12. Stev. V NoTem mestu 15. junija 1887. IIL letnik. Dolenjske Novice. lEhaiaio 1. in 15. VBacega meseca. Cena jim je ia celo Kdor želi kako ozDanilo v^DoIenjake Novice" nalete 1 eld ' za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopisa tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za apiejema J. Krajec v HoVBtn mestu._enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Ali so naša dolenjska vina taka, kakorâna bi morala biti? Na Dolenjskem moremo razločevati odločno trojen vinski pridelek. Prvič pravo kislico, katero se v krajih prideluje, kakorsni za pridelovanje vina nikakor niso veČ primerni. Imenovati kak tak kraj ni potrebno, čemu koga brez potrebe žaliti? Drugič cviček. Sem spada večina to stran Gorjancev pridelanih vin, katerih poglaviti značaj je, da imajo primeroma malo alkohola, vehko, toda vender ne ravno močno preveč kishne, navadno živo rudečo barvo in prijetno reznost pri vžitku. Tretjič močna vina, kakoršna se pridelujejo na oni atrani Gorjancev v Belokranskej sploh in katerim se navadno „hrovat" veh. Pridelujejo se pa deloma ^tudi to stran Gorjancev kakor okolo Krškega, Čateža, Kostanjevice, Št, Rnperta, v Trški gori, Grčevji itd. V ta razred prištevati se morajo tudi zelo vse dolenjske črnine. O kislici molčimo. Ako se pridelovalcem dopada, dober jim tek, za kupčijo tako niso. Cviček, to je že ves drug mož. V dobrem letu pridelan ni nikakor napačen. Od začetka se res da to vino vsakemu tujcu, to je ne rojenemu Dolenjcu čuden dozdeva, tako da čezenj zabavlja, že celo dokler mu „zgago" dela. Toda v kratkem se ga pa tudi vsak privadi, in pije ga potem po premagani zgagi navadno najrajše. To poslednje, dokazovan so najboljši gg. Častniki nekdajšne Novomeške garnizije. Od pričetka je vsak na novo dosli častnik čez cviček zabavljal, ko je bil pa premeščen, tožil je po njem. Da istina je, na primer, da je moral gosp, Anton Ogulin nekdaj-šnemu polkovniku novomeške garnizije, gospodu Hobendorfu, poslati cvička za njim noter v Šlezvig Holstein, kamor je bil polkovnik premeščen. Dober cviček je jako prijetna in zdrava pijača, posebno v poletnem času. On je za Dolenjsko to, kar je za Spodnjo Auatrijo tako zvani Landwein, za Štajerce, osobito za Gradčane Schil-cher (iz Wildbach-doline) za Primorce čedatski ali tudi kanalski cividin, kisli kraški teran, vremšna itd. Krog povživalcev cvička je Dolenjska sama osobito na to stran Goijancev, potem pa Ljubljana in ljubljanska okolica, deloma Gorenjsko in Ko- Podlistek. Potne črtice. SpiBojB Ant. Kojtmiir. (Dalje.) III. Pismo. — Iz Brindisi v Aleksandrijo. V nedeljo, sv, Jurja dan, zjutraj ob 1. uri nas je 12 popotnikov poskakalo v čoln, da nas je peljal na nekaj od kraja čakajoči Lloydov parník, ki ima ime grškega zgodovinskega velikaša „Achille" in je 120 metrov dolg in 10 Širok. Bilo nas je mnogo raznih potnikov, in tudi dva krivonosa juda eden iz Londona, drugi iz Szege-dina, ki sta šla žalovat na razvahne svojih očetov. Tema je bila res črna; nastanili so nas še v precej prijazne sobice U. razreda. Jaz sem imel ravno pri okroglem okencu svoje ležišče. Precej po 11. uri se je videl z daljnogledom otok Krf ali Korfa, in četrto uro popoludne otok St. Marino. Parnik vozi 76 nr od Brindlsi-ja do Alek-sandrije ako ni kaj posebnega piša. Vem, da bo nekterim znabiti prav, ako zapiSem daljavo v morskih miljah od Brindisi-ja do Aleksandrije znaša 1195 morskih milj ali 2197 kilometrov. Morje pa merijo ob parniku. Spusti se dolga vrv, da se vleče po vodi ; na konci je privezana neka „zvezda" in medna, ki se vrti če se vleče po vodi. Ta ima neko pripravo, da se za cele štiri ure skupaj pozná, koliko milj da je pamik prejadral ; potem se navije zopet za štiri ure itd. Morska bolezen je zgrabila zelo vse, da bo bili bledi kakor smrt; lazili so in ležali, in kar so vžili so zopet izmetali, tako, da od nas vseh sva kosila opolndne samo dva. Jaz sem se bil preakrbel z nekimi „kričistilnimi krogljicami" (lekarna Trnkoczy) ki storé, da ne vzdigne iz želodca. Večino dné sem bil na krovu in gledal v daljavo, kako bo morski valovi, kakor beH „ši- Toško, kjer se pije med Nemci pod imenom Mahr-Avein. Vender je istina, da se poTŽije na Dolenjskem samem že veliko manj cviřka kakor se ga je nekdaj. Vsaka najmanjša krčma ima še „hro-vata" in znabiti še celo cvička ne. Po naših večjih krčmah in gostilnah se toČi pa tudi Štajarec, oger; kar je za vinsko deželo — paČ žalostno. Pa tudi v Ljubljani, ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Koroškem, popije se ga dandanes že veliko manj memo nekdaj. To