PRIMORSKI DHEVHIK
USir~^—;—glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
^ - atev, 56 (2366)	--
STALIN
TRST, petek 6. marca 1953
Cena 20 lir
UMRL SINOC
19.50
0 P»r«i«n i? ,® sm.rt* sovjetskega diktatorja - številni komentarji “»siertst,!, ? Stalinovi bolezni po vsem svetu postavljajo vprašanje »»tuliKbfi, 'j »»Jlocega političnega razvoja v Sovjetski zvezi in U*».	»	*	' Satelitski voditelji sklicani v Moskvo?
/e hii nenadoma poklican v Moskvo
-
PB
M'
komi^ormistične partije ZSSR in sovjetski ministrski N»kovskem	Poročilo, ki pravi, da je Stalin umri zvečer ob 21.50
o Itratek življenienk in L nasem času). Poročilo hvali Stalinovo osebnost in delo, na-*tominfnr„.AJ*njep,s “ poziva nato državljane ZSSR
kratek
"»InfonnističnVpartije.1
u^SKVa k
Vsem’cf'	Medtem ko
ft"'9 0 Stalin6 k°Pifiij° ugi. ?e«arji t lnovi usodi in ko.
vPr’ažaniSe v“inoraa ti-
Ssi^n, je a,.nJe§ovega najine ra,s- .a^10 Moskva po-
^il0’ pravPO-
‘ 0a 5 l“aov*- da se je v noči
Sj^oldne st v in 5- marca ?0slabšaio m 4inovo zdravje
resna	.se J« pri-
lfcrU in diba?0tl?^a v srcu in 5*»ti, Krvn^ le začel° za' p",' P^isk se je
i. ^ in aritm-<nespremen3eno -li.^abšala n?1 Ag°n>ja se »n« ,„ala-. Ob n.30 je Sta-
k enotnosti pod okriljem sovjet-
»a6i_
?ravi
^°to^iloa nade'- V koma-na',aja i enja,
, -ji v ____________ ____________
un^cijah, visoki pri-
:'0e zdr^fr3^3 P°tem razne vi;. dvl.leni= v; -j
?enia, ki naj od-
H itd.
feii0 kot >o °SE™ . i^ravjp z "»'nistrom
Ij, avjg ‘“inistron-^tjakoJ^tja,kovoi
možganskih
tudi prejšja, .sem zdravnikov
za javno i ... jm. Podpis Je °u obenem tudi
tanth sprememb
Na? t\ 0t>'Ska
t8 V UnKd0nU
Vznika ’	~	Kabinet
fr * zLlThm* ma«a»a
b%kega ((p danes Pisanje
»n-^adi riog-jv	eSSa*’ da
Mii dogodkov, tj hi ,,too < »»stopm	o	, ,ute“:
> \>' 'Jil	Stalinovi
žen Titov ob1 sk b?iskiVUaniji- Uradni beo-
inr v le* §1 Podarjajo, da ne oh>«l»ib <r> .?	u	nobenih
Vlrvda 130 mar5a> ™*»
tn ca, kakn Britanijo 23. ra*Uit)eli r Sta ^ ol:le vladi
N* o"" sodelovanje
Slede *”klnxJugoslavijo fis0(jR‘ lčne Pomoči
d* ,lehničnP' 5' ~~ Predstavnik Cf>u)<iov v .P0IIl06 Združenih je j uSoslaviji Mayer je etenci	na tiskovni
iUos^l0vJ. Beogradu, da se k, lr>vanslJe s Predstavniki k0h.tehol6Qe Vlade na področji al°' Pourt Pomoii uspešno
S>«*ie' da je iu'
iti ra2Um,. Pokazala po-^“ttBo , anje za koristno
otnenu°rabo pomr>4i- Pri In« . roi. ustanovitev sre-
C.li<iov, cembi!itacijo vojnih
«n', Dori - r za elektrifi-
«?* banove3® L“ .^'T
ve v korist Ijud-
CS0,lavija _ .
fcfc." je , . >e deJai C°-% tun:	Pomočjo	omo-
►,t,,rjrri1 (ja stevilnim strokov-Vj °vno ,so izpopolnili svoje C{? Pa kan5e v tuj.ni. V S>o ^ ° Jugoslavija s to id > DB!,d dru?im razširila ^	v	Zemunu
"V^etie 'i3 v drU!?e podob-
'(tJMi ' “Ugoslavija je po-ri strokovnjake v «rtave kot v tndo dnr in v Burmo
h
Ac-^fedi
3njr Se
v Iranu
5- Iranski par.
'vr!,idanes sesta' za 5 bi kotlarn j 1X111 predsed.
Zulfagarija,
s!ara'i' rložaj'ki ^na-
^ '"n r,„,rov med pred-Kašani. privr-
Vi'1* Mosaardauenta
*Vs'\ Koijj^ ar Novimi
!a Skf1,	mogoče
?eii| ep:i. Pari	nobene-
j^slj na ,^lame>'t se je o-SS. k?KU;an^ osmih Sm jutri »°do mora'i da-% '
MnsJ?.Vezati stike
Kaša-* rešiti krizo > ,r^mTV med skupi.
^ CsPaniranst- Stranke Tu' Nii 'i danes ,\mI elementi
PM^Pad
‘en,
^ed «nS zjutraj več a-. -«v Popadi je bilo 7 "li* ^tem ■
zunanjl
N da " Fatemi spo.
b%4?ngleirskCEa odRO-!>>
S>a6Ǥli ^'skt Ja "epal
n»Hi' ^ bodo izročili
'j* bo
v Ev^ diolomati jiC?>iti"nim da bi se
Hv» ienje|i m ^ospo ra evropskih
prvi znak, da je bil prejšnji minister odstavljen, verjetno v zvezi z aretacijo 9 kremeljskih zdravnikov.
V svetu pa se vse bolj pogosto pojavlja mnenje, da je Stalin že mrtev in da zdravniška poročila o poteku njegove bolezni samo pripravljajo sporočilo o smrti, ki bi ga radi zavlekli bodisi zato. da poprej psihološko pripravijo sovjetsko javno mnenje, bodisi zato, da si prej preostali kremeljski mogočniki razdelijo vloge.
Skoraj vsi današnji londonski listi so objavili vest o Stalinovi bolezni pod naslovom «Je Stalin že mrtev?» Edino Times se drži stare tradicije in je vest objavil pod dvoko-lonskim naslovom «Huda bolezen gospoda Stalinas. List «Daily Sietsh», ki je večkrat dobro informiran zatrjuje da je angleška vlada dobila strogo zaupno poročilo o Stalinovi bolezni, še predno je moskovski radio o njej poročal. Kot pravi list, izraža poročilo mnenje, da je Stalin že mrtev in da bo poročilo o njegovi bolezni samo uvod v mnogo resnejše poročilo, ki bo sledilo v 48 urah.
Sicer se od angleških listov samo «Times» in konservativno glasilo «Dailj/ Telegrapha vzdržujeta vsakršnega komentarja, medtem ko osvetlujejo ostali listi položaj z vseh mogočih strani. Konservativni «Daily Mail» pravi, da je bil Stalin «najmogočnejša osebnost našega časa* in se sprašuje, ali pomenijo bližnje spremembe ^v Kremlju vojno ali mir. List nadaljuje: (tTežko si je zamisliti, da bo Stalinovo carstvo ohranilo svojo enotnost in ostalo tako močno kot danes«.
Nato se sprašuje list, ali bo Stalinova smrt pripeljala do nove strahovlade, ki bo osla-bila sovjetsko državo in pome. nila začetek razkroja med sateliti.
Liberalni «News Cronichle« pa sodi, da utegne Stalinov ko. nec , pripeljati do spremembe na bolje in navaja mnenje Paula Hoffmana, ki je dejal, da se bodo «v razdobju hudih motenj po Stalinovi smrti sa-telitske države ločile od Krem. lja, sovjetska diktatura se bo razbila* in mir bo postal bližji.
«Daily Heralda piše: «Prazno bi bilo upanje zahodnih narodov, da bo Stalinova bolezen ali smrt v korist njihovi diplomaciji. Naj bodo posledice take
ali take, samo Kremelj ugane, kake bodo v resnici« «Paily Mail« pa pravi «Stalin je bil najmogočnejši človek našega časa... Bil bi čudež, če bi se v Rusiji vnovič pojavil enako mogočen, brezobziren in sposoben človek. Bil je genij svoje vrste in zgodovina ga bo prištevala med vodilne osebnosti tega stoletja. Zdi se ne-pojmljivo, da bi lahko ostal Stalinov imperij brez Stalina še naprej tako trden in mogo. čen, kakor je danes«.
Newyorški «New York Times« pravi, da je Stalinova bolezen povzročila najhujšo krLo v sovjetski zgodovini. Kakor koli bo rešeno vprašanje nasledstva, pravi list. bo sovjetski režim oslabljen ker mu bo manjkala Stalinova o-sebnost, ki je doslej krotila notranja nesoglasja
Med francoskimi listi ome-
nja «Figaro«, da pomeni Stalinov konec začetek nove odločilne preskušnje za njegov sistem in pri tem opozarja na verjetna nesoglasja glede nasledstva. «Ce Matin-Le Pays» pravi, da bo vprašanje nasledstva zelo težko in polno nevarnosti, kajti «ni lahko zamenjati diktatorja, še težje pa je nadomestiti boga; Stalin je bil v ZSSR bog ki je imel svoj kult, svoje duhovnike in svoje vernike«. List «L’Aurore» pa pravi, da se zdi možnost vojaškega državnega udara izključena, da pa bo borba za nadzorstvo nad partijo obvladovala sovjetsko politiko še za dolgo dobo; vendar to ne bo preprečilo Moskvi nadaljevanje hladne vojne v zunanji politiki, pač pa bodo notranje skrbi tolikšne, da si je težko zamisliti da bi lahko Malen-kov ali Molotov mislila na to, kako bi razširila, povečala ali sploh spremenila hladno vojno. Glasilo francoske socialistične stranke «Le Populaire« pa meni. da bo Stalinova smrt pomenila hud udarec za kom-mformistične stranke v svetu
zlasti pa za Kp Francije. Podobno mnenje izraža tudi «Franc Tireur« ki dodaja, da bodo voditelji satelitskih dežel zlasti pa kitajski voditelji, lahko pokazali večjo neodvisnost v svojih odnosih s Stalinovim naslednikom.
Medtem se pojavljajo vesti, da so bili voditelji satelitskih držav nujno sklicani v Moskvo. Iz Vzhodne Nemčije prihajajo vztrajno vesti, da je Ulbricht odpotoval v Moskvo. Iz nekaterih virov pa se je razširila tudi domneva o Maocetungovem potovanju v sovjetsko prestolnico; vendar ta domneva ni potrjena.
Da pa se v Moskvi res nekaj pripravlja, dokazuje današnje nenadno poročilo o potovanju Višinskega iz New Yorka, kjer se udeležuje zasedanja glavne skupščine OZN, v Moskvo. Sovjetski delegat Zarubin je izjavil novinarjem: «Gospod Višinski bo jutri odpotoval v Moskvo, kjer bo poročal !>o-vjetski vladi in se bo čimprej vrnil v Nev York. Ni še zris-no, ali bc potoval z letalom
ali po morju«. Verjetnost, da bo Višinski potoval 7 letalom je še povečala vtis te vesti, kajti znano je, da je Višinski doslej vedno prihajal v Ameriko le z ladjo in da mu p,v tovsnje po zraku prav nič ne prija. Pred tem sporočilom je bila seja na sedežu sovjetsue delegacije, na katero so teie-fcnično poklicali iz sejne dvorane OZ IV razne sovjetske delegate.
Poleg splošnega ugibanja, kaj bo po Stalinovi smrti, se vedno bolj množijo predvidevanja o tem, kdo bo njegov naslednik. Predvsem omenjajo tri imena — Molotov, Malenkov in Berja; nekateri sodijo, da bo Molotov prevzeli predsedstvo vlade, medtem ko bo Malenkov prevzel glavne nadzorstvo nad partijo. Težko pa je verjeti, da bj tak dualizem v ZSSR lahko dalj časa trajal. Opozarjajo tudi, da ima Malenkov v rokah partijsko organizacijo, Berja pa policijo, medtem ko Molotov nima za sabo ničesar podobnega. Je pa v ZSSR še tretja sila - armada.
Edenov razgovor z Eisenhower jem v zvezi z nastalim položajem
tilen izjavlja, da si bo l/elika Britanija še nadalje prizadevala, da doseže spera-znin s Sotjelsko zvezo - Hisenlionrer je dejal, da je ponudba za sestanek s Stalinom veljavna tndi za njegnvega naslednika, ter je pripomnil, da je sedaj potrebna budnost
WASHlNGXON, 5. Britanski zunanji minister Eden in ameriški tajnik za zunanje zadeve Foster Dulles sta danes začela v državnem departmaju razgovore o vprašanjih zunanje politike.
Gospodarski razgovori med delegacijo, ki jo vodita Eden in finančni minister Butler, ter ameriškimi pristojnimi organi so se danes nadaljevali.
Razgovor med Edenom in Dullesom se je zaključil opoldne po krajevnem času. Po sestanku je glasnik državnega departmaja izjavil, da so si »izmenjali mnenje o vprašanjih, ki so skupnega interesa za obe državi, med katerimi so vprašanje evropske obrambne skupnosti, Trsta, Posarja ter položaja na Daljnem vzhodu«. Razgovori se bodo nadaljevali jutri zjutraj.
Po današnjih razgovorih j"e zunanji minister Eden na vabilo Fosterja Dullesa odšel v Belo hišo, kjer se je dolgo raz-govarjal s predsednikom Ei-senhowerjem. Opazovalci so mnenja, da sta se Eden in Ei-senhower na tem nepredvidenem sestanku dolgo razgovar-jala o položaju, ki je nastal zaradi nenadne Stalinove bolezni.
Eden je danes govoril v krožku ameriškega tiska in je dejal, da namerava Velika Britanija še dalje iskati trajen sporazum s Sovjetsko zVezo tudi po morebitni Stalinovi smrti. Eden je nato poudarjal vlogo, ki jo je Stalin imel med vojno in je dejal; «Ne moremo reči. kako bo nadaljnji razvoj vplival na bodoči potek svetovnih dogodkov, toda ena stvar je gotova: naš namen je
Protest sindikatov Jugoslavije
proti preganjanju demokratov v Španiji
Francova policija ubila sin d. voditelja T. Cen tena - Protest socialistične Internacionale
BEOGRAD, 5. — Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal glavnemu tajništvu OZN brzojavko, v kateri protestira proti preganjanju demokratičnih elementov v Španiji in zahteva, da napravijo energične korake za čim prejšnjo preprečitev zločinov Francove diktature v Španiji.
V brzojavki se poudarja, da je zadnje čase začela Francova policija z novimi preganjanji demokratičnih borcev in sindikalnih voditeljev v madridskih policijskih zaporih so mučili :n ubili sindikalnega voditelja Tomasa Centena, o u-sodi katalonskega socialističnega sindikalnega voditelja Ramona Porquerasa pa ni ničesar znanega. Povečanje terorja Francovega režima poudarja brzojavka, se dogaja neposredno po sprejemu Španije v eno od specialnih agencij OZN. Proti temu sprejemu sta protestirala tudi delavski razred in javnost Jugoslavije Nasilje španskih avanturističnih oblasti — zaključuje brzojavka — nad socialisti, sindikalnimi funkcionarji in drugimi rodoljubi predstavlja grobo prekršitev osnovnih človečanskih pravic Ki so zajamčene v listini Združenih narodov.
Predsednik socialistične internacionale Morgan Phillips in tajnik Julius Braunthal sta poslala diktatorju Francu protestno brzojavko spri40 ve sti o trpinčenju socialističnih Sindikalnih funkcionarjev k so bili aretiran, v Madridu Barceloni in Bilbau. Phi]Hn' in Braunthal zahtevata v ime
nu sociaHstične mternaconale naj bi ravnal, z aretiranimi v
skladu s človečanskimi pravicami in jih javno sodili,
Iz gpanskih dobro poučenih krogov v Parizu se je zvedelo, da je Francova policija zadnji čas povečala represalije proti španskim in katalonskim socialistom.
Barcelonska policija je te dni aretirala novo skupino u-glednih katalonskih socialističnih voditeljev, delavcev in študentov ter objavila njihova imena, med njimi pa ni imena enega izmed najbolj znanih katalonskih sindikalnih socialističnih voditeljev Ramona Porquerasa. ki je bil aretiran v Barceloni, ni pa z drugimi vred zaprt v barcelonski jet-nišnici. Vsa prizadevanja njegovih prijateljev, da bi zvede-1’ kje je sedaj, so bila brezuspešna. Informbirojski elementi v Francovi Španiji so ga že večkrat ovadili policiji, češ da je sodeloval pri različnih akcijah. Španski socialistični krogi v Španiji in Franciji se boje za Porqueresa, da ga ne bi doletela usoda sindikalnega voditelja Sentena.
Po izjavah španskih socialistov v Londonu je španska policija konec februarja aretirala več oseb v Madridu in o-stalih krajih. V Madridu so 20. februarja prijeli 15 političnih nasprotnikov Francovega režima, nekaj dn, pozneje pa v Barceloni 12 oseb. Tudi v drugih krajih Španije je bilo prijetih več' oseb.
Francove oblasti izjavljajo da so aretacije posledica sabo-ta, na že^zmeah Ka or pa izjavljajo španski socialistični krogi v Londonu, je pravi vzrok za aretacije delovanje
sindikatov, ki jih je Francova vlada prepovedala
Adenauerjev sestanek
s F. Poncetom
BONN, o. — Adenauer je danes sprejel francoskega visokega komisarja Francoisa Pon-ceta. Govorila sta o vprašanju obrambne skupnosti, o Posarju in o beguncih s sovjetskega področja.
BEOGRAD, 5* Ob podpisu sporazuma o prijateljskem sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo je predsednik republike maršal Tito poslal grški kraljici naslednjo brzojavko: «Cast mi je, da lahko tudi vam čestitam k uspešnemu zaključku pogajanj, ki so jih naše tri vlade podvzele, da zaščitijo mir svojih narodov in da prispevajo k stvari miru v svetu.
