krško Svetniki sprejeli poročilo Fakultete za logistiko Krško, 25. november 2004 - Občinski svetniki so na svoji 23. seji obravnavali 12 točk dnevnega reda. Potem, ko so odločanje o primer- nosti lokacij za novo Valvasorjevo knjižnico na predlog Odbora za finance in občinsko premoženje preložili, so v nadaljevanju spre- jeli poročilo o aktivnostih za ustanovitev Fakultete za logistiko. Te so od leta 2002 potekale s skupnim nastopom občin Krško in Ce- Ije pod okriljem Univerze v Mariboru. Njihov potek in štiri študijske programe, ki so usklajeni z določili Bo- lonjske deklaracije, sta svetnikom predstavila dekan Fakultete za logi- stiko prof. dr. Martin Lipičnik in prodekan izr. prof. dr. Janez Usenik. Univerza v Mariboru, Mestna občina Celje in Občina Krško so k skupne- mu prizadevanju za ustanovitev fakultete pristopile 26. 4. 2002 s pod- pisom Pisma o dobri nameri za ustanovitev Fakultete za logistiko in raz- voju študijev in raziskav na interdisciplinarnem področju logistike. Part- nerice, ki so maja 2002 podpisale še pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje fakultete, so soglašale, da se Fakulteta za logistiko usta- novi kot polnopravna članica Univerze v Mariboru, ki bo imela sedež v Celju in Center za univerzitetne in visoke strokovne študije in znanstve- ne raziskave v Krškem. Občina Krško se je po zagotovitvi finančnih sredstev za financiranje za- gonskih stroškov fakultete in njene stalne dislocirane enote, zavezala tudi, da bo zagotovila potrebne prostore in opremo za takojšnje izva- janje programov na lokaciji v Krškem. Predvidela je prostore na Hoče- varjevem trgu 1, kjer se je v preteklosti na 3OOOm2 že izvajal srednje- šolski program Srednje tehnične sole Krško. Sočasno se je krška obči- na odločila, da bo dijaški dom na Cesti krških žrtev s 60 ležišči preure- dila v študentski dom, z Valvasorjevo knjižnico pa je podpisala izjavo, da bo ta opravljala tudi naloge fakultetne knjižnice ter zagotavljala do- stop do vseh baz podatkov. Pričakovati je, da bo država novo fakulteto v svoj sistem financiranja vključila šele po enem letu od ustanovitve, kar pomeni, da bosta mora- li delo fakultete do tedaj financirati občini Celje in Krško. Do začetka novega študijskega leta 2005/2006 je na obeh lokacijah potrebno uspo- sobiti vse potrebne prostorske, materialne, finančne in kadrovske po- goje. Najpomembnejša med aktivnostmi v postopku ustanavljanja in delova- nja Fakultete za logistiko je potrditev štirih študijskih programov (vi- sokošolski, univerzitetni, magistrski in doktorski) pri Svetu RS za visoko šolstvo, kamor jih je mariborska Univerza predložila 4.11. 2004, o od- ločitvi pa naj bi se Svet izrekel decembra. Ta potrditev predstavlja tu- di pogoj za vključitev nove fakultete v razpise za vpis novih študentov v študijskem letu 2005/06. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Občinski svetniki so na svoji 23. redni seji sprejeli sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zem- Ijišča na območju občine Krško v letu 2005. Tega zavezancu za upo- rabo stavbnega zemljišča odmeri davčni urad z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila, ki ga sprejme Občinski svet Občine Krško, in sicer na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin. Z uveljavitvijo Zakona o davčnem postopku se davki odmerijo od let- ne osnove, to pomeni enkrat letno in v naprej. V skladu s temi do- ločili je potrebno določiti vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za celo leto. Vrednost točke za leto 2004 je znašala 0,289 5IT/m2 na mesec, za leto 2005 pa bo ta mesečno znašala 0,298 SIT/m2. Na povečanje je vplival porasli indeks cen življenjskih potrebščin, ki je v septembru v primerjavi z enakim obdobjem lani znašal 103,3%. Poleg seznanitve z aktivnostmi pri ustanavljanju fakultete so svetnice in svetniki na 23, seji obravnavali tudi osnutek odloka o socialno varstve- nih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Krško, sprejeli sklep o izdaji soglasja za zamenjavo likovnega dela v Gorjupovi galeriji v Kostanjevi- ci na Krki, poleg premoženjsko - pravnih zadev pa obravnavali in spre- jeli še sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča na območju občine Krško v letu 2005 ter osnu- tek odloka o merilih za določanje plač direktorjev javnih zavodov, kate- rih ustanoviteljica je občina Krško. Občinski svet je potrdil tudi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slo- venije na pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 1., 9. in 11. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročne- ga plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednje- ročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do le- ta 1990, za območje občine Krško, kolikor nalagajo izdelavo lokacijske- ga načrta za stanovanjsko gradnjo Dolenja vas - sever. Strategija prostorskega razvoja občine Krško Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, St. 110/02, 8/03 in 58/03; ZU- reP-1) je Občina Krško začela z aktivnostmi za pripravo Strate- gije prostorskega razvoja občine Krško in Prostorskega reda obd- ne Krško. Občina je kot pristojni pripravlja- vec strategije prostorskega raz- voja občine in prostorskega reda občine odgovoma tako za zakoni- tost, kot tudi za strokovnost po- stopka priprave in sprejemanja navedenih aktov. Glede na to, da zakon v ospredje postavlja poli- tiko vzdržnega prostorskega raz- voja, mora pripravljavec prostor- skega akta pri prostorskem načr- tovanju upoštevati temeljne ci- Ije urejanja prostora, usklajeva- ti razvojne potrebe z varstveni- mi zahtevami na zakonsko pred- pisan način ter zagotoviti pri- pravo prostorskih aktov na pod- lagi ustreznih strokovnih podlag. Hkrati pa mora dosed tako sode- lovanje države in lokalne skup- nosti, kot tudi lokalnih skupno- sti med seboj ter zagotoviti uve- Ijavljanje javne koristi in ustrez- no vključevanje javnosti. Ker sta strategija prostorskega razvoja občine in prostorski red občine strateška planska akta, ki urejata razvoj občine v pros- torskem smislu, ju želimo dm- bolj približati tudi ljudem in nji- hovim potrebam. Zato obvešča- mo vse občane in ostale zainter- esirane, da so na sedežih krajev- nih skupnosti v občini Krško na voljo knjige pobud in predlogov, kamor lahko vpišejo svoje pobu- de in predloge, ki se nanašajo na pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Občane pozivamo, da v čim večji meri izkoristijo po- nujeno možnost, saj bomo le tako lahko realno ocenili stanje pros- tora v obdni in izdelali strategi- jo prostorskega razvoja občine in prostorski red občine tudi po me- ri občanov. Seveda pa lahko še naprej svoje pobude in predloge pošiljate na naslov: Obdna Krško, Oddelek za urejanje prostora in varstvo oko- Ija, Cesta krških žrtev 14, Krško. Franc Bogovič, župan občine Krško ObzorhiK november 2004 33 iz občine Krško Skupščina predsedstva GMF Septembra so na letni skupščini Združenja evropskih občin z jedrskim objektom v madžarskem Paksu župana Franca Bogoviča izvolili za pod- predsednika združenja GMF (Group of european municipalities with nuclear facilities). Novoizvoljeno predsedstvo združenja je prvo delo- vno srečanje organiziralo 24. in 25. novembra v Bruslju. Predsedstvo je pregledalo dosedanje aktivnosti in zaključke, ki so jih sprejeli na minuli konferenci na Madžarskem. Sestanek so posvetili tudi pripravam na aktivnosti, ki sledijo. Načrtovali so letno konferenco zdru- ženja, ki bo potekala v prvi polovici oktobra v sodelovanju z direktora- tom Evropske komisije za energetiko. Povabilo bodo prejele vse občine, ki so v združenjuGMF, pa tudi tiste, ki so imele nuklearne objekte pa so jih zaprle. Tematiko konference bodo posvetili vidikom koristi in slabo- sti nukleamih objektov. Soočili bodo zagovornike, ki podpirajo nuklear- no energijo in tiste, ki imajo pri tern pomisleke. Predsednik GMF-a Šved Roland Palmqvist, podpredsednika Madžar Csaba Dohoczki in Franc Bo- govič ter generalni sektretar Mariano Vila d'Abadal so drugi dan skup- ščine v Evropskem parlamentu obiskali nekatere od poslancev, jim pred- stavili združenje in jih povabili na oktobrsko konferenco. Združenje bo sodelovalo tudi na letni skupščini udeležencev programa COWAM, ki obravnava vprašanja povezana s skladiščenjem in trajnim odlaganjem radioaktivnih odpadkov. Letna skupščina udeležencev pro- grama COWAM bo jutija v Sloveniji. Obnovljena kapelica in baročni zvonik v Krškam Krško, 21. november 2004 - Na pobudo KS Krško je