stori konkurenca, podpirana pred vsem po železnici. V krajih, to je v mestih, trgih, vaseh, posameznih krčmah ali gostilnah, kjer se je znabiti šele pred komaj 15. leti samo dolenjsko vino in med tem najveS cvička popiloj pije se danes stajarec, hrovat, oger, tiro-lec, dalmatince in pa stara kuhana voda, kateri se pravi — pivo. In od tod pride, da cviček ne gre iz pod rok, da zastaja, to tem bolj, ker tudi ni po céni, v primeri z drugimi močnejšimi vini^^kakor s hro-vatom, ogrom, dalmatincem itd. Čisto navaden cviček stane danes v zidanici pridelovalca 6—7 gl. Btaro vedro. To je toliko, kakor 10 gl. 60 kr, do 12 gl. 37 kr. hektoliter. O za tak denar postavijo pa hrovaški, ogerski, tirolski, iatrijanski Tinsld trgovci, že prav fino vino kar v klet krČ-marju ali gostilničarju in ni mu treba sele ponj hoditi z vozmi daleč na Dolenjsko. Marsikdo se nadja od bodoče dolenjske železnice, (katero kakor se kaže, še doživeti vteg-nemo) za prodajo cvička boljše bodočnosti. AU prej ko ne, da gotovo, bode temu ravno narobe. Skušnja namreč uči, da se človek boljšemu veliko ložej privadi kakor pa slabšemu, in narobe, slabšemu veliko rajše odvadi kakor pa boljšemu. Ako se že danes brez vse železnice tuja vina ; osobito brovaška v Dolenjsko uvažujejo, za boljša smatrajo ter za veliko dražjo ceno pijo kakor domači cviček ; — dasiravno ga je gostilničar znabiti še ceneje kupil kakor bi cviček — se bode to godilo kar naravnost brez vsega dvoma se v tem večji meri potem ko bode osrčje Dolenjske zvezano po železnici z drugimi vinskimi deželami. In tako se bode, namesto da bi se po železnici cviček v večji meri izpeljeval, le tuja, boljša, posebno močnejša vina po nji uvaževala. Uvaževala se bode po njej pa tudi v veliko večji meri stara kuhana voda — pivo. V cvičku torej Dolenjsko vinstvo nikakor nima pričakovati boljše bodočnosti, in naj se ga še toliko pridela. Za to je več kakor opravičeno, da se povsod tam, kjer trtna uš cviček rodeče vinograde uniči, za to skrbi, da se zasadé na njih mesto novi vinogradi z ameriškimi trtami, ter ti požlahtné s cepiči prav zgodaj dozorečih, in valed tega tino, močno vino dajočib domačih vrst. S pravo vrsto trte in pravilnejsim obdelovanjem, posebno s pravo vzgojo prave trte se da povsod tam, kjer se dandanes le cviček prideluje, pridelovati prav dobro, močno, za vsako vinsko trgovino sposobno vino. To je tako gotovo, kakor amen v očenašu; za to je to neobhodno potrebno, da se skuša to povsod tudi doseči, (Oalje prihodnjih.) Vojska proti drèvesnemn belinn. Ne le kmetovalec ampak vsak se Čudi strašanski množini belih metuljev, kateri letajo letos okolo sadnega drevja. To je metulj, tako zvani drevesni belin, kateri se ravno zdaj pari. Samice zalegovajo rumena jajčka na spodnji strani listja našega sadnega drevja, najraje na slive. Izvalile se bodo iz jajček, katerih vsaka samica na veČih meljni", poskakovali in zopet zginjevali ; pa — se spomina na morsko bolezen nisem imel. Kemci so se Čudili ter djali da sem pri morji doma itd, — zato tako trden! V ponedeljek, dan sv. Marka, smo pluli mimo grškega otoka, ki je bil še malo s snegom pokrit, in gorkomer je kazal 15 stopinj. Po 7. uri zvečer smo zagledali otok Kandija, in tako smo pripluli ig Jonskega v Sredno morje. Veter je bil vedno močan; gugali smo se brez prenehanja za meter gori in doli — toda tak parnik se malo zmeni za take vetrove. Ribičev tukaj nisem videl, kakor po Jadranskem morji. V torek opoludne se je videl v daljavi francoski pamik, ki je jadral iz Aleksandrije v Mar-zelj. Druga ladija nas ni nobena srečala. Hrano smo imeli v drugem razredu jako dobro in okusno ; v malo gostilnah bi se taka dobila. Vi Dolenjci bi ae pač ČudiU, kako je na barki toliko perutnine! V sredo po polunoči so jeli viharji silno bu-čati, da smo se prav dobro zibali. Jaz sem se zbudil, ker me je vrglo na stranico postelje. Trajal je vihar kake štiri ure. V sredo zjutraj ob 6. uri smo bili pred Aleksandrijo. Na obrežji je bilo silno veliko ljudstva vsake vrste, ter vse Aleksandrinsko dostojanstvo. Prišli so namreč čakat rakve z mertvim truplom turškega paše, ki je v Gradcu umrl in bil s tem parnikom tu sèm pripeljan. Soproga, ali kedo, vsa v črno svilo povita ženska, je ěla na parnik, spremljana od mnogih ter se jokaje vrgla čez bakreno rakev, h mesta, mrtvemu paši naproti gredé je gospoda jezdila na belih konjih. Zdi se mi, da se bo ravnokar odpeljal v Kajiro. Tii v Aleksandriji prebivamo v tukajšnemu zavodu nemške šole. Dalje od Aleksandrije pozneje kaj več. Z Bogom! Pozdrav Dolenjcem! listih več sto