Grški zunanji minister Ste-fanopulos je danes obiskal predsednika vlade Papagosa. Obvestil ga je o svojih razgovorih v Ankari ob podpisu
trojnega sporazuma. Papagos j8	Je	Eden	IZJavil’	da	se
Oh tPi nriklr»fr>r»c* J U«n«!l j „ Stališči
še vedno iskati iiajni sporazum z vsemi narodi. Zavedamo se te težke naloge, toda noben dogodek ne more oslabiti naše enotnosti in naše odločnosti, da iščemo mir in ga okrepimo«.
V govoru je Eden nadalje naštel glavne cilje zahodnega sveta, ki so: 1. okrepiti skupno obrambo; 2. razširiti in povedati trgovino; 3. dvigniti blagostanje narodov; 4. vlivati z vzgledom upanje in zaupanje.
V svojem govoru je Eden tu. di naglašal, da je treba nujno izgraditi zdravo svetovno gospodarstvo, tega pa ni mogoče doseči samo s prizadevanjem posameznih držav. Tega vprašanja se je treba lotiti na svetovni osnovi.
Za Edenom je govoril britanski finančni minister Butler, ki je izjavil, da sta prišla britanska državnika v Wa-shington z mislijo, da bi pomagala reševati gospodarska vprašanja. Poudaril je zlasti naslednji dve točki:
1. Velika Britanija pozdravlja in tudi potrebuje ameriške investicije v tujini, ki naj bi bile vežjega obsega, in sicer zasebne in državne, da bi tako povečali donos zemeljskih do. brin, posebno v gospodarsko zaostalih državah; 2. Velika Britanija si želi možnosti trgovanja z dolarskim področjem ob kar najmanjših carinskih pregradah, diskriminaciji in posebni politiki ladijskih prevozov od strani ameriške zakonodaje in podobnem.
Rekel je tudi, da pozdravlja težnje v smeri večje sprostitve, Iti jih je opaziti v zadnjih poročilih odbora za gospodarski razvoj in posvetovalnega odbo. ra Ustanove za vzajemno varnost.
Pristavil je: «Vi poznate va. še posle in moj namen ni, da bi vplival na vašo politiko. Toda pomanjkanje dolarjev je možno premostiti samo z velikodušnim pomaganjem ali z odločno svobodno trgovino. Britanci bi imeli rajši to zadnje*.
Po kosilu v krošku ameriškega tiska je Eden na vprašanje novinarjev odgovoril, da mora biti zahodni svet pripravljen pogajati se z Moskvo, a mora hkrati še dalje krepiti svojo moč. Poudaril je, da je treba pogajanja začeti na trdni podlagi. Glede različnega stališča ZDA in Velike Britanije o politiki na Daljnem vzhodu je Eden izjavil,
> nudba za sestanek s Stalinom ostane v veljavi pod istimi pogoji za sestanek med njim in morebitnim Stalinovim naslednikom. Naj bodo kremeljski voditelji kateri koli, je dodal Eisenhower, upam, da «bodo vsi še dalje težili po miru in iskali sredstva, da se mir doseže«. Ni hotel pojasniti, kaj misli z besedo «vsi». Predsednik je dalje dejal, da je s svojimi ožjimi svetovalci proučil posledice, ki bi morda nastale po Stalinovi smrti, in da ni še mogoče priti do nobenega zaključka.
Poudaril je tudi, da bi morebitni sestanek s sovjetskimi voditelji moral biti «na polovico poti« in do njega bi moralo priti v ekviru volje ameriškega ljudstva, da pride do konkretnih rezultatov. Glede položaja, ki je nastal s Stalinovo boleznijo, je predsednik na tozadevna vprašanja odgovoril da je sedaj glavna stvar «budnost».
Glede njegovega nenapovedanega sestanka z Edenom je na vprašanje, ali je bil v zvezi s Stalinovo boleznijo, odgovoril, da je šlo za razgovor splošnega značaja o svetovnem položaju v celoti in ne za kako posebno vrašanje.
Na vprašanje, ali se mu zdi, da bi s prenosom oblasti v Kremlju nastalo poslabšanje ali izboljšanje položaja za 2i-de v Sovjetski zvezi, je Eisen-hower odgovoril, da ne zna odgovoriti na to vprašanje in da ne bi bilo umestno za državnika v položaju, v kakršnem je on, komentirati ta položaj.
Josif Visarionovič Dtugašvili-Stalin je bil rojen leta 1879 v vasi Gori v Georgiji. Se mlad je prišel v pravoslavno semenišče kot državni štipendist, z 19 leti pa je bil ’iz semenišča izključen in se je posvetil revolucionarni delavnosti. Kot dober prakticist in izredno premeten človek je kmalu zavzemal vidna mesta, po končani oktobrski revoluciji pa je postal ljudski komisar za narodnosti. Ze v tem času se je sprl s Trockim_ vendar je bil ta spor omiljen dokler je Lenin še živel. Kmalu je postal tudi glavni tajnik VKPCb),
V svojem političnem testamentu je Lenin svaril pred Stalinom in svetoval, naj ga odstavijo z mesta glavnega sekretarja VKP(b), ker je nevarnost, da zlorabi svoj položaj. Po Leninovi smrti so se njegove slutnje uresničile. Od leta 1928 je Stalin strnil v svojih rokah vso oblast v ZSSR in jo še utrdil v letih krvavih čistk, ko je postala njegova irtev skoraj vsa boljševiška stara garda — vsi razen tistih, ki so se mu hlapievsko uklonili.
V času Stalinove diktature so v ZSSR degenerirale velike pridobitve oktobrske revolucije in namesto socializma se je razvil najbolj brezdušni birokratski državni kapitalizem, ki je odvzel sovjetskemu delovnemu človeku vse pravice in jih -strnil v rokah birokratske kaste, ki ji je stal na čelu Stalin.
Po drugi svetovni vojni je šla Stalinova zunanja politika po poti ustvarjanja satelitskih držav, ki bi se naj združile močan blok pod neomejenim ruskim gospostvom. Vendar je ta politika doživela neuspeh na najvažnejši točki v Jugoslaviji, ki je sama izvedla revolucijo vi ki ni hotela postati nikogar satelit. To je bil eden od največjih neuspehov v Stalinovi politični karieri.
Do danes je Stalin preživel vse one, ki so jih omenjali kot njegove naslednike, čeprav jo bili dokaj mlajši od njega. Najvidnejša med njimi sta bila Kirov in Zdanov.
S Stalinom je umrl diktator, ki je stal na Vthu monstruozne organizacije absolutnega dr-tavno-kapitalistiinega monopola birokratske kaste, ki predstavlja danes največjo ne' varnost za napredek socializma sploh Ta organizacija je nastala s spajanjem državnega aparata z boljševiško partijo v enoten in vsemogočen državni organizem, s koncentracijo ab■ solutne oblasti nad življenjem in duhom sovjetskih ljudi v rokah centralnega organa tega sistema a znotraj tega organa zopet v rokah enega edinega človeka, Stalina, dalje s skrajno centralizacijo v vseh panogah upravljanja, s pretvarjanjem vseh predstavniških organov v gledališko kuliso brez kakršne koli stvarne vsebine in oblasti in s popolno likvidacijo vsake, tudi najmanjše pravice delavskega razreda in delovnih množic sploh pri upravljanju proizvodnje in razdelitvi viška dela, kakor tudi pri nadzorstvu nad delovanjem državne u-prave.
Incidenti in provokacije ital, obmejnih organov
Očitno je, da se incidenti ne dngajajo brez vednosti italijanskih odgovornih krogov
BEOGRAD, 5. — Po vesteh iz Slovenije nadaljujejo italijanski obmejni organi z incidenti in provokacijami na ju-goslovansko-italijanski meji. Tako so italijanski karabinjerji, cariniki in podobne osebe v januarju in februarju večkrat poskušali prekoračiti mejo, žalili jugoslovanske voditelje, jugoslovansko ljudstvo in celo streljali na jugoslcvan. ske obmejne straže. Med drugim so italijanski obmejni or. gani 7. januarja ob 23. uri pri karauli Golo brdo izstrelili na jugoslovansko ozemlje dve ra. keti. 12. januarja popoldne sta dva italijanska carinika 350 metrov vzhodno od vasi Breg naščuvala najprej pse na jugo-slovanskega stražarja, za tem pa je eden od njih ustrelil v smeri jugoslovanske meje. 26. januarja popoldne sta dva italijanska karabinjerja poldrug kilometer južno od Nove Gori. ce pri karauli Sempeter-Blok najprej skušala zvabiti k sebi jugoslovanskega graničarja, ki pa se ni odzval njihovemu pozivu, nato pa sta začela žaliti in groziti maršalu Titu.
»Očitno je — ugotavlja nocojšnja «Borba» — da se ti incidenti ne dogajajo brez ved. nosti italijanskih odgovornih krogov in da italijanska vlada ne stori ničesar proti organom, ki so odgovorni za te provoka. cije, Ti incidenti dokazujejo, da italijanske oblasti ne žele poboljšanja, temveč le poslabšanja odnosov z Jugoslavijo« «Borba» nadalje poudarja, da bodo te provokacije služile kot uvod za povečano protijugoslovansko gonjo v predvolilni kampanji in podprle šovinistične elemente v Trstu v nji. hovih zahtevah, naj italijanske čete zasedejo Trst.
Churchiliove izjave
o britanski oborožitvi
LONDON, 5. — V odgovor na vprašanje laburističnega poslanca Wyatta je Churchill v spodnji zbornici dal razu-
meti, da ne bodo takoj objavili francoskih predlogov bri« tanski vladi za tesnejšo pridružitev Velike Britanije k evropski obrambni skupnosti in tudi ne angleškega odgovora na te predloge,
Z druge strani je izjavil, da je mnenja že več let, da bi bilo koristno tako za Francijo kakor za Veliko Britanijo uvesti dvoletni vojaški rok, zato dy bi zadostili svojim vojaškim obveznostim v notranjosti in prekomorju. Dejal je, da bi dvoletni vojaški rok pri. pomogel k obnovitvi moči francoske vojske v Evropi, in je dodal:	«Skušati	moramo
ustvariti sile, ki bodo lahko dejansko ustrahovale morebitnega napadalca in da bodo lahko omogočile obrambo v primeru vojne«.
Izrekel se je nato proti znižanju vojaškega roka in j« dejal, da je bil položaj narod-ns obrambe, ko je prišel na oblast tak, da je bila država zlasti izpostavljena v primeru vojne nevarnosti velikega napada s padalci, in je omenil ukrepe, ki so jih podvzeli za okrepitev vojske. Nato pa j« poudaril, da so britanski o-brambni napori sedaj na višku in da bi vsako prekoračenje meja, ki so bile določene za vojaško proizvodnjo, spravile v veliko nevarnost britansko gospodarsko stabilnost in • tem tudi nadaljevanja oborožitvenega programa.
Churchill je nato omenil dobavljanje reakcijskih letal Egiptu in je dejal, da britanska letalska nadmoč nad tamkajšnjim področjem ni v nevarnosti, Končno je dejal, da se izvajanje oborožitvenega programa nadaljuje z dobrimi uspehi.
Voditelj opozicije Attlee je izjavil, da nosi Velika Britanija nesorazmerna vojaška bremena in da bi bilo treba trajanje vojaškega službenega roka periodično revidirati. Resolucijo opozicije v tem smislu je spodnja zbornica zavrnila t 295 glasovi proti 254.
w
Se vedno mrtvilo
t političnem odbora OZN
Včeraj se je javilo k besedi 27 govornikov Gladwyn Jebb bo odgovoril Višinskemu
ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo zaradi podpisa sporazuma.
MARGATE. 5. — Švedska ladja «Rigel» (3823 BRT) se je danes potopila v Rokavskem prelivu. 40 km severno od Margata zaradi trčenja » italijansko ladjo «Senegal» Posadko je rešila angleška adia ((Arnhem«. italijanska ladja pri trčenju ni utrpela večje škode in je že priplula v Vlies singen.
obeh držav približujeta.
Za tem je izjavil, da je po njegovem mnenju nepotrebno znova načeti vprašanje priznanja pekinške vlade, glede Irana pa je dejal, da upa, da bo iranska vlada sprejela zadnje britanske predloge, o Suezu je dejal, da upa, da se bo v kratkem lahko rešilo bolj splošno vprašanje obrambe Srednjega vzhoda.
Predsednik Eisenhower je na svoji tedenski tiskovni konferenci izjavil, da njegova po-
NEW YORK, 5. — Danes zju. traj so v političnem odboru OZN nadaljevali razpravljanje Koreji. Vpisanih je bilo 27 govornikov.
Britanski delegat Sir Glad-wyn Jebb je izjavil, da je mnenja, da skupščina ne sme ali ne more nič napraviti, dokler ne bodo nasprotniki Združenih narodov nudili dokaza o svojem iskrenem namenu do pogajanj. Dodal je, da ima namen na široko odgovoriti Višinskemu, da pa ne more tega napraviti, ker je Višinski od šoten.
Kanadski delegat Paul Martin je opozoril odbor, da Višinski | ni v svojem govoru omenil vprašanja repatriacije vojnih ujetnikov Poudaril je tudi, da je treba podpirati kontsruktiv-
ne predloge Združenih naro-	_	___________
dov za mir na Koreji Pri- I nančno prispevajo pomnil je, da 54 držav podpira j tega programa.
indijski načrt, kar je najboljši dokaz, da narodi teh držav že. lijo mir.
Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David je ponovil sovjetske argumente ter je obtožil japonskega ministrskega predsednika Jošido, da poslušno izvaja načrte ZDA za obno. vitev japonskega militarizma. Na koncu je ponovil sovjetske predloge, na podlagi katerih naj bi o vprašanju vojnih u-jetnikov razpravljali na poznejši politični konferenci.
Pozneje so ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada, Dan. ska, Filipini in Siam predložile odboru načrt resolucije, s katero se odobrava program u-stanove Združenih narodov za obnovo Koreje in se pozivajo vlade vseh držav OZN nai fi-izvedbo
Danes začetek kongresa L UH J
Na kongresu bo sodelovalo 1200 delegatov Prihod inozemskih gostov v Beograd
BEOGRAD, 5. — V Beograd že prihajajo inozemski mladinski gostje, ki se bodo udeležili 5. kongresa LMJ. Danes sta prispela zastopnika socialistične mladine Zahodne Nemčije Wolckmann Gabert in Helmut Kasimir. Druge inozemske goste pričakujejo jutri.
Kongres se bo začel S. marca popoldne. Udeležilo se ga bo 1.200 delegatov, ki bo zastopate en milijon 350 tisoč članov mladinskih organizacij iz vseh republik, 100 gostov — državnih in političnih voditeljev kulturnih in javnih delavcev in mladinski delegati iz osmih različnih držav.
Koča Popovič sprejel
itanjansnega pusmii.iu
BEOuRAD, 5. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes sprejel novega italijanskega poslanika v Jugoslaviji Fran-cesca Paola Vanija D’Archira-fija. Italijanski poslanik je danes položil venec na grob neznanega vojaka na AvaU. Popovič je sprejel tudi opolno-močenega ministra Venezuele v Beogradu Hoga Moncado.
Namestnik predsednika odbora za gospodarstvo pri Zveznem izvršnem svetu Vukmano-vič pa je sprejel na poslovilnem obisku dosedanjega ameriškega veleposlanika v Beogradu Georgea Allena.
šli v Jugoslavijo. V Jugoslavijo nismo prišli zato, da bi skilepall konkretne pogodbe, je dejal, temveč da se prepričamo o možnosti, ki jih nudi ta država za potrošnjo našega bombaža.
Odvažan e beguncev
iz zahodnega Berlina
BERLIN, 5. — Zupan zahod, nega Berlina je sporočil, da je parlament zahodnega Berlina po pogajanjih s tujimi letalskimi družbami sklenil, da bo. do od ponedeljka dalje odvažali iz Berlina 1500 beguncev dnevno v Zahodno Nemčijo.
Reuter je dodal, da nameravajo v čim krajšem času izprazniti iz Berlina skupino 5000 beguncev, ter je napovedal, da bodo v zahodnem Berlinu pripravili 20.000 novih po. stelj.
Zahariades interniran v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 5. — Po vesteh itJugopressa« je Nikolas Zahariades, generalni tajnik Komunistične partije Grčije, ki je izgubil zaupanje Moskve, interniran v Budimpešti. Policija je nedavno napravila preiskavo v njegovi vili ter dolgo zasliševala njegovo ženo. Za tem ji je ukazala, da ne. sme zapustiti hiše brez dovoljenja. Agencija «Jugopress» dodaja, da je Moskva postavila za naslednika Zahariadesa Petrosa Rusosa, ki uživa trenutno njeno zaupanje. Likvidacija Zahariadesa je v zvezi s splošno krizo, ki je zajela Kominform in njegove agenture zaradi stalnih neuspehov in upadanja političnega ugleda Moskve.
Misija dobre volje iz Eg pta v FLRJ
BEOGRAD, 5. — V Beogradu se že nekaj dni mudi misija dobre volje iz Egipta, ki obiskuje v^e evropske države, potrošnice njihovega bombaža. Vodja delegacije Šalah El Aht je izrazil novinarjem zadovoljstvo, ker so s pomočjo Jugoslovanske trgovinske zbornice pri-
Zopei Pacciardi
Včeraj je radio Trst 1. oddajal posebno izjavo rimskega vojnega ministra Pacciar-dija za tržaške poslušalce x velike vojaške parade v Pordenonu in z letališča Aviano pri Vidmu. Prav gotovo ni potrebno navajati vzrokov, zaradi katerih je smatral Pacciardi za potrebno ravno tr. žaike poslušalce nosrečitin t poslušanjem ropota tankov in reakcijskih letal ter s številkami o naraščajoči moči italijanske armade. Se prav posebej je Pacciardi poudaril, da ial ntržaški bratje» še nimajo sreče videti thtih dveh kompletno opremljenih .oklepnih divizij in tudi tiste tretje, ki bo še letos kompletira-na, tako da bo v kratkem kar 15 popolnoma opremljenih divizij. Nadalje je dejal, da ima Italija danes že 2.000 oklepnih enot, hrabri vojaki pa visoko moralo in priprav. Ijenost braniti vzhodne me. je in tako dalje v tem smislu.