mestno jedro izpo- polnilo svojo podobo. Občina Krško je odprla prenovljeno kapelico pri Kapucinskem samostanu in predstavila nov baročni zvonik na nekdanji cerkvi, kjer se od sedemdesetih let dalje nahaja mestna galerija. Ob glavni mestni ulici je med zidovi kapelice svoje mesto našel zavetnik in varuh mesta Janez Evangelist. Umetnost njegove upodobitve je bila zaupana Vladki Štoviček, ki je uspešno sledila njegovim upodobitvam iz zgodovine. Janez Evangelist v grbu mesta kot zaščitnik pisateljev, stav- cev, tiskarjev, steklarjev, voskarjev, viničarjev in izdelovalcev ogledal gotovo kaže na pestrost dejavnosti, ki je nekoč vladala na desnem bre- gu Save, kjer se je začelo razvijati mesto. Nekdanja cerkev Svetega Duha pa po besedah arhitekta Franca Vardja- na zaokrožuje veduto starega mestnega jedra in prav je, da navkljub tempu, ki ga narekuje sodobni čas, stvari in stavbe vračamo v prvotno obliko. Baročni zvonik je znamenitost, ki ohranja podobo iz 18. stolet- ja. S to razliko, da tej podobi, če želimo, da bo popolna, dolgujemo tu- di novo pročelje. Kot je dejal župan občine Krško Franci Bogovič, bo ta projekt občina predvidoma izpeljala v prihodnjem letu, ko bo zunanjost usklajena z bogato notranjostjo, v kateri za pestro vsebino tega kultur- nega spomenika skrbi Galerija Krško. Živeti dolgo življenje je gotovo želja vsakega, predvsem če mu ob tem služi tudi zdravje. 24. oktobra je svojih častitljivih 90 let praz- novala Marija Zupančič, ki je svojo zgodnjo mladost preživela v Dole- nji vasi, po poroki z možem Jožetom pa se je preselila na Rako. Tarn jo je za rojstni dan presenetil tudi župan občine Krško Franc Bogovič in ji zaželel, da bi ji zdravje tudi v bodoče tako trdno služilo. Marija je namreč kljub težkemu in dolgemu živ- Ijenju še vedno zelo čila ženica. Vse svoje življe- nje je trdo delala na do- mači kmetiji ter tako nau- čila tudi svoje otroke. Da- nes zanjo skrbi sin Franci z družino, županu Bogovi- ču pa je Marija zaupala, da je bil njen 90. rojst- ni dan res nekaj posebne- ga - obiskalo jo je kar 18 pravnukov, ki so sicer raz- kropljeni po svetu. PRAZNICNI DECEMBER 2004 Torek, 7.12., ob 19.30 DOBRODELNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE S SOLISTI orsanizator Združenje veteranov vojne za Stovenijo Sreda, 8.12., ob 17.00 KAJ LUTKE ZNAJO za otroke od 3 do 10 let; gostujeta češka lutkovna umetnika iz Prage orsanizator KDK za sončkov abonma in izven Sreda, 15.12., ob 18.00 KONCERTNI VEČER GLASBENA ŠOLA MALO DRUGAČE organizator Glasbena sola Krško Sobota, 18.12., ob 19.30 LETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA VIDEM KRŠKO orsanizator Pihalni orkester Videm Krško Nedelja, 19.12., ob 16.00 DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT orsanizator Rotary klub Čatež Torek, 21.12., ob 18.00 KONCERTNI VEČER OB ZAKLJUČKU LETA 2004 orsanizator OŠ Juri ja Dalmatina Krško Sreda, 22.12., ob 18.00 DUŠANOVIH 30 LET orsanizator Plesno-slasbeni center Lukec Četrtek, 23.12., ob 19.30 KOMEDIJA "LJUBO DOMA, KDOR GA IMA« gostuje Mojteater iz Ljubljane za modri abonma in izven orsanizator KDK, sponzor predstave VIPAP Krško Nedelja, 26.12., ob 16.00 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI orsanizator Občina Krško Torek, 28.12., ob 19.30 BUTELJ ZA VEČERJO komedija - Tea ter 55 orsanizator Zavod Resio Sreda, 29.12., ob 21.00 PREDNOVOLETNO RAJANJE glasbena skupina: The running clocks - v Klubu za mlade Zvezdi orsanizator Zavod Resio Četrtek, 30.12., od 18.00 ure dalje NOVOLETNI ZUR MLADIH NA TRGU MATUE GUBCA orsanizatorja Radio Energy in Zavod Resio Petek, 31.12., od 21.00 ure dalje SILVESTROVANJE NA TRGU MATUE GUBCA orsanizatorii Obäna Krško, KS mesta Krško in Zavod Resio 34 november 2004 ObzorniK iz občine Krško Na podla$i 87. člena Stanovanjskesa zakona (Ur. list RS, št. 69/03 in 18/04), Pravilnika o dödeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 141 04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), Občina Krško in Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavljata II. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. V času razpisa je na voljo 10 stanovanj, namenjenih za oddajo v najem pro- silcem, ki presegajo mejo dohodka določeno v 9.