zaleže, se letos čez dobrih 8 dni goBenčice, katere bodo pa le 8 dni, to je do prvega leyenja — prve spremembe kožice — na našem sadnem drevji živele, ter listje razjedala. Ker so gosenčice pri tej starosti še jako majhne, ne morejo dosti listja požreti, in ojih škoda na drevji bode skorej čisto neznatna. Cez osem dni poskrile se bodo pa vse gosenčice v listne zavitke, narejene iz šopkov listja, kateri so z neko prejo prepreženi. Taki listni zvitki bodo ostali čez zimo na drevji. Veter jih ne bode odtrgal ter na tla vrgel, ker jih gosenčice pritrdijo prav trdno z neko prejo na vejice. Na spomlad pri-hodnega leta izlezle bodo pa iz teh zavitkov gosenčice zopet na dan, živele bodo cele štiri tedne na našem sadnem drevji, ter bodo to, še pred ko bode cvesti pričelo, tako razjedle, da ne bode ne listja ne cvetja na njih. Vse bode ta kosma-tazen požrla ako — jej ne napovemo splošne vojske, to je, ako se ne lotimo vsi kmetovalci, posestniki sadnega drevja sploh, vničevati jo. Uničujemo jo pa iahko na dva načina: Koj zdaj s tem, da metulje lovimo, kar je posebno za otroke primerna zabava, na jesen ko bode našemu sadnemu drevju listje odpalo, pa z obiranjem listnih zvitkov na vejicah. Metuljev se največ tako-le polovi. Ujame se nekoliko metuljev, kateri se umore ter ob suhem vremenu na zmočena mesta cest, potov, stez polože. Prav v kratkem času nabere se okolo takih metuljev na stotine druzih, kateri se lahko s kako diljico vsi hkrati pomaste. To je kakor rečeno posebno za otroke prijetna in koristna zabava. Obiranje listnih zavitkov ima se ve da, neprimerno veliko večji vspeh. To se pa vrši najbolje s tem, da se navadne drevesne ali trtne Škarje z žico (dratom) tako na kak dolg kol pritrdijo, da se morejo z malim škripcem in z močno špago tndi daleč od rok lahko stisniti ter spustiti. In s tako pritrjenimi škarjami se potem gosenčina gnjezda odrezujejo, katera se skupaj zbero ter sožgti. Kdor ima denar, kupi si tudi lahko navlasč zato prirejene škarje, ka-korŠnih je bilo prosio spomlad pri gospodu Fr. Kastelicu pred mostom v Kandiji dosti razobešenih. Torej kmetovalci, sadjerejci sploh, na vojsko zoper drevesnega belina, sicer ne bodemo imeli drugo leto sadja tim manj, ker bode tudi hro-ščevo leto ! O podnebji na Dolenjskem. Našo dolenjsko stran smo že v marsikaterem obziru opisovali in prereŠetovali. Danes hočemo o dolenjskem podnebji besedico spregovoriti. Kaj pa je to podnebje? Podnebje pomeni skoro to, kar vreme. Če bi bilo po Dolenjskem zmirom lepo in vgodno vreme, o pravem iSasu solnce in dež ; ako ne bi bilo nikoli pretrde zime, prehudega mraza, nikoli prevelike vročine in suše, nikoli premočnega in predolgega deževanja, ne toče, ne slane: potem bi rekli takemu vgodnemn večletnemu vremenu „krasno podnebje". Ali je pa na Dolenjskem morebiti res krasna in zeló vgodno podnebje? Ali je morebiti nasprotno po zimi premrzlo podnebje, po leti pa prevroče? Ne eno, ne drugo ni. V obČe se moremo Dolenjci s svojim podnebjem pohvaliti, bolj skoro pohvaliti kakor Gorenjci in Notranjci, in skoro da imamo nekako tako podnebje, kaW spodnji Štajerci. Več dežela je v Avstriji, ki imajo dosta manj vgodno podnebje kakor Dolenjska; in le malo je avstrijskih dežela, ki postavim prekosé Dolenjsko, kar se tiče vinoreje. Ogersko in Dolenje Avstrijsko ste pač v vsakem obziri v boljšem podnebji, pa tudi Hrvatska je toplejša od naše pokrajne. Na Dolenjsko vpliva z ene strani hladni planinski svet; a z druge strani jej prihaja precej gorkote s toplejše ogrske - hrvatske nižave, dasi so Gorjanci malo na potu. Tople in vlažne vetrove dobivamo največ od jadranskega in od atlan-tiškega moija. Po navadi ne traja po Dolenjskem dolgo časa zima, ki nas seznani zdaj s severnim mrazom, zdaj s toplim južnim deževjem, ki nam pa iz severozahodnih vetrov prinaša tudi obilen sneg. Ali v obče se zima ne more huda imenovati. Pomlad je nestanovitna; povrača se rad mraz, kakor je to sicer po celej Evropi navadno prve dni ali sredi maja (znani 3 ledeni možje*). Po leti prinašajo severozahodni vetrovi iz atlantiškega morja dež in hiad vendar ne toliko, da bi grozdje ne moglo zoreti. Kakor po Hrvatskem in Slavoniji imamo (tako piše g. Fr. Seidl o krškem podnebji, in to velja večinoma za celo dolenjsko stran), tudi po Dolenjskem v jeseni drugo deževno dobo. Velikih planinskih nalivov na Dolenjskem ne poznamo, pa tudi ogrske suše ne. Padavine (de^a, snega) je precej in je zelo enakomerno razdeljena, tako da je podnebje na Dolenjskem v obče vgodno. V Krškem in v okolici je n. pr. mesec januar najmrzleji