Prav malo je manjkalo, da n{ ponovil svoje znane izjave, ko je govoril o atlantskem paktu, kake je uresničenje tristranske izjave prvi pogoj za sodelovanje Italije v NATO. No, tega ni storil, in mislimo, da so mu tudi njegovi «tržaški fyratje» šteli v dobro Razen tistih golobradcev seveda, ki jih te dni pripravljajo, da bodo 20. t. m. poskušali obnoviti izgrede po lanskoletnem vzorcu, »aj 40 dali izdelati že posebne bakrene značke z likom nadobudnega fašističnega mladeniča, ki meče kamenje, a Lega Nazionale je natisnila celo poseben tozadevni spominski almanah.
Prijatelj! To je beseda vseh besed! kot meč, svetlo nabrušen,
1 v ognju i v strupu izkušen — on, ti — in na drugi strani — magarl ves svet!
O. Zupančič
P
S
Danes, petek 6. marca Fridolin. Danica (b Sonce vzide ob 6.35 in tat 17.57. Dolžina dneva IM* 8J1 vzide ob 24.00 in zatone | Jutri, sobota 7. marca Tomaž, Zvezda
OB 8. MARCU • MEDNARODNEM PRflZN KU ŽENA
Boriti se je treba proti
Za enako delo kot moški, m2ie plače Izkoriščanje
prejemajo ženske mnogo prodajalk, šivilj In vajenk
Ob bližajočem se prazniku demoratičnih in naprednih žena nam stopajo bolj neposredno kot običajno pred oči poleg uspehov, ki so jih dosegle žene v borbi za svojo emancipacijo, tudi krivice, ki se dogajajo v kapitalističnem svetu zlasti delovni ženi.
Pri nas je namreč uzakonjen sistem, potrjen tudi v vseh kolektivnih pogodbah, po katerem dobivajo žene za enako delo občutno manjše mezde in plače kot moški. To pa se ne tiče le osnovnih mezd raznih kategorij, za kar bi delodajalci, sicer neupravi. Čeno, še lahko našli kake izgovore, marveč celo draginj-skih doklad, ki so od dva do štiri tisoč lir manjše od doklad za moške, pri čemer je razlika pač odvisna od mezdnih kategorij. Ce računamo mezdo m draginjsko doklado, dobivajo delavke povprečno po okoli 4 000 lir manj plače od delavcev.
Pri tem moramo pomisliti, da ne bi smelo biti nikakih razlik, če gre za enako delo in rentabilnost na delu. Se huje pa je pri draginjski dokladi. ki bi morala služiti za to, da se zmanjša učinek velike draginje. Draginja pa je za vse enaka, ne glede na spol. Se hujše posledice ima ta diskriminacija za delavke in nameščenke, ki so hkrati družinski glavarji in morajo same skrbeti za preživljanje otrov in ostalih svojcev.
Sindikalne organizacije pri nas in v Italiji so sicer že večkrat postavile zahtevo po enakih plačah za enako delo Tako se je slišala ta zahteva tudi na zadnjem kongresu CGIL (Italijanske splošne zveze dela) v Neaplju, toda odločne in konkretne akcije za uresničenje te zahteve sploh ni bilo in je šlo torej bolj za platonično načelno izjavo. Tako se ta zahteva pojavlja samo na raznih kongresih in takrat, ko se bliža 8. marec, potem pa gre spet v pozabo.
Toda vse to še ni najhuje. Koliko je danes brezposelnih žena, zlasti pa deklet, ki morajo sprejemati kakršnekoli pogoje, le da dobe zaposlitev. Delodajalci izkoriščajo zlasti veliko brezposelnost mlade ženske delovne sile in se v mnogih primerih sploh ne drže kolektivnih pogodb, ki že tako delajo ženam krivico. Ta. ko se dogaja, da razne prodajalke opravljajo nadure, katerih jim niti ne plačajo, ali pa jim ne plačajo poviška za nad. urno delo, ki ga pogodbe dolo. čajo. Se mnogo bolj na slabšem od prodajalk so razne ši-vilie in vajenke, ki jim dajejo delodajalci samo toliko, kolikor se jim iljubi.
To je le majhen odlomek krivic, ki se dogajajo delovnim ženam, ki pa nam kažejo, kako nujna je borba žena za enako, pravnost, ki bi se morala kazati prav na tem konkretnem, to je gospodarskem področju.
Prav zato pa se ne smemo spominjati teh krivic le ob 8. mar. cu, marvej se moramo vedno boriti, da se končno odpravijo, saj so pravi anahronizem že v samem tako imenovanem za-padnodemokratičnem redu.
37. izžrebanje obveznic
posojilo Trsta iz 1. 1916
Občina javlja, da je bilo pri 37. žrebanju obvenic posojila mesta Trsta iz 1. 1916, ki je bilo 2. marca izžrebanih na osnovi amortizacijskega načrta naslednjih 41 serij: 1086 1093, 1134, 1154,	1161,	1209.	1261,	1279,
1360 1363,	1388,	1395,	1534	1552,
1594. 1612,	1630,	1654,	1714,	1754,
1813, 1877,	1912,	1936	2009,	2093,
2120, 2173,	2185	2219]	2270,	2334,
2343 2347,	2430	2452,	2492	2516,
2551, 2645, 2693.
Izžrebane obveznice bodo izplačane 6 mesecev po izžrebanju na osnovi 60 lir za 100 kron pri nekonvertiranih obveznicah in 100 lir za 100 kron pri konvertiranih obveznicah.
Naše žene so pripravile celo vrsto proslav mednarodnega praznika demokratičnih žena, združenih s kulturnimi nastopi in družabnimi večeri. Te proslave bodo:
DAN GS
6- III.
na Opčinah ob 20.30 v kino dvorani.
Jiiisi
7. III.
v Skednju ob 20. uri pri Sv. Vidu 17 ob 20. urL v Lonjerju ob 20. uri v Bazovici ob 20. uri v Plavjah ob 20. uri v Padričah ob 20. uri.
08 vEeriusnji otvoritvi nove predilnice v žaveljskem prisuhiscu
REŠITEV TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA JE PREDVSEM V KREPITVI POMORSTVA
Žavel;ski industrijski kompleks lahko krizo samo delno ubaži, nikakor pa ne more nadomestiti izgubljenega biodovja, pomorskih prog in tranzitnega prometa
NEDKLJO
8. III.
v Ul. R. Manna 29 ob 16. uri v Dolini ob 19.30 uri v Nabrežini ob 17. uri na Proseku • Kontovelu ob 20. uri v Saležu ob 20- uri
V Barkovljah bo proslava v nediljo is. marca ob 16. uri.
Z udeležbo na teh proslavah bodo žene pokazale svojo privrženost naprednim idejam in stremljenju.
ZBOROVANJE 2RTEV VELIKOPOTEZNE SLEPARIJE PRI GRADNJI STANOVANJ
Oškodovanci „Lombardo-Venete“ ustanavljajo zadrugo za nadaljevanje gradenj „Aldisio“
Po stečaja podjetja bodo oškodovanci izgubili Dajmnnj polovico vloženega denarja Propadel razbijaški poskus komintormističnib agentov
V mali dvorani gledališča «Rossetti» je bilo sinoči zborovanje oškodovancev ((Lombardo Veneta«. Zborovanja se je udeležilo okrog 200 prizadetih oseb. Predsednik odbora oškodovancev je v uvodu pojasnil sedanje stanje podjetja ((Lombardo Veneta« in njegove imo-vine. Opozoril je prisotne, da je državno pravdništvo po aretaciji Sgroia proglasilo stečaj podjetja, ne da bi o tem ukrepu obvestilo predstavnike ali posamezne oškodovance. Pojasnil je, da bodo vsi prizadeti po stečaju podjetja zgubili najmanj 50 odst. vloženega denarja za gradnjo stanovanja po načrtu «Aldisio». predvideva pa se. da bodo oškodovanci srečni če bodo lahko prejeli od ostale imovine stečajnega podjetja «Lomhardo Veneta« vsaj 30 odst. vloženega denarja. Do sedaj je odbor poslal v tej zvezi že tri odprta pisma tržaškemu žunanu in dve odprti pismi gen. Wintertonu. V teh pismih je odbor, v imenu oškodovancev, zahteval od oblasti podporo za vse oškodovance za morebitne nadaljnje gradnje stanovanj po načrtu «Aldisio». Zato je odbor predlagal tudi rešitev, da se zaprosi oblast za posebno posojilo vsem oškodovancem, ki nameravajo graditi
S ShSlAMA HMEČHE ZVhZE V BAZOVICI
Gospodarska važnost dvolastniškega prehoda na cesti Bazovica-Sežana
I/očina bazovskih travnikov je onstran meje in so sodaj zelo težko dostopni-Hmetovatci pripravljajo vlogo na ZVU
Predvčerajšnjim zvečer je bil v Bazovici sestanek Kmečke zveze, ki se ga je udeležilo okoli 60 gospodarjev. Obravnavali so razna vprašanja gospo, darskega značaja, ki tarejo Bazovce, predvsem pa vprašanje živinoreje, ki je izmed vseh najbolj pereče.
Lanska suša je močno prizadela vse živinorejce na na-žem področju, kajti krme je bilo malo, medtem ko so se 'cene uvoženi krmi močno dvig. nile (4.000 lir za stot sena). Kljub temu, da je postalo vprašanje preskrbe sena in drugih krmil v tem letu posebno kritično, niso oblasti storile ničesar, da bi živinorejcem priskočile na pomoč, in sicer z dobavo krmil po nižjih cenah, brezobrestnim posojilom itd Zaradi tega je položaj živinorejcev v tem letu izredno resen, saj je marsikdo prisiljen del živine prodati, ostali pa skušajo le z največjimi težavami obdržati vse glave živine v svojih hlevih.
Ce je problem krme za vse živinorejce na našem področju težak, velja to toliko bolj za Bazovce. Lanska suia jih je močno prizadela, toda glede krme »o dosti na slabšem kot kmetovalci iz drugih vasi. Ve. čina pašnikov in travnikov, ki so last Bazovcev, leži namreč onstran meje v Jugoslaviji, in sicer ob cesti Bazovica . Seža. na. Toda na tej cesti, ki jo preseka meja, ni dvolastniške-ga prehoda, tako da so travniki m pašniki skozi vse leto ne. izkoriščeni. Bazovci se namreč lahko poslužujejo samo dvo-lastntškega prehoda pri Lipici, od koder pa ni nobene poti. Ki bi vodila na njihove pašnike Zato je razumljivo, da je želja vseh prizadetih, da bi odprli blok za dvolastnike tud' na cesti Bazovica . Sežana ter na ta način pripomogli k izboljšanju njihovega gospodar, skega položaja.
Na sestanku so se prisotni dogovorili in pooblastili nekaj
posebno vlogo, v kateri bodo prikazali vso škodo ki jo imajo zaradi nepristopnosti na svoja zemljišča Vlogo bodo nato izročili ZVU s prošnjo, da se na že omenjeni cesti odpre dvo-lastniški blok. Upati je, da bo ZVU upoštevala kritično stanje bazovskih živinorejcev ter jim šla glede tega na roke.
Ker je slišati, da se je v bližnji Furlaniji zopet pojavila slinavka, so vsem živinorejcem priporočili, naj takoj cepijo svojo živino proti slinavki in parkljevki. Omenimo naj še, da so na sestanku kritizirali delovanje gozdne policije, ki posreduje nakup zemlje v «po-gozdovalne« namene, pri čemer so poudarili, da gre za o-čitno politično špekulacijo.
gospodarjev, da bodo izdelali oprostiti.
Delavce Živilske industrije ja treba oprostiti olače«anja obveznih zdravniških pregledov
V nekako prakso je že prišlo, da si morajo pekovski delavci in delavci živilske industri. j?, sami plačevati obvezni zdravniški preglpd na zadev, no potrdilo, da jih lahko aprej. mejo v službo. Za te preglede morajo plačati 500 lir.
Na nedavno interpelacijo v občinskem svetu je župan pojasnil, da sta consko predsedstvo, kakor tudi pokrajinski zdravnik mnenja. da mora zdravniški pregled plačati delodajalec Naj bo kakorkoli, dolžnost oblasti je, da podvza-me določene ukrepe, da zahteva od delodajalcev, naj plača, jo zdravniške preglede omenjenih delavcev, ki jih opravljajo občinski zdravniki, ali pa naj breme teh pregledov nosi občina. Ker so ti pregledi obvezni in po vseh pravilih tudi nujni in pravilni, naj se stroške teh pregledov prenese v breme delodajalca ali pa ob-činske uprave, delavca pa je treba teh stroškov čimprej
stanovanja po načrtu «Aldisio» bo treba mnogo več kot štiri
v višini vsote, ki so jo zgubili po stečaju podjetja «Lombardo Veneta«. To posojilo bi moralo biti dolgoročno in po možnosti vključeno v posojilo «A1-disio*. Na ta način bi bili oškodovanci v stanju priskrbeti si zaželjeno stanovanje za kar so vložili že skoraj vse svoje prihranke.
Dr. Nasutti, ki pravno zastopa oškodovance, je podal na zborovanju obširno poročilo o dosedanjem delu odbora in njega samega, kakor tudi sliko amoralnega življenja sleparja Sgroia. Predlagal je ustanovitev zadruge za nadaljevanje zidanja stanovanj po načrtu «A1-disios in pri temu pozval vse oškodovance na enotnost v vseh nadaljnjih akcijah. Podjetje «Lombardo Veneta« ni bilo v Trstu nikoli zakonito vpisano in njegov voditelj Sgroi ni nikoli zaprosil za obrtno dovoljenje. To dejstvo še bolj obtožuje odgovorne oblasti in predvsem varnostne organe, ki so dovolili poslovanje neregistriranemu podjetju, ki je s svojo reklamo preplavilo vse mesto. Kar se tiče osebno Sici-Ijanca Sgroia naj omenimo samo to, da ima na grbi 13 ovadb zaradi goljufij. Tožbe so vložene pri sodiščih v Milanu, Rimu, Benetkah in še nekaterih drugih krajih italijanske republike. Kakor vidimo je Sgroi predno je prišel v Trst že sleparil po vsej Italiji. Kljub temu pa so v Trstu pustili, da je skozi leto dni nemoteno nadaljeval s svojimi slaparijami.
Dr. Nasutti je predlagal o-škodovancem, naj se vsa imovi-na podjetja gLombardo Veneta«, ki je sestavljena v glavnem iz treh delno sezidanih stanovanjskih hiš, proda in da se ta denar razdeli med vse prizadete, iz poročila pravnega zastopnika oškodovancev sledi tudi, da je Sgroi osleparil 246 oseb za skupno vsoto 55 milijonov lir. Največje število oškodovancev je vložilo predujem od 150.000 lir do 300.000 lir. Trije oškodovanci pa so vložili celo po 550.000 lir. Predvideva se, da bo, kdor je vložil 300.000 lir na podlagi stečaja podjetja dobil vrnjenih prebližno 75.000 lir.
Proti koncu zborovanja je skupinica kominformistov skušala speljati zborovanje na svojo stran. Predsednik kominfor-mističnega odbora brezdomcev je hotel govoriti na zborovanju kljub temu, da je bilo izrecno rečeno, da govorijo lahko samb oškodovanci. Izzivanje kominformistov je izzvalo negodovanje med prisotnimi, ki so izzivačem preprečili, da bi dosegli svoj cilj.
Ob koncu zborovanja se je večji del oškodovancev prijavil za ustanovitev zadruge, ki bo skrbela za nadaljno gradnjo stanovanj po načrtu «A1-disio*.
Kriški vinogradi
jo gradnja novega vodovoda
Tudi v Sv. Križu je bil sinoči sestanek Kmečke zveze, katerega se je udeležilo več dorriačinov, predvsem zaradi zaskrbljenosti, ki je nastala med domačimi vinogradniki. Med novo cesto in železniško progo, kjer imajo Križani svoje najlepše vinograde, naj bi namreč speljali vodovod, lo bi preskrboval Trst z vodo. Po teh zemljiščih je že dalj časa videti razne geometre s njihovi-nv pomočniki, ki trasirajo in merijo zemljišča, po katerih naj bi bil vodovod speljan. Kot pravijo, bi za položitev cevi porabili 4 metre zemljišča. toda če pomislimo, da je večina tega zemljišča na strmih pobočjih in da je ob kopanju jarkov ter polasamu cevi treba napraviti na k"P'h izkopanega materiala podporne stebre, tedaj je gotovo, da
metre zemljišča, ki gre prav po osrčju najlepših vinogradov.
Prisotni vinogradniki so zaradi tega zaprosili predstavnika Kmečke zveze, da se za stvar pozanima pri merodajnih oblasteh. Prav gotovo je nujno potrebno, da dobi Trst nov vodovod, kajti l^ot je znano, sedanji vodovodi ne zadostujejo in ne ustrezajo potrebam, vendar je treba pri tem paziti, da bo šlo res samo za rešitev vprašanja vode, brez vsake politične špekulacije. Govori se namreč, - da geometri že izmerili traso po zgornji tržaški okolici in da je proračun, ki so ga ob tej priliki napravili, mnogo nižji kot ta, ki bo v kratkem izgotovljen. Predstavni^ Kmečke zveze je obljubil, da se bo za stvar pozanimal.
V nadaljevanju so se kmetovalci pritožili zaradi prepovedi sekania na jusarskih zemljiščih, ki jih upravlja občina. Do leta 1928 so imeli to pravico, ki je bila takrat uki-niena s fašističnim zakonom. V zvezi z gozdno policijo, ki neVako upravlja jusarske gozdiče, nai še omenimo, da so agenti omeniene noliciie tudi v Križu predlagali nekaterim kmetovalcem, da bi prodali svoja zemljišča. Tako so nekemu kmetu za 5 ha poeozde-ne»a zemHiSča ponudili od dva in pol do tri milijone lir. Toda zavedni kmetovalci bodo vse take ponudbe odklonili.
Streha pod njim se je vdrla
Med delom na strehi nove stavoe v gradnji na vogalu Ul. Donadoni z Ul. Settefonta-ne. je 31-letni Giordano Peri-ni iz Ul. Flavia včeraj popoldne stopil na opeko, toda smola je hotela, da se je ta prelomila. Perini je seveda izgubil ravnotežje in odletel v 3 metre nižje nadstropje, kjer je obležal.
Z rešilnim avtom, ki ga je nekdo poklical na mesto, so ponesrečenega moža odpeljali v bolnico, kjer so ga sicer sprejeli na II. kirurškem oddelku, vendar njegove poškodbe, rana na zatilniku in praske po desnem kolku niso, razen seveda če ne na-stopije komplikacije, nevarne in mož bo okreval verjetno najkasneje v 7 ali 8 dneh.
