THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA.
STEV. (No.) 221.
mvi SLOVENSKI LIST V AMERIKE.
Gsnfot Za trnr« Sa sarod — pravico in resnic« — od boj* i|o kmayOl GLASILO SLOV KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — IR DRUŽBE BV. MOHORJA V CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 13, 1926.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK XXXV,

SVEČANO ODKRITJE LIBERTY SPOMENIKA V KANSAS CITY, MO. — SIJAJNI SPREJEM COOL1DGEA IN SOPROGE. — ZNAČILNI GOVOR PREDSEDNIKA OB PRILIKI ODKRITJA SPOMENIKA.
CEVKA ZA CAT HODE ŽARKE.
KRALJICA PRIHAJA V CHICAGO.
Rumunska kratica se bo mudila štiri dni v Chicagi. — Tudi roko bodo poljubljali kraljici. — Nasvet Mr. Vopička, poročenim moškim. —o—
Chicago, 111. — Danes, sobota 13. novembra, je tisti "veliki" dftn, katerega je chicaška takozvana boljša družba težko pričakovala. Kakor je že bilo poročano, ta dan pride v naše mesto na obisk rumunska ^ kraljica. Ni potreba posebej c( omenjati, da je vse pripravlje- j no za sprejem — kakor pravi- j! jo, veličasten sprejem. Mestni ^ možje ,z županom Deverjem na čelu so zlezli v frake in na glavah nosijo cilindre. Pa tudi roko bodo kraljici poljubovali — da se bo počutila kakor doma, kjer kraljuje nad ubogim siromašnim ljudstvom. Charles J. Vopička, bivši poslanik v F Rumuniji pravi, kdor hoče naj! ! poljubi kraljici roko. Kdor pa misli, da bi vsled tega trpela demokracija, naj tega he stori. Vopička tudi priporoča, naj j bi vsi oženjeni moški poljubo- j vali roke svojim ženam, ko od- j i hajalo od doma oziroma priha-: 9 jajo domu.	j ji
, Ko so pripravljali in deko-j J rirali sobo v kateri bo danes g-kraljica večerjala, so svetovali \ Erik Dalberg-erju, ki vofli ta v dela v Drake hotelu, naj bi 0 : preskrbel za kraljico stol, po-doben prestolu. Najbrže tudi f to ne more škodovati ameriški j demokraciji, ki je navajena vse j prenesti, zato se je tudi Dal- g berg po nasvetu ravnal in se; ( podal po mestu, da najde "pre-j c stol" za kraljico	j \
Na vlaku, s katerim se vozi j j kraljica in spremstvo, je prišlo j nedavno do nekakega spora, s katerega posledica je bila ,da 1 je par članov spremstva, mo- , ralo iz vlaka. To na seveda ni } nič novega — kraljica balkan- < ska je navajena na nemire. ]
Kraljica je bila v Denverju sprejeta, kakor povsod v Ameriki. Mnogo radovednežev je . goste pozdravljalo. Drugače je,
' bilo vse mirno. : > I -o--j.
j — Kansas City, Mo, — Prvi
i polet potniškega letala last
National Air Transport, Inc. iz'
Chicage v Dallas s šestimi pot-j
j niki se je dobro obnesel. V sre- i
5 do popoldan je pristal v Kan-1
sas City kjer je ostal čez noč,j
j v četrtek jutro je pa nadalje-
v val polet proti St. Joseph, Mo.
Predno je prispel v Dallas, je
5 tudi v drugih mestih pristal. I
p j — Chicago, 111. — Dorothy
j Richardson, stara 3 leta, 4111j
0' Wellington Ave., se je igrala z i
a' žveplemkami, ki pa se vname-;
' 1 jo, tako tudi obleka, zadobila j
j je tako hude opekline, da je
' kmalu nato v bolnišnici umrla.
1- — Hannibal, Mo. — Tukaj
o so zidarji popravljali neko sta-
3- ro poslopje, v zidu so našli za-
a,| stavo konfederatistov, ki je bi-
s- la zavita v časopis Chicago
je Times, datiran od 24. marca
1863.
Na sliki vidimo H. F. Tanis-a, Jr. asistenta dr. N. D. Coolidgea pri General Electric kompaniji, ki drži v rokah cevko, ki se jo vporablja za cathode električne žarke, ki so tako silni, da na večjo razdaljo lahko pomorijo živali in rastline, ako se le eno minuto izpostavljene tem uničujočim žarkom. V medaljonu je slika dr. .Cociidge-a.
PO VSEJ SLOVENIJI JE RAZSAJAL STRAHOVIT ORKAN, KI JE NAPRAVIL NEPREGLEDNO ŠKODO. — VSE VODE SO SILNO NARASTLE, ODNESLE MOSTOVE IN PRESTOPILE BREGOVE. — LJUDSTVO JE ZBEGANO IN OBUPANO. — TA KATASTROFA JE BILA ENA IZMED NAJHUJŠIH, KAR JIH JE DOSLEJ ZADELO SLOVENIJO.
V SPOMIN NA PADLE JUNAKE.
i MEKSIKANCIY ROJUvZ J
UPORNIKI. J
-- i
Batalijon meksikanskih voja- , 1 kov, ki so bili v boju z upor-, z nimi Indijanci,, se ni vrnil, \ domnevajo, da so jih uporni- s : ki vse pobili.
—o—	j'
Guaymas, Sonora, Meksika. ^ — Ko so mehiški letalci sipali ' bombe na utrdbe upornih In-":1 dijancev in jim iste razdejali, 1 je bilo rečeno, da je upor udu-(š šen. Pozneje je pa prišlo na 1 dan, da so imeli letalci silno i težavno stališče pri bombardi- 1 ran ju in so se morali večkrat j umakniti kroglam indijanskih 1( ostrostrelcev, predno so dosegli ! svoj namen in razdejali utrd- < 1 be.
Uporniki še niso. poraženi, f 1 to je pribito. Nedavno je bil 1 poslan v gorovje batalijon 1
■	zveznih vojakov — 500 po ste- . i vilu, ki so imeli seboj 35 mo- i » tornih truckov, da zasledujejo
■	upornike. Odšli so koncem mi-!
■	milega tedna v Bacatete gorov-j
-	je, od kodar se pa še niso vrni-> li— pa tudi ni nobenega glasu -Jod njih. Znano je, da se je vr-j • šila bitka v bližini Mazatlan, oj 5 rezultatu pa ni glavni stan do-
-	bil nobenega poročila. Domne-" va se, da so Indijanci zvabili 3 cel batalijon- v zasedo in vse '•J pobili.	! e, Mazatlan je veliko ameri--| ško rudarsko središče, kjer so
Amerikanci leta 1912, pa tudi '"j parkrat zatem, v boju z Indi-I janci, iste, premagali. Ker pa ri se bojijo tukajŠni Amerikanci, "I da se bodo Indijanci maščeva-li, se oborožujejo.
h	-o-
OTROK POVZROČIL NESRE ČO; 1 OSEBA MRTVA. e Pineveille, Ky. — V rudarskem okrožju Caroline, je v neki hiši sosedov otrok iz ra-
■	dovednosti vrgel vrečico smodnika v ogenj, da vidi kaj bo.
_ Pri tem se je pa vnel tudi e" smodnik v sodčku, ki je stal poleg, nastala je eksplozija, ena oseba je bila pri priči mr-in tva, več pa težko ranjenih.
a-	-o-
la Veliki stenski zemljevid, ki ga dobi-a- te za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in ; " leta na zaključno kampanjo 35-letne I jubilejne kampanje "Am. Slovenca!"
Novo opustošenje v Sloveniji.
Slovenijo, to malo in tako ljubljeno zemljo, zadeva udarec za udarcem. Komaj se je ljudstvo nekoliko oddahnilo od groznih poročil o zadnji vremenski katastrofi, ki je nekatere dele v Sloveniji gospodarsko popolnoma uničila, že prihajajo druga, še bolj strašna poročila. Niti najstarejši ljudje se ne spominjajo takega strašnega dogodka. Bilo je, kakor bi se bil nad celo Slovenijo utrgaj en sam ogromen oblak.
Divljanje viharja v Ljubljani.
V četrtek, 28. oktobra, so stari ljudje, ki so si tekom: dolgih let pridobili dovolj izkušenj glede vremena, slutili, d,a se bo lepo vreme, ki je nekaj časa trajalo ,končalo z nevihto. k V petek popoldne je bilo vre- n me popolnoma brezveterno. — £ Toda zvečer je začel vihar ta- 11 ko močno pihati, da so izginili v iz ulice še zadnji pasantje. Ob 11. uri se je nebo popolnoma .1' zatemnilo, nato pa — dva, trije t; bliski, grom, da se je vse stre- } slo, zatem pa naliv, kakor bi se 8 bili pretrgali ob reki nasipi in bi se voda zgrnila po okolici. Voda je tekla preko vseh žlebov .Sodra in toča sta za hip z : pobelili cesto, a že jih je od- v nesla cestna povodenj. Tako je šlo vso noč. Zjutraj so bili vsi parki v mestu poškodovani. Ni 1 : ga drevesa, kateremu ne bi vi- 11 har polomil vej. V zvezdi se c je podrl ogromen kostanj. Po r j okolici se je sesula večina ko- * zolcev ter skednjev, sadno ' drevje je trpelo znatno škodo.
Tudi v soboto, 30. oktobra, 1 se elementi še niso umirili. Vi- ( harji so sledili drug drugemu. N Ob 6. se je vlil naliv; padala 5 je gosta toča. Nato se je nebo 1 malo pomirilo.
1
Strahote na Jesenicah. (
1 V petek je celi dan lilo kot i 1 iz škafa. Grmelo in treskalo je, i kot celo redkokedaj v visokem ! poletju, zraven pa tak vihar. ' da je hotelo vse podreti. Hudo-1 urniki so vidoma naraščali, naj- • hujše pa Sava. Bati se je bilo najhujšega, posebno za tovarniške stanovanjske barake v j Kurji vasi, v katerih je okoli šestdeset stanovanj. Te barake , so namreč postavljene tik ob i savski strugi.
Ko se je znočilo, je dež še t huje lil, vmes pa je treskalo, da je bilo groza. Vsakdo je, če . mu je le bilo mogoče, tičal doma. Ob deveti uri zvečer pa se oglasi tovarniška sirena, ki se . oglasi sicer le v slučajih poža-ira. Vsakdo je slutil, ,da ognja ' ne more biti v takem nalivu, v pač pa da bo sirena gotovo kli-.! cala na pomoč od poplave 0-j_1 groženim. In res je bilo tako. ,/Sava je udarila v Kurji vasi [j' čez bregove ter vdrla v tam-kajšnje barake. To je bilo vika l} in krika. Otroci so jokali, pra-, šiči krulili, rogovi gasilnih dru-i štev trobili na pomoč, komande' !orožnikov vsepovsod, Sava pa 'je butala čedalje višje čez to-a- jvarniški jez in bregove. Že je bil v nevarnosti most v Kurji >>' 1 vasi in bil zastražen po orož-
nikih, tako da je smel le posa- Ki meznik čezenj. Posestniki na dv tej strani Save so odpirali hle- ve ve in druge razpoložljive pro- sti store, kamor so iz ogroženih na poslopij gonili živino, to se pra- pc vi, kolikor pač ima delavec ži- če vine, kako kožico ali prašiča, j pr Cele procesije ljudi so nosile ul cule in druge stvari, ki so se v (to< naglici dale pograbiti, in jih va spravljale k prijateljem na le- ni vem bregu Save, ki ni bil tako žr ogrožen. Tovarna je postavila di barako v Kurji vasi, v katero so so se šele pred kratkim vselili ul delavci, ni pa zavarovala bre- bi' ga Save, tako je na zgornjem lil koncu voda lahko prestopila \ breg ter pričela že teči v tako-: vil zvano Mojstrano, vendar pa, lo ker od tam ni mogla imeti izto- vs ka, se od te strani ni bilo bati j vr nevarnosti. Žalosten je bil po-, dc gled na prepadene ljudi, ki so od noč prebili v strahu, kdaj jim pl voda odnese zadnje kar imajo, mi
Most čez Savo pri Javorniku vi: je odnesla voda. Radovna'je Jc tako narasti a kot še nikdar, ki Voda je tudi odnesla lepi vint-j ki garski most.