mesec v letu, julij pa najtopleji. Spomladi se toplina hitro dviga, v jeseni pa še hitreje pada. Po vsem Dolenjskem se od leta do leta enako ponavlja začetek poletja in jeseni. V teku 30. let je bil 1879 na Dolenjskem mesec januar najmrzleji; namreč za 8 stopinj premrzl, kar veliko pomeni. Leta 1859 je bil pa mesec julij silno vroč. — Za vinorejo so tisti kraji posebno vgodni, ki imajo po več tednov (najmanj 2) višjo toplino od 20 stopinj. V Krškem n. pr. je skozi 5 tednov f letu taka toplina, v Novem mestu 33 dni, v Čmomlji 42, na Ptujem (Štajer- ^ Hvftla Bogu, litoB 80 izostalil Tredo. sko) 40 dni, r Gorici 2 in pol meseca, v jnžnili Tirolih 3 mesece. Ljubljana pa ne doseže prej imenovane topline, torej naše glavno mesto ne more biti ve6 Tinoroden kraj. Vendar so pri tem pravilu tudi izjeme, kajti na severnem Českem pri Melniku je vinoreja, dasi ondi toplina le 19 stopinj doseže. Kranjska ima največ moče (dežja, snega) t vsej avstro-ogrski monarhiji. No, k sreči je precej enakomerno čez leto razdeljena. Največ dežja pade pod Triglavom, potem v Ljubljani; potlej v Novem mestu (skoro toliko kakor v Celji), v Krškem nekoliko manje, in v Zagrebu pa še dosta manje. V Krěkem je n. pr. toliko dežev-tah dni v letu kakor v Iraškem trgu na Staj. Vendar Krško polje ne trpi vsled mokrote, ker jo rahla zemlja posrka, V obče pa menda na Dolenjskem deževje v juniju škoduje cvetoči trti; če pa jesenski dežji prezgodaj nastopijo, ovirajo dozorenje grozdja in trgatev. Novomesto ima za 2 tedna krajšo zimo, kakor Ljubljana; skoro za 1 stopinjo je tudi novomeška zima toplejša od ljubljanske. (Te zanimive črtice o dolenjskem podnebji smo posneli iz spisov g. prof. Seidl-a, ki je pisal o Krškem in ljubljanskem podnebji že učene razprave. Naj bi blagovolil enake spise še o dolenjskih podnebnih razmerah priobčiti.) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Iz naše ožje domovine — Kranjske — skoraj ne vemo kaj povedati. Pač pa imamo marsikaj veselega od naših sosedov v Istriji, na Primorskem. Naši rojaki se tu res kažejo vrle Slovane; tu in tam so zmagali pri volitvah ter pokazali nenasitljivim, ošabnim Italijanom, da še živijo za Slovanstvo in Avstrijo. — Tudi Italijani 80 se jeli za naa brigati — paČ sicer le z jezo, ali vendar brigajo se in s tem pripoznavajo, đa smo ! Brez hoja se ne udamo — po boju pa zmagamo ! Zadnjič nže smo povedali, da Čehi niso edini. Ni jim dovolj, da jim nagajajo liberalni Nemci — âe med seboj so se jeli kavsati. Nekaj Cehov — imenujejo se Mladočehe — je nezadovoljnih z večino poslancev, čeŠ, da so premalo oatri in strogi. Gospodje pa ne premislijo, da niso sami; da torej nič ne dosežejo v državnem zboru, ako jim drugi n. pr. dobri katoliški Nemci, ne pomagajo. Hvala Bogu, da je teh mož samo nekako petorica — vsi drugi Cehi ostanejo zvesti prejšnjim voditeljem in to — jih bode pač resUo. Je uže tako, da mnogokrat hoče jajce več kakor puta vedeti! Na Ogrskem in Krovaškem imajo volitve za državni zbor. Pa kakove volitve? Mi nismo niti prave misli o njih — pri nas se vsaj še nekako prosto voli, ali tam velja večinoma podkup, pretenje, sila. Res, Mažarji so jo daleč pripravili! Ti možje pač ne pomislijo, da je pravica podlaga vsake države; — hrez nje mora propasti vse! Slovaki in drugi bodo zopet brez poslancev — žalostna nam majka! Na Ogrskem so velike povodnji, ki so napravile mnogo škode. Kaj je novega po širokem svetu? Nekteri trdijo, da zopet letos pridejo skupaj trije cesarji: avstrijski, nemški in ruski; ali skoraj gotovo iz tega ne bode nič. Vse je menda le želja nekterib posameznih. Vendar se nam ni bati, da bi bila letos vojska — vse se je poleglo. V Italiji ali na Laškem se veliko govori in piše, kako bi se pomirili s papežem. Vse je zastonj, dokler papežu ne dajo nazaj pravic, ktere je imel več kakor tisoč let. Sv. Oče mora biti prost v vladarju katoliške cerkve. V Serblji nimajo pravega mira vedno se govori, da bodo ministri odstopili. Je uže križ — nekteri Srbi imajo radi nas, drugi pa Ruse! Rusi in Angleži se vedno bolj pisano gledajo , brez dvoma je , da pride prej ali slej do boja zavolj Indije. Med rus^m posestvom in angleško Indijo je namreč le Še ena dežela Afganistan ; to hi oboji radi dobili v oblast ; Angleži, đa Indijo zavarujejo, Rusi pa, da jo dobi ! V Belgii so delavski nemiri nekoliko ponehali. Delavci delajo, ker so laČni! Toda prêté, da se bodo kmalu zopet vzdignili. Tu bi bila edina pomoč — pravica! Gospoda vživa — delavec pa se poti res pri premalem zaslužku! Turki so z Angleži sklenili pogodbo zarad Egipta ; ali