členu Pravilnika o dödelje- vanju neprofitnih stanovanj v najem in so zavezanci za plačilo varščine. Stanovanja so na Kovinarski ulici v Krškem in so last Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska 31, Ljubljana. Razpisujejo se naslednja prosta stanovanja: 1. stanovanje St. 2 v pritličju stanovanje stavbe Kovinarska 11B, Krško, v izmeri 81,00 m2, 2. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 9, Krško, v izmeri 89,51 m2, 3. stanovanje St. 5 v 1 .nadstropju stanovanjske stavbe Kovinarska 11B, Kr- ško, v izmeri 81,55 m2, 4. stanovanje St. 8 v 2.nadstropju stanovanjske stavbe Kovinarska 11 A, Kr- ško, v izmeri 81,25 m2, 5. stanovanje St. 2 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11 A, Krsko, v izmeri 81,00 m2, 6. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11A, Krško, v izmeri 85,30 m2, 7. stanovanje St. 2 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11, Krško, v izmeri 81,00 m2, 8. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11, Krško, v izmeri 85,30 m2, 9. stanovanje St. 10 v mansardi stanovanjske stavbe Kovinarska 11B,Krško, v izmeri 44,15 m2, 10. stanovanje št. 4 v 1.nadstropju stanovanjske stavbe Kovinarska 11B, Kr- sko, v izmeri 45.75 m2. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin ( Ur.l. RS, št. 131/2003) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu novembru 2004, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 43.325,60 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od naj- emnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobi- tev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za trž- no stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski nor- mativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja 1 -člansko od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornje- ga razreda povečajo za 6 m2. Občina lahko odda v najem tudi manjše ali večje stanovanje, če se upravi- čenec s tem strinja ali če to želi. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Repu- blike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Krško. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki nji- hovih gospodinjstev v letu 2003 presegajo v točki 2.3. določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2003 znašala 159.051,00 SIT. 2.3. Števito članov gospodinjstva % Meja dohodka 1 -člansko 90% nad 143.146 SIT 2-člansko 135% nad 214.719 SIT 3-člansko 165% nad 262.434 SIT 4-člansko 195% nad 310.149 SIT 5-člansko 225% nad 357.865 SIT 6-člansko 255% nad 405.580 SIT 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg na- vedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2003 presegajo gornje meje določene v točki 2.3. tega razpisa; da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitne- ga stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premo- ženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. 2.4.2. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stano- vanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanj- ske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve ne- profitnega stanovanja po pravilniku. 2.4.3. Gtede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja (vse drugo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini razen premo- ženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosilca ali drugih družinskih članov ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gosppdinjstva Vrednost drugega premoženja - 40 % 1-člansko 3.598.728 SIT 2-člansko 4.398.445 SIT 3-člansko 5.598.021 SIT 4-člansko 6.557.682 SIT 5-člansko 7.597.314 SIT 6-člansko 8.397.031 SIT Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanova- nje otočkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površina stano- vanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe v času objave razpisa. Glede lastništva premoženja prosilca in ostalih članov gospodinjstva, ki z njim stalno prebivajo, se v premoženje ne všteva vrednost poslovnih pros- torov in opreme do celotne vrednosti primernega stanovanja, kolikor gre za dejavnost, s katero se prosilec preživlja. Kolikor gre za prositca invalida oziroma družino z invalidnim članom, se ob predložitvi ustreznih dokazil do celotnih dohodkov gospodinjstva odšteje znesek, ki ga