Blejska okolica opustosena. I
i JKž
V	noči od petka na soboto je z< zadela tudi Gorje nad^ Bledom pj velika povodenj. Vasi ob Ra-; dovni so strašno trpele. Vodne te mase so porušile in odnesle most v'Krnici, po kateri je bila napeljana vodovodna cev. Voda je tudi to vodovodno cev od- nj nesla. Ves blejski kot, ki je do- di bival vodo iz tega vodovoda, je je brez pitne vode.	1 P<
V	Krnici je stala voda do ko- lj lena. Ljudje, so v največji temi n* o polnoči reševali živino. Tudi o< v Grabčah so ljudje sredi noči ni začeli reševati ogroženo živino, j Največjo škodo trpi posestnik 0] Janez Koželj,' po domače "Pri h mlinar j evi žagi." Voda je po- n drla in razrušila jez. Vsled te- ji ga sta v nevarnosti tudi žaga n in mlin.	'	si
• 17
Ogromna škoda v Kranju.
o
Preteklo noč (sobota, 30. ok- c .tobra) je nad Kranjem razsa- p jala strašna nevihta, ki je po- v . vzročila velikansko škodo. — • Vsled tajanja snega je Sava že -
1	tekom dneva hudo narasla. — J ? Proti polnoči pa se je nad Kra-
, njem utrgal oblak, Sava je vid- 2 no naraščala in kmalu so bila,
2	vsa poslopja ob Savi pod vodo. i } Najbolj je trpela Jugočeška' 1
3	tekstilna tovarna, ki leži na! 1 . Gaštaju ob Savi. Stanovanjske |
s hiše te tovarne so bile hitro, e pod vodo, ravnotako tovarna ,- sama. Delavstvo in ljudstvo je a reševalo, kar se je rešiti dalo. 1, Predvsem so morali spraviti1 i- stanovalce omenjenih stano-| >- vanjskih liiš na varno. Blaga in ). surovin se je nekaj rešilo, veji liko pa je odnesla voda. 1- V Majdičevem mlinu je vo-a da uničila velike množin,e mo-' 1- ke in žita. Škoda je ogromna.!
Silovit vihar nad Mariborom.'
le
ia V petek je bilo ozračje sum-o-J ljivo toplo in po nebu so se poje dili gosti oblaki. Barometer je ji padel popoldne izredno nizko, ž-1 in napovedoval viharno vreme.'
i-SM
Krog pete ure popoldne se je dvignil vihar brez dežja, ki je vedno bolj naraščal na silovitosti. Najhujše je divjal veter nad mestom in okolico okrog pol 7. ure zvečer. S streh je začela leteti opeka. Iz strahu j pred opeko, ki je po nekaterih ulicah padala na gosto kakor (toča, so ljudje zbežali v stanovanja in zaprte lokale, tako da ni bilo nesreč ali celo človeških žrtev. S kako silovitostjo je divjal vihar, je bilo videti v soboto zjutraj, ko je po vseh ulicah in trgih vse polno razbite opeke in strehe kažejo ve-, like odprtine.
V pristapiški ulici je izruval vihar s koreninami vred debelo in visoko lipo in jo vrgel z vso silo na sosedno hišo. Debel j vrh visoke lipe med Narodnim domom in Tavčarjevo hišo je odčesnil vihar in ga vrgel po plotu. S strehe Narodnega doma so odnešeni vsi težki pločevinasti okraski. S stolpa pri sv. Jožefu v Studencih je odneslo kazalce ure z rimskimi števil-| kami vred. Na mestnem poko-1 pa liscu je skoraj čisto razkrita J kapelica ,izruvana vrba žaluj-ka in prelomljenih več smrek. . Zelo veliko je trpel mestni park, kjer je smrekov gozd proti Kalvariji ves polomljen ter poruvan.
Bevke pri Vrhniki.
Komaj je odtekla voda zadnje povodnji, je po nekaj lepih dnevih zopet nastopilo deževje. Prenasičena barska prst ne 1 požira vode in zopet je Ljubljanica prestopila bregove in nastalo je zopet obširno jezero i od bevškega brda proti Borov-■ niči.
.j Sinoči (30. oktobra) pa je : okoli pol desete ure pričel pi-i hati močan veter, ki je stop-
-	njeval svoje moči. Naenkrat pa
-	je med neprestanim bliska-i njem in votlim bobnenjem in
silnim nalivom in točo prihru-mel vihar. Šipe so trepetale v oknih, opeka se je drobila na
-	cesti, vse strahote narave so privrele na dan. Kakor bi se
"l vzdignile vse zemske sile in u-
(Dalje na 3. strani.) e -
-	DENARNA NAKAZILA
l- ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
a; Vaša denarna pfcšiljatev bo v starem ).| kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka I izplačana, ako se poslužite naše banke. I Dinarje, ozir. lire smo včeraj pcši-a ljali po teh-le cenah:
:e!	S00 Din .....................$ 9.45
.0! 1,000 Din ......................$ 18.60
2,500 Din ......................$ 46.25
ai 5,000 Din .....................$ 92.00
ie 10,000 Din ......................$183.00
O.l	-
..i 100 lir ...........................$ 4.7S
11, 200 lir ............................$ 9.20
O- 500 lir ______________________....$22.00
1000 lir ............................$43.00
e. Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče O-' vnaprej cene določevati. Merodajne a I so cene dneva, ko denar sprejmemo.
'j Nakazila se izvršujejo po pošti ali m.! pa brzojavno.
i IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE m- POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-l0_ JA V AMERIKO. je Pisma in pošiljke naslovite na:
ko ZAKRAJSEK & ČEŠAR :
ie.' 455 w. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y.
t
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Kansas City, Mo. — V četrtek zjutraj je bilo vse mesto Kansas City v praznični obleki. Dan premirja. Dolgo časa že se je mesto pripravljalo na ta dan, kajti naznanjeno je bi- ^ lo, da se bo na osmo obletnico premirja odkril spomenik — Liberty — v. počast v svetovni vojni padlim junakom.
Baterija narodne garde je s streli iz topov naznanila prihod predsednika in soproge. -21 ^ strelov je bilo oddanih. Mno- j. žica ljudi je stala v špalirju od ^ •union postaje pa tja do Mue- j ^ lebach hotela in ju pozdrav-ljala. Kot predsednik, je bil i n, sedaj Coolidge prvič v temi ' mestu.	! 0,
Z največjo svečanostjo je t ^ bil odkrit spomenik. 500 belo j J.f oblečenih bolniških strežnic je ! m polo — •'Heroes of Our Home-1 ^ land." Okrog govorniškega} j odra so sedeli veterani in ma" Latere ter sorodniki v vojni pad-j_ ^ih. V obsegu četrt milje oki*og novega spomenika, je pa stalo . več tisoč ljudi. Govor je pa po- j slušalo na radio več sto "tisoč ^ ljudi.	,p
y.vpm,e je M^Tlito^fii V&i m
lašč za tak dan. Coolidge je ^ stal na govorniškem odru brez ^
suknje.	b
Pri tej priliki je zopet ome- ^ nil Coolidge, da Zed. drž. ne h pristopijo pod nobenim drugim pogojem k svetovnemu sodišč«, '1 kakor z rezervacijami, predlo-^, ženimi po senatorjih. Poleg k drugega je Coolidge povdarjal ^ v svojem govoru, kaj je vse na- ^ ša dežela storila v svetovni voj-ni, ki se je končala z zmago ^ zaveznikov. Rekel je tudi, da ^ v nobeni drugi deželi ne skrbi- d jo tako za vojne veterane ka- ^ kor v Ameriki. V teku osmih j let, se je že izplačalo 3 bilijo- ^ ne in 500 milijonov dolarjev ^ za razne naprave in odpomoč veteranov. Coolidge je tudi ^ dal 'razumeti, da v slučaju, da ^ bi bila naša dežela napadena ^ ali drugače primorana prijeti za orožje,mora imeti vlada pol-nomoč, da se polasti, ako bi ta- " ko zahtevale razmere, imetja ^ državljanov in tudi vsak državljan bi prišel pod vladno kontrolo in bi se ga poklicalo J Poljubno pod orožje. Pri tem je pa Coolidge pristavil, da se | bo v takem slučaju gledalo 1 strogo na to, da ne bodo le eni žrtvovali vse — drugi pa ko-Pičili bogastva.
Glede obdolžitve, da je A- ■ merika v vojni napravila velike dobičke, pravi Coolidge,. da nismo nič profitirali, pač pa le Zgubili. Pač pa, tako pravi dalle, so nekateri posamezniki napravili dobiček, a narod v celoti je pa veliko izgubil, ^nogo let'bo poteklo, predno bo poravnan naš narodni dolg. j Kar pa se tiče izgube — pad-( lih žrtev, ta izguba pa ne bo; nikoli poravnana. Šli so za vedno.	i
—- Connellsville, Pa. — Tu-' kajšno poslopje, kjer je bilo staro gledališče, sedaj prede-' !ano za trgovine in stanovanja, Je °genj uničil. Škoda je cenje-na $100,000; ena oseba je 0stala v plamenih.
-- i
Francoske ženske in dekleta so E na dan Vseh svetnikov okin-čale grobove ameriških vojakov, ki so pacfli v boju za Francijo.
New York, N. Y. — Gen. W.'
II. Johnson, ki je poveljeval -91. diviziji v svetovni vojni, se }; je vrnil iz Pariza v New York, c Rekel je, da je francosko ljud- j stvo trumoma hodilo na dan g Vseh svetnikov na pokopališče ( v Suresne, kjer ležijo zemski t ostanki 500 ameriških vojakov, x ki so padli v svetovni vojni, na t francoskih tleh- Vseh skupaj ( je padlo 77,000 ameriških vo- £ j ako v. Ženske in dekleta so j grobove okrasile s cvetlicami.' Gen. Johnson tudi pravi, da je j dobil poročila tudi iz drugih , krajev Francije, kjer so poko- ; pani ameriški vojaki, povsod , je francosko ljudstvo kinčalo 1 grobove in se spominjalo pad- , lih junakov. To izjavo je po- , dal gen. Johnson v odgovor tistim, ki so napačno poročali, da Francozi zanemarjajo gro-1 bove padlih ameriških vojakov.
Chicago, 111. — V četrtek ob 11. uri dopoldan,'je naše mesto za eno minuto odložilo delo — v dolnjem delu mesta so ! se slišali glasovi siren in rogov.! I Železnice, sploh ves promet, sej je ustavil — ljudstvo pa pove-j silo glave v molitvi — spomin ■ na padle žrtve in .dan premir-! ja.	I
Osem let je'minulo, odkarj je počil zadnji strel v svetovni I ! vojni. Ni pa to bil zadnji strel ! v vojni, kajti v teku teh osmih let, je bilo oddanih mnogo strelov — bile so revolucije in dru-| ge homatije, ki so zahtevale ■svoje žrtve.
-9--
; I ČEHI ARERIRALI TATOVE -[	VOJNIH MAP.
1 j Praga, Čehoslovakija. — i Na sled so prišli nekaterim de-.! lavcem, ki delajo v Pragi v od-j delku za izdelovanje vojnih map, katere so pa kopirali in
-	kopije prodajali sovjetskim a-
-	gentom. Policija je aretirala o C. Ivanoviča, sovjetskega a-a genta in devet delavcev, ko-
Imunistov, ki so kopije delali.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
1	"—awgimi'i. ».UMI—
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 189)1.