SinnSTIKD METRIH NESREČ U FEBRRARJR
2 mrtva in 107 ranjenih pri 237 nezgodah
Skoraj ne mine dan v našem mestu, da ne bi registrirali kako prometno nesrečo pa čeprav brez hujših posledic. Vzroki za pogoste nesreče so raznovrstni in prvo mesto brez dvoma zavzema neprevidnost šoferjev, katerih divje vožnje po prometnih kak°r tudi po bolj zapuščenih cestah, venomer ogrožajo življenje pešcev. Precej krivde pa pade seveda tudi na razrite in pozimi ali v deževnih dneh tudi spolzke ceste, ki prevarijo tudi najbolj previdne vozače.
Statistika prometnih nesreč dovolj zgovorno govori. Medtem ko je bilo v februarja lanskega leta registriranih 107 ranjencev in 1 smrtni primer, sa je februarja letos število smrtnih primerov povečalo lin 2. število ranjenih pa se le zmanjšalo za tretjino, kar pomeni, da je bilo v številnih nesrečah ranjenih le 72 oseb.
Vseh nesreč je bilo februarja 237 pri čemer je bilo prizadetih 157 o-e^nih avtomohi-lov. 74 motornih koles vseh vrst. po-.ebn^ vespe in lam-brete 6T *a*s*hwih tovorivk^v vseh vrst in 58 javnih prevoznih sredstev.
Včerajšnje «Ultime» prinašajo na drugi strani razgovor s predsednikom «Centra za gospodarski nzvoj« comm. C. Padoa. v katerem predsednik poroča o razveseljivi novosti — skorajšnji otvoritvi predilnice .n tkalnice «Sv. Justa« v žave.jskem industrijskem pristanišču. Tovarna bo imela 20 tisoč vreten in bo prva te v.-ste v Evropi popolnoma o-premljena z napravami za čiščenje in ogrevanja zraka, tako da bo v vseh prostorih stalna, prijetna temperatura. Podjetje bosta sestavljala dva obrata. Najprej bo pričela delovati predilnica, čez nesaj časa pa še tkalnica Takoj v začetku bo v tvornici delalo 150 o-seb, pozneje pa bo to število de naraslo. Proizvodnja se bo gibala v odvisnosti od raznih tipov nitk od pol do enega milijona kg nitk in tkanin na leto in bo šla na trge v Avstriji, Južni Ameriki Levantu in Daljnemu vzinodu, torej pov-vsod. kjer obstajajo že dobre zveze s Trstom.
Comm. Padoa pa je poleg tega razvil tudi teorijo o pre-orientaciji vseh svetovnih pristanišč, ki postajajo v vedno večji men tudi predelovalnice skozi ta pristaniška prepeljanega blaga. To je nov pojav »industrijskega tranzita«, katerega moramo prišteti k’ dc sedaj znanemu trgovskemu in čistemu tranzitu nekega pristanišča. Tipičen primer za tako industrijsko dejavnost predstavlja predelovanje mineralnih olj. Tehnična priroda tekočih goriv je pag taka, da se najbolj izplača pomorski prevoz tekočih goriv v surovem stanju, medtem ko je prevoz po sunem bolj ekonomičen, če imamo opravka z izdelki mineralnih olj. Zaradi tega se je v vseh pristaniščih razvila živahna čistilniška industrija.
Vse te ugotovite veljajo na prvi pogled tudi za Trst in jim iz čisto tehničnega stališča ni kaj oporekati. Ze mnogokrat smo v našem listu poročali o izredno zadovoljivem poslovanju m stalnem porastu obeh tržaških velikih čistilnic «Es-so» in «Aquila». 2al pa je cela vrsta čisto političnih vzrokov, ki zavirajo razvoj ((industrijskega tranzita« s tržaškim zaledjem.
V prvi vrsti je Trst preveč odtrgan od svojega zaledja, od katerega ga delj težko premostljive carinske in druge pregrade, satere tudi začasne olajšave ne morejo povsem o-militi. Pa tudi: zakaj bi na prime* Avstrijci uvažali tkanine in niti izdelane v Trstu če lahko uvažajo cenejši bombaž in ga predelujejo sami. Pa celo če bi bili na to trenutno prisiljeni, bo ^edno ostala težnja, da se osvobode tega uvoza, za katerega morajo plačevati lire — tujo valuto. Interesi zaledja do Trsta pa so žal le preveč interesi klientov, ki se samo poslužujejo tržaškega pristanišča in ni tesnejših vezi, s pomočjo katerih bi se dala mnoga taka in slična vprašanja rešiti.
Praksa pa nam dokazuje, da
so naše ugotovitve točne. Zlasti pa drže v primeri toliko opevanega žaveljskega industrijskega pristanišča. Ce izpustimo «Aquilo», «Esso» in po-ntsrečeni «Gaslmi«, nam ostane peščica pod;etij. ki so zra-stla v tem delu po vojni in ki sedaj zaposlujejo le nekaj sto delavcev. Pa celo, če bi vsa projektirana podjetja končno le začela obratovati, bodo v tržaškem industrijskem potencialu imela le skromno težo, saj ne bodo zaposlevala več kot 2.200 delavcev. Birokratsko-po-litične zapreke, zaradi katerih ne prihajajo v Trst avstrijski in drugi podjetniki iz tržaškega zaledja (V Zavljah je le 1 avstrijska in 1 švicarska tovarna) pa že tako skrčene možnosti še bolj zmanjšujejo Zaradi tega tudi ne delimo upanj «Tržaškega centra za gospodarski razvoj«, da bo ((industrializirani tranzit«, povečanje male industrije, lahko rešil težke probleme tržaškega gospodarstva. Bodočnost Trsta je v povečanju tranzitnega prometa zlasti pa v obnovi tržaške mornarje (ne pozabimo, da je še pred 1930. letom v mornarici bilo zapos’enih o-krog 20 tisoč oseb in da jih je sedaj zaposlenih komaj kakih
4.000). v tržaški težki industriji in v ladjedelnicah.
V teh panogah je osnova za sedanji in bodoči vzpon Trsta. S tem pa seveda ne mislimo zmanjšati pomena vzporednih, čeprav skrcimenjših poizkusov ustvariti nova podjetja, nove vire zaposlitve in zaslužka.
Danes redna seja
tržaškega občinskega sveta
Danes zvečer bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu bo med drugim nadaljevanje razprave o proračunu občinskega podjetja ACEGAT.
OBVESTILO
Obveščamo v;e člane, ki so naročili semenski krompir pri KZ naj čimprej dvignejo bone za naročeni krompir vrste Al-bona in Bintje.
Tajništvo KZ
JAVNA DRAŽBA
Občina javlja, da bosta v torek 17. t. m. javna dražba za dodelitev dobave pohištva za sodnijo in za dobavo šolske opreme, Informacije so na razpolago v pogodbenem uradu glavnega tajništva v sobi št. 203.
Ml HOfflPlOniSIII PREDLOGI
imhh a oao v m m
7 urno brezuspešno pogan je na uradu za delo. 0 novem kompromisnem prd.ogu naj bi se izrekli delavci z reterendumom
Kakor smo že poročali, so bila predvčerajšnjim na uradu za delo pogajanja med zastopniki Zveze industrijcev, ravnateljstva CRDA in sindikalnimi predstavniki delavcev glede rešitve spora, ki je nastal po uvedbi novih disciplinskih predpisov v ladjedelnicah in v Tovarni strojev. Pogajanja so trajala kar sedem ur, kljub temu pa niso imela nii kakega uspeha, ker se prizadete stranke niso mogle sporazumeti.
Včeraj je urad za delo predložil prizadetim strankam nove kompromisne predloge za rešitev spora. Te predloge naj bi ta teden predložili delavcem, ki bi se morali o njih izreči z referendumom.
Delavstvo pač ne more biti s tem načinom reševanja spora zadovoljno, ker vse kaže, da tudi sindikalna vodstva delajo na tem. da stvar nekako sama od sebe zaspi To pa ni bil cilj delavcev, ki so s svojim prvim referendumom jasno povedali, da zahtevajo odločno borbo do uresničenja svojih zahtev, to je do umaknitve disciplinskih predpisov, uvedenih mimo vsakega posvetovanja s tovarniškimi odbori. Prav zaradi tega je vsak novi referendum odveč, ker so delavci svojo voljo že dovolj jasno pokazali. Zato bi
[ n	hsplt ned p«	min i idiranji	ročne bun emslarega]	ibe »du
Ekspozijo je nehote povzročil delavec, ki je s krampom odkršil velik kamen in i njim bombo, ki je osta a v udu verjetno u vojmh časov				
Dva policijska agenta na rednem službenem obhodu sta včeraj zjutraj okoli 8.45 naenkrat presenečeno obstala, kajti zdelo se jima je, da je nedaleč od njiju in sicer v Ul. Ca-tullo na št. 14 nekaj zagrmelo. Agenti sta se seveda takoj odpravila na mesto, kjer tvrdka Benno Drioli podira kos zidu.
Nekateri delavci, ki so bili zaposleni pri podiranju, so a-gentom pojasnili, da je malo prej 40-letni Giovanni Sciau-nich, stanujoč v Borgu pri Ro-mansu, podiral zid ter s krampom potegnil z zida velik kamen. Kamen pa je potegnil za seboj tudi ročno bombo, ki je bila verjetno zakopana tam in ta je nepričakovano že preden se je delavec zavedel nevarno-, sti, eksplodirala.
Ker so mu jekleni drobci povzročili več ran, so nesrečnega delavca odpeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so ga, predvsem zaradi ran na desni roki in na obeh nogah, sprejeli na opazovalnem oddelku. Zdravniki, ki so Sclaudicha pregledali, so mnenja, da bo mož okreval, če seveda ne bo komplikacij, v 15 ali najkasneje v 20 dneh.
Policijska agenta sta seveda, takoj o zadevi obvestila tudi razstreljevalce min, ki so prišli na mesto in po najdenih drobcih ugotovili, da je eksplodirala ročna bomba italijanskega izvora vrste «Oto». Nadalje so razstreljevalci min ukazali 23-letnemu geometru Claudiju Verbaniju iz Ul. Canova, ki vodi dela, naj podiranje do nadaljnjega prekine in sicer do natančnega pregleda, ki ga bodo izvršili razstreljevalci min, ker je možno, da bi se med kamenjem nahajala še kaka bomba.
„SPA 39" v J cclv 125"
Okoli 9 ure zjutraj včerajšnjega dne je 38-letni Erminio Bertoli u Ul. Gatteri vozil s svojim motorjem «Macchi 125»
po Ul. Battisti proti Portici di Chiozza. Komaj je mož zavozil nekaj metrov od križišča z Ul. Zanetti, ga je nenadni sunek vrgel z motorja na tla. Prav tedaj je namreč privozil po Ul. Zanetti 31-letni Rosin Valmi iz Sv. M. M. Sp. s svojim tovornikom «SPA 39« in hotel zaviti v Ul. Battisti. Cim pa je zavil, je z desnim blatnikom trčil v zadnji del Bertolijevega motornega kolesa, ki se je seveda s šoferjem vred pievrnilo.
Očividci so takoj poklicali rešilni avto. ki je Bertolija odpeljal v bolnico. Tu so ga zaradi rane na zatilniku in prask po gležnju leve noge sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer bo okreval v 6 dneh. Obe vozili sta utrpeli le malenkostno škodo.
Neoolasniena nezgoda 81 letne starke
S prognozo okrevanja v 20 dneh so včeraj okol poldne sprejeli na II. kirurškem oddelku 81-letno Aliče Ventura por. Goldfinger iz Drevoreda XX. septembra, ki so ji ugotovili podpludbo nad desnim očesom in nekaj prask. Zenska se ničesar ne spominja in ni znala obrazložiti kako se je poškodovala.
Bolničarji Rdečega križa so ženo našli v bližini njenega stanovanja, vendar niti oni niso znali povedati kako se je ranila, policija je seveda uvedla preiskavo da ugotovi vzroke poškodbe čeprav je verjetno, da je ženska po nesreči padla in se udarila.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: 66 K«
Gasilci:	2-22
Policija	2 - 23
\Iilito in riln j! o
Ihi mat) ki dum mik I
novi referendum lahko pomenil le manever sindikalnih vodstev, da bi si oprala roke in se odtegnila vsaki odgovornosti, češ saj so delavci sami odločili. To pa lahko privede delavstvo le do novih usodnih porazov.
(iz JUGOSLOVANSKE CONE STO)
Delegati iz Kopra
na V. kongresu IMJ
Včeraj so odšli na V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije trije delegati iz koprskega okraja, ki so bili izvoljeni na okrajni mladinski konferenci januarja letos. Na kongresu, ki se začne danes, bodo zastopali 4000 organiziranih mladincev iz koprskega okraja.
Včeraj so v Šmarjah in Ga-žonu zborovali mladinci. Predvčeraj pa so bile konference v Piranu, Škocjanu, Svetem Tomažu. Od tu so mladinci poslali resolucijo centralnemu odboru LM J, v kateri med drugim izražajo željo, da bi tudi tukajšnja mladinska organizacija postala sestavni del Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije.
Obvezno cepljenje proti
kozam, davici in hjusu
1. aprila se bo začelo v koprskem okraju obvezno cepljenje proti kozam, davci in tifusu. Proti kozam bodo cepljeni otroci ki so bili rojeni med 1. januarjem 1952 in 28. februarjem 1953, zoper davico pa vsi otroci od prvega do 6. leta starosti. Cepljenje proti tifusu pa bo obvezno za vse zaposlene v živilskih obratih in za prebivalce pirana Portoroža, Svete Lucije m Secjolj v starosti od 8 do 55 let. V navedenih krajih je bila lani epidemija tifusa.
V kopališču se je poškodoval
32-letni težak Viktor Babič iz Sv. M. M. Šp. št. 969 se je moral včeraj zjutraj zateči v bolnico, kjer so ga po pregledu, med katerim so mu ugotovili rani na hrbtni strani desne roke in na prvem prstu iste, pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
Babič, ki je prišel v bolnico z rešilnim avtom Bdečega križa, je zdravnikom pojasnil, da se je ranil med delom v kopališču Ausonia, kjnr je razkladal z ročnega vozička debel kol. Ki mu je ;t>snii ru-ko na ročni vozička.
Krajevna organizacija OF za Sv. Križ obvešča, da bo pogreb pok. Lucije Sedmak vd. Sulčič danes ob 15. uri. Pogreb je bil odložen od včeraj na danes, da se omogoči udeležba družinskega člana, ki je bil odsoten.
KOJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 5. marca 1953 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 21 oseb, pfifroke pa so bile 3.
CIVILNE POROKE: radiotelegrafist Donato D’A16 in uradnica Silvana Vlllatora.
CERKVENE POROKE: narednik am. voj. Thomas E. Mendel in uradnica Anna Rasmanl. težak Spiridione Scabar in delavka Ca-terina Casale
UMRLI SO: 67-letna Lucia Sedmak vd. Sulčič, 72-Ietna Justa Košuta vd. Maganja, 104-letna Caterina Scaramelli vd. Vaccarl, 76-letna Corinna Ujčič vd. Pilat, 82-letni Rocco CapeUiere Emanuele, 57-letni Carlo Godina, 67-let-nl Giovanni Sterni. 71-letni Antonio Pacor, 84-letna Eufemia Francalancl vd. Ferronl, 87-letna Angela Mazziero por. Lauro. 84-letna Maria Dapretto vd. Braz-zatti, 50-letna Eugenia David. 89-letna Marija Bizjak vd. Zobec, 68-letni Massimillano Gallo, 82-letna Olga GoIlmayer por. Pane-bianco, 59-ietna Rosa /lancolich por. Brezzi, 86 letni Ste'ano Mon-fal^on, S2-’etni Vladlmlro Krrse-vič, 73-letna Eugenia Blason vd. Revatti, 69-letni Ugo Blasioll, Ferruccio Opara, stara 3 mesece.
r
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo
v nedeljo 8. marca 1953 ob 16. uri
na KONTOVELU
dramo Helle Woulijokl
Predstava je tudi za prebivalce okoliških vasi.
Izšla Je druga Številka
C NASE ŽENEt
Dobite jo pri prodajalcih »Primorskega dnevnika*. Stane 75 lir.
Izšla Je peta Številka
„ CICIBANA"
Dobite jo pri prodajalcih »Primorskega dnevnika«. Stane 20 lir.
( GLEDALIŠČE VERDI)
RUGGERO RUGGERI
Danes zvečer bo skupina Rug-gero Ruggeri nastopila z novostjo C. Gianninija: «Angelovx> pričakovanje«. Jutri zvečer pa prav tako z Gianninijevim «Sodnikom iz Minimlsa«.
GLEDALIŠČE STABILE
Zi ponedeljek je najavljen prvi nastop italijanske dramske skupine gledališča Stabile iz Benetk pod vodstvom Diane Torrieri z novostjo Tennessee Williamsa «Tramvaj, ki se imenuje želja«. Repertoar gledališča obsega še «Lulu» Bertolazija, «Anna Christie« 0’Neilla, «Cesarica gre na oddih« Bonnellija in «Ameriška družina« Rublja in Balfa.
NEDELJSKI LJUDSKI KONCERT
V nedeljo ob 11. uri bo prvi izmed najavljenih ljudskih koncertov orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Tof-fola in s sodelovanjem pianistke Marise Candeloro.
Program obsega:	Beethoven
»Coriolano«, Chopin: Koncert za klavir in orkester v g-molu, op. 11. Porrino: «Sardegna» — simfonična pesnitev, Saint Saens: Mrtvaški ples, op. 40., VVagner: »TannhSuser« — uvertura.
Ljudska proti veta
PD uVOJKA SMUC»
V torek 10. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15 bo seja odbora PD »Vojka Smuc». Zaradi važnosti seje je udeležba vseh odbornikov Obvezna.
Izleti
MLADINA
organizira Izlet na Platak 15. marca. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure do vključno 7. marca.	,
DVODNEVNI IZLET V PULJ Okrajni odbor OF v Nabrežini organizira za 21. in 22. t. m. izlet v Pulj. Vpisovanje na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah od 20. ure dalje ln se zaključi 12. t. m.