druge države s tem niso zadovoljne. Bati se je, da pride do hudih spletek. Piše se nam: Iz Sent Jerneja 9. junija. — Iz mnozih krajev se bodo čitala vesela naznanila, kako slovesno eo obhajali praznik svetega Rešnjega Telefla. Pri nas ee praznuje ne le ta praznik, ampak tudi vsi drugi celega leta prav slovesno in spodbndljivo. Za vse dobro vneti dušni pastirji skrbe, da se vsaki praznik dostojno poveličuje. Skorej vsako leto je kaj novega videti, hodi-si kakšno bandero, parament, ali kaka druga olepšava. Letos imamo pa to zabilježiti, da je šla v prvič „Požarna hramba St. Jernejska'' y uniformi za procesijo, prav lepo in dostojno z gospodom stotnikom Ignacijem Wutscher in njegovim namestnikom g. Josipom Polano. — Kakor drugod na Dolenjskem, osnovalo se je že pred več leti tudi pri nas gasilno društvo, da pomaga v naj večji sili braniti imetek ne' BreČnih pogorelcev, kar ao Že mnogokrat prav junaèko pokazali naŠi vrli udje „Požarne brambe". Prav lepo jih je bilo videti, krepke mlade-niSe, kakor tudi že nekatere osivele može, čvrsto korakati v sprevodu med drugimi ljudmi in šolsko mladino; ki je bila priSla tudi v obilem številu. — Med njimi se je posebno rado oziralo oko na mala dekleta v beli obleki, z veoci na glavi, ki so cvetlice potresale po poti v jako dolgi vrsti. Pa no le eamo ti 00 spremljali presveto Reânje Telo, ampak tudi mnogo število deklet ^ z lepimi pečami na glavi in s svečami v rokah. Za to se imamo zahvaliti pokojnemu, obče spoštovanemu in priljubljenemu gospodu grajšcaku Karolu E,udež iz Gracarjevega turna. Ko je Še živel je obljubil in tudi onim dekletam nekoliko cvenka dal, katere bodo o sv. Re&njem Telesu ěle Y pecah pri procesiji. Prvo leto bilo jih je le nekaj, vsako leto jih je bilo nekoliko več. Letos smo jih videli že večje Ětevilo, in upati je, da jih bo čez dalje več, da se naša lepa noša popolnoma ne poizgubi. — Rekó jim, da so po „Ribniško" pokrite in zavezane, najberž za to, ker je ranjki g. Rudež bil iz Ribnice iu pravil, da so tam se tako napravljene. Kaj spodbudljiTo Je iti v lepem sprevodu, , med vbranim zvonenjem, streljanjem iz topičev, med cerkvenimi banderi, po bujnem polju, ki letos poeebno krasno kaže, med visokimi mlaji, lepo vitimi venci, kakor tudi pri vbranem lepo donečem petjn z verniki, ki prav goreče molijo sv. rožni venec, ter tako časté stvarnika z milimi ptički, kateri tudi ravno ta čas v raznih ^ melodijah pozdravljajo Najvišega. Naj bode torej ta lepi dan v čast presve-temu Resnjemu Telesu dostojno darovan in nam vsem v večni blagor in zveličanje ! Pristavim se, da je gospod stotnik „požarne brambe" prijazno pogostil vse one nde, ki BO 86 vdeležili procesije v tako zvani „farov-ski gabrini". Bili so pri poštenem „dolenjco' / prav židane volje, HruŠovski Janez. Iz Novega mesta 12. junija. — Prekrasen dan je bil zadnji četrtek, ko smo slavili svojega odreSenika v veličastne] procesiji. Nebo nam je bilo prijavno, kakor navlašč — tako krasno nam je svetilo ljubo sobčice, rahel vetrič pa je a svojim pihljanjem manjšal vročino. Slavnostni obhod je bil lep, da redko ke-daj tako. VdeleŽilo se ga je jako mnogo ljudstva, med njimi lepo število ženskega spola z gorečimi svečami — na čeln jim preblagorodna gospa soproga c. kr. svetnika in okrajnega glavarja g. Ekel-na; bili so navzoči gg. načelniki Tseh tukajšnjih c. kr. uradov, c. kr, gimnazija z gg. profesorji, ljudska šola, gg. orožniki, al, mestna straža in godba, velik broj belo oblečenih deklic z gospicama učiteljicama in — perviČ letos polnostevilno kat. društvo rokodelskih pomočnikov s prelepo novo zastavo. Drustveniki so se vêdlî izglednoj čul se je le «den glas o njih — splošna pohvala! Iz ŠkOCijana. Binkoštuo nedeljo pričel b6 je tukaj v naštj farni cerkvi v Škocijanu sv, misijon, kai-eri je trajal devet daij toje do srede 7.junija. Vodili so visokočastiti gospodje In očetje Jezusove družbe (jezuitje) od sv. Andreja na Koroškem, gospodje: Doljak, Kos in Sajovic, ki šlové daleč po svetu kot izvrstni govorniki cerkveni. Prišli so na prošnjo naĚega neutrud-Ijivega, prečftstitega g. župnika Ivana Germ-a v našo vas, da bi srca naših faranov omečili in utrdili in zopet pridobili za nebeške reči. To se jim je pač posrečilo ; kfijti opravilo je sv. spoved in sv. obhajilo blizo 5000 duŠ. Lepo št«vilo, kaj ne?! Gospodjo jezuitje so napravili vsakemn spolu posebej pridige, katere so bile tako ganljive, da skoraj ni bilo očesa, is katerega ne bi solza lila. Ljudstvo se je pridno vdeležavalo, da prihrumelo je tudi iz bližnjih fara k nara na sv. misijon. Naj