Izhaia vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta
..$5.00 _ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____________6.00
Za pol leta _______________________3.00
The first and the oldMl Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued haily, except Sunday, Monday, »nd the day after holidays.
<
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
'or one year
..$5.00 _ 2.50
or half a year----------------
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------6.00'
For half a year-------------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
mi....... ...LLMP
GOSPODARSTVO. j
Že več let ni bilo tako slabe kupčije s koruzo, kakor je zadnjih šest mesecev, najslabše pa baš zadnje dni. Cene so tako nizke, kakor že niso bile tri leta. Rmeno koruzo št. 2 noti-rajo danes na chicašltem trgu 70c bušel, mešano pol centa ceneje. Vzrok temu je — blaga preveč, povpraševanja po koruzi premalo.
Kakšna bo letos cena pšenici, je odvisno v prvi vrsti, kako bo izpadla žetev v Argentini. Od Argentine je odvisna svetovna cena, deloma pa tudi od Avstralije. Kakor danes izgleda, bo žetev v Argentini povoljna, zelo dobra' se pa obeta v Avstraliji, kjer je bilo ravno prav deževno. Severno v Argentini pa kaže bolj slabo kakor pa dobro. Nekaj časa je bilo preveč dežja, potem suša, zadnje čase pa tudi slana in rja. Chikaški trg ima še ogromne zaloge pšenice, kateri je danes cena $1.40 za bušel. j Dobrega ovsa je malo na trgu, tako v Zedinjenih državah kakor v Kanadi. Tisti, ki imajo še nekaj dobrega blaga, ga hranijo, da ga bodo imeli za |seme prihodnje leto. V Kana-.di je malo ovsa, deževje ga je pokončalo. Začetkom tega tedna je bil decemberski oves po 47c bušel.
j Zadnje čase se opaža, da pada cena čisti masti. Nenavadno slaba kupčija zadnjih dni je spravila ceno do $15.10 za 100 funtov.
Cena semeni detelji za 100 funtov je bila na chikaškeifl trgu začetkom tedna $27.50. Rž 94c za bušel in ječmen ,73c. V pondeljek je prišlo v Chicago 70 tovornih voz pšenice, koruze 790 voz, ovsa 119 voz, rži 10 voz in 17 voz ječmena.
■-o-
ČLOVEŠKA UMRLJIVOST.
Povprečna starost človeka je danes 38 let. Ena četrtina ' ljudi umrje do sedmega leta, polovica pa do osemnajstega-/ " ()d sto ljudi je eden- star 6<K > let, od 500 eden 90 let in šele ■ na 10.000 ljudi pride eden s
-	100 leti. Na celem svetu umrje
-	vsako leto 33 milijonov ljudi*
-	t. j. vsak dan 91,554, vsako uro 3736 in vsako minuto 62, torej
-	več ko vsako sekundo, eden. 1 -o-
l Prijatelji in somišljeniki kaj bote i storili v zaključni jubilejni kampanji ~ i za "Am. Slovenca?"
Moj sobrat, ki ga že krije črna zemlja, mi je pravil, kako | je bilo na sestanku, ko se je šlo za ustanovitev vseslovenske or-)vi ganizacije za jugoslovansko odrešenje. Povabljeni so bili vsi'm zastopniki vseh strank in prepričanj. Prišli so nekateri, in .jc kaj je bilo? Neki Zavrtnik, jaz ga osebno ne poznam, je pro- k; sil za besedo. Ko jo je dobil, je govoril najprvo za svoje pre- st pričanje, potem pa udrihal po slovenskih duhovnikih itd. S ta- ijt kimi ignoranti duhovnik inteligent ne more, to more vedeti j p: vsak pameten človek. Pa ko bi že bila sama ignorantnost, am- b pak s to je združena nedosegljiva zloba. To je moje mnenje i
0	skupnih akcijah.	k
Glede naše brezbrižnosti pa menim to-le: Slovenska du- n hovščina, vsaj kolikor jo jaz poznam, za svoje ljudstvo ni in- jti diferentna. Poglejte po slovenskih župnijah in videli bote g ogromna dela, ki so jih izvršili slovenski duhovniki. Da se pa ji zadnje čase ne oglašajo in ne priglašajo več za kake skupne p narodne akcije, so pa tehtni vzroki. Naj poglavitne jši vzrok k je to, da je naše lajištvo zelo brezbrižno do duhovščine. Duhovniki so zgubili vsled tega veselje do kakega skupnega na- 1. rodnega dela. Duhovnik se lahko ubije za naselbino in žup- > hi j o. Pa bo prišel mali nesporazum, pa so vsi proti njemu. 1< Nič ne upoštevajo dolga leta, ki jih je s svojim znojem in de- č lom pustil v naselbini, da je naselbino dvignil kulturno in go- z spodarsko. Ne, samo kaj malega naj pride, zdaj naj pa gre. I Tako je na slov. župnijah. Slovenski duhovnik naj vodi, uči, č dela in se trudi, lajiki pa naj bi igrali vlogo gospodarja nad duhovnikom. Še ne dolgo mi je pripovedoval neki sobrat, ka-ji ko je bilo na zadnji konvenciji v Pittsburghu. Neki slovenski i r duhovnik, delegat iz Pennsylvanije, je govoril, pa mu je neki ! s delegat vpadal neprestano v besedo in delal jako neolikane j SI opazke; tako ga je moral duhovnik zavrniti med govorom, daje naj drži jezik za zobmi. Pa je pri naših lokalnih društvih rav-J no tako. Neki župnik iz Illinoisa mi je pravil, da bi društvo,: rado, da bi delal župnik reklamo za društvo, da bi nosil vedno >< pred njimi kadilnico in jih častil. Kadar pa župnik prosi dru-j1 štvo za kako pomoč, takrat je pa vse.preveč. In tako, vidite jI g. urednik in dragi čitatelji, je še mnogo takih in enakih slu- ; čajev.	I
Jaz nisem med Slovenci. Imam v moji župniji šest lcatol. 1 , društev. Pri vseh sem duhovni vodja. Pa da vi vidite, kako i j tukaj duhovnika rešpektirajo. Pri sejah kar jim povem, sprejmejo kot nauk in nasvet. Tako, da se mi zdi, kadar jim , na seji govorim, kakor bi govoril oče svojim poslušnim otro-L kom. V takih razmerah se duhovnik počuti veselega, ker je j. priznan.
Vem, da bi marsikateri mojih sobratov slov. duhovnikov _,še bolj trpko izpovedal na to vprašanje, kakor sem jaz. A ne verjamem, če bo kateri spregovoril še o tem, kajti držijo se Spasiteljevih besed, ki uče prenašanja in trpljenja.
Priznam, da ni lepo, da vlada taka brezbrižnost, a krivde ne valite na take. Krivda je tam pri tistih, ki so kipeče naudu-* šenje za narod, ki je prikipevalo iz duhovniških src, ubili. " ' Slovenci naj pri svojih društvih dajjo duhovniku mesto In ^ j priznanje, ki mu gre. Priznajte jih, kakor jih ameriški kato-, \ ličani, pa bodo imeli duhovniki veselje do vsake stvari, ki se bo pojavila.	j
j ) Naša brezbrižnost se prav lahko odpravi. V svrho skupne narodne pomožne akcije pa naj bi se storilo to-le: Mr. Gr-, dina, glavni predsednik KSKJ. je že izdal apel za Primorske
1	Slovence. Naj to stvar ponovi in povabi gg. dtihbvliike, kakor ''tudi zastopnike drugih prepričanj. Če hočejo z nami, dobro,' e če ne pa sami na delo. Nekaj bomo že spravili skupaj in tako
rešili našo narodno čast.	' i
Ta odgovor sem napisal na članek: "Beseda o naši brez-I brižnosti." Napisalsem ga v dobri veri. Kar sem povedal o ' nas duhovnikih, sem imel že dolgo na srcu, zdaj pa je nanesla prilika, da sem te moje srčne misli izlil na papir. Čisto nič mi ni na tem, kako bo kdo vzel te moje besede. Ako sem le zadel v črno, pa sem zadovoljen. Rad bi pa videl, da bi tudi še kdo drugi spregovoril o tem vprašanju.	Duhovnik.
POŠTNA UPRAVA ZASLEDUJE GOLJUFE.
Toliko goljufij je poštna u-prava že zasledila, da bi sejah-ko spisala jako zanimiva knjiga, ki naj nosi naslov "Lahko-1 verni Amerikanec."
Kdor ima priliko obiskati Sesquicentennial razstavo v Fi-ladelfiji, naj ne zamudi ogledati si izložbe poštne uprave. Videli boste tam poštni urad v polnem obratu z najmodernejšimi pripravami za hitro manipuliranje pošte. V tem poštnem uradu je tudi razstavljenih mnogo zanimivih predmetov, ki vzbujajo pozornost toliko strokovnjakov kolikor radovednežev. Izmed drugih stvari se nahaja tam cela galerija slik poštnih banditov in drugih zločincev, zbirka samokresov in
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate > Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. j(
Entered as second class matter November 10, 1925, st the post office s »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	"]
Zakaj smo brezbrižni? \
"Amerikanski Slovenec" je priobčil v št. 213. članek "Po- * gubna brezbrižnost" in takoj nato v štev 214. pa je priobčil 0 svoj komentar in obenem poprašuje po vzrokih naše brezbriž- , nosti.	'
' Naj mi bo k temu vprašanju dovoljeno spregovoriti par besedi. Bodimo junaki in poglejmo resnici v oči!
Ko sem dospel še pred leti kot dijak v to deželo, sem imel J idealne načrte, kako bi se naš narod organiziralo, da bi tu v tujem svetu, na tleh svobodne ameriške zemlje, bival, deloval ' in živel kot ena narodna enota, v kolikor bilo bi mogoče. Uspe- 1 li smo v več ozirih. Ko se je sprožilo idejo za ustanovitev K.S.K. Jednote, je stvar dobila svoj pomen. Potom jednote < smo začeli postajati bolj zedinjeni, bolj enega duha. Imeli smo svoj list Amer. Slovenec, ki je bil v resnici čuvar Sloven- ! stva in njegovega trdnega krščanskega prepričanja. Pošten J je bil ta list vseskozi in je še danes. Kar je ta list započel, pa ; naj bo eno ali drugo, je še vedno tudi dosledno izvršil. Čast mu!
Oprostite, da segam v zgodovino nazaj. Brez te se nika- : kor ne da povedati, zakaj smo postali brezbrižni.
Ko je val slovenskih izseljencev se večal in večal, so pri- 1 šli z njimi tudi taki, ki so hoteli na račun te prihajajoče izse-ljeniške mase bogateti in si rediti svoje trebuhe in mošnje potom napačnih naukov in prepričanj. Nobenemu ni menda več | tajno, kdo je povzročil razkol v katoliški jednoti. Nobenemu ! ni več tajno, kdo je sejal po naselbinah razdore, hujskal zdaj proti temu, zdaj proti drugemu. Ti ljudje sedijo še sedaj v«. New Yorku. Napolnili so svojo denarno mošnjo s'krvavo za- , služenimi novci slovenskih delavcev trpinov. O, kako so ti [ ljudje bili. ocl začetka nepristranski, lagali in farbali! Še ne-! katere duhovnike so dobili na svojo stran, zakaj vleči in far-bati so zhali kakor čifut. Pozneje so seveda vsi taki spoznali, j da takim neznačajnim ljudem ni slediti.
Tudi takrat so prihajale iz domovine neprestane prošnje za podporo tuiptam. Večkrat so se začenjale vsakovrstne akt cije, zdaj zato, zdaj za drugo. Ljudje s0 darovali radi. Saj Slovenci smo dobrega srca. Reveži smo sami, zato tudi vemo, kaj se pravi reven biti. Slovenska roka je še vedno rada delila darove.