Razna obvestila
FOLKLORISTI POZOR
Vsi ljubitelji narodnih plesov, ki so se na tem področju že udejstvovali so vabljeni v ponedeljek dne 9. III. ob 20. url v prostore SHPZ v Ul. Roma 15.
NOČNA SLU2NA LEKARN:
Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Glusto 1: Alla Madonna del mare, Largo Plave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli v Skednju.
'iH/A
ADEX IZLETI
21. IN 22. MARCA IZLET V
ROVINJ
PUL0
Vpisovanje do 14. marca pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243.
Rossetti. 16.00: “Mortjf1, zelenega otoka«, Burt Eva Bartok. Barvm	.
Excelsior. 16.00: stava sveta«, B. Hw° 'gjjjj wart, Dorothy Lamour. «• barvni film.	, $
NazionaK. 16.00: «Pojoe C00[ior, jem« Gene, KellV. D. °
jem» Gene, n.ciij'. ~
Cyd Charisse. Barvni , enice. 16.30: ((Zaročsiec j • drug tip«, Kstelita.
liams, Hug Herbert. Filodrammatico. 16-00-."' , Hlf zastavam«. E/r°Lnv ree 0’Hara, AnthoW ^ijlt vantura iz žlvlJe!}J’ parjev. Barvni fIlm' lr,:»i Arcobaleno. 15.30: *Ye inn Blf*[ nje«, Tyrone Povver, Michael Rennie. -nritil| Astra Rojan. 16.00:	gi^
legije«, Burt Lancaster-film.	]
Grattacielo (Ul. Ba“‘$,ne <>; »Možje usode«, C°n }ttl Dan Dailey, Marisa ° j mes Cagney.	b.af
Alabarda. 16.00: »Kdo je ^
ha«, Yvonne Šanson’
Nazzari. ItalijansKi j Ariston. 16.00:	C#*
sanje«, Doris Day H ^
Armonia. 15.15: «U*»'
De Rose - Marcel«. j
Aurora. 16.00: «Bel pCMr» vvart Granger, Cyo
Garibaldi. 15.00: «Be!a dette Colbert.
Ideale. 16.00:
R. VVidmark, C. Srn'«1’
Dvoboj v ^
Impero. 16.00: <<sh<jlvvar<l Li thryn Grayson, H0« ^ Ava Gardner. Zna"' v barvnem filmu.
Italla. 16.00: «Crn o«X K Bulferd, Delia S*L Dottesi. Mladoletn®1 dano.	iih	r«v
Viale. 16.00: .Svet Gregory Pečk ln	-
Barvni film. _
Kino ob morjn. }■: ne***1 valci«, Marguerlte^ ,
binka«. James Hagen.	.
Moderno. 16.00:
R. Basehart, P. D° % Savona. 15.00: «Bog»»U lepa«, Jane P°we harv#' '..rt rey. Lep glasben
Secolo. 16.00: «Trije °	„
Er-ol Flynn.
ne vrne več«.
James Craig.	.jj	CKJjJ.
Azzurro. 15.30. «v,«rld -At*
Vittorio Ver eto. ‘^'[Cn
Mario jjjjrf*"
slavni tenorisi^jtf
Ann Blyth,
Jarmila Novotn* Belvedere. 16.00:	»
niki«, Tyrone P®*' Barvni film. ..jienlf Marconi. 61.00: «0*» | fil% Gary Cooper. 0arV
 	_»_______ ic	flfl*	R	5*
Novo cine. 16.00:
Luis Mariano. y fjim. Pustolovski bar^t() |s
Odeon. 16.00:	nc«
Lea Padovani, Giovanna Pal2- „„wc
Mehv* Carla Del oggi°
PETEK, 6.
eo»B r* i
254.6 m ‘	$n>
7.00 Poročila- m narodne. 11.00 Ve%, f]
orkestra JLA ** lie rragf Spored za ljubitelJ« vf-J, melodij. 19-W Ve«rs>r9^ Literarna oddala^. -^iuS ,|, h gova doba 21.30 gWf0lM novih simfonij. 2], !	6
v F-duru op. 93 t	j)	r
ba za ples ln rn0i. ** Glasba za lahko „„ ,,
306,1 m ali 98 | lij) 11.30 Lahki
nacaiurjau.	in	»•.$*
18.48 PhilijijTOi kester. 19-00 KrsJK \}. Scherzl in capr ,9.4^
Sčlna po ra^'retna jL|ij
20.00 Pestra opere	A
Tržaški kulturn* 2l Co_ ^ Lahke meiodU'’ Je motivi. 21.20 K*«0, g >s Ijevid? 21.30 P<$onsK'> Koncert iz	mel°
22.30 Priljubljene Tangi in valčki-
a r I* i tf,
T “>=!’$ K
nega koncerta ciilo. ra Franco cara'-Antonio Janigro-
Ponudbe na lista.
Ju$ Kozak: Emil Zola:
E. De Amicis
F. Molnar: Zupančič:
K. Vanek:
Stezice, polplatno Lurd, polplatno . Srce, polplatno
brce, polplatno .	.	, 1atno *
Dečki Pavlove ulice, P°‘P‘	.	.
Mehurčki, polplatno .	•	[,roS-
Dobri vojak Svejk, VI. det-
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGABNaH GORICI IN SESl.JANU
Prt upravi
♦PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
TRST Ul. sv. FrančiSka 28/III Tel. 7338
'ahko naročite
hlovpnhhp 1,9 iugohlavanbk® ^
m	••	nravne-
Veuife
— s —
8. marca I95S
IZPOROČILA TOV. KARDELJA NA KONGRESU LJUDSKE FRONTE FLRJ
OD kod hladna vojna?
!L^_voina je metoda mednarodne borbe v pogojih, ko se zdila mir in vojna enako neostvarljiva"
^Zkzn^MStiČne oblike
komeren	tudl	ni ena-
fosameznih deže^Pon	J^ZVOj
te oblik« i ■ Ponekod so
v zaietkih nm J3™®03 šele Ovijajo rf™^sod. Pa pred. »odobnega	no	težnjo
ia- Neenaknrno	ga	razv<>
r“voja Damvern°st njihovega obstoječa L ®t.ransko ostri rodnih odnoslhr° * V medna'
B°j *a svetovno nadvlado
Mbaotoin"j5slh!^0»mvlnostje P°-t0Polističn» v Vellkanska mo-fitala v ^ * konce.ntracija ka.
U ‘a večanlo l r1, delih sve-bitimi ter l	med	raz-
mi. MeJ?Jnerazvitimi dežela-
I«ao gov^H,° 86 je nekoč na. kih med « „,samo o razli-Ostalim v?h If1 Zah°dom in
*SS u£ dT' pa mora-
^3° tudi razlike mph3 vSe V6‘
L^vernn f -med Evropo Kofno Amenko’ in to ta. Me deiB, Posamezne ev-
5'svo,o i«!?cenjajo iz§ub’ %niv neodvisno vlogo v
Sk^J°SpodaTsklh °dno-ki nastajajo iz
KPzTŠSl°Vii v Sospodart še nf* .?veta. postajajo *#oje °eVejSa' ,ker za niimi irulht. Se kapitali-i. “astona it' *arvec država, kot	kot Politični
SodnK P°darski činitelj. f^-nega'^ k°n<;ent;racijam fi. S^MistifcfiPltala in državno-^re*aio t! ® Monopolom ne &°aializm»c	stare oblike
e delu n 1 ne stare ob.
£ 'm s°dobnim sveta" Raz' , Potrebna monopolom SosonH^ i enotno svetov-
f ni t£a"stJ.°. enoten sve-?a«2ijo	Pogoji za eks-
w ni je bnl ot|lika teh !No ali uLZa svetovno nad. I"*1 Wezi	Pravijo v So-
t“utmirani"i, P° ideološkem u. !?®iu teh oi !veta' Po vsilje.
1» k' d.ržavnih 0n't„pf litičnAh
S“.v svetu«*'wza vodilno vlo. *V° težnio'	borbo sprem.
1llr,»».rzn3e DO	..
vaj «b!
taJ^r ie	sistemov itd.
nr,vSn'h »»» bistveno: v tki na medni ?e m°re biti wniena n= dna Pogodba, t?>ihDola„..osn°vi delitve
2?* i« v^13;1;111 najmani
bfSeai Sa»,„ , taka pogodba sva-16 v boju atkotrajno oblo} nj® heo« nadaljnje o-i^ev B„?5!monističmh po-
•'o, j,- f
V(liW v 1
iSV/a^f zaJadi oS
*li,)e	interese	*
to« v VDlivniu tudi tista fe Cu aru« Področij ob
fHSie bifa°Vne V0jn-
C-ta delitev “resničena. C* neposrprtrPu je eden Sečesa stanja VZrokov
ST^V^'¥Hve sve. •o^^losti S f,0CJa so bili
v°ine^i do dvaeh0traM in Se i' ®®cJai „ veb svetovnih do • fl>e Roeniiv,
_ Pogojih zaostre-t-v,.‘v?tovno nadvladat ,-s*edm,Sni sP°razumi še ftecji8l'na ioiJla kakšno traj-Vi« • Ta ^,a*nost med part.
SS&5
„ — d»i.VZ‘“uot med Part.
5?t*lnos«V-a S0 Slavni iz’ sih S1 v meVn nenehne na'
voih» frehaia	dnih odno-
*tič^ >n 0i? v stalno hladno
?«StS.'tabUu2S?® imperiali:
k,
:°r i«\SVeta
C1J0 na osnovi
ŽDa
4f&es
)e to bi, “a tak način, ka-„ 0 v preteklosti.
sz
l; fe°Pota'ata samo dve v k.6Y°ji moči lahko • !enionij0. b:
za svetovno
fr.w,Vsem 2ar. ,0V:letska zveza ^dru/o sv°je vojaške ,®od»«edvsem drzave Ame. SVb* S^e jn^A- ra svoje go. ttalu tudi n ' 2:810 danes v
?elamSaPor merd Vtladuie Pravza.
Ako oi dvema de. ^stin *itve ® edamo na pro-fu ^ «a pt.e0^oc, v svetu od-b>li to vojne in mi-‘blijn„ zmo, bomo do-Ztl° naslednjo po.
t,!v°jern 2Veza doseg-°itai to strm ^°tranjem raz. ^1« nien°?nJo. na kateri je Vi ,SttCnaJ aa ZUnania
zunanja impe.
\	2a uSpanziia. se pra.
5w ,^aa in 3?monijo v sve. Hj5tem» i!dlna P°t za ob-
Vy«m o3,'\ vojaške, s sa-S ^kn	politične	si-
v	ia PPraviči svoj ob-
H Ntjenf u° družbo le, če v\r8Pod*1. i • doseganju no-uspehov V
fHi?iV'aožnostfe.„dlv.n° *z.č,r:
S
,°jNes£!cHe in trohneli ^zvai«!13^.0 zavira raz-»n iitifn sil- Zato je y^i	s'la	tega	siste.
M ?eia ?lerJena izven last-*®*v5*Že]' V,1* surovi rop dru-
l^Ovie 'd?urr'trUtaln° razla' „°r«gih narodov, na
nrSSSL« naPredek,
lH^°niji di',M'|e sovjetski Sitiratska ?a b> si sovjetska ^W.°?aterin,Lta m°gla žago-
ta mi>1'
fesk
h	Verini«	žago-
^ P0SatTi0,O8n0V°. brez J13e nadal • ^.edalJe večje
niVi«t*k tema Zato 0bst0j nJe' i, al 3 poiijir mora biti i*sUiJresiVna ka do skrajno, i ha^alaa teV zastraJievalna, Iečjo ne, Pomeni stalno “evarnost za sve.
h oiti *’ agreifika pa danes U0ChU8tnerjenInosti ne mo. S,> za n^na na frontal.
re po d 'ado nad sve-Sets^aaroda Potl Podrejanja hefiemn ■. ru®im so-Sv ?e Evron» niJ1' Narodi 811 ov	n 1 hhp,,50 blli Pr''a
h c'3a A SovietcSem°nističnih J,0tlfednroti Juro«? agresivna tei	naj	bi
R. av'Jo “egemomji tudi Va n tega •
fc«sni6*e8«>a srdh°Vjetska P° t‘Wi vc*aje rd'to borbo za
C,‘1 !Ufe»h L&6 » de-
^t^\k?d^t°n?,kL,s°
monistom danes potrebna zaradi tega, ker naj bi pomenila korak k nadaljnji krepitvi nji. hove gospodarske in politične moči ter njihove sposobnosti za nadaljnje agresivne zahteve. Prav zaradi tega pomeni danes sovjetski imperializem, kakor sem že dejal, največjo nevarnost za mir in napredek človeštva.
2. Združene države Amerike predstavljajo na j več j o končen, tracijo gospodarske moči, ki zahteva širši prostor za svoje delovanje. Tej gospodarski moči je potreben enotni svet brez gospodarskih meja in o-vir ter s političnimi pogoji, ki bi omogočili svobodno ekspan. zijo kapitala. Monopolistični položaj, ki ga danes — zaradi velikanske koncentracije sve. tovnega finančnega kapitala v tej deželi — zavzemajo Zdru-žene države Amerike v svetov, nem gospodarstvu, jim sam po sebi zagotavlja vodilno vlogo v njem, zato jim niso potrebna sredstva politične, se pravi, vojaške agresije. Tu pa se Združene države Amerike predvsem spopadajo s hege-monističnimi težnjami Sovjetske zveze, prav tako pa tudi z ostanki starih imperialističnih delitev sveta, z odporom narodov, ki se bore za svojo gospo, darsko neodvisnost, z državno, kapitalističnimi monopoli dru. gih držav itd. Nad vsemi dru. gimi nasprotji pa seveda prevladuje spopad s sovjetskim hegemonizmom. Njegova zmaga v Evropi ali v Aziji bi pomenila zlom Združenih držav Amerike ne le kot vodilne go. spodarske sile v svetu, mar-več tudi kot samostojne sile sploh, pomenila bi njihovo du. šitev v lastnih notranjih go. spodarskih nasprotjih. Zato se morajo zoperstavljati temu he. gemonizmu na sleherni točki sveta, kjer ta skuša prodreti. Znotraj teh nasprotij se giblje vsa ameriška politika.
Borba na treh frontah
3. Stari kolonialni sistemi zahodnih metropol so se zgo. dovinsko preživeli in so danes v brezupni borbi na treh frontah: proti kolonialnim in odvisnim narodom, ki so se tako razvili, da zahtevajo neodvisnost in enakopravnost; proti sovjetski politični ekspanziji, ki si hoče z izkoriščanjem o. svobodilnih teženj odvisnih narodov pridobiti lastne položaje v teh deželah, odnosno oslabiti sile, ki nasprotujejo sovjetskim hegemonističnim načrtom: in tretjič, proti ame. riški gospodarski ekspanziji, ki z nezajezljivo močjo prodi, ra v gospodarsko življenje te. ga sistema ter spodkopava po. litično oblast metropol nnd ko. leni jami in odvisnimi deželami.
Predvsem iz teh razlogov so
zahodnoevropske dežele zainteresirane za to, da se prepre. či izbruh nove svetovne vojne, ker bi mogel povzročiti samo nove izgube v njihovih sedanjih gospodarskih in medna, rodnopolitičnih položajih. Po drugi strani borba teh dežel, da si nasilno ohranijo kolo. nialne privilegije, čedalje bolj izčrpava njihove materialne moči ter jim vedno bolj ote-žuje stališča. Podoba je, kakor da je zgodovina v novi obliki postavila pred te narode staro dilemo, o kateri je govoril že Marx: ali bodo priznali naro. dom, ki so od njih odvisni, pravico do neodvisnosti ter si s tem zagotovili lastno neodvisnost, ali pa bodo za vsako ceno branili svoje kolonialne pravice ter s tem sami prihajali v čedalje bolj odvisen položaj.
4 Velike dežele, ki so doživele v drugi svetovni vojni
poraz, so danes še preslabe in še preveč pod pritiskom političnih ter gospodarskih posledic poraza, da bi mogle igrati samostojno vlogo v reševanju osnovnih vprašanj mednarod-nih odnosov. Čeprav se v nji. hovih^ vladajočih razredih že poskušajo oblikovati imperia. listična jedra, te države danes vendar še ne predstavljajo izvora aktualnih agresivnih te-žen j, Sele nadaljnji notranje-politični razvoj teh dežel bo pokazal, kakšno mesto bodo zavzele te države v mednarod. nih odnosih. Danes so izrecno zainteresirane za ohranitev miru.
5. Ostale dežele ne predstav. Ijajo enotne smeri v mednarodnih odnosih, niti ne morejo postati sedaj neka enotna sila. Njihova zunanja politika je re. zultat njihovega notranjega razvoja in stopnje njihove go-spodarske ter politične odvis-nosti, delujejo pa v skladu z interesi, ki so jim najbolj neposredni in najbližji. Zato v mednarodnih odnosih tudi ne igrajo tiste vloge, ki bi jo sicer mogle. Vendar se v teh deželah vsaj potencialno čedalje bolj razvija osnovna težnja: narodi iščejo izhod v zagotovitvi pravice do neodvisnosti, do enakopravnosti, v zagotovitvi pravice do nevmešavanja v njihove notranje zadeve in pravice do mednarodne g-'spo. darske pomoči za dosego gospodarske neodvisnosti.
Enakopravnost neodvisnih narodov
V tej težnji se kaže splošna tendenca naprednega in vsega miroljubnega človeštva, da se napravi konec tako imperiali. stičnim delitvam vplivnih pod. ročij kakor tudi različnim imperialističnim ter hegemonističnim aspiracijam. Čedalje bolj se uveljavlja misel, da je mir mogoče zagotoviti samo z borbo za dejansko enakopravnost neodvisnih narodov in za postopno premagovanje brezna zaostalosti, ki danes loči razvite in nerazvite dežele. Za uresničenje te težnje bodo potrebne še velike politične borbe in mnoge družbene spremembe, dejstvo pa je, da ta težnja že postaja materialna sila v_ današnjem svetu in da že veže roke različnim faktorjem imperializma in a-gresije. Sicer pa že dejstvo, da smo v obdobju borbe za svetovno hegemonijo, priča o tem, da so dozoreli gospodar, ski pogoji, v katerih bi narodi mogli živeti v miru, združeni v demokratičnem sodelovanju brez slehernih hegemonov.