invalid najemna za nakup določenih pripomočkov, ki jih potre- buje zaradi invalidnosti. Kolikor gre za prosilko žensko oziroma žensko z otrokom, žrtev družinskega nasilja, ki zaradi nasilja v družini ne more koristiti pravice do solastniškega deleža na stanovanju ali stanovanjskih hiši, se obseg stanovanjskega premo- ženja posebej evidentira in upošteva pri odločitvi razpisovalca o času naje- ma in višini najemnine. ObzüfniK november 2004 35 iz občine Krško 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati prosilci, ki jim je bila po sklepu sodišča iz krivdnih raztogov odpovedana najemna pogodba in so že bili izseljeni iz sta- novanja oziroma jim je naložena izselitev in odločba za izselitev še ni bi- la izvršena. 2.6. Občina določa v skladu s 4.členom pravilnika poleg splošnih pogojev še do- daten pogoj stalnosti bivanja v občini Krško, ki ga morajo izpolnjevati pro- silci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: stalno bivanje v občini Krško nad5do10let............20 točk nad 10 do 15 let...........30 točk nad 15 do 20 let...........40 točk nad 20 let..................50 točk Upošteva se število let dopolnjenih pred objavo razpisa. V primeru prekinit- ve bivanja se leta seštevajo. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mla- di, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajem- niki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod toč- ko 3.2. 3.2. Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se točkujejo z nasled- njo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV TOČKE 1. mlade družine; mladi 60 2. družina z večjim številom otrok - najmanj 3 oz. več otrok 60 3. invalidi in družine z invalidnim članom 60 4. državljani z daljšo delovno dobo v Republiki Sloveniji (moški 13 let, ženske 12 let) 80 5. ženske in ženske z otroki žrtve družinskega nasilja 80 6. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 60 4. VARŠČINA Varščina so denama sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz sta- novanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoš- tevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najem- nine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. 5. ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ Razpisovalec bo v okviru svojih možnosti omogočal menjave najemnih sta- novanj in pri tern upošteval spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nad- stropje) in višini najemnine in drugih stroškov za uporabo stanovanja. Za upravičence do zamenjave stanovanj bo sestavljen poseben seznam z enako opredelitvijo, kot pri dodelitvah. 6. ROK ZA VLAGANJE VLOG IN RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stano- vanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 25.11.2004 do vključno 31.3.2005 v pisami 406 Občine Krško, na Cesti krških žrtev 14vKrškem, vsakdelovni danod 7,30 do 15.00ure, obsredah od7.30 do 17.00 ure in ob petkih od 7.30 do 13.00 ure. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremem- bami), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača po položnici na račun občine Krško, številka: 01254-4540309123, sklic na št. 11 75531-7111002-2004 - Občinske upravne takse, in se nalepi na vlogo. Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi se bodo sprejemale v pisarni št. 406 Občine Krško in sicer vsak uradni dan od 7.30 do 15.00 ure, ob sredah od 7.30 do 17.00 ure ter ob petkih od 7.30 do 13.00 ure. Prosilci pa lahko svoje vloge pošljejo tudi po pošti do najkasneje 31.3.2005 oz. do dodelitve vseh stanovanj v najem, o čemer bo razpisovalec obvestil javnost, če bo to pred 31.3.2005, v zaprti kuverti na naslov OBČINA KRŠKO, Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO, s pripisom » Vloga za dodelitev nepro- fitnega stanovanja - NE ODPIRAJ ». Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem ro- ku dopolni. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5, druge listine pa, če na nji- hovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec vloge za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem; 2. potrdilo o premoženjskem stanju za prosilca in vse družinske člane za katere se vlaga vloga (izda Davčna uprava RS, Izpostava Krško ); potrdi- la izdajo vsakemu osebno oziroma za družinske člane s pooblastili); 3. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2003 za vse zavezance in potrdila o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2003, ki so sestavni del vlo- ge (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Štu- dentskega servisa, invalidnina, itd.) z navedbo dobe zaposlitve. Kot do- hodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, do- hodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno var- stvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd; 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenza- konskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje, Izpostava Krško); 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; 6. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 toč- kami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) in eventualna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbo površin; 7. kopijo poročnega lista; 8. v primeru, če prosilec živi v izvenzakonski skupnosti notarsko overjeno izjavo o obstoju takšne skupnosti ali dokazilo, da imata partnerja skup- nega otroka; 9. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 10. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 11. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 12. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tu- ji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razme- re); 13. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - po- trdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju pre- živnine iz preživninskega sklada; 14. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 15. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje RS); 16. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali iz- vid in mnenje specialistične pediatrične službe; 17. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih orga- nizačij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 18. za status žrtve vojnega nasilja predložiti potrdilo iz katerega bo mogo- če ugotoviti, to dejstvo. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu čla- nov gospodinjstva, bo pridobila občina neposredno od pristojnega državne- ga organa. Občina k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka ude- ležencem razpisa ne vrača. 36 november 2004 ObžorniK iz občine Krško 7. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba občine bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisijo, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in po- polnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednost- ne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija bo opravila ogled stanovanjskih razmer samo pri vlagateljih, ki iz- polnjujejo pogoje. V primeru ogleda, se prosilca pisno obvesti. Ker bo razpisovalec o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem odločal med vlogami oddanimi v vsakem mesecu, bo vsak mesec, na enak način kot je objavil razpis, objavil seznam stanovanj, za katere se v preteklem mesecu ni zanimal noben prosilec. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na pred- nostno listo in sicer po številu zbranih točk. Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, imajo prednost prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Krško. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo mesečno objavljen na enak način kot razpis. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstit- vi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pri- tožbo naslovi na občino. 0 pritožbi odloči župan občine Krško. Odločitev žu- pana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotov- Ijena stanovanja. Upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzo- ve, se črta iz seznama upravičencev. Pri izvedbi razpisa se v zadevah, ki niso podrobneje opredeljene v razpisu uporabljajo določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v naj- em. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško ali na telefonu št. 07 4981 279 oz. 07 4981 292. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti: Franc Černelič Na podlagi 23. čtena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, št. 14/2004), Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, z dne 28.06.2004 in sklepa komisije za prouätev utemeljenosti vlog na podlagi prejetih listin potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in ogledov stanovanjskih razmer prosilcev ter izpolnitev obrazcev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, z dne 23.11.2004, objavljamo PREDNOSTNO LISTO ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ( LISTA » A ») Zap št. Priimek in ime Naslov dr št. už.čl. št. točk 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. ZORKO Bojana MOREŠE Anica VOGLAR Milena RADKOVIČ Marija BUDNAAmalija ZUPANČIČ Vladislava KONCIUA Franc BRAJDIČ Zofija KOPINA Zdenka KOSANOVIČ Djuro KARIMANI Skender PAUUG Marica PINTAR Marjeta KOVAČIČ PUNTAR Roman OMERZEL Marija OMERZEL Ivan LONČAR Franjo Grajska pot 20, Leskovec Titova 95, Senovo Ul.A. Salmič 11, Leskovec Hmeljska 7, Kostanjevica na Krki Delavska 7, Senovo C. 4. julija 40, Krško Ravno 21, Raka Lokve 20, Leskovec Velika vas 32, Leskovec Sremiška 13, Krško CKŽ31, Krško Ulica talcev 1, Kostanjevica na Krki Cesta 4. julija 66, Krško Grajska pot 20, Leskovec Grajska pot 2,0, Leskovec Grajska pot 20, Leskovec Trška gora 21, Krško 4 5 3 3 1 3 4 2 3 1 4 2 4 3 3 1 1 500 460 420 420 390 370 360 360 350 350 350 340 330 320 310 310 310 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. BON Jože ZMAJŠEK Srečko MOLAN Slavica TURK Tatjana PERTNAČ Štefanija TIČARIČ Patricija CIMERMAN Otmar BEVC Danica VRAČUN Martin PETERKOVIČ Danijel ZALOKAR Melita BOŽIČNIK Ivan ŽUPEVC Ana Grajska pot 20, Leskovec Videm 1, Raka Kostanjek 26, Krško C. 4. julija 62a, Krško Titova 112, Senovo Zdolska 19, Krško Dobrava 2, Kostanjevica na Krki Grajska pot 20, Leskovec Grajska pot 20, Leskovec Pot na Polšco 41, Krško Cesta 4. julija 64, Krško Cesta 4. julija 18, Krško Ravne pri Zdolah 51, Krško 1 1 4 3 1 2 1 2 1 2 1 1 1 290 290 280 275 270 250 230 230 230 230 230 180 170 PREDNOSTNO LISTO ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ ( LISTA « A » ) Zap. St. Priimek in ime Naslov St. druž.čl. St. točk 1. 2. 3. 4. KOVAČIČ Zvezdana ARNŠEK Frančiška ČERNELIČ Joško POLŠAK Slavica Gubčeva 2, Krško C. 4. julija 52a, Krško C. 4. julija 64, Krško C. 4. julija 66, Krško 4 3 4 3 240 180 170 160 LISTO PROSILCEV, KI NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV IN POGOJEV PRAVILNIKA Zap. St. Priimek in ime Naslov člen pravilnika 1. 2. 3.. 4. 5. 6. 7 8. 9. 10. TOMIČ Radmila BRDIK Anton KRANER Verica AMERŠEK Anton VIDMAR Anica VODOPIVEC Štefka PETRETIČ Bojana JELER Zdenka ŠTEFANČIČ ROSTOHAR Ljudmila CALVINO Mery Ob potoku 11a, Krško Cesta 4. julija 66, Krško Lokavska cesta 6, Divača Gubčeva 8, Krško CKO 10, Senovo Ostrog 1, Šentjernej Jablance 14, Kostanjevica na Krki Bračičeva 1, Senovo Grajska pot 20, Leskovec Veniše 30, Leskovec 3. alinea 3. člena splošnih pogojev 3. in 4. alinea 3.člena splošnih pogojev 3. alinea 3. člena splošnih pogojev 3. alinea 3. člena splošnih pogojev 3.alinea 3. člena splošnih pogojev 2. alinea 3. člena splošnih pogojev prepozno vložena vloga (25 dni po roku) prepozno vložena vloga (28 dni po roku) 18. in 19. člen pravilnika prosilka se je iz naslova preselila np7nann kam LISTA PROSILCEV, KI SO ODSTOPILI OD VLOGE 1. VOVK Vida Presladol 48, Brestanica 2. REMIH Polona Titova 114, Senovo Vsem udeležencem javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v naj- em bodo glede na njihovo uvrstitev na prednostno listo in glede na zbrano šte- vilo točk oz. neuvrstitev na prednostno listo izdane odločbe. Zoper odločitev pristojnega organa najemodajalca je možna pritožba lupanu Občine Krško. Županova odločitev o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se objavi sez- nam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, ki so bila objavljena v javnem razpisu. Vsem tistim upravičencem, ki stanovanja ne bodo dodelje- na, bodo ob ponovnem preverjanju izpolnjevanja pogojev, stanovanja dode- Ijena v roku dveh let po objavi prednostne liste. Komisija ocenjuje, da bo lah- ko v tern roku rešila stanovanjske probleme upravičencev. V kolikor pa se bo to zgodilo pred tern rokom, se objavi nov razpis. Številka: 360-01-6/2004-0404 Datum : 23.11.2004 Direktor obänske uprave: Franc Glinšek ObzörniK november 2004 37 ¦Ill« DUR3)|JeUJ\ V PRIJETNEM, MLADEMgMgUJ/ltČNEM KOLEKTIVU, PQLNEMfl^DBi|DIMO DaflyTBBTrapfii plačMw3»*h|A Delo nudimo trejretudjG^tem alijtfudertfan^SB od dveh mesec^Bapmj^^mjBMmtp ali diiäraP oziroma vsi, U^Hfte^m^^^MOTlatgSreKo svojeA^ študentske^^fflni^^^^^^^^ \/ JJMk ^^K Srudio Estet - kozmetika - aroma masaže - ne$a rok - francoska manikura ¦ - umetni nohti %m - parafinske obloge ^p - medicinska pedikura wBK ". - frizerstvo \\ * Utfja Urbane s.p. ^' . Kajühovo I, Brezice Tgtf..