Kdo se ne spominja akcije za Slovensko zavetišče? Prispevalo se je v ta namen. Kje pa so zdaj tisti tisočaki? Zavetišča ni in denar vemo, da je bil nabran. Kdor ima ta denar v oskrbi, naj bo vsaj toliko moža in naj pove, kje je in zakaj se ga drži, ko zavetišča vendar nikoli ne bo, vsaj takega ne, za kakoršnega se je delovalo.
Republičansko združenje je druga čudna uganka. Vedno se povdarja po časopisju, da se je v ta namen nabralo okrog' 60 tisoč dolarjev. Ja, zakaj se pa denar drži? Ali vendar ni bil nabran za reveže? Sicer me ta sklad osebno prav nič ne briga, ker jaz nisem v njega prispeval nič. Vendar narod je za to daroval, k temu narodu, to je slovenskemu, pa jaz pri-. padam. Zato imam nekako pravico, da po tem vprašujem.
Kolekta se vse vprek. Toda pri podajanju računov pa ni nobene točnosti. Tisti, ki naznanjajo razne kolekte, hočejo s tega kovati reklamni kapital za svoja podjetja, to je vse, pa nič drugega. Uboga delavska para naj pa svojim ustom trga in daje.
S tem pa nisem proti potrebnim pomožnim akcijam. Ne, naravnost sem za nje, samo morajo biti aranžirane na dosleden, pošten način. Na piJ. za Primorsko bi mi ameriški Slovenci prav zlahka nabrali lepo svoto, s katero bi podpirali njih kulturne ustanove in bi jim s tem krepili narodno disciplino. Ali pri vseh teh besedah pride vprašanje, ali so med nami Slovenci mogoče skupne akcije ne glede na naša prepričanja. To je pa težavno odgovoriti. Jaz pravim, da je to skoro nemogoče. Zakaj? _ __
orodij, ki so jih rabili taki zloglasni poštni roparji, kot sta bila Chapman in Anderson, in končno-jako podučna razstava mnogoštevilnih goljufij, izvršenih potom po|te na račun lahkovernih Anjerikancev in priseljencev.
Poštna uprava ne preiskuje poštenosti osebe ali tvrdke, ki se hoče posluževati pošte za izvrševanja svojega posla. Pač pa je dolžnost poštne uprave preprečiti, v kolikor je to mogoče, da se pošta zlorablja za goljufive nakane. Kadarkoli ima poštna uprava zadosten dokaz o nepoštenosti posla, pritisne na take poštne pošiljatve žig "fraudulent" ii? jih vrne nazaj pošiljatelju.
^'Dirigo 1845," ki je baje v stanu podaljšati človeško življenje.
j Ni vedno lahko zaslediti in k zatreti goljufive tvrdke. Njiho- n ve žrtve navadno morajo biti b priče proti njim in lastniki ri /'zdravil," ki so napravili dobre li kupčije in imajo mnogo dfenar- r ja za vse mogoče pravniške zvi- 7 Ijače, se postavljajo v bran z c vsemi štirimi. Značilen primer o v tem pogledu je slučaj s "Sar- ] gol" kroglicami, ki so bile ogla-šene kot sredstvo za povečanje } ' telesne teže. Lastnik "Sargola" j ! je bil končno aretiran, spoznan } krivim in obsojen na globo 30 j tisoč dolarjev, ali trebalo je ^ treh let, predno mu je bila tr- , govina ustavljena. Skoraj 300 j prič je bilo zaslišanih na nje-govi obravnavi, ki je trajala tri ^ mesece. Njegove kupčije so \ cvetele tekom osmih let in ce- i lo za časa, ko je čakal na obravnavo, je oglaševal svoj "Sar- ', gol" širom vse dežele in zaslužil dodatnih $500,000. To je bila najljutejša pravniška borba '. v zgodovini poštne uprave. j Slike nekaterih takih slovitih ' goljufov se nahajajo v "galeriji slik." Videti* je izmed drugih , 'dve sliki "Profesorja Samuels." , (Naslov profesorja ni temu "ve- 1 , leučenemu znanstveniku" pode- * , [lil nihče drugi, nego on sam. 1 . !Bil je spoznan krivim enajsto- ' . 'rice "mail order" goljufij in obsojen na eno leto zapora v fe-. deralni kaznilnici. Nedaleč od . njegove slike vidite fotografije i parčka John F. in Kate A. . Braun, ravnateljev "Zavoda . božanskega zdravljenja." Pro-_ dukti tega zavoda so tudi raz-. stavljeni; Braunova sta proda-_ jala potom pošte "blagoslovljene i-obce." "Zavod božanskega zdravljenja" je bil končno za-5 prt in parček se je preselil v > ječo.
Lažne patentne medicine ni-a so edine goljufije, ki jim je a, poštna uprava prišla na sled. Je
0	še mnogo drugih načinov za. o
1	lajševanje žepov. Tako vidimo ii v izložbi zbirko potvorjenih zavarovalnih polič' za avtohioDi-
.] j le. Izgledajo kot prave police, i. ali le poskusite iztirjati z nji-[. mi zavarovalnino. Nadalje naj-i- demo neštevilo prevarnih ogla-a sov o prodaji nepremičnin, znane limanice za "zakladokope," o švindle z vedeževanjem itd. — Neki "veliki geolog" je "pod t- prisego zatrjeval obstoj olja na č nekem zemljišču; preiskava je h dognala, da on ni bil nikak geo-)t log, marveč star kriminalec. — Nekdo drugi je bil zasačen, ko je prodal "šere" za neko pe-trolejsko rafinerijo, ki ni obstojala več, in pri tem obetal 500 % dobiček. Skratka goljufi prodajajo vse, celo najbolj nesmiselne stvari, dokler znajo za kaline, ki utegnejo sesti na njihove limanice. Nekdo, ki ni' nikdar uspel v ničemur, je za-' čel oglaševati prodajo "1000 načrtov, formul in trgovskih tajnosti" za one, ki hočejo obo- j gateti. Avtor brošure, ki je pro-; dajal te čarobne formule, bi. bil zares obogatel, da ga ni poštna1 uprava pravočasno spravila pod1 ključ.
-o-
I V poštnem uradu na razsta- j"l )višču se nahaja velika izložbe- m 'na škrinja, v kateri se nahaja- nj .jo vzorci medicinskih priprav, j ki so olajšale ameriško občin- z; stvo za mnogo milijonov dolar- jv« ijev in brezdvomno prinesle ne- pi preračunljivo škodo mnogim i": bolnikom.	ki
! Tako vidimo v tej izložbi ne- !ja ki "žlezni lek za pomlajeva- ijs nje." Neka Čikaška tvrdka je vs jtrosila $100,000 na leto za nje- v govo oglaševanje in osleparila g< je občinstvo za kakih $300,000, št predno je poštna uprava storila ' ti konec temu švindlu.	jc
Razstavljenih je mnogo go- k ljufivih "lekov" proti debelosti, ti
-	Nekateri so se prodajali v obli- ti . ki kroglic, drugi pa kot teko- g
-	čina. Prvenstvo pa treba pripo- P
-	znati milu, ki je bilo oglašeno g . kot "La Mar Reducing Soap," n , češ, da ima čudežno vrlino, da e 1 "izpere" vso mast; seveda ni 1< -lizpralo masti, pač pa žepe r i!mnogih lahkovernežev, tako da g i!so "slavni iznajditelji" nabrali ž 21 $150,000, predno jih je poštna
i»oblast ustavila.	v
-j "Oxypather Tuberculine" o;zveni precej znanstveno; bil je S a j oglašen kot garantiran lek pro- Li -iti tuberkulozi, češ, da ubija vse jc e j bacile kar naenkrat. Našlo se
-	je, da človek, ki je "iznašel" in 1' prodajal ta lek, ni imel pojma l1
1. o zdravilstvu in da glavne se-1] o stavine njegovega "leka" so bi- 1 i, le glicerina in kreozot.	s
n V izložbi vidimo tudi "Owe- < )- nov električni pas, največjo iz- 3
e najdbo vseh vekov." Vse, kar je 1
vam treba, je,.da kupite "elek- ] v trificirani" pas, in če tudi trpi- 1 e te na najhujši bolezni ... bo- « ;e ste ob svoj denar. "Pas" je ba- !
| je lečil kakih dvajsetero bolez- ■ e ni- Ali neka tvrdka v Toledo, 3 i- ljubosumna na CHvenov uspeh, :
j je šla še dalje in spravila je na n trg "elektl-o-kemične prstane," ■ >'ki da imajo zdravilno moč prose-ti tridesetorici bolezni. Treba i j je le, da nosite tak prstan na
p.' prstu, in delal bo čudeže_po :
r- dnevu in po noči. Čudotvorni Le prstani so bili navadni prstani >r ™ železa.
o,1 "Gall Tone" se je prodajal [o Po $5 za škatljico, češ da o-( zdravlja želodčne teža,ve in od- j z- pravlja žolčne kamne. Dejan-o ski je odpravljal $100,000 na la leto iz žepov bolnih ljudi, ič "Korex Compound" je eno le izmed oglašenih zdravil za iz-" di gubljenO možatost. Bilo je za-. res izvrstno okrepčilo, namreč za prodajalca, ki si je v štirih letih nakopičil nič manj kot $1,260,000. Ta možakar in ne-> koliko njegovih pomagačev se-ta di sedaj v ječi. in Tudi za rak, o katerem /a travniška znanost še vedno u-e. «'iba, imajo šarlatani že svoja h_ "siguma zdravila." V izložbi e_ vidimo neko zdravilno pripravo, "Purifico," ki garantira o-je zdravljenje od raka v najkraj-ki šem času. Vladni kemičarji, ki so analizirali to pripravo, so av našli, da je obstojala iz vode, ve alkohola, joda od nitrata in ne-l0_ kega odvajalnega sredstva. "St. za James Gil" je bil oglašen kot zdravilo proti tuberkulozi, rev-en niatizmu in naduhi — čudna rj_ kombinacija! Neki drugi pod-ve jeten človek si je pridobil mene sto v tem muzeju pošt. goljufij s svojo čuciotvorno pripravo
Prijatelji in somišljeniki držite se gesla: vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji!
PREJELI SMO
Družinsko Pratiko
ZA LETO 1927.
Letošnja pratika je jako zanimiva. Vsebuje jako zanimive opise in ja ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno števild, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri:
KNJIGARNA
"AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
ŽENITEV.
(Dalje.)
10. prizor.
Podkolesin: Čemu pa mi čakamo tu?
Kočkarov: No, ali ne veš? Gospodična je lepa!
Podkolesin: Tako! Meni, da priznam, nič ne ugaja.
Kočkarov: Glej gd, kaj je to, prej si pa trdil, da je lepa.
Podkolesin: Je in ni. Dolg nos ima in francoski ne zoa.
Kočkarov: No, kaj še, čemu ti bo francoski ?
Podkolesin: Vsekakor mora znati nevesta francoski.
Kočkarov: Čemu?
Podkolesin: Zato, ker — ne vem sicer zakaj — a vsega nima, če tega tu.	,
Kočkarov: Glej ga! Zato, ker je to rav-
no prej rekel tisti norec! O, naravnost kra-sotica je. Takega dekleta ne dobiš nikjer.
Podkolesin: Jaz sem se sam.iz početka zagledal vanjo, a pozneje, ko so pričeli govoriti, dolg nos, dolg nos, sem jo opazoval natančneje in videl, da ima res dolg nos.
Kočkarov: Ah, vsak ve, kje ga čevelj najbolj žuli. Namenoma jo obrekujejo, da bi se te odkrižali. Jaz je tudi nisem hvalil. Tako se pač dela. Bratec moj, le poglej njene očke natančneje, šment, to kar govori, diha, in nos bel, kakor alabaster, pa še vsak alabaster bi se mu ne dal primerjati, le dobro si jo oglej.