V vsakem primeru te težiye krepijo odpor narodov proti temu, da bi bili vplivno področje ali protektorat kogar ko. li. Razume se. da ta odpor še bolj otežuje zmago teženj, ki bi hotele, da se ustvarja mir
osnovi nekake imperiali-stične stabilizacije, se pravi, na osnovi delitve vplivnih pod. ročij ali hegemonistične vloge te ali one dežele.
Vsa ta protislovja in nasprotja, vzeta v celoti, in njihovo medsebojno prepletanje z dru. gimi nasprotji, o katerih tu ni. sem govoril, predstavljajo tla. na katerih se razvijajo vsi mednarodni odnošaji v sodob. nem svetu. Svet vežejo v celo. to. Sleherna' najmanjša važna točka na zemeljski obli je pod večkratnim pritiskom, sleherni premik v razmerju sil grozi, da bo zrušil celotno stavbo prisilnega ravnotežja, od katerega je danes odvisen sve. tovni mir. Zaradi tega živimo v nenehni napetosti v mednarodnih odnosih, to napetost pa danes imenujemo hladna vojna. Hladna vojna je torej me.
toda mednarodne borbe v pogojih, ko se zdita mir in vojna enako neostvarljiva.
Vojna je neizbežna?
Nastaja vprašanje: Ali ni voina v tem položaju neizbež. na? Ali je mogoče najti iz tega položaja pot k miru?
Ta pot nedvomno obstoji in za to pot se morajo boriti napredni ter vsi miroljubni ljud-ie na svetu, predvsem pa vse socialistične sile. Jugoslovani se moramo za to pot boriti iz več razlogov: kot Jugoslovani, ker nam je potreben mir, da si zacelimo rane prejšnje voj. ne in se posvetimo mirni socialistični graditvi; kot borci za socializem, ki naj za vedno odstrani vojno kot orožje v odnosih med narodi, in kot ljudje, ker vemo, da bi nova svetovna vojna v današnjih pogojih prinesla človeški civi-lizaciii strahovito opustošenje.
Razumljivo je, da s to potjo
(Nadaljevanje na 4. strani)
£	-	^	j*	...............
Razstava igrač v Londonu. Igrače navdušujejo otroke in odrasle. Angleika industrija izvozi
letno za 7,5 milijarde lir igrač.
Uspehi desnice
Po določenih političnih, v prvi vrsti volilnih uspehih, ki so jih v zadnjem času dosegle desničarske stranke v nekaterih deželah zapa-dne Evrope in Amerike, nedvoumno nakazujoč s tem svojo krepitev in porast, je prišla nedavna vest o vodilnem uspehu socialistov v Avstriji kot osvežujoč veter, ki je nenadoma razgnal že kar pregosto meglo nezaupanja ter pesimizma, v kateri so posebno ta zadnja leta delovne in ostale demokratične množice po skoro vseh deželah zgubljale pravo sled, vodečo do splošnih in vsem skupnih demokratičnih smotrov, kot so delo, mir, socialna pravičnost itd.
Dejstvo, da so v nekaterih deželah tako imenovane dibe-ralne politične skupine doživele popoln neuspeh in so po zadnjih volitvah prišli na oblast najbolj konservativni in reakcionarni elementi, to dejstvo ima svoje želo tehtno in razumljivo ozadje.
Ce se vprašamo kako to, da se je večina volivcev, recimo ob priliki zadnjih predsedniških volitev v ZDA ali parla-
Detlnesl ali elidje?
Zakaj so nekateri ljudje podvrženi raku, tuberkulozi, revmatizmu, medtem ko drugim te nevarnosti ne pretijo? Zakaj velja nekdo za napadalnega bahača, drugi pa za ponižnega boječneža? Ali sta odvisna uspeh in neuspeh v enaki meri od prirojenih lastnosti ali sta posledica naključnih okoliščin?
Znanstveniki, ki skušajo dobiti odgovor na vsa ta in po-doona vprašanja^ se vedno bolj in bolj obračajo na živalski svet Vedno bolj so prepričani, da leži ključ rešitve raznih takih problemov v genetiki, v študiju Rednosti.
Ker morajo genetiki proučevati več generacij, ne more noben znanstvenik živeti tako dolgo, da bi lahko sam popolnoma zasledoval pojave dednosti skozi toliko generacij, kot bi bilo potrebno. V najboljšem primeru se lahko človek nepolno spominja zadnjih let življenja svojih dedov in prvih dni svojih pravnukov, torej šestih generacij. Razne živali pa imajo mnogo krajše življenje, doraščajo mnogo hitreje, se množijo hitreje in dobivajo potomce v krajših presledkih kot človek. S proučevanjem življenja teh živali zato lahko dobimo podatke o dednosti v taki meri, kot če bi proučevali človeško življenje skozi 1000 let.
Katera človeška rodbina pa bi tudi poleg tega dovolila in omogočila tako skrbno proučevanje svojega življenja kot poskusna žival v laboratoriju, ki živi pod kontrolo, da ne govorimo o stroških? Od vseh sedanjih genetičnih laboratorijev uživa v znanstvenem svetu mogoče največji sloves laboratorij eRoscoe Jackson Memorial« v Bar Harborju, v ameriški zvezni državi Maine, eden najvažnejših centrov za genetične študije na svetu.
150.000 miši
Zlasti uživa tamošnja mišja naselbina največji sloves na svetu. Več kot 150.000 miši pošljejo vsako leto od tu drugim velikim laboratorijem po vsem svetu. Te miši pripadajo najrazličnejšim generacijam in vrstam. Za nekatere mišje skupine imajo podatke za nič
manj kot 225 generacij. Ce vzamemo 33 let za povprečno človeško generacijo, bi moral človeški rodovnik za 225 generacij segati čez leto 5.000 pred Kristusom. Ni se torej čuditi, če se — v genetičnem smislu seveda — lahko naučimo od miši več kot od ljudi. Zbrani seveda niso samo podatki o številu prednikov, ampak tudi skrbna opazovanja o lastnostih, težnjah in individualnih razlikah.
S kontroliranim križanjem so znanstveniki v Bar Harbor-ju rnzvili iz prvotnega rodu miši več svetovnoznanih križanih vrst, ki so jih tako «oči-stili», da so njihovi potomci točno prav taki kot da bi bili resnični dvojčki svojih staršev. Nekatere teh miši so popolnoma brez dlake in pleša' ste, druge spet pravi mišji pritlikavci; nekatere neprestano «plešejo valček*. V mišji naselbini najdete najrazličnejše barvane vrste, vsak posamezen poseben primerek vrste, vsako barvo, vsako razliko so razvili skozi mnogo generacij s skrbnim križanjem in izločanjem posameznih vrst.
Pri iskanju vzrokov raka in uspešnih lekov za zdravljenje te strašne bolezni človeka so se znanstveniki dolgo ukvarjali z vlogo, ki jo pri tem igra dednost. Pri laboratorijskem raziskovanju možnosti pre-prečanja dednih teženj raka so se izkazale miši standardiziranih vrst za pravi božji dar. Z izjemo redkih primerov sprememb — male biološke spremembe se v osamljenih primerih tu in tam pojavljajo pri vseh živalih — se je vsaka miš množila zvesto po svojem rodu in po svoji vrsti. V poeledu dednosti je njena preteklost odprta knit-ga, njena bodočnost se pa lahko zanesljivo napove. Tako
£«tii/ Stolu: LURD 1|!
Ctofea ItriincIioHii: IZVOR RELIGIJE
sk.UstreSJmeri sovJf? smislu »*tiKV,ade tudi ho&ke Politi.
boij znamenitih mojstrov peresa vsega sveta, umetnik o katerem je Anatole France de•
ga optimizma, njegove vere v napredek človeške razumnosti in spoznanja. V svojih roma-
jal, da mu je bilo poverjeno nih, je preganjalnedejavno,
tudi v slovenskem prevodu. Našel bo gotovo tudi obilo bralcev.
S. R.
Enega največjih francoskih i habilitacije tega človeka Zola, kakor nujno, da smo aa dobili pisateljev, utemeljitelja natu-1 ni več doživel, ker je po nesre- *-J- -	—	■
ralizma Emila Zolaja, poznajo , či umrl ie leta 1902. naši bralci predvsem po pre- I «ZoIo ie bil pisatelj«, je zapt-vodu njegovega romana nGer- j sal Anatole France, «dobra na-minalit, v katerem opisuje bor- I tura, poln odkritosrčnosti in bo francoskega proletariata s I preprostosti, ki jo najdemo pri kapitalisti. Prevedenih imamo j vseh velikih duhovih. Upodab-tudi nekaj krajših Zolajevih j Ijal je grehoto s krepko roko novel, kar je pa tudi vse. j n in njegov navidezni pesimi-vendar je Zola eden največjih zem, njeaova mračnost ne mo-francoskih pisateljev, eden naj- reta kriti njegovega resnične-
Izvor religije
Pri Cankarjevi založbi je izšla svojevrstna knjiga, ki je zaradi snoui katero obravnava vzbudila precejšnja pozornost na slovenskem knjižnem trgu. V sve tovni literaturi je precej
govon v prvem poglavju o tem kaj je pravzaprav bistvo religije, o njenem ideološkem značaju, o socialnih koreninah ter o svetovnonazorskih koreninah Religije. V drugem poglavju razpravlja o primitivni družbi in primitivnih oblikah religije. Tretje poglavje nosi naslo'J kPoliteizem in monoteizem», v četrtem pa govori o rojstvu krščanstva. V zadnjem poglavju razpravlja pisec o Jezusu kot zgodovinski osebnosti. Knji-
nega krščanstva.
veliko poslanstvo, da je bila v	lahkomiselno	družbo, puhlo!	Kkl vpdrobno in kritično	Prdoevek	k	zgodovini	Irvnt
njem poosebljena vest člove-	in kovarsko	aristokracijo. S	°Pravn“vV° ™v°r in značaj re-	fTW,e'e.	*	JOoaovmi	prvo fr
štva. Pomanjkljivost naše pre-' strastjo se je boril zoper, glavi	v	/l°veni.ini	pa	tovrst-
vodne literature je zdaj popra-	no zlo časa	zoper oblast de- >	ne	l}terature nimamo. Se manj
vila Cankarjeva založba, ki je	narja. Boril se je zoper social-1	lma™° seveda knjig, ki bo
izdala slovenski prevod roma-! ne neprilike. kjerkoli jih je na-1 t0 vPraSanje reševale v znanst-na Lurd pripravlja pa še iz- že[. v njegovih zadnjih knjigah i v^ni./O^ovinsko-materialistič-
daio ostalih delov trilogije romanov Rim in Pariz.
Najprej beležko o pisatelju. Zola je bil potomec italijanske družine. Rodil se je leta 1840 v Parizu. Ze zgodaj je okusil trdote življenja in bil Drimoran živeti od skromnih služb, ker ni uspel napraviti gimnazijske mature. Vendar pa se je ie z dvajsetim letom začel posvečati književnosti. Sprva se je ukvarjal s poezijo. kasneje pa izključno s p ri-
se je najlepše razodela njegova ljubezen do ilovekan.
S svojo trilogijo je hotel Zola, (tako piše v svojem eseju
0 Zolaju v knjigi Lurd Bratko Kreft) sprašati vest cerkvi in vsem tistim, ki mešetarijo s človeško nebogljenostjo in naivnostjo. Čudeži v Lurdu niso bili nikak nadnaraven pojav, kar je moderna znanost že zgovorno izpričala; prav tako pa niso bili zgolj preprost in goljufiv primer zdravljenja kakor
1 -	_’ _ 1 i f	/v 1 « rt VI 4	0 X /V
oj + 2 katerem je I je mjšm ta ali oni meščanski NnŽUJi	“spehe.	liberalec.	Zola	se	je	oprijel	de-
1	a	.1'	k*	la in ga izvedel z vso resnobo
va nimajo nadpovprečne kvalitete. Zato pa so toliko v -čje umetnine njegovi romani, zlasti ciklus dvajsetih romanov znan po naslovom «Rounon Macauaru Sicer pa je Zola zaslovel tudi z znamenito Dren lusovo afero, v kateri se je Dostavil na stran vo krivem oh toževanega oficirja Drevjusa Zaradi te vohunske afere ie bil Zola celo preganjan in
moral	„	A«oH	«
»e le n, izkazala Drey(u,n„n nedolžnost. Vendar popolne re-
Z njim izvaja svojo kritiko nad cer/crijo in njenim mešetar-stvom s človeškimi dušami in lurškimi čudeži. Sicer pa se je Zola tudi v tem delu pokazal za velikega naprednega pisatelja. Razumljivo je da je cerkev z vso ostrostjo nastopila proti njemu. Zanimivo je, da je proti romnnu bilo izdanih nič manj fca':or 14 knjig in brošur. Toda romon T urd si ie ohranil vso svojo veljavo, u-metniško veljavo prav do današnjega časa. Zato je bilo vse-
ni luči. Knjiga Francoza Hain-chelina predstavlja zato obogatitev naše znanstvene literature in drobrodošel pripomoček vsem, ki jih zanimajo vprašanja religije.
Hainchelin je bil po po/clicu zgodovinar in marksistični publicist v Parizu. Padel je med vojno kot borec odporniškega gibanja. Knjigo »Izvor religi-je» je izdal pred vojno v Parizu, prevedena pa je bila tudi v več tujih jezifcou. Avtor je svoje delo večkrat predelal in popravljena izdaja je izšla po avtorjevi smrti, leta 1950 v Parizu, Po tej izdaji je prirejena tudi slovenska izdaja.
Ha nchelinov Izvor religije je pisan s težnjo po poljudnosti, dasi je snou sama zapletena. Hlozofski izrazi, imena in razne tujke ki niso splošno znane, pa so razloženi posebej, tako, da knjigo s pridom vzame v roke vsak tudi manj izobražen bralec, Kaj pa vsebina knjige? v petih poglavjih o-brnvnavn avtor vsa vprašanja, ki so v zvezi > nastankom religije in nje bistvom. Tako
znim
Dva zdravnika sta uporabila uspešno «izonikotinsko kisli hidrazid« za zdravljenje kožne tuberkuloze (lupus vulgaris) in drugih kožnih oboljenj na tuberkulozni podlagi. Navedeno zdravilo se je že izkazalo za uspešno sredstvo proti navadni tuberkulozi Zdravnika poročata, da sta dva bolnika ki sta že 30 let trpela na kožni tuberkulozi pokazala hitro izboljšanje do uporabi navedene' droge.
Proti otroški paralizi
Ameriška ustanova za otroško paralizo in ameriiki Rdeči križ sta sklenila, da bosta v prihodnjih dveh letih dobavila vsa* po pol milijona povprečnin do «gama globulina« za bej p. oti otroški paralizi. S tem bosta prispevala k programu, ki naj zaščiti v poletnem času otroke proti tej bulezin. Gama globulin pridobivajo u člove ke krvi in nudi začasno zaščito otrokom pred otroško paralizo.
standardizirane vrste miši so znanstvenikom prihranile mnogo časa in zmanjšale možnost zmot ali zmed na minimum. Odpadla je potreba obširnega raziskovanja ozadja dednosti; to ozadje je pojasnjeno s stotinami prejšnjih generacij. Tako lahko znanstveniki zdaj posvečajo vso svojo pozornost izključno glavnemu problemu, to je raku, njegovim verjetnim vzrokom in načinu zdravljenja raka.
10 kg težak kunec
Raziskovanje raka pa ni edino področje, na katerem so se miši izkazale za koristne.
težnjah ali na spremembah okolja? Obširen in točen študij človeškega reagiranja na določeno situacijo je težaven. Kakor v primeru zdravniških raziskovanj so pa prišli znanstveniki do spoznanja, da s proučevanjem živalskih skupin namesto človeških lahko pridejo do zaključkov, ki jih uporabijo nato pri človeškem rodu samem.
S podporo Rockefellerjeve ustanove se je leta 1945 začelo proučevanje dednosti in socialnega obnašanja živali, velik in dolgoročen program, ki je že pokazal uspehe, zanimive i za genetike i za sociologe. S temeljitim študijem ded-
Prav v enaki meri povprašu- nosti in socialnega obnašanja
jejo po njih za proučevanje	---u~'J-	-J
pljučnice, tuberkuloze, otroške paralize, rumene mrzlice, stekline in celo duševnih bolezni. Miša pa niso edine živali, po katerih je zaslovel Jacksonov laboratorij. V niegovih prostorih gojijo tudi veliko naselbino križanih morskih prašičkov, ki vedno bolj narašča in ki nudi vedno več koristi raziskovalcem na raznih področjih znanosti. Laboratorijska kolonija kuncev, ki šteje okoli tisoč glav, predstavlja največjo zbirko raznih kunčjih ras, kar jih je kdaj zbral kak laboratorij. Tu vidimo vse genetične vrste kuncev, ki jih poznajo v Združenih državah, od poljskega kunca v teži 1 kilograma do flamskega orjaka, ki tehta 10 kg. V kunčji naselbini lahko vidimo modrooke bele kunce; kunce s satinastim kožuščkom, kunce brez dlake; ru-menkftstordeče barvane, mo-dre, sajasto rumene in pegaste kunce; kunce s kratkimi in skrivljenimi nogami in
kunce, katerih bojevita napadalnost je pač redka med temi ubogljivimi živalicami. Vsaka vrsta predstavlja naravno in genetično čisto raso. Kunci so se izkazali v raznih laboratorijih za nadvse važne pri proučevanju revmatizma. tuberkuloze, raka in drugih bolezni.
Vest je navada
Jacusonov laboratorij se pa ne ukvarja samo s proizvod-njo^ standardiziranih vrst živali za medicinsko raziskovanje. 2ivo se zanima tudi za medseoojni vpliv dednosti in okolja v reakciji posameznih živali kot tudi skupin na razne socialne situacije. Vest je navada, trdi Darwin. Cela vrsta drugih stvari je tudi lahko navada, tako olika, surovost, temperament, strah. Tako pri posamezniku kot pri družbi. Način pojavljanja vsega tega ni nič drugega kot skupek vseh kolektivnih navad. V novih situacijah lahko vsaka družba kot vsak posameznik reagira na nepredviden način.
Ti zaključki niso novi. Problemi pa postajajo glede na razmere v današnjem svetu vedno bolj važni. Temeljno vprašanje, pred katerim se vedno znova znajdeta znanstvenik in sociolog, se glasi: ali temeljijo osnove navad in obnašanje na podedovanih
živali upajo bolje spoznati od-nešaje med dednostjo in človeškim blagostanjem, kar bi lahko pomagalo rešiti razne človeške socialne probleme.