- ANGELIKA Y PIROnDflUiHI CEKDINIA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TUTO ml. in NATAŠA - TAŠA DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krškc Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302 DPTIKA Stojan Bautin s.p. OKULISTIČNI PREGLEDI KDNTAKTNE LEČE SDNČNA DČALA __g__ DALMATINOVA 1 TEL.:OV 49 22 B 1 2 SEVNIUA TRB SVDBDDE 1 4A TEL.: D7 B 1 62 62D Oekin f—fStAM VULKANIZERSTVQ, AVTDMARKET, BAR, RDČNA AVTDPRALNICA CKŽ 132 B, B27G KR5KD TEL.: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71, gsm: 041/697 B39 www.fliftnfl »raZERSWO I»ODALJŠEVANJE LAS UTRJEVANJE NOHTOV MODNOLIČENJE Kenka'birnbek s.p. Bel.: 07 49 66 333 BSM-SMS: 031 428 258 ^^PmiBBm^Rtii kvalitetne storitveU ^^^^^^^^^g^H e -mail: alenkac^ittenklnstudio com IZKORISTITE KUPON -10% prvi obisk j TÜUMET (iUDuou. - /ÄWEItJliQl 8ISYEni/ - LUi]TC=\K]lD[M) SEHMS www.telsat.sl, e-mail: telsat@slol.net CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49 73 500 38 november 2004 Ob'zorniK oglasl FRIZERSKI t ATELJE MutHmovMnnaswt [Mvainajbopiizgled, k*jti udovoljna ttranka pri n*s nikoli ni odveL. Bojana Černoga s.p. CKŽ 135c, TC JOB Krško tel.:07/488-1 -614 GSM:041/950 ¦ 529 De$HMBBrPL7'od 7.30do 2(7. ure, SOBOTA od 7. do 14. ure STORITVE IN SVETOVANJE PODROČJEDELOVNIHRAZMERU -*- pogodbe o zaposlitvi -*> dokumenti za nastop na delo in prenehanje delovnega razmerja .*». podjetniške pogodbe -»» akt o sistematizaciji in ostali akti VOPEMJE PO8LQVÜ1H1 KJNUIIfo POPJETMBffVO Anlca KoprivnHc s.p., Cesta krtMh žrtov 132/b 8270 KrSko Tel.: 07/490 48 00. GSM: 041481698 Sodelujte v veliki nagradni igri računalniške trgovine ifflEQMm R AČUNALNIKI ^ poslovnem centru TABU Krško Z obiskom v trgovini do skuterja €« YAMAHA [L/n ostalih K bogatih m nagrad več o nagradni igri na: www.lainternet.net/trgovina/ možnost nakupa na obroke • gotovinski popusti ugodna izdelava internetnih strani kupon za 5% gotovinski popust 1A11 ? h il :V I gi R AČUMALMIKI %®m Z VAMI ŽE 40 LET CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, Tel.:07/49 02 560, Fax:07/49 02 571 Poslovalnica SENOVO: Tel.: 07/49 79 121 - Bogat darilni program - Adventne svečke in adventni venčki - Bogat izbor novoletnih okraskov, lučk in smrek - Rezano cvetje in lončnice - Poročna in žalna dekoracija OPTIKA KEßER - okulistlčni pregle< - kontaktne leče ¦ komkftllfild okvlrii T©L» 07/499-22-33 V docembiu vam ob predlozftvi kupona nudlnxs 10% popust i7lsoriofif^n?n^rin Ra iff eisen KREKOVA BANKA 0«fl©IU0IUK)fl BMV&m I Bančne storitve ori vas doma Ali kdaj pomislite, kako udobno bi bilo, če bi se o svojih finančnih zadevah lahko osebno pogovorili z bančnim uslužbencem, pri čemer ne bi zapustili svojega doma ali službe? Raiffeisen Krekova banka vam z mobilnimi bančnimi svetovalci omoaoča Drav tako udobie — ¦Mml unlM« «ndn|J^^^^^^ VSE ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO NA ENEM MESTU. ORIGINALNI SISTEMI mctps Amv*ong SVETOVANJE, PRODAJA, DOSTAVA IN STROKOVNA MONTAŽA GIPS PLOŠČ CKZ 133, 8270 KRSKO Tel.: 49 03 940, gsm: 041 405 561 ObzorniK november 2004 39 Obiscite nas pon -sob 8 - 21 | ned 8 -18 W(W .-. ¦ ,. ¦ ,- . ¦ . ¦ ¦ ¦ . . ¦ ¦ ¦ ¦ ¦'. .: ;. ¦; ¦•:. ¦)<¦¦ .!'¦¦.«¦ ¦ , L>¦¦ v,. , .-V ..¦ „ , it ¦. ...-¦-¦¦ ¦ ¦¦¦,¦¦:¦• ',¦'¦ /..»¦.¦•,' ¦.¦; Center Samo i It možnost povračila davka Restoran PANORAMA fllTlflDEUJ [Š I Š L E y| UNITED COLOflj OF BENETTON^! #AIOM CVijCCA orhideja Cafe bar urnm dm ¦?U ME CIJENE ______________TU KUPUJt* SGlidSSiozzZzK7 1NTERTEKST1L MEGAStOrE JUTRANJKA Frizerski studio BID HUD not REVION TOP STIL LMS ADUT ERA Hipermarket sport! ¦,/ ...,.,... ZlJTARXA CeLJE lopMcOi USSSM^ TISAK VlTElSS K n j i ž a r a Sportina Group LIVING GIFT 8t INTERIOR munn karlovačka banka dd. Avin Lijekovi i medicinski proizvodi __________f-__ yanpellegnno ERA Center Samobor