Podkolesin (nasmehoma) : Da, zdaj sem zopet izprevidel, da je lepa.
Kočkarov: Seveda je.lepa, Poslušaj me, ko vsi odidejo, poj deva k nji, ji razjasniva in vse urediva.
Podkolesin: Tega ne storim.
Kočkarov: Zakaj ne?
Podkolesin: To bi bila usiljivost. Nas je mnogo, naj si izbira sama.
Kočkarov: Kaj te brigajo drugi. Ali se bojiš sovraštva, ali kaj? Ako hočem, v eni minuti jaz prepodim vse.
Podkolesin: Kako jih boš pregnal?
Kočkarov: To je moja stvar. Daj mi samo besedo, da se potem ne boš kujal.
Podkolesin: Zakaj bi je ne dal. Ne upiram se, hočem se oženiti.
Kočkarov: Roko sem.
Podkolesin (moleč roko): Tu jo imaš!
Kočkarov: Samo še tega mi je bilo treba. (Odideta.)
Zastor pade.
TRETJE DEJANJE.
Soba pri Agati Tihonovni. 1. prizor. Agata Tihonovna, potem Kočkarov.
Agata (sama): Res, koliko truda to izbiranje! Ako bi bil edeii ali pa dva, tudi trije — bi še bilo — toda šest, kako si izbiraj? Anučkin ni napačen — Jajčnik je res malo rejen — in debel čloevk — vendar dostojanstven gospod. Ževakin je mož lepega vedenja — kako težko se je odločiti. — Ako bi imel Anučkin, ki ima tako lepa usteca, nos Podkolesinov in ako bi se mu še pridejalo nekaj živahnosti %evaki-nove in ako bi se še navrglo nekaj trebuha Jajčnikovega, no, potem bi se ne bilo težko odločiti — a sedaj mislim, in mislim, da mi hoče glavo razgnati. Izročiti se hočem v vsem volji božji, naj odloči srečka —napišem imena vseh na listke in jih vržem v vrečico; kdor p^de prvi iz vrečice, ta naj bo moj izvoljeni mož. (To stori.) Kako težko je devici, posebno če je zaljubljena. Moški tega nočejo razumeti. Vse je pripravljeno. Vrže še listke v vrečico, zami-
žim in kar bo to bo. (Jih pomeče v vrečico in jih meša.) Strašno! Ah, da bi mi Bog dal Anučkina — e zakaj pa tega, — boljši bo Podkolesin, — čemu ravno Podkolesin — potem bodo drugi hudi — ne, ne, kakor bo hotela usoda. (Meša po vrečici in potegne namesto, enega vse.) Ah, vsi so zunaj —•" o srce moje, kako si razdejano — o ne, samo enega. (Polaga listke nazaj v vrečico. —Pri vratih Kočkarov se postavi za njo.) Še enkrat hočem, zakaj bi ne vzela Ževa-kina. — Hotela sem Anučkina — ne — samo naj se odloči!
Kočkarov: Vzemite Ivana Koz. Podkole-sina, on je najboljši.
Agata: Ah! (Zakriči in si pokrije oči 2 rokami, boječ se pogledati nazaj.)
Kočkarov: Česa ste se ustrašili -—ne ll' strašite se —^res, vzemite Podkolesina.
Agata: Ah, sram me je! Poslušali ste!
(Dalje sledi.)
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Ženski svet.
jonov članic iz 45 narodov. Za predsednico ljubljanskega Po-kreta je bila izvoljena znana agilna prvoboriteljica A. Šte-bijeva. Društvo, ki šteje danes že nad 100 članic, je pričelo z vso intenzivnostjo delovati na to, da si pridobi čim več žen iz vse Slovenije. Prireja sestanke, redna predavanja, izdaja poročila, objavlja članke v listih in deluje po svojih močeh,! da vzbudi v ženi zavest enakopravnosti pred svetom. -o--
PECIVO.
KATASTROFALNA NOČ V SLOVENIJI.
(Nadaljevanje 1. strani.) darjale po Človeku. Hiše in kozolci so razkriti, še celo omet I pri hišah je odpadel. Jožetu Rusu je podrlo šele pred kratkim dograjeni kozolec. — Danes popoldan je okoli 4. ure prihrumel vihar s treskom, vendar je trajal le par minut in je odvihral v smeri proti Igu.
D. M. v Polju.
Vihar, ki je divj.al predsinoč-njim (29. oktobra), je pustil za seboj strašno razdejanje. Podiral je drevje in prevračal kozolce. Na Zadobrovi je podrl vihar na cesto celo vrsto dreves, ravnotako pri umobolnici na Studencu. Tam je podrl tudi barako. V Zadobrovi je Sava narastla nad en meter. V vsej okolici D. M. v Polju je vihar podrl nad 15 kozolcev.
Na pomoč poplavijencem v Sloveniji.
Nova, strahovita nesreča je zadela našo domovino — našo ljubljeno Slovenijo. Domovi ; porušeni, polja uničena. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila o divjanju vremen1
Slovenska žena.
KUHINJA
Hlebčki iz hamini (hominy).
Hamini je zdrobljena koruza in se prodaja suha kot gres ali v kanglah preparirana. Suho zasuj v vrelo vodo in kuhaj kakor močnik.
Segrej eno šalo mleka ter v njem raztopi eno tretjino šale masla, dve žlici sladkorja in eno žličko soli. Vmes stresi tudi eno in četrt šale kuhanega hamini. V mlačni vodi raztopi za en cent droži. Te dro-ži zlij med mleko in hamini ter zamesi še par šal bele moke. Pokrij in pusti na toplem prostoru vso noč. Zjutraj prebodi testo na več krajih, da malo pade ter napolni majhne posodice s tem testom, pa ne prav do vrha. Mogoče imaš take rjave skledice, v teh jako lepo vzide. Posodice prej namaži. Postavi, da še v posodicah testo vzide, potem pa dei^i v vročo peč ter peci dvajset minut.
Rujav keik s kokusovim orehom. Eno in tričetrt šale masla, dve utepeni .jajci, tričetrt šale I sladkega mleka, dve šali moke, j tri žličke pecivnega praška j (baking powder), eno škatljo i zribanega kokusovega oreha ' (cocoa nut).	i
Moko, sol in prašek parkrat presijaj in drugo pa vse po vrsti zamesi. Najprej sladkor in maslo in tako naprej, da narediš testo, kakor je za keike. — Lahko spečeš v dveh ploščkih, da imaš dva kolača ali pa v eni posodi.
Če hočeš narediti mehak led : povrhu, naredi tako: Razme-šaj eno žlico masla ii? smetane. Notri zasipaj toliko drobnega sladkorja (powder sugar), da bo ravno tako gosto, da se rado maže. Kani par kapljic va-nilije ali druge dišave. Pomaži po keiku, ko je že pečen. Če pečeš v dveh kosih, pomaži tudi vmes, ko položiš kolobar vrh kolobarja.
— New York, N. Y. — Wil-If.am Barton, Francoz, sin bivšega sodelničarja J. P. Morgan & Co., je bil oddan v Tombs zapore, radi sleparije s ponarejenimi čeki.
= LOUIS STRITAR
se priporoča, rojakom sa narc čila premoga, katerega pri;)« tjam na dom. Prevažam pohi štve ob času selitev in n« kar spada v to stroke.
Pokličite m« po telefonu I 2013 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Phon«: FtooRBvelt 8221
ŽENSKI POKRET V SLOVENIJI.
(Konec.)
Kašnati štrukelj. Naredi vlečeno testo iz 8 unčev fine moke, 1 beljak, osminko kvorta mlačne vode in malo soli. Skuhaj 4 unče dobro oprane kaše. Hladni primešaj žlico masti, v kateri si ocvrla žlico čebule in zelenega peteršilja, malo ma-jerona, ,popra, 1 jajce, zajemalko juhe ali vode in soli po okusu. Testo razvleci, pomaži z nadevom in zavij v tanko klobaso. Položi jo na namazano pločevino in jo speci; pečeni štrukelj razrezi ter daj v juho.
itruklji s svinjino. Naredi vlečeno testo kakor za zdrobo-ve štruklje brez jajca, a dodaj malo presnega masla. Vmešaj 2 žlici presnega masla, soli in 2 rumenjaka; ko dobro naraste, prideni par žlic smetane in sneg iz 2 beljakov; s tem namaži razvlečeno testo, potresi nanj na drobne kocke zrezano svinjino in 1 žlico drobtin, zavij ter deni peč na pločevino. Pečeno razreži na dva prsta široke štrukeljčke, daj jih v juhni lonec ter na mizo.
Mesni štruklji. Napravi vlečeno testo iz treh osmink kvorta moke, 1 jajce in mlačne vode ter osoli. V kozo daj 2 žlici masti in drobno narezane o-stanke mesa, ki si jih obrezala od govejih kosti, pečenke ali kaj perutnine, 2 žlici drobtin, malo popra, soli, drobno zreza-nega majerona, malo juhe in 2 rumenjaka. Vse to dobro zmešaj in primešaj od 2 beljakov sneg. Testo razvleci, ob robu obreži ter namaži z nadevom. Od dveh nasprotnih strani zavij, potem posredi prereži, razreži na posamezne štrukeljčke, zakuhaj jih v vrelo juho ter daj na mizo.
Pljučni Štruklji. Kakor mesni štrukelj, le namesto pečenke spraži skuhaiia in nadrobno zrezana telečja, prašičja ali goveja pljuča.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
ske katastrofe. Zadnja je bila najhujša, kar jih je doslej Slovenija doživela. Od povsod, z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Štajerske prihajajo obupna poročila o viharjih, nevihtah, povodnjih, o grozni škodi. Vse, kar je pridobila ra-skava slovenska dlan, vse to je
LASTUJE SVOJ DOM. Z
$10.00 lahko začnete in dobite 40 akrov dobre zemlje; trg, šole, jezera, fino mlekarstvo. W. 111 Baker St.,
Croix Falls, Wis.	s
v______________________
HIGIENA V PRETEKLOSTI IN DANES.
Neki angleški pisatelj je leta 1600 pisal: "Kraljica Elizabeta si jo dala postaviti banjo, v kateri se koplje enkrat mesečno, ne glede ali .ji je poti'ebno ali ne." Danes vemo, da je zdravju potrebna ne samo zunanja, ampak tudi notranja čistoča. Mnogo zdravstvenih neredov bi se dalo preprečiti s či-

r uničeno po elementarni sili. ■ Rojaki ! Če je kedaj bila Slo-! venija potrebna pomoči — ta-
-	ko kot sedaj še ni bila nikoli!
t Rojaki, darujte vsak po svoji i moči! Prispevke je pošiljati
-	predsedniku centralnega odbo-
-	ra: D. M. Stanoyevitch, konzul > kraljevine Srbov, Hrvatov in
-	Slovencev, 1819 Broadway, i New York, N. Y.
-o--
JAPONSKA ŽENITBENA PONUDBA.
Neki dnevnik v Tokiu je pri-l nesel tale romantični oglas: Jaz sem jako lepa žena z-go-i stimi lasmi, ki mi ovijajo glavo ■ liki morski valovi. Lice ima svi-i leni sijaj crešnjevega cvetja, telo pa mi je vitko kakor bič, obrvi so mi zaokrožene kot mladi mesec. Imetek mi je dosti velik, da morem ugodno živeti ob svojem izbrancu, kadar, podnevi ogledujem cvetje, po-
KVALITETA — TOCNOS-i — POŠTENJE
A. F. WARHAN1K
zanesljivi lekarnar — zalogu fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitl cest« CHICAGO, ILL.
POR NAROČNIKI r
(Ta članek naj gotovo prečita vsak!)