omenim le Še zadnji dan, t. j, sklep sv. misijona — v torek, 7. junija. Zjutraj bila je sveta maša za mrtve, potem pridiga o mrtvih in slednjič sprevod po pokopališču. Ob devetih bila je Še ena sv. maŠa in potem sprevod z misijonskim križem po vasi. Sprevod je vodil miloetljivi gospod prošt novomeški, Peter Urh z mitro (ttapo) in škofovsko palico v roci 8 spremstvom 12tih gospodov. Ko je bil križ blagoslovljen, obesili so ga na steno blizô velicega altarja na desno stran. Potem je bila še jedna pridiga. — Gospodom misijonarjem, kličemo vsi: „Z Bogom! in hrala Vam za lepe nauke!" Gospodu, našemu župniku pa, kateri je vse to preskrbe): Bog povrni tisočkrat vse! Bog Vas živi še mn^go let! Iz Velicih Poljan pri Ribnici 6. jun. — Dragi bralci „Dol. Nov", nekaj veselega imam poročati. Poljski pridelki obetajo bogato letino in cadno drevje zopet dobro kaže. Bog nas obvaruj le pred hudo uro, toče! Dalje povem, da smo si napravili nov vodotok — takošeu, da smetn reči, da ga težko dobiš na deželi na Kranjskem napravljenega tako mojstersko, kakor v naši občini. 800 metrov dolžine smo položili železne cevi, v sredi vasi imamo dve Živinski napajališfi, zraven pa veli-kansk vodnjak, za katerega smo porabili 14 tisoč kilogramov cementa. Ta vodujak meri 8 metrov notranje votljine, 5 metrov globočine. To bodi pripravljeno zarad varnosti proti ognja, če bi nastal. Do eedaj je bila tukaj stiska za pitno Todo, ker smo v hribih ; ali sedaj, ko teče Toda T sredi vasi je drugaže. Ženske jo zajemajo ter govoré, da se jim zdi tako dobro, kakor da bi Tino zajemale. Prostor za vodnjak je ponudil sosedom župan — avoje lepo sadno zemljišče brezplaôno ; toda čudna pa resnična do-godba — Tsi niso hoteli prevzeti lepega zemljišča tudi brezplačno ne! Bogu so se hudobni duhovi v nebesih zo-perstavili, kaj Čuda, da so tako delali tudi trije nasprotniki, ko je slo za novi vodotok. Rekli BO, da njih družina in živina ne potrebuje pitne Tode ; eden se je celo odrezal, da tudi vode ne potrebuje, če bi požar nastal, ceà, saj sem zavarovan. To je grda upornost; pa tega niso Btorili zaradi revSčine, ne I le starodavno staro njih kopito je to — nasprotovati občini pri vsakem modrem delu. Pa pustimo jih, ker jim prizanaàa Bog, prizanesimo jim tudi mi — mogoče da pridejo in «adenejo Še na pravo pot. Delati vodotok smo pričeli 1. marca in smo dodelali 1. junija ; delavcev je bilo vsaki dan potreba od 25 do 35. Dne 1. junija so priSli g. kanonik in dekan ribniški nam blagoslovit vodnjak in nase delo. Pri bogoslovljenju se je iz možuarjev streljalo. Dne 5. junija si je napravila vas popoldne ob 3. uri veselico, pri kateri se je tudi streljalo neprenehoma do mraka. Sledila je napitnica za napitnico zlasti tudi na prcsvitlega cesarja, ki so nam tudi darovali 100 gld. Veselica se je končala še le pozno v noč. Vse delo je vodil sam župan brez vea-oega zvedenca. Vsem posestnikom vosim zdravje, dolgo življenje pri novem vodotoku ter zakli-čem : Živili dobri sosedje! hvala za vdanost mojemu županstvu ! Fr. AndolSek, župan. Šmartno pri Litiji lo rožnika. — (Ogenj.) 9. t. m. na sv. Rešnjega Telesa dan — ob polu 1 popoldne, kmalo po procesiji nastane ogenj pri Grilčku — nasproti kapelici ,Ecce homo" na „pungeriu". Pogoreli so štirje gospodarji; rešili BO obleke še precej, tudi nekaj živeža in hišnega orodja. Grilčku so zgoreli 4 presički. Zažgal je z žveplenko 6 letni deček. Strah je bil strašansk ; Farovžka pristava bi bila gotovo vpepeljena, ko bi je košat oreh, ki je nad polovico osmojen, rešil ne bil, zraven pa silno delavni gasilci; ženske so neumorno Todo nosile. Zaslužijo vso pohvalo. Prav sker-ben je bil pri tej nesreči za rešitev pohišnega blaga žacdarm g. Hinek iz Litije, post. vodja. Malo je manjkalo in bi bilo šlo vse Šmartno, ker se je bilo že na več krajih po večkrat vnelo. Najhuje je pa to, da se je ponesrečilo devet oeeb, ko so iz zaloge g. Wakonika zaboj (kišto) smodnika ven spravljale ; zaboj eden spusti, smodnik se raztrese, iskra od goreče sosedove hiše nanj pade in — ó joj ! strašanski pok! ti reveži so strašansko osmojeni, eni možki • in nektere ženske. Prevideli smo jih sedem. Ena žena je še tisti dan umrla, en stacuaski fantič pa 10. t. m.; tudi drugim je hudo; vendar upamo, da se bodo vsaj eni rešili, ker je bila zdravniška pomoč precej pri rokah. Bog nas varuj ogcja; Pazite na otroke, stariši in njihovi varuhi! Sadite drevje mod poslopja in zavarovati se dajte, tO je skoraj edina tolažba pri takih nesrečah. Le eden je bil zavarovan za malo svoto. Z Gorenjskega. (Vinske zadeve). Dol. ^ Novice tudi na Gorenjskem radi prebiramo. Pa nekaj se pogreša notri, kar bi nas posebno mikalo. Želeti bi namreč bilo, da bi Dol. Novice, če ne že v vsaki, pa vsaj v vsaki drugi številki naznanjale, kako kaj trta kaže. (Tej želji bomo vstregli. Do sedaj Vam lahko rečemo, da obeta dobro letino, kjer ni bilo lani toče in kjer ne razjeda trtna uš. Mraz ni škodoval nič, slane ni bilo; zaroda (grozdja) se kaže dovolj. Drugi list prinese pač kaj veČ. Vrednistvo.) Pretečem tako hladni mesec smo bili zaradi vinskih goric zelo v skrbeh. Dalje vas, ljube Dolenjce, tega opomnim, da naj veak, kdor vino ponuja po časnikih, tudi pristavi ceno in zadnjo pošto. Mi ne moremo ^ vedeti za vsak posamezen gradič na Dolenjskem in kje ima svojo pošto. Sploh pa upamo, da se bo vinska kupčija v vaš in naš prid povzdignila, če se boste, kakor je bilo čitati, združenimi mcČmi poprijeli te imenitne zadeve. Potem bomo pili samo Dolenjca. DomftCe vesti. (Blagorodni gosp. V. Jeuniker), predsednik okrožne sodnije, obhaja ta mesec štirideeetletnico svojega službovanja. Mi gospoda dobro poznamo in z nami gotovo tudi naši bralci. Vemo, da je bil vselej blag, prijazen in pošten sodnik. Zato bomo pač vsem bližnjim Dolenjcem iz srca govorili, ako rečemo : Bog blagoslovi in ohrani še dolgo blažega gospoda pri najboljšem zdravju! (Prememba v posesti.) Grajsčino Mirno, nekdaj Vesteneckovo lastnino, sodnijsko cenjeno na 126.000 gld., kupila je na javni dražbi gosp. J.Hočevar s Krškega za 45.000 gl, (Škarlatinko) imajo otroci po nekaterih krajih, n. pr. na Raki, v Šmartoem pri Litiji. (V Litiji) so 22. maja blagoslovili nove orgije. (Krški godci) bodo godli 19. junija t Št. Jerneji. (Gospod dr. Geatrin), sodoik t Kostanjevici, imenovan je eodnijskini svetovalcem T No\em meatu. Gratulujemo ! (Učiteljsko zborovanj e) so imeii letofl že uÈitelji litijskega okraja; 30. t. m. imeli bodo uradno učiteljsko skupšČiao tudi učitelji krSkega okraja. t (Umrl) je učitelj Kristijan Lavrič v Trebeinem, Pokojni je bil jako prijazen človek, izvrsten orgljavoi in spreten občinski tajnik. (Potres) je bil Čuti na Dolenjskem v nedeljo, 5. t, m. ob 3. uri popoludue po več krajih, v Trebnjem, Ratečah, Krškem, krog Novega mesta (Javnopobvalo) zaslužijo poleg požarne brambe učenci deželne vinarske in sadjarske sole La Grmu za to, ker so se tako vrlo obnesli dne 7. t. m. z vrtnarjem iste šole, gosp. N. Šumič-em na čelu, pri požaru v Žabjivasi. S svojo priprosto ognjegasno pripravo, to je z dvema ročnima brizgalnicama in dvanajstimi platnenimi vrči, bili so skoraj prvi na mestu nesreče. Z največjo urnostjo 80 polili komaj dobrih pet korakov od goreče hisg oddaljeno slamnato streho na podu in hlevu ter ju tako relili, da niste pogoreli. Znesli so pa tudi skoraj vse, kar se je le odnesti dalo iz hise ter tako rešili pogorelcu g. Žibretu zelo vso hišno opravo, obleko itd. Lepo jih je bilo videti, kako urno 90 se kretali. Želeti je, da vodstvo te šole, oziroma da slav. deželni odbor pomnoži gasilne priprave vsaj za eno brizgalnico na kolcih in eno raztegljivo lahko lestev, da bi zamogli vrli fantje pri zopetni požarni nesreči — katere nas sicer B"g obvari — še uspešneje delati. (Živinski sejm v Mirnipeči) dne 31. maja je bil prav dobro obiskan, akoravno je bil ta dau sejm v Metliki, Radohovi vasi in Bušeči vasi; prignali so 1100 glav govede, vmes lepo število dobro rejene živine ; kupčija je bila pa srednja. Na mesečni sejm v Radolfovem dne 6. t. m. Mo prignali 230 goved, kupčevalo se je malo; na sejmu v Trebnjem 13. junija pa je biio 720 glav goveje živine, kupčija slaba. V mesecu malu v Navomesto vrafiujoča se pisma: Frz. Gorâia, Nord-Atnoriea — Prz. Kopa6, Lai-bach — Franc Medic, OkuČani — Matija Zovnik, New-York — JnŽe Kozaglav, L. S. llich. N. Amerik — Marija Mede, Ljubljana — Jaaez Bmdar, Sevnica — Miha Skerbec, Zagreb — Jože Blatnik, Hohenbnrg — Janess Zorko, Vel. Gorica, Loterijske sre&ke. Trst 4 junija 76 6 72 90 38 GraiiBC 11. jnaija_47 77 33 53 37 Darovi za napravo zastave katoIiSke družbe rokodelskih pomočnikov v Rudoifovem ; NeimenoTanS gospa 5 gîd., g. "Weiss 1 gld,, g. Kïaasa 1 glđ., g. mil. proSt Urb 10 glđ., g. ákrábeo 2 gld. 12 kr,, g. A. ŠĚintoveo 2 glđ. Za društvo rokodelskih pomoiinikov: čisti đohodsk pri „Baseđi" <0 gld,, g. kan. S. 5 gld., NeimenoTan župnik 5 gld,. Neimenovan kaplan, 3 gld,, V«i goBpodoT 21 gld-, goapa Pauser 20 gld. 3 gld Lisinica uredništva. G. F, N, lire« podpisa ne sprejmeme nikacega dopiia. pa řtoteuŘ ů6 iiwaii nto^í OÍO&IÍO pu tttojwi oDŘciSiir poiCotíUt, Míéau, [66] zdar! Žitna