Program, predvideva študij raznih lastnosti, tako na primer inteligence, napadalnosti in razburljivosti. S skrbno kontrolo ozadja dednosti, prejšnje okolice, neposredne situacije in individualnega reagiranja upajo znanstveniki Jacksonovega laboratorija na;.ti ključ za važna vprašanja:	zakaj se
ljudje vojskujejo, izvršujejo zločine, preganjajo med seboj, sovražijo, bojijo, ukazujejo, se pokoravajo ali dobijo živčni zlom?
Poskusi s psi
Pri prvih posfcusih so uporabljali pse. Za to izbiro je govorilo več razlogov Zlasti glede načina socialnega obnašanja doživljajo psi v nekem oziru često podobne situacije kot človek. Psi imajo z izjemo človeka tudi večje število o-snovnih vzorcev kot druge živali. Razmerje med človekom in pisjrti spominja često na od-nošaj med starši in otroci in zato nudijo te živali priliko, da preskusijo na njih temeljne teorije o vzgoji in rodbinskem okolju kot vzrokih abnormalnega obnašanja. S strokovnim križanjem pasjih pasem so dobili znanstveniki na razpala-go lepo število čistih vrst, ki se med seboj niso razlikovale samo po dlaki in barvi, velikosti in postavi, ampak tudi po čustvenih in miselnih potezah. Ker ima par psov lahko v razmeroma kratkem času mnogo potomcev, se lahko delajo primerjave med psi z isto dednostjo, ki se jih postavi v raz-l’čno okolje, ne da bi bilo treba čakati leta in leta.
Na Hamiltonovi postaji, kjer se vrše genetična raziskovanja, je v pesjakih nad 150 odraslih psov vseh ras. od orjaških danskih do čihuahuancev, pritlikavcev pasjega sveta. Določene pasje družine so izbrali za osnovne študije obnašanja ti psi so nastanjeni v glavni stavbi postaje. Med vrstami, ki so jih izbral' za začetne študije, so španjolci, foksterierji, škotski terierji, sledni psi, šestlan-ski ovčarji in mali afriški psi, ki ne lajajo.
Vsako pasje gnezdo uživa že od vsega začetka skrbno nego. Od rojstva dalje mladiče opazujejo, vodijo in delajo z nji-
SMfl
Dr. P»*ei Scotl, ravmtelt Jaksonovega laboratorija preskuša čut vonja malega psička.
mi poskuse. Zaradi njihovega velikega pomena za svet znanosti skrbijo zanje na vse načine. Po najbolj sodobnih metodah so nastanjeni, hranjeni in zavarovani pred boleznijo. Pridejo v stik samo z ljudmi, ki znajo z njimi ravnati in ki skrbijo za nje, ljubeznivo ravnanje je pravilo.
V laboratorijih rojene psičke, doraščajoče pod skrbnim in ljubeznivim nadzorstvom, proučujejo od prvih reakcij dalje. Nekatere pse spravijo v isto okolje, razvoj njihovih prirojenih in podedovanih potez skrbno nadzirajo. Rod tehtajo proti rodu, posameznika proti posamezniku, v prvem poslopju se opazujejo naravne težnje napadalnosti, bojecnosti in prijateljstva. Druge psičke iz istega pesjaka in z istimi podedovanimi lastnostmi postavijo v popolnoma druga o-kolja. Potomce s popolnoma različno dednostjo križajo, njihove potomce nato primerjajo s čistimi vrstami.
Učenje in spomin
Potem ko t>o proučili socialno dednost psičkov, njihovo naravno opremo s katero so prišli na svet in opazovali vpliv raznega okolja na izražanje in razvoj teh prirojenih teženj, posvetijo znanstveniki Jacksonovega laboratorija svojo pozornost sposobnosti psov za u6enje in sposobnosti za to, da obdržijo naučeno v spominu, kar je prav tako važno. U-porabljajo različne metode. Tudi fizičnih dednih pojavov ne zanemarjajo. Skrbno pozornost posvečajo načinu, kako vplivajo podedovane fizične lastnosti psov na njihovo spo-soonost za izvrševanje raznih nalog, kot so aportiranje zasledovanje in podobne pasje spretnosti.
Vse to je dolgoročno zamišljen program, delo je šele v povojih. Študije nameravajo izvršiti skozi tri ali štiri poko-ljenja potomcev psov, katerih obnašanje in zgodovino življenja so skrbno zapisovali. Dosedanji izsledki tvorijo genetične podlage za čustvene poteze in prircene spretnosti, ki se med posameznimi čistimi in križanimi pasjimi rodovi zelo razlikujejo.
Da se bo lahko zanesljivo o-cemla vloga, ki jo igra dednost in okolje na pasje možgane in obnašanje posameznih psov, in čim bolj spoznalo, kako se čisto telesne značilnosti dedujejo od pokol;<«nja na pokoljenje, izvaja laboratorij velikopotezne poskuse križanja raznih pasjih pasem, pri katerih igra. jo veliko vlogo razne barve dlake, abnormalnosti in nepravilnosti telesa. Take pse križajo, aa s tem ugotovijo, kakšne značilnosti se razvijajo iz mešanih dednost.
Psi pa niso edine živali ki jih uporabljajo za proučevanje genetike m obnašanja. V mačji koloniji proučujejo dednost raznih telesnih značilnosti, kot so kratki repi, izredni kremplji in abnormalna ušesa kot tudi odnos siamske barve do drugih barv dlake. S skrbnim križanjem so dobili siamsko mačko z rdečimi pikami. Trop koz, kot tudi razne vrste križanih miši nudijo priložnost za proučevanje skupinskega obnašanja in razvoja voditeljev živalskih skupin.
Psi, koze in morski prašički, kunci, mačke in miši, vsi sodelujejo nevede v Jacksonovem laboratoriju za boljše poznanje obnašanja živali, kar bo mogoče pomagalo dobiti odgovor na razna človeška vprašanja.
Proti arteriosklerozi
Medicinska fakulteta univerze v Rochestru objavlja, da preiskuje zdaj s pomočjo živalskih jeter vzroke poapnenja žil Izolirana jetra namreč še skozi nekaj ur ustvarjajo sestavine krvne plazme. Med temi sestavinami proučujejo znanstveniki zdaj mastn** pio-;*ine, za katere domnevajo, dt so srsrok arterioskleroze
mentarnih v Grčiji, opredelila za desnico, se bo odgovor glasil, da je temu iskati vzroka predvsem v notranjem splošnem gospodarskem in socialnem stanju, ko se pri obeh H tu na takšen tam na drugačen način čedalje močneje izražajo določeni znaki neke splošne nestabilnosti, ki jo delovni ljudje zelo boleče občutijo na lastni koži. Ker niso bile kos položaju, ali pa enostavno, ker je bilo za to premalo dobre volje, 50 se razne liberalne in druge buržoazne - demokratične politične skupine nujno morale diskreditirati v očeh prav tistih množic, ki so z njihovo pomočjo nekoč prišle na oblast. Pomanjkanje perspektive, določena omahljivost ter nedoslednost pri izvajanju nekaterih nujno potrebnih družbenih ukrepov, je konec konca privedla te množice na stran ekstremnih desničarsko usmerjenih političnih skupin. — Čemu pa ravno na stran desnice in ne, recimo, na stran skrajne »levice«, t. j. kominformovcev? To zato, ker so se ti že preveč očitno vpregli v voz sovjetske imperialistične ter napadalne politike, se pred vso demokratično javnostjo kvalificirali kot navadna njihova agentura, pozabljajoč pri tem delu na svoje lastne domače prob’eme, ker so jim pač važ-nejši interesi ruske zunanjepolitične akcije kot pa koristi lastnega ljudstva.
V deželah, kjer te «levicew ni, so volivci v glavnem mogli izbirati med dvema strankama — tisto, ki je bila na oblasti in ono, ki je predstavljala opozicijo.
Pri omenjenih okoliščinah, ko so množice izgubile vsako zaupanje v politično skupino skrajne levice, zaradi njene agenturne vloge, ko so po drugi strani zaradi njene več ali manj jalove ter neuspešne po* litike začele zapuščati diskreditirane politične stranke tako imenovanega centra, ali pa so imeli ljudje, kot n. pr. v ZDA in Angliji, izbirati samo med vladno in opoziclonalno stranko, pri teh in takšnih okoliščinah ni nič čudnega, če se je politično javno mnenje začelo nagibati v prid desnici. En del volivcev je to napravil iz enostavnega razloga, da bi se menjala stranka na oblasti, drugi, pretežni del pa zato, ker je videl v desnici tisto silo, ki bi končno postavila vse neurejene stvari na njihovo pravo mesto. K temu je v določeni meri pripomoglo tudi nasplošno razširjeno mišljenje, da je politika desnice med drugim tudi politika tako imenovane <cčvr-ste roke«, ki bi se edinole z njeno pomočjo utegnilo stabilizirati vse te vznemirljive razmere v javnem, političnem, gospodarskem življenju itd. (to je tudi eden vzrokov krepitve degolističnega gibanja v Franciji in Papagosove volilne zmage v Grčiji).
Pojav krepitve desničarskih pozicij v svetu je zapovrstjo prišel do svojega polnega Izraza najprej z volilno zmago konservativcev v Angliji, republikancev v ZDA, Papagoso-vega gibanja v Grčiji, s porastom degolističnega gibanja in neofašistov v Italiji. Vendar nas zgodovinske izkušnje uče, da ni primera, ko bi bile desno usmerjene politične stranke, potem ko so se polastile ob a-sti, znale in hotele ustreči osnovnim zahtevam množic (to bi bilo proti njihovim lastnim interesom), in da se je stanje po nekem začetnem navideznem izboljšanju po navadi še poslabšalo. Kot nujna posledica je temu še zmeraj sledila ponovna orientacija množic na levo.
Na osnovi omenjenih izkušenj lahko trdimo, da bo tudi tokrat prisilo do nečesa podobnega, se pravi da bodo množice, razočarane nad politiko desnice, šle in ponovno poiskale svoje mesto v vrstah resnično demokratičnih, socialističnih gibanj levice, ki bo njihova naloga, da na osnovi določenega konkretnega socialističnega programa usmerjajo te množice po tisti poti, ki jih bo prej ali slej morala privesti do ciljev, ki so si jih zapisale na svojo socialistično zastavo.
Tokrat so volivci v ZDA, Angliji in drugje oddali svoje glasove desnici, pač v prepričanju, da si bodo tako zagotovili izboljšanje svojih življenjskih pogojev, medtem ko se je desnica borila za oblast, da bi mogla še bolj konsekventno zaščititi interese velekapitala, mu zagotoviti čim bolj mastne dobičke. Neogiben rezultat tega protislovja pa bo ponovna usmeritev množic na levo.
V začetku bo ta preusmeritev množic bolj spontanega, nagonskega značaja, porojena iz njihovega zdravega čuta delovnih ljudi in njihove potrebe po določeni socialni pravici. V koliko se jo bo pravilno kanaliziralo, bo to v prvi vrsti odvisno od jasnosti ter neposrednosti samega programa ter organiziranosti socialističnega gibanja. Lep in razveseljiv uvod v tej smeri je bil prav uspeh avstrijskih socialistov, ki mu bodo prej ali slej morali slediti tudi uspehi delovnih ljudi v ostalih kapitalističnih deželah, kajti — kot je nekje dejal Edvard Kardelj — objektivno so danes delavska gibanja močnejša kot kdajkoli, čeravno je subjektivni činitelj — organizirana socialistična gibanja — še slaboten,
VRENK
Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno in nekoliko vetrovno, brez večjih sprememb. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 16. 4 stopinje; najnižja pa 4-8 .stopinje.
TRST, petek 6. marca 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
 *— ■ ■■ 1—
" ^ r F-1-* '-r
m	w&m
 ......
Mati'« if. i •.  .......
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15:	----
Koncert orkestra JLA iz Portoroža. 18.35: Spored # bitdlje romantičnih melodij. — Trst II-: 20.30: Trza kulturni razgledi. — Trst I.: 21-05: Prenos simfonicfl l koncerta iz Turina: dirigira Franco Caracciolo.
ŽALOSTNE GOSPODARSKE RAZMERE V GORICI
Prosta cona samo za izvoljence
Oblasti ukinjajo še tisto malo, kar prosta cona prinaša - Ščitijo premožnejše sloje in pehajo v revščino delovno ljudstvo
GORICA, 5. — Zaradi izjem, nega položaja našega mesta so oblasti takoj po prihodu italijanske administracije ustanovile poseben organ, ki ga danes poznamo pod imenom pro. sta cona. Njen namen je bil predvsem ta, da pomaga prebivalstvu, ki je z nesmiselno državno razmejitvijo in odteg. nitvijo mesta od naravnega zaledja zašlo v hude gospodarske stiske.
Kljub številnim predlogom, časopisnim polemikam, dolgim, da ne rečemo predolgim, sejani goriškega občinskega sveta, na katerih so predvsem odborniki in kasneje tudi svetovalci na dolgo in na široko govorili o zaprti in odprti prosti coni, pa je postalo kmalu znano go-riškemu prebivalstvu, da bi sedanja De Gasperijeva Italija ne bila Italija kapitalistov in veleposestnikov, če ne bi tudi v Gorici zanemarila potreb prebivalstva in spremenila upravni organ proste cone v nekako sredstvo za ustvarjanje pogoiev, v katerih bo lahko nemoteno in naglo bogatelo nekaj goriških družin.
Popolnoma so prezrli nevzdržno stanje, v katerega je padlo goriško prebivalstvo, m zato tudi niso mogli napraviti iz proste cone takega o. zemlja, kjer bi prebivalstvo, prav zaradi posebnih gospodar, skih in zemljepisnih razlogov, bilo deležno nekaterih izdatnejših olajšav pri kupovanju življenjskih potrebščin, kot je bilo pred vojno na Reki, ki je bila v enakem položaju kot je sedaj Gorica.
Modri Salamoni v Gorici in v Rimu so določili, da je treba prebivalstvu dati po nižjih cenah samo bencin in petrolej, sladkor, kavo in še nekatere druge stvari, ki jih ne rabimo vsak dan in ki niso nujno potrebne za življenje,
Polagoma pa so se prepričali. da je zamisel proste cone velik nesmisel, odnosno da je velik nesmisel vsaj njeno praktično poslovanje pod upravo Trgovske zbornice. Zato se-daj polagoma odvzemajo še tiste neznatne dobrote, ki jih ie v minimalni meri prinašala prosta cona. Zvišali so ceno sladkorja, odvzeli petrolej za Vrh, nameravajo ponovno zvi. Jati ceno bencinu, v zadnjih dneh pa je Trgovska zbornica odvzela meščanom po 10 litrov bencina in jim pustila samo 50 1 petroleja za peči in kuhalnike.
Tako ravnanje bi bilo razumljivo, če bi se s pametno gospodarsko in socialno politiko v Gorici odstranili vzroki, ki so privedli do ustanovitve proste cone. Ker pa tega nismo zabeležili, ker goriško prebivalstvo predobro ve, da brezposelnost vedno bolj narašča in da so prejemki ogromnega števila družin premajhni za prlživljanje, potem je pravo zločinstvo nad pretežno večino goriškega prebivalstva, če oblasti ukinjajo še tisto malo, kar prosta cona prinaša.
In prav zato odločno obsojamo skrajno nesocialno politiko goriške občinske uprave in ita. lijanske vlade, ki Ščitita tiste, ki imajo dovolj in preveč, pehajo pa v vedno slabši socialni položaj preprosto delovno ljudstvo.
ekonomski vestnik Kanade; iz. voz koruze preko carine do 15. aprila 1953; uvoz in izvoz radiosprejemnih aparatov; za. časna pravila o izvajanju nove carinske tarife; pravila za iz. vajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Grčijo od 4. februarja 1953.
Nad milijon lir
za poplavljence
GORICA, 5. — Ravnateljstvo mestne hranilnice v Gorici je izročilo pokrajinskemu odboru Rdečega križa 100 tisoč' lir za poplavljen;« severno-zapadnih dežel Evrope. Prejšnja vsota je bila 916.622 lir; skupna vsota je 1.016 622 lir.
Tudi mestni gasilci so darovali za poplavljence 6105 lir. Vsoto so izročili glavnemu
ravnateljstvu gasilcev v Rimu, kjer zbirajo prispevke iz vseh mest.
Obvestilo ECA
GORICA, 5.	— Tajništvo
ECA opozarja, da sprejemajo prošnje za podporo za mesec maj po sledečem vrstnem redu; danes, četrtek črke G. H, I; v petek črke K, L; v soooto M; v ponedeljek N, O. Tajništvo ne bo vzelo v poštev prošenj, ki jih interesenti ne bodo piedložili po napovedanem redu.
i!i%ite m cilajte
Pii moli ki dneimik l
Proslava 8. marca
GORICA — Zveza slovenskih žena v Gorici bo 8. marec proslavila na svečan način. V nedeljo popoldne bo namreč v prosvetni dvorani na Korzu prireditev posvečena vsem ženam. Nastopili bodo solisti Glasbene Matice iz Trsta, mladinski ženski zbor iz Podgore in številni recitatorji.
Ob tej priliki vabi Zveza slovenskih žena k obilni udeležbi predvsem žene, njihove malčke, pa tudi vse ostale Goričane.
KINO
VERDI. 16.30; »Velika pustolovščina generala Palmerja«, E. 0’Brien.
VITTORIA. 17; «Odpusti mi», R. Vallone m A. Lualdi.
CENTRALE. 17; «Umazane roke«, D. Gelin.
MODERNO. 17:	»Samotno
srce«, P. Neal in R. Reagan.
SEJA GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA
Hazfleliteu cepiua za otoižene Brale
GORICA, 5. — V sredo zve- nimati za gorske kraje, za ka-
Sodišče ni še izreklo razsodbe
v pravdi med ustanovoTreVenezie in pevmskimi najemniki
Prihodnja razprava bo 23. aprila - Kmetje še naprej obdelujejo zemijo
GORICA, 5. — Danes dopoldne je bila na goriškem sodišču sodna razprava, ki jo je že pred meseci uvedla i-roti pevmskim najemnikom ustanova rte Venezie. Kakor na prejšnjih razpravah, tako je tudi na sedanji bilo veliko število vaščanov iz Pevme in njene okolice, ki so neposredno zainteresirani za izid pravde.