Glede stenskih koledarjev se nam zdi potrebno še nekoliko pojasniti našim naročnikom. V krajih, kjer imamo naše lokalne zastopnike, dobe naročniki svoje koledarje pri zastopnikih, ker smo jih njim poslali za vse. Ako toraj zastopnika ne bo kmalu v hišo, naj se naročniki potrudijo k njemu in tam plačajo naročnino in dobe stenski koledar. Če, pa to ni mogoče, pa pošljite (naročnino naravnost nam in mi Vam bomo poslali koledar. Ne odlašajte pa, ker smo tiskali le omejeno število koledarjev in če se zglasite prepozno, se zna zgoditi, da koledarjev ne bomo več imeli.
V vašo korist je toraj, ako plačate naročnino TAKOJ in ci preskrbite stenski koledar.
Dalje so se nam nekateri zastopniki pritožili, da morajo po tri ali štirikrat v eno hišo, predlo je naročnik pripravljen, da nu plača naročnino. Prosili bi prav lepo vse naročnike, da naj tega nikar ne delajo, ker s tem vzamejo pogum zastopniku.— Kakor veste, večina naših zastopnikov iz prepričanja za dobro stvar in iz požrtvovalnost! opravlja ta posel, da Vam prihrani delo pošiljanja in pisanja in da tako agitira in razširja katoliški tisk. Zato ne odpravite zastopnika z izgovorom, temveč imejte potrebni denar pripravljen in mu ga s prijazno besedo izročite. On Vam bo dal koledar in oba bosta vesela in zadovoljna. Vsi naročniki sedaj vedo, da je kampanja v tiru in da je čas za obnovitev naročnine in se vsak lahko na to pripravi. Mož in žena naj &e
noči pa luno. . . Kje je dosto-. jen in odličen moški, obenem izobražen, nadarjen in lep ki razen tega ljubi dobro hrano?, Ako se kje takšen dobi, bi hotela svoje življenje združiti z njim, deliti z njim vse radosti; in kasneje z njim skupno počivati pod grobnim kamenom od belega mramorja.	M
-o——
— Dunaj, Avstrija. — Deželna skupščina na Tirolskem je sklenila, da bo predložila zvezni vladi prošnjo, za pritožbo pri ligi naroddv, zoper itali-. janska nasilja Nemcev na TI-i rolskem, ki so pod fašistovskoj vlado.	ni|
MALI OGLASL HIŠE TN LOTE,
6 SOB HISA, oriental stucco, 30 čev. lota, garaža za 2 kari; porč v steklu in zamrežen, vel. podstrešje, cesta in alfey tlakovana, blizu cerkve in šole. 6423 S. Hermitage Ave.
____„_ _ 48-s do a
NOVI DOMOVI. Ne plačujte rental Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij, ki so zidana in moderna. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje imam na vogalu pripravno za takojšno selitev; hrastov finiš, zidan sprednji porč in zadnji v steklu. Ulica je tlakovana in plačana. Poslopja so na Kenneth Ave, (44th Court) in 30. cesta.
Pridite gotovo si jih ogledati. Samo $2500 takoj,, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomladi, bodo veliko dražji.
Jos. L. Donat, lastnik č,p,s 2300 So. Central Avenue,
Ph. Crawford 2362. _
PRODA ALI RENTA hišo 5 sobi slin parlor, zajutrkovalniea, kopel, kclastonc; vse moderno; cesta tlakovana; lota 50x140; cena $8750; rent $60.00 mesečno; 3 bloke do A. 1'".. postaje. Ph. Ehnhurst 93. R. X-■ Nichols; 580 S. Arlington._ 62-ixs.t PRODA 2 'STAN."hišo "5-5~sob.~porž
__za spat. 7631 Bennett Ave. 72-p.s.t
ASHLAND AVENLE $8000 takoj, ostalo v 2 letih, 50*108 med ,81. in 82. cesto, zapadno. Reininga and Company ,1056 W. 79tb St. Virt-cenncs 2120. — 95tH & Halsfed St.
_ Stewart 8768._________ _ (J9-p,s,t
PRODA ALI ZAMENJA 2.....nadstr.
hišo na vogalu. Soft drink parlor, vsa oprema, plesna dvorana, tri stan. 2658 \Y. 21 st -Pl. _67-p,s,t
PRODA ALI ZAMENJA 2 zid, hiši, nasproti 2 cest, 2 trgovine, dobri dohodki, nizka cena. Lastnik v 2.
_nadstr. 2-737 Qgdc" A vi-. 66-p,s,t
MODERNA H iS Aj Titan, zid" vel. 5 sob, sun parlor in porč za spati. 2 furnaces, lota 30x125, alley tlakovana in cesta, samo $12,850 takoj $3000. pridite 5942 Cortland St. -Columbus 5521.	13-
FARME NA P K O P A {
40 A ICR. za $2000, farma za kokošje-rejo, hiša 6 sob, vel. kokošnjak. garaža in druge pritikline; tudi 1000 kokoši, krava, konj. Cor. Dc Keyzer, ima tudi druse ugodnosti za proda-_ti)_ Holland, Mich.	47-s do s
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vse feministično čuteče žen-5tvo se je zbralo 2. januarja t.l. v ljubljanski magistratni dvorani, da manifestira za pravice žene v družbi in državi. Nad leto dni se je shajal pripravljalni odbor pod vodstvom A. Stebijeve. Na njeno inicijativo ?e je končno osnovalo v Sloveniji društvo "Ženski pokret" z namenom, da seznanja slovensko ženo s feminističnimi idejami, da vrši čvrsto propagando za splošno in enako volilno pravico v vsa zakonodavna in samoupravna zastopstva ter da ščiti pravice žena. Tak naziv društva so si izbrale, da dokumentirajo edinstvo z ostalimi feministkami držav. Znano je, da se je že 1. 1919. v Bel-gradu osnovalo prvo istoimeno društvo, kateremu so sledila društva v Kragujevcu, Sarajevu, Banjaluki, Brodu, Zagrebu in pravkar v Splitu.
Zanimive so bile uvodne besede A. Štebijeve, ki je v krepkih potezah orisala svetovni pomen feminizma; njeno pojmovanje feminizma se ne izraža v tistem agresivnem gibanju žensk, ki je naperjeno zoper moškega, temveč se manifestira v težrfji žene kot človeka. Nato je z veliko toplino in prisrčnostjo pozdravila navzoče ženstvo predsednica Ženskega Pokreta v Belgradu Milena Mi-lojevičeva, nakar je zagrebška predsednica prof. Mira Vod-varka-Kočonda očrtala globok zmisel ženske organizacije v širšem pomenu, kot internacionalne svetovne organizacije žen, ki šteje dihies že 33 mili-
Vsern prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je preminul dne 22. oktobra ob 8. uri zjutraj, naš ljubljeni sin, oziroma brat
Frank Fintar
previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki a zelo mučni bolezni. Tem potom se zahvaljujemo Vsem, ki so ga obiskovali doma in v bolnišnici. Najlepša hvala Mr. in Mrs. John Stayer, ki sta se toliko trudila in nam pomagala in nas tolažila v naši; žalosti. Prisrčna hvala tudi moji sestri Mrs. Skala in njeni hčeri in zetu Mr. in Mrs. Paul Schwartz, ki so pokojnika po noči obiskali v bolnišnici. Posebna hvala Mrs, Boršnik, ki nam je pomagala začasa bolezni in ko je pokojni ležal na" mrtvaškem odru. Presrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetlic. Ti so: Družina Stayer, družina Skala, Mr. in Mrs. Schwartz, botra Smoljanec, Mr. in Mrs. Bartolič, družina Boršnik, družina Vinter, Pevsko društvo "Adrija," družina Flinkov, dekleta Chicago Portrait Fine Art Co. ter Mr. in Mrš. Ptaček.
Najlepša hvala preč. gg. duhovnikoma, patru Aleksander in patru Dominik, ki sta prišla pokojnika kropit in za darovane sv. maše. Najlepša hvala patru Aleksandru, ki so prišli na dom po pokojnika in v ccrkvi za lepe obrede in za, lepi govor in ker so spremili ranjkega k zadnjemu počitku. Presrčna hvala tudi vsem tistim, kj so pokojnika spremili do groba. Najlepša hvala društvu Marije Pomagaj št. 78, mladinski oddelek, ki so pokojnika odnesli k večnem počitku. Prav lena hvala tudi pogrebnikom Mr. A. Glavachu in Mr. F. E. Palaczu.
Pokojni je bil rojen 2. oktobra 1917 v Chicago, 111.
Gospod dodeli pokojnemu sinu in bratu večni mir in pokoj. Spočij se v Bogu in spavaj mirno, dokler se ne snidemo nad zvezdami, kakor nam to govori sv. križ.
Žalujoči ostali:
JOHN in TEREZIJA P1NTAR, stariši.
CHARLES, brat; MARY, sestra.
Chicago, 111 , dne 10. novembra 1926.
160 AKR. La Porte Co. Vel. dobra poslopja, $125 za aker. C. M. Miller, 192 N. Clark St.	49-s,t,ar
PRODA 100 AKR. 80 milj od Chicago na M. 11 route, vse obdelano, 26 akr, grozdja, le nekaj takoj, ostalo na lahka odpl. Geo. McDonald. —
Three Oaks, Mich.____6S-p,e.t
TiCHIGAN.....LAKE VIEW......RESORT; fino za kopati, pivnic grove,-20 milj od Milwaukee in 12 milj do Burlington. Emil Wischman R. 1, Box 163. Water-ford, Wis. Tichigan Lake._______ 61-p do p
ugodna prilika
MEAT MARKET in stojnica za sadje; zlata jama; proda ali zamenja, pa tudi renta, dobri stranki; leži ob glavni cesti. 1008 — 15th Ave., Orchard 7667, Milwaukee, Wis.
_______63-p do p
PRODA URARSKO DELAVNICO, dobra kupčija, vso zalogo in orodje, oprava,. Proda mesečno za $700. Proda radi bolezni. 544 N. State St.
34-p,s,t
ščenjem odvajalnega organizma s pomočjo Trinerjevega grenkega vina. "Ouray, Colo., 9. oktobra: Trinerjevo grenko vino je izborno proti'želodčnim neredom. Vaš, J. K. Langston." Ena steklenica $1.25; vzorčne steklenice pošljemo proti prejemu 1.6c, ako pišete na Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskusite Trinerjevo Cold Tablets, ki so nagla od pomoč proti nahodu in prehladom sploh (30c v vseh trgovinah z zdravili).
The Will Comity National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele »veta.
(Capital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
o tem pogovorita, da v slučaju če enega ni doma, drugi ve, kaj mu je storiti, ko pride zastopnik v hišo.
Za vsako uslugo in naklonjenost napram našim zastopnikom od strani naročnikov se tem potom uredništvo in uprav-j ništvo Usta že v naprej prav iskreno zahvaljuje.
Naši zastopniki izroče stenski koledar tudi novim naročnikom, katere pridobe; drugi novi naročniki pa dobe od nas svoj koledar.
Lepo bi bilo, ako bi vsi naši naročniki pokazali svojo kato-Kško zavednost s tem, da obnove naročnino, ne da bi jih bilo treba še posebej opominjati in pa pridobe tudi svojega prijatelja ali znanca, da se naroči na list. S tem boste dali lepo spričevalo sami sebi, navdušili pa boste znova tudi one, ki de-! lajo in se bore za povzdigo in razširjenje AMER. SLOVENCA. Živeli vsi zavedni naročniki!
__POHIŠTVO NA PRODAJ.
POHIŠTVO.....ZA "PARLO'R in "jed.
sobo. Nizka cena. 2009 S- Laflin St.