cena v Novem mestu 13. junija iS87, Domače pšenice mernik 2 gld, 35 kr, Debelaće (koruze) 1 gld. 50 kr., Soráice 1 gld. 80 kr., Rii 1 gld. 60 kr , Jeémena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 1 gld. Zahvala. Slavni noTomeĚki požarni brambi, uéenoem (ře-želne viaarake, aadjarake in poljedelske Sole na Qrmu pod vodstvom svojega gosp. vodje, sploh veim, ki so v pomoč prihiteli k požaru 7. t. m. v Žabja vaa, vaim ae toplo zahvaljuje Občíjwko predstojniStTo Šmihel-Stopič». [6Î1 Windiacher m. p. Zalivala vsem gasilcem, posebno pa goap, Dolènc-u, vodja tukajsne vinorejske šole in njegovim učencem ter vrtnarju, kakor tudi gospod« županu Anton-u ]"Win-di8cher-ju, potem Janez Srebern ak-u, Janez Ks-atelic-u ml., Jože Pirnaver-ju, Janez MežnarŠtč-u in Ani Petrié, kateri so bili pervi pri ognju ia kateri BO naj t66 k reeitvi mojega ostalega gospodarskega poslopja in živine skoz njihovo delovanje pomagali. Žabjavas, dne 8. junija 1887. [64] Jože Žibert posoetnik. v Toplicah na Dolenjskem na najlepšem kraji, se prodii ali t najem da POSESTVO, ki je tudi za letno stanovanje (Villa) pripravno. Dobra gostilna z ledenico, lepi vrt, hlev, pSd, kozolec, klet za vino in Boéivje, 22 oralov zemljigča; vse to se takoj prostovoljno prodá, — Veè o tem pove lastnik [65-1] Matija Hntter, v Toplicali na Kranjskem. Xa prodaj hiša z lepim vrtom v Ž a b j i v a a i hišna št. 21. August Knafelc» [6JJ Zobozdravnika Paichel-a ustni in zobni preparati. (TJstDOTodna esenca iu zobni praâek.) lïTrstoft sredstva za číĚíenje in ehranenjé zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osTeïljo unta in odpTftTijo smrdečo sapo, Posebnô otrjnje otle zobe, vstavljajo krvavenje dlesna, iabrsnjujejo trohojenje lob in Ěe »talno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečino Cena steklenici zobavodrtB esence I gld^ škaieljcl zobnega praSka 60 kr. Dobiva fie v Norem mestu pri Dom. Rizzoli-|u, lekarjn »pri angslju". [54—3] V Rudolfovem priporoća svojo aovo bogato zalogo vsake verste volne, gtikanca, belih, čcrnih in različno barvanib čepk ali 8pie, razne enove za vezanje in pletkanje, liap za obleke različne barve, svilnatega atlasa, žameta itd. Posebno lepo zalogo vencev in šopkov za eerkve in ženitovanja po najnižji oeni. Za obilna naročila se priporoča [55-2] Anton Virant, poprej Val. Oblak. 100 mernikov ovsa'' v najboliše vrste, prodaja prav po nizki ceni [59-3] Anton Jarc. Fino sveže mleko, B kterim ae naj snažnejše ravna, se lahko naroči po 7 kr. liter v mesto prineseno pri Vodstvu deželne vinarske, sad]arske in poljedetjski šole [61—2] na Grmu, „AZIENDA«, arstrijsko-fraucosko društTo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam na Dunaji. „AZIENDA" lavaruje proti Škodi po toči po ra]usodne]slh pogojih In za trdne premije, ne da bi se imelo pomeje Se doplaievati. Premije se odmerijo kolikor mogoče cenů In kdor precej plačat) ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje sprejemajo so pri glavnem zastopn AZIENDE Slonove ulice štov. 53. V Ljubljani [47-3] Josip Prosenc, glavni zastopnik. Jože Strzelba v Ljubljani knpuje vedno po najvišji ceni žešminjevo lubje, jeternik in druge zelišCa. — V Novem mesto sprejema blago iz prijaznosti gospa Marija Ilolirmann. [ss-ai Na prodaj! Dve dobro ohranjeni kočiji, ena na pol krita, druga popolnoma krita (Glaswugen), pri [ai-2j Franjo Kastelicu v Kandiji, POSESTVO v bližini Kostanjevice ležeče, ki meri 30 oralov 975 Qklaíter, ima zidano z opekami krito hišo, vsa gospodarstvena poslopja v dobrem stana in 3 verte s finim sadjem, je zavoljo selitve na prodaj, — Več se izvé pri Ani Kandolini [12—6] v Kostanjevici. kovaénica s kladivom, nekaj zemlje, bliao železnice, močni pad vodo, trije ognji, vsa orodja. Stoji na tepcm kraji in ni blizo nobene konkurence. Več se zve pri gospodu Ivan Plaser, posestnik [62-2] ' V Radečah pri Zidanmost. (Dolenjsko.) 11 u. Najstareje ljudsko zdravilo je kr. konc. cvet za ude" obie KDaio z tmenoni Ktosterneuburger Gichtfluid, preiskhno v komičnem laboratoriju Ï& zdravstveno policijske preiskav«, tor je prodaja zavarovana po c. kr, koncesiji, in po proto-koHrnni tvrdki. lati je po svoji pravilni in skrbni sestavi iu napravi. kalLor todi po svo.TJDi IwTTBtnpin T-fi|)i-hu najbolj priljnljlj^no in raiĚirteno idravilu. T» cvetje ťtllní In iiťdusCEl.ll lek lotier itrotin in re.TjiiatlKem. nlnhosi mišir, in futnte. pri 1i»dIJnJlh. pri tioleMnnh v krliSi in iedjl. jiri koIio-Iiolu, trjcanji \ nttr^iili, krfn. poselmo v nogah, jiri l)o-tcMnah v frcTah. ijTí «]>Bj>iijenlti ndlli, pri prsuapeti li