_2nd.	__ _	68-p,s,t
______DE L O I N SLUŽBE 21
DELO DOBI gospodinja in kuharica, nič malih otrok v hiši. 4061 Mihvau-„ kee Ave.	70-p,s,t
PIŠČETA na PRODAJ
"Barron" vrsta velike čistokrvne "White Leghorn" piščeta, $10.50 za sto kom. Piščeta so močna in lažje prenašajo ni raz nego toploto.
"Everlay" vrsta "Brown Leghorns,"
$11.50 za sto kom. "Sheppard" vrsta "Single Comb
Anconas", $14.00 za sto kom-"Owens" in "Donaldson" vrsta "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 kom.
"Thompsons" vrsta 'Barred Rocks',
$14,85 ssa sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom.
jamčimo, da so zdrave, močne in čistokrvne. M.i plačamo poštne stroške in jamčimo, da bonfo prišle do vas žive.
Kokoši kakršnekoli zgoraj označene vrste po $1.50. Precej veliki petelini po $3.00. Knjiga poučna o kokošjereji velja, s poštnino $3.00.
THE FULGHUM HATCHERY Freeburg, 111.
Pod tem naslovom je Mrs. Marie Prisland, podpredsednica K.S.K. Jednote priobčila v Amer. Slovencu št. 211, z dne 30. oktobra 1926 zelo zanimiv članek, katerega bi morala či-tati vsaka SloVenka v Ameriki. Najprvo se ona bavi o delovanju žensk v stari domovini in o organizacijah žensk drugih narodnosti v Ameriki. Konečno pa nekako bojazljivo vpraša: Kaj pa me, amerikanske Slovenke? Bi li bilo mogoče ustanoviti Slovensko Žensko Zvezo? — Tako nekako piše Mrs. Marie Prisland. Jaz pa pravim na to: Me moramo ustanoviti Slovensko Žensko Zvezo. Pripoznam, da bomo imele velike težave od začetka, kajti na nasprotnike bomo naletele vsepovsod. Zato bomo morale biti vztrajne, ne omahljive, in vspeh nam bo zagotovljen.
Vem, da bo marsikatera rekla: Kaj pa je potreba Zveze? Na to pa moram takoj odgovoriti in pojasniti samo eden slučaj. Na minuli konvenciji K.S.K. Jednote so vsi predlogi v korist ženskim društvom propadli. Pred konvencijo so nam obljubljali, da bomo ženske dobile najmanj tri glavne odbor-nice, toda dovolili so nam samo eno. Kaj pa je temu vzrok? Nič drugega ne kot to, ker nismo bile organizirane. To je pa lahko vsak opazil, in vsled tega nismo bile upoštevane. Ko bi, Pa me bile edine, n. pr. da bi se zavezale, da bomo glasovale samo za tiste kandidate, ki bodo zagovarjali naše pravice, potem bi se marsikateri nam pridružil. Res je, da nismo imele večine, toda 42 glasov bi marsikje odločevalo, da bi bil izvoljen drugi kot je.
Tu sem omenila samo eden primer, zakaj je nam taka I Zveza potrebna. Je pa še mnogo, zelo mnogo drugih vzrokov, katerih pa ne bom danes tu razlagala.
Sedaj pa pride vprašanje, kako bi poslovala taka Zveza. Naj mi bo dovoljeno povedati svoje misli. Seveda je to le moje mnenje, odločevala bo pa večina.
Glavni odbor bi naj bil kje v središču Združenih držav, a Podružnice bi naj bile po vseh slovenskih naselbinah. Seje! Podružnic bi se vršile najmanj enkrat na mesec. Vse važne' sklepe sej bi se sporočilo glavnemu odboru, kateri bi potem sporočil drugim podružnicam. Vsaka članica bi plačevala gotovo svoto na mesec, recimo 10c, katera svota bi se razdelila, n. pr. 5c za glavni odbor za stroške in gotov sklad, 5c pa ostale v podružnici. Kfdar bi kaj denarja preostajalo v blagajni; podružnice, bi se napravil kak zabaven večer, recim.9 "Bunco Party" ali pa kaj drugega, kakor bi pač članice želele. Na ta način bi se privabilo vedno nove članice, da bi konečno bile vse organizirane.
Tako sem povedala nekoliko svojih misli. Sedaj pa že-'im, da se tudi druge rojakinje oglasijo. Ako nečete dolgega dopisa pisati, vzemite dopisnico (Postal Ca»d), napravite naslov na Amer. Slovenca, na drugo stran pa zapišite: "Jaz sem Ustanovitev ctovenske iienske Zveze," zapišite svoje ime in kraj ter odpošljite. Amer. Slovenec bo gotovo objavil, kar Je za objaviti, ali pa sporočil Mrs. Prisland. Na ta način bo-«10 videle, koliko zanimanja bo za to.
Sedaj pa, rojakinje širom Združenih držav, pokažite svojo zavednost!	Julia Gottlieb, Chicago, 111.
. Tako si bo moderna sodobna ] 2ena v polni meri in z vso od- h t'ovornostjo svesta visokega socialnega in kulturnega poslanstva, ki ga ima vršiti v svojem narodu. Zato je nepojmljiva kratkovidnost vladajočih mož | tistih držav, ki še vedno odkla- | njajo pomoč žena.
Kdor argumentira z intelektualno manjvrednostjo, fizično nedostatnostjo in pomanjkljivo stvariteljsko silo žena, izraža ' konečno s tem istotako samo Polovično resnico. Zakaj do-v°lj je žena na svetu, ki so dokazale in dokazujejo, vzlic ®vojemu materinstvu, svojo du-! Sevno polnovrednost in genijal-110 stvariteljnost, ali organiza- | ^rno zmožnost — sposobnosti, .1 v nobenem oziru ne zaOsta- j •lajo za moškimi. Da so do da-našnjih dni tako močne in iz-! lazite ženske osebnosti zgolj redke posameznice, leži pač , ^i"ok v tem, da je bila do ne- j javnih dob pot do višje izo-1-azbe celokupnemu ženstvu ®Ploh zaprta..Tem bolj je torej j^niembna genijalna sila kake Urie-jeve ali Lagerloffove, ki a si vzlic vsem zaprekam, ki vS° se stavljale ženam, priborile f'vetovni pomen. Oanes pa, ko so — teoretsko — zapreke višje izobraz-odstranjene, bo tudi žena v ko uspešno tekmovala na poljih intelektualnega, 0l'alnega in umetniškega u-■ .istvovanja,
£ tej plemeniti tekmi z mo-j^se^bo preizkusila njena
AMERIKANSKI SLOVENEC"
— Quincy, 111. — Župan in mestni možje iz Palmyra, Mo., so bili aretiram in se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, zakaj ne plačajo odškodnino v znesku $7000, katerega je sodišče prisodilo mestu, ker je po zanikvnosti župana in občin-
Francoski spisal Erckmann-Chatri&n. Poslovenil Al. B.
v. \	zloženi pri nas, so vedno
■ A j	varni. Vi živite lahko v kate-
ggto^i' " '	rikoli izmed naših držav, in
i	vendar ste lahko vložnik na
ii	^anki, Prav kakor bi ži-
t »j	veli v našem mestu. Pišite
i||L! 1	nam za pojasnila in.dobili bo-
||,||-i 1	ste odgovor z obratno pošto
•	v svojem jeziku. Mi plaču-
SfilMi i	icino P° 3 od sto obresti na
fis sitos	prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne
is||||K£jj	glede na to ali vi predložite
jaPjlblia^	svojo vložno knjigo aH ne.
a^pipil	Naš kapital in rezervni
SOTM^ f	sklad v vsoti več kot $740,000
____________________________________je znak varnosti za val denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nudili najuljudnej.šp postrežbo, in od kaetrcga prejema najizrazitejšo naklonjenost.

■•'i.mimui.iuaumumnmmirmini
OSEMNAJST S,ET
težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list
AVE MARIA
/Tv	Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka N kier »e še priznava Bog in Marija?
vW:j	Gotovo!
..	Ali ga imate pri vaši hiši,, dragi čita-
i^Ms-tr* te«?
I1/ & .' - \\ - Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo / {T /,f,	$3.00 na leto.
i/ŠKŠJrm '	KRASEN DAR
-^tR^Yw ' V	slovenskemu narodu dajejo že 12 let slo-	|
i ' Al	venski frančiškani v obliki koledarja, ka-	|
t'.'	1	koršnega katoličani nobene druge narod-	i
!' A	nosti nimajo.
W, 11 \ Koledar "Ave Maria" za leto 1927 i
' w i;' f-% / Je Potiskan. Krasen bo. Presegel bo jjpif //':/ vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane Jpk1^! samo bore SOc.
|1/K Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER
^ dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo.
St. Francis Magazine
je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo! Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije.
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
liiiimmiimniirr''1^!"''"'1"1"1111"™'™!!"1^^
Včasih sem čutil grozen mraz, takoj nato pa pekočo vročino, ki mi je silila celo-v oči: to je bil začetek vročice. Ko smo se odpeljali iz Kaje, pa sem se počutil še dokaj dobro, vse reči sem še videl jasno in razločno, šele pozneje pri Lipskem sem se čutil čisto bolnega.
Spravili so nas torej na ta način na vozove, da so tisti, ki so se še mogli držati pokonci, sedeli v prvih vozeh, drugi pa so po dolgem ležali v zadnjih, in tako smo se odpeljali. Hu-zarji, ki so jahali poleg nas, so pušili, se smejali ter se pogovarjali o bitki, ne cla bi se zmenili za nas.
Med vožnjo skozi Kaj o so mi stopile pred oči vse grozote vojske. Vas je bila samo še razvalina. Strehe so bile udrte, samo slemena so tuintam še stala pokoncu; tramovi in deske so bile zlomljene, skozi luknje pa se je videlo v male sobice, vrata in stopnice. Siromaki, žene, otroci in starčki, so obupani tekali po poslopjih semtertja kakor v kletkah, stoječih pod milim nebom. Tuintam je pečica v ozki kamrici pod streho ali majhno zrcalo z zataknjenimi vejicami pušpanja kazalo, da je tam v mirnih časih bivalo mlado dekle.
Kdo bi si bil mislil, da bo vsa ta "Sreča nekoč uničena, a ne od sile viharja ali božje jeze, marve^ od besnosti ljudi, ki je še mnogo strašnejša!
Vse, celo uboge domače živali, se je videlo osirotelo v teh razvalinah. Golobje so iskali golobnjak, goved in koze svoj hlev; z žalostnim glasom so živali mukale in meketale ter zbegana dirjale po ulicah. Po drevju je čepela perutnina in vsepovsod je bilo videti sledi topovskih krogel.
Pred zadnjo hišo je sedel sivolas starček na pragu razdejanega bivališča ter majhno dete držal med koleni. V mračnih mislih je gledal na nas, ki smo se peljali mimo. Ali nas je videl? Ne vem. Obup mu je bil zapisan v raz-orano čelo in brezizrazne oči. Koliko let trdega dela, varčnosti in trpljenja je bilo treba, da si je na stana leta priboril nekaj počitka! Zdaj pa je bilo' vse uničeno — on in dete nista imela več mesta, kamor bi položila trudno glavo!
In tiste velike, četrt milje dolge jame, ki so naglo kopali okoličani, da bi kuga popolnoma ne uničila človeškega rodu —- tudi te sem videl z višine pri Kaji ter z grozo proč obrnil oči. Da, videl sem te velikanske grobove, v katere mečejo mrtvece: Ruse, Francoze in Pruse, vse povprek — kakršne je bil Bog ustvaril, da bi se ljubili med seboj, predno so bili Iznajdeni pernati čopi in uniforme, ki jih ločijo drugega od drugega v korist njih vladarjem: Tam leže in se objemajo — in kadar se zopet vzbude v življenje, se bodo ljubili in si odpustili ter preklinjali zločin, ki jim brani že dolga stoletja, da si tudi pred smrtjo ne morejo biti bratje.
Še veliko žalostnejši pa je bil pogled n.a dolgo vrsto voz, ki so ranjence odvažali proč, ranjence, tiste nesrečnike, katere v poročilih
o zmagah samo omenjajo, da zmanjšujejo njih število, in kateri kakor muhe umirajo po bolnicah, daleč proč od dragih svojcev, medtem ko streljajo s topovi ter molijo po cerkvah od veselja, da so pomorili toliko ljudi!
Ko smo prišli v Lutzen, je bilo mesto tako polno ranjencev, da je naš oddelek dobil povelje, naj pelje dalje v Lipsko. Po cestah ni bilo videti drugega kot nesrečnike, ki so napol mrtvi ob hišah ležali na slami. Potrebo-vali smo več kot eno uro, da smo prišli do cerkve, kjer so nas odložili kakih petnajst do dvajset, ker prevažanja nismo mogli več str-peti.
Podčastnik in njegovi ljudje so se v gostilni na oglu cerkvenega trga okrepčali ter zopet zasedli konje, potem1 pa smo nadaljevali pot proti Lipskemu.
Odzdaj naprej nisem ničesar več videl in slišal. V glavi se mi je vrtelo, v ušesih mi je šumelo, drevje se mi je zdelo, kakor bi bili ljudje. Zraven pa me je morila taka žeja, da ni mogoče dopovedati.
Na raznih vozovih so že dalje časa drugi kričali in v vročici govorili o vsojih materah ter so z vso silo hoteli vstati in poskakati na ulico. Ne vem, sem li tudi jaz delal tako, zbudil pa sem se kakor iz težkih sanj šele takrat, ko sta me bila vsak z eno roko prijela čez hrbet in vsak za eno nogo ter me nesla čez temen trg. Nebo je bilo posejano z zvezdami in na pročelju nekega poslopja, ki se je črno črtala sredi nočne teme, se je svetilo brez števila luči: to je bila bolnišnica v lipskem predmestju.
Moža sta me nesla gori po zavitih stopnicah. Zgoraj sta stopila v dvorano, v kateri so stale tri vrste postelj ena poleg druge. Položila sta me na eno izmed teh. Ni mogoče popisati vpitja, preklinjanja in tožba, ki sem jih tu slišal: vse te stotine ranjencev so imele vročico. Okna so bila odprta in male svetilke so se tresle v prepihu. Bolniški strežniki, zdravniki in njih pomočniki so tekali semtertja s predpasniki, zavezanimi pod pazduho. Votlo šumenje v sppdnjih dvoranah, gori in doli hodeči ljudje, novi transporti, ki so se ustavljali na trgu, vpitje voznikov, pokanje z biči, topotanje konj: vse to je človeku jemalo pamet.
Ko so me slačili, sem prvikrat v pleču začutil tako grozno bolečino, da sem moral za-kričati. Isti hip je tudi že pristopil ranar ter očita! ljudem, da premalo pazijo. To je vse, kar mi je ostalo v spominu o tisti noči, kajti bil sem kakor nor: klical sem na pomoč Ka-tarino, gospoda Guldeno in teto Marjeto, kakor mi je pozneje pripovedoval moj sosed, star topničar jezdeče artiljerije, ki mu moje vročinske sanje niso dale spati.
Šele drugo jutro proti osmi uri, ko so zdravniki prvikrat šli okoli, sem natančneje videl dvorano.
Zdaj sem tudi zvedel, da mi je zdrobljena kost v levem pleču.
rOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOOOCM><XK><K>00<><XKX><KK>0<K>1
2	Artistične fotografije — Najnovejši okvirji.
POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM.
ELLINGTON STUDIO
1	of PHOTOGRAPHY
2	J. F. Glomb, lastnik
8	2006 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
6	Phone Canal 1807
2 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko ! g v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar ! 5 spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. !
9	Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. j
X O -O-O-OOO OOOO t>P OOOOOOOOOO OOOOOOO 0<H>000<KKKX)<>00<KKHKKK>-
Roža sveta
je ime našemu prihodnjemu romanu, ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto.
Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna vlogo viteza in pa "Roža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja; Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da »u ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana.
Ker pride povest na vrsto v / kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnik®' (ce)t kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanj', naj sedaj pridno agitirajo nove naročnike, da bodo isti deležni tega zanimivega romana-
bo veselo proslavljen pri mnogih družinah, le tedaj, če se bodo spomnili na nje rojaki v Ameriki.	^
Pomagati potrebnim, je ena izmed najlepših čednosti; pa tudi to si zapomnite, da če pošljete denar pred prazniki je veliko bolj vpoštevan, kakor po praznikih; zato ne odlašajte s pošiljatvijo.
Dostavljanju denarnih pošiljatev dajemo posebno pozornost in skrb, ter zasiguramo vsakogar, da se gotovo izplača popolna vsota naslovniku, in to v najkrajšem času.
Z ozirom na naš velikil promet, in ker imamo zveze z največjimi bankami v Jugoslaviji, vam lahko nudimo najnižje cene.
Tisti pa, ki bi radi prebili božične praznike v Jugoslaviji, priporočamo, da se obrnejo za tozadevne informacije za potovanje na naš potovalni oddelek.
Dobro meso s® dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Največja slovanska banka v Ameriki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Avenue
Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR.
1912 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL
sigurna banka. za vlaganje vaših prihrankov.
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
skih mož na pokvarjenem ploč-' niku padla neka ženska in za-dobila težke poškodbe. Mesto ' je odgovorno za to nesrečo.
-o-
IT ALWAYS PAYS TO AD-VERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC".
DR. J. F. KONOPA zdravpnORODkSrg in
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Sanje.
Calburnia, žena Julija Ce-j zarja, je videla v sanjah v no-, či pred njegovo smrtjo svojega j moža vsega krvavega in pre-bodenega, kako je umiral v njenem naročju. Vsa preplašena je možu poročala o tej vi-! ziji ter ga kleče prosila, naj tega dne nikamor ne gre. On pa se je norca delal iz njene boječnosti, češ da bi ljudje res mislili, da se ozira na sanje ženine. Šel je v senat in tam našel smrt pod bodali morilcev.
Cardanusu se je nekoč sanjalo, da je bil v jako lepem vrtu. Na vrtu je bila deklica v belem oblačilu, katero je objel in poljubil. Nekaj dni kasneje je na ulici srečal deklico uprav takega obraza in oblačila, kakor jo je videl v snu. Vnel se je zanjo v gorki ljubezni in jo poročil.
Neki deklici se je sanjalo, da je gledala skozi okno in ji je padfel prstan na dvorišče. Da bi poiskala prstan, je v sanjah šla skozi vrata vodeča na cesto na dvorišče ter tam gledala, kje bi bil prstan; toda ni ga našla. Nevoljna se vrne in med vrati zapazi mladega peka s hlebi kruha, ki ji v njeno veliko presenečenje izroči izgubljeni prstan. Nekaj mesecev kasneje opazi v neki družbi mladega moža, ki ga je videla v sanjah, ter zve, da je po stanu : pek. Po dveh letih sta se poročila.
Nekemu gospodu se je na potu v Ameriko sanjalo, da k njemu pristopi možiček ter mu svareč zakliče: "Vstanite, vaše življenje je v nevarnosti!" Speči popotnik se ni zmenil za ta opomin, dasi mu ga je možiček ponovil. Toda svarilec se mu v tretje bliža ter mu jezno zaukaže, naj vstane ter'v zame puško in municijo (strelivo), ker ni izgubljati časa. Zdaj je gospod slušal ter toliko da je stopil na krov, je ladja trčila ob skalnati breg. Z nekaterimi drugimi sopotniki se je rešil na breg ter se nekaj časa živil ob lovu.
Neka dama se je zanimala za mladostnega prijatelja. Ta je bil odpotoval. Neko noč se ji sanja, da je pri njem in mu gleda preko rame, kako piše pismo, njej namenjeno. Čitala je pismo in drugi dan v resnici dobi pismo, ki ga je videla \ sanjah. Ko je dama bila poročena, je vsled službene preme stitve svojega moža bivala \ K., dočim so njeni starši bival: v H. Neko noč se vsa prestrašena prebudi in pove svojemu možu, da je videla svojega o-četa v plamenu. Drugi dan sta zakonca poročala o razburljivem snu v H. V tem sta dobila tudi pismo iz H., v katerem je stalo, da je hiša v H. zgorela in da se je oče komaj rešil.
Ameriški predsednik Lincoln je v noči pred svojo strašno smrtjo imel te sanje: Prišel je iz zgornjih sob po stopnicah nizdolu in je opazil, da.so bile stene in vhod v belo dvorano črno zagrnjeni: Služabniki v žalni livreji so stali naokpli in on jih je prestrašen vprašal,
kaj da je. Odgovorijo mu'-"Predsednika so v operi ustrelili !" Vtis teh besed je bil tolik, da se je prebudil iz sna i'[ ni mogel več zaspati. Drug1 dan je nameraval iti v opero. Njegova žena ga je prosila, na.l nikar ne hodi. Toda on se n1 hotel pokazati malenkostnega in je šel. Kako so se sanje ob-istinile, je znano: glediščm igralec J. Booth ga je ustreli' (14. aprila 1865).
Naj sledi nekaj svojevrstni'1 slučajev:
Neki gospod je imel v kleti sklad masla. Neki dan izgub' tu poročni prstan in ni ga mogel več najti. Nekaj tednov pozneje se je njegovi ženi sanjalo, da pospravlja po kleti i'1 vidi v smeteh nekaj lesketajo-čega. Poišče in najde izgubljeni poročni prstan, ki pa je bil zvit in pokvarjen. Drugo jutro je šla v klet čistit in i*es najde tam prstan, kakor je sanjala.
Mlada dama je imela dva dni pred smrtjo ruskega car* v Petrogradu te znamenite »a- ! nje: Videla je v neki ulici velik mrtvaški sprevod. Mrliški voz je vleklo šest konj, ki s o bili pokriti z dolgimi, težkimi, pisanimi odejami. Krsta je bila odičena s palmovimi listi. Z a krsto so peš stopale plemenite dame in gospodje. Vse je kazalo, da je pogreb kakega kneza. Zdajci se privali razburjena množica ljudi in zaslišijo in ponavljajo se glasi: j "Posebni list o zavratnem umoru !" Zf to ljudsko gnečo Je sledil še en mrliški voz s sedmimi krstami. Iz tarnanja i11
■	toževanja ljudstva je bila spe , znati ,da so bili mrliči žrtev ka-• ( tastrofe. Vtis tega sna na mla' . do damo je bil tolik, da se je
prebudila in pohitela k materi- i Dva dni kasneje se je zgodila^ ' katašti-bfa v Petrogradu. f* m
Končno še dogodek iz življenja dveh slovenskih skladate* 1 ljev. Kamilo Mašek, učitelj . glasbe v Ljubljani, in A. VaV* ! ken, učitelj-skladatelj v Cerkljah, sta si bila iskrena prija* ' telja. Neko noč se Vavknu sa-j nja, da ga je Mašek obiskal g°* . voreč: "Prišel sem od tebe slo-l' vo jemat." Res je Mašek tisti : dan umrl.
i Iz naše razprave- je razvid-i no, da niso vse sanje prazen i nič. Vendar so vobče le tiste i pomenljive, ki napravijo na ' človeka poseben, dolgotrajen
-	in globok vtis. Pesnik (Janko -' Leban) je zapisal o sanjah te ' verze:
i Besede moje čuj iskrene:
-	Vselej pač sanje niso pene, i temveč duhov svarilni glas
■	v blaginjo našo in naš spas!.-
-o-
Širite "amer. slovenca"
BOŽIČ V JUGOSLAVIJI
Math Kremesec
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
Vaši prihranki
mats*
^PISANO POLJE j