Najprej je spregovoril odvetnik ustanove Tre Venezie dr. Luzzatto, ki je dejal, da je branilcu tožene stranke odvetniku Targioniju včeraj izročil memorial, v katerem zagovarja svoje stališče. Nadalje je dejal, naj bi obtožene kmete razdelili v tri skupine. Pričel je znova pogrevati predobro znane izjave, da namerava ustanova Tre Venezie napraviti na najemniški zemlji namakalna dela in zgraditi velike hleve ter da ima nekje v Furlaniji nič
manj kot že pripravljeno govedo, ki jo bo spravila v nove hleve.
Ni pozabil poudariti tudi ((Socialne strani«, ki bi jo imel odvzem zemlje najemnikom. Doslej je ustanova zaposlila na zemljišču najemnikov, ki so ga vrnili ustanovi brez sodnega postopka že 28 (Jelavcev, kar predstavlja po besedah odvetnika Luzzattija «velik prispevek k omilitvi goriške brezposelnosti*.
Odvetnik largioni pa se je skliceval na besede odv. Luzzattija o razliki med neposrednimi in posrednimi obdelovalci zemlje in dejal, da ne razume, zakaj skuša tožeča stranka uvesti med najemnike to razliko.
Ker ni imel časa, da bi pre
gledal včeraj izročeni metno-1 ko dovolj časa rial, je predlagal, naj bi bila I pridelkov.
prihodnja razprava 23. aprila.
Tako tudi danes ni prišlo do pravdoreka. Kmetje pa so že zdavnaj pričeli obdelovati najemniško zemljo, da ne bo o-stala neizkoriščena^
Medtem se med našimi kmeti vedno bolj krepi prepričanje, da ustanova Tre Venezie, zaradi obstoječih zakonov v prid najemnikov, ne more izvesti svojega peklenskega načrta, po katerem naj bi v najkrajšem času vrgli z zemlje kmete, ki so toliko žrtvovali, da bi dobro rodila in da bi jih tudi preživljala, ker nimajo drugih sredstev za preživljanje.
Ponavljamo z najemniki to prepričanje in jih pozivamo, naj obdelajo svojo zemljo, ker imajo dovolj časa za sejanje in saditev in bodo imeli prav ta-za pobiranje
čer je imel pokrajinski odbor na sedežu pokrajine svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom odv. Culota Odborniki so razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja. Med drugim so odobrili predlog pokrajinskega zdravniškega urada v zvezi z nakupom cepiva proti kozam in davici. Gotovo količino cepiva bodo porazdelili posameznim zdravniškim ambulantam v vseh občinah pokrajine, kjer so se pojavile okužitve, poleg tiste količine, ki so jo že dodelili za spomladansko cepljenje. Cepili bodo samo z dovoljenjem staršev. Potrošnja za nakup tega cepiva znaša pri' bližno 50 tisoč lir.
Nadalje je odbor proučil številna vprašanja v prid nezakonskim in fizično nesposobnim otrokom tet pokrajinskim uslužbencem. Svoje povoljno mnenje je nato izrazil v zvezi z izplačilom 2.874.253 lir za razne račune podrejenih ustanov. Odborniki so pregledali številna vprašanja, ki jih bodo predložili na seji pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 14. marca ob 15. uri na sedežu Trgovinske zbornice.
Predsednik odv. Culot je končno seznanil odbornike o nakupu dveh dragocenih rimskih kovancev, ki jih bodo dodelili numizmatični zbirki pokrajinskega muzeja. Za nakup kovancev je odbor pokrajinskega sveta pooblastil višje skrbništvo lepih umetnosti.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zakon za pomoč
gorskim občinam
Pred nekaj meseci smo priobčili vest, da bodo tudi naše občine z izjemo Sv. Petra Slo. venov in Sv. Lenarta deležne koristi, ki jih predvideva zakon št. 991, ki je stopil v veljavo letos in ki ima namen pomagati zaostalim gorskim krajem na tehničnem, gospodarskem in socialnem področju.
Ta zakon je bil sprejet od naših ljudi z veliko pozornost, jo. Bil je že skrajni čas. da se je začela vlada vsaj malo za.
tere se ni nikoli nič dobrega napravilo. Naše vasi ležijo vse v takih gorskih predelih in se nahajajo v tako težkem gospo, darskem položaju, za kakršnega nimamo primere v drugih delih Italije. Zato imajo vso pravico, da se končno Rim enkrat spomni tudi nanje. Res je, da smo zaenkrat dobili samo zakon, vendar pa imamo malo več upanja, da bomo od njega dobili tudi kakšno korist.
Dejstvo pa, da sta bili občini Sv Peter in Sv. Lenart izključeni iz seznama tistih gorskih občin za katere je predvidena pomoč po omenje. njem zakonu, je upravičeno povzročilo močno razburjenje med tamkajšnjim prebival, stvom, zlasti kadar so ljudje izvedeli, da bodo deležni po. moči tudi taki kraji kot je n. pr. Kanalska dolina, ki imajo nedvomno boljše gospodarsko stanje, kakršno pa imata omenjeni dve občini.
Mi smo proti tej izključitvi protestirali in prav tako so pro. testirale tudi občinske uprave obeh izvzetih občin. Ti protesti pa so dosegli le delni u. speh. Prav v zadnjem tednu je prišla vest, da je finančno ministrstvo priznalo tudi obči. ni Sv. Peter Slovenov kvalifikacijo gorske občine, medtem ko je Sv. Lenart še vedno ostal" izven tega seznama. Vsekakor se nam zdi ta izključitev zelo čudna in ne moremo uganiti kakšni naj bi bili vzrok*, zaradi katerih se Sv. Lenart ne prišteva med gorske občine. Sv. Lenart sam leži v višini 221 m nad morjem, največje vasi njegove občine, kot n. pr. Jagnjed, Utana in Kravar pa ležijo v višini nad 500 m nad morjem.
Ta krivična izključitev od zakonskih ugodnosti za gorske kraje, je povzročila veliko ne. zadovoljstvo med prebival, stvom svetolenartske občine. Zato zahtevamo, da naj pri. stojne oblasti ponovno proučijo to vprašanje in naj pri tem upoštevajo, da če je kakšna občina potrebna pomoči v smi. slu zakona za pomoč gorskim krajem, je to v prvi vrsti občina Sv. Lenart.
»iiSSiSI!
111 JiN
MEDNARODNI ŠTUDENTSKI SMUČARSKI 7EDEN
Jami (Avstr.) in (tat (Neme.) zmagovalca v veleslalomu
ST. MORITZ, 5. — Na progi, ki je imela 440 m višinske razlike in 34 vratc, je bila danes tekma v veleslalomu na drugem mednarodnem študentov-
Z italijanskega smučarskega prvenstva
OliO GLliEuK dvajsetletni zmagovalec v specialnem slalomu.
skem smučarskem tednu. Današnji rezultati so naslednji:
Veleslalom - moški: 1. Gusti Jamnig (Avstr.) 1:53.4; 2. Fredi Rubi (Švica) 1:54-6; 3. Sandro Menardi (It.) 1:58.3; 4. Alberto Menardi (It.) 2:01.1; 5. Furio Nordio (It.) 2:03.6; 6. Leonhard Schvveiberer (Nemi.) 2:03.8; 7. Romano Rimoldi (It.) ia Ernest Schaeppi (Švica) 2:05.0; 9. Karl ZilMibiller (Nemč.) 2:05 4;	10. Konrad Stengel
(Nemč.) 2:07.2.
Veleslalom - ženske: 1. Hilde Quast (Nemč.) 1:53.8; 2. An-drea Kaenel (Švica) 1:58.7: 3. Eva Wissmath (Nemč.) 1:58.9; 4. Liliana Zappj (It.) 1:59.1; 5. Lieselotte Kobi (Švica) 2:03.9.
Tekmovalci se ocenjujejo po različnih kategorijah, ki so razdeljene po letih. Tako sta v teku na 14 km v tretji kategoriji Jugoslovana Gaj in Kavčič do. segla drugo m tretje mesto, v 1 specialnem slalomu pa si je Hladnik v svoji kategoriji o-svojil tretje mesto za Francozom Musatom in Italijanom Mostijem.
POSKUSNI SKOKI V PLANICI
roma naidaiii Meeii________________
je tudi itoL ^
Skakal
Avanzini
PLANICA, 5. v Planici začeli P1
Dane* s® *
.oskusnt
lainui	.	.	i	jur
80-metrski ska*aJ,
daljše skoke je	,
prvak Janez Polda’ "L pa čil 77 metrov, skakal Albin Rogelj' jjfI sta skočila Klančnik ZaJokar pa 71 metroV' ^ p
Na treningu )e , lijanski skakalec Ava«% je skočil dvakrat P° .*> f Od mladincev je kal Babnik.
Prihod ostalih stov pričakujejo jutri*
FEDERICO DE FLORIAN je zmagal v teku na 18 km In 30 km; na krajši progi v ostrem dvoboju z Ottaviom Compagno-nijem, na daljši pa brez nevarnega tekmeca.
Ugotovitve komisije OZN
o gospodarskem položaju v Evropi
V zadnjih 18 mesecih je zahodnoevropsko gospodarstvo stagniralo Vprašanje svobodne izmenljivosti valut. I\lizek življenjski standard v ZSSR
Na uradu za delo
sestanek zaredi spora pri podjetju «Ribi»
GORICA, 5. — Včeraj so se na uradu za delp sestali predstavniki uslužbencev avtobusnega podjetja Ribi, ki terjajo, na podlagi posebnega vladnega zakona, izenačenje svojih pravic do pokojnine in mezde s pravicami uslužbencev cestne železnice. O sestanku Se pi-so izdali uradnega poročila. Sestali se bodo ie enkrat, ven. dar bodo dan še določili.
Vesti za trgovce
GORICA, 5. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino spo. roča vsem včlanjenim podjet. jim. da si na njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko o-gledajo sledeče okrožnice: plačilni sporazum z Japonsko; spremembe v zvezi z novo pogodbo s Pakistanom; cene bombaža; fluorescentne krožne in polkrožne cevi; uvoz v tromesečju januar-marec 1953; obnovitev pogodbe z T-ranom od 3, februarja 1952; fluorescentni umetni zobje;
ŽENEVA, 5. — Tajništvo gospodarske komisije OZN za Evropo, ki pravkar zaseda v Ženevi, je objavilo obširno po. ročilo o evropskem gospodarstvu v povojnih letih. Poročilo med drugim opozarja zahodnoevropske države, da bo sedanje izboljšanje v stanju njiho. vih zlatih in dolarskih rezerv le težko trajno, ker izvira — pravi poročilo — predvsem ,iz delovanja izrednih činiteljev, kot zmanjšanje uvoza z dolarskega področja in povečanja ameriške pomoči.
V zadnjih 18 mesecih, pravi poročilo, je gospodarski položaj v Zahodni Evropi stagniral. Povpraševanje se je zmanjšalo in mera dobička se je znižala. Proizvodnja se je nekoliko zmanjšala kljub ie vedno znat. nemu ameriškemu «boomu», a. meriški pomoči in rastočim izdatkom za obrambo.
Potočilo našteva nato ie nekaj točk;
Zahodnoevropske države mo. rajo še znatno popraviti svoje dolarske račune, preden bodo lahko vsaj v majhni meri krile svoje uvozne potrebe.
Vsak širok načrt za rešitev vprašanja pomanjkanja dolarjev bi v začetku položaj samo poslabial, ker bi nujno za. hteval povečanje investicij.
Tudi zvišanje svetovne cene zlata ne bi mnogo koristilo.
Razpis novih velikih stabili. zacijskih posojil ki naj bi olajšala prosto izmenljivost valut, sam na sebi še ne more premagati težav v zvezi z izmenljivostjo Sistem šterlinškega področja zahteva skupno monetarno oblast ali pa vsaj večjo koordinacijo gospodarskih politik. Dvomljivo je, ali bo Velika Britanija še mogla nuditi velike kapitale ostalim
deželam iterlinškega področja brez večje garancije vračanja v blagu, ki bi ji omogočilo štednjo z dolarji ali celo dolar, ske zaslužke. Prav tako je dvomljivo — če ne bo prišlo do novega inflacijskega pritiska v Zahodni Evropi, — ali bo mogoče v Angliji razpolaga, ti z zadostnimi investicijskimi kapitali, da se ohrani visoka raven proizvodnje.
Tudi tekstilna industrija v Zahodni Evropi je v upadanju.
Proizvodnja premoga, električne energije in jekla v ZSSR znaša približno polovico zahod, noevropske proizvodnje, vendar hitreje narašča kot v Zahodni Evropi. Vendar bi bilo v ZSSR potrebno znatno večjo povečanje potrošnje, kot pa ga predvideva petletni načrt, če
se naj sovjetski standard približa ropski ravni.
življenjski
zahodnoev-
Neredi v Pakistanu
KARAČI, 5. — Poročila iz mesta Lahore govore o spopadih med policijo in demonstranti, ki so se udeležili množične manifestacije proti zunanjemu ministru Zafrullah kanu in proti vladi. Zdi se, da je bilo več demonstrantov ubitih, žrtve pa so bile tudi med policijo. Nerede so podžgali mohamedanski verski fanatiki.
Zaradi neredov, ki trajajo že tri dni, so na področju Lahore razglasili policijsko uro od 15,30 do 6 zjutraj.
poljskega pilota
z reakcijski m letalom MIG-15
jo, da je general Mark Clark od včeraj na korejski fronti, kjer nadzoruje oddelke. Novi vrhovni poveljnik čet OZN je izjavil tisku, da namerava za teden dni odpotovati tudi v In-dokino in nato obiskati Filipine, kjer so tudi nastanjene a-meriške čete.
Korejska fronta je bila danes spet mirna po včerajšnjih močnih severnih napadih pri Kum-songu in po borbah, ki so se iz njih razvile. Danes je bilo samo nekaj delavnosti patrulj.
Letala z ameriške letalonosilke «Oriskany» so napadla danes zjutraj rudnike cinka in svinca pri Komodoku.
Rey prvi v Canczei
CANAZEI, 5. — Na 2.400 m dolgi progi z višinsko razliko 430 m in 46 vratci je danes tekmovalo 33 reprezentantov iz Avstrije, Nemčije, Švice, Francije in Italije v veleslalomu v okviru tekmovanja «tre 3». Rey Renč, švicarski prvak v veleslalomu in specialnem slalomu je zmagal tudi danes. Rezultati:
1. Prey Renč (Švica) 1:52.2; 2 Obereigner Ernst (Avstr.) 1:54; 3. Gliick Otto (It.) 1:56;
4. Gartner Carlo (It.) 1:57.3;
5. Arpin Guy (Fr.) 1:57.4; 6. Burrini Gino (It.) 1:57.8; 7. Alvarži Albino (It.) 1:57.9; 8. Duvillard Andre (Fr.); 9) Bou-vic Andre (Švica); 10. Viotto Piero Ut.).
Jutri bodo tekmovali v specialnem slalomu.
GOSTOVANJE
PARTIZANA	(
Zakaj pa vTfS^J
Zenska koš21*1315*'* i"' beograjskega «Part'* y jjj# tem mesecu gostovala 1* Jugoslovanke bodo marca v Bergamu. * vfif Aleksandriji, 14. niafC. ( P giu Emilia in 15- ®ar deni. Nastopile bodo P !trft kajšnjim klubom a'1 ,jajo«*’ tancam. Ekipo sesta',|rS fif slednje igralke: Br3n , jtJ!1' vič (drž. reprez« efSi Ognjenka Miličevič, lit Seslija, Violeta Mitr” prezentantka), ^at,a! p'1 vič, Dušanka Vujič1 ■ f Nesig, Gordana prez.), Dana Glumač Ko večkrat beremo ^ ' vanjih košarkar^ ^ t jt* moških in ženskih ^ njem čas u pa tudi o iz Jugoslavije v ^ sta zlasti pogosto
Partizan in Crvena
nam vsiljuje	T,!?
je to mogoče V naU1 „t ^
pa ne? Te ekipe H* ‘f nol»r‘ ^
ti p.
Znani smučar Nils Karlson je zmagal na tradicionalni smučarski tekmi v Vasalopet (85 km) v rekordnem času 5:01.45. Na tem tekmovanju je nastopilo 740 smučarjev.
1783 smrtnih žrtev
poplav na Holandskem
HAAG, 5, — Uradno poročilo holandskega Rdečega križa naznanja, da je pri nedavnih poplavah na Holandskem izgubilo življenje vsega skupaj 1783 oseb.
Pilot je pnstal na danskem letališču Roemie na Borohol mu • Prvi MIG-15, ki je nepoškodovan prišel v zahodne roke
KOPENHAGEN, 5. — Danes ob 10,35 je na danskem letališču Roenne na otoku Borm-holm pristal s svojim letalom mlad pilot poljskega vojnega letalstva, ki je zbežal iz Poljske Priletel je na reakcijskem letalu tipa MIG-15.
Častniki ameriškega letalstva izjavljajo, da je reakcijsko letalo, s katerim je poljski pilot pribežal v Bormholm, verjetno prvi MIG-15, ki je prišel nepoškodovan v zahodne roke, in da ga bodo izvedenci ameriškega letalstva podrobno proučili. Doslej so proučevali nekaj primerkov letal MIG-15, ki so bili sestreljeni na Koreji, vendar so bile to le razbitine. Medtem so danske vojaške oblasti že začele zasliševati ubežnega pilota, katere.
(Nadaljevanje s 3. strani)
nimajo nič skupnega sovjetske lažne in demagoške psevdomi. roljubne propagandne akcije za mir, to je, za mir stalinske, ga tipa, za mir vplivnih pod. ročij, za mir na osnovi suženj-stva in zatiranja. Stalinovi tako imenovani kongresi pristašev miru ne pozivajo človeštvo na boj za mir, marveč zahte-vajo od njega, naj kapitulira pred hegemonističnimi zahtevami sovjetskih oblastnikov. Vse te psevdomiroljubne fan-farade in vsi mogoči sovjetski dozdevni mirovni predlogi imajo dejansko en sam smoter: prikriti hegemonistično in a-gresivno bistvo sovjetske poli tike ter z zastraševanjem in veščo inscenacijo izsiliti nove odstope sovjetskim agresivnim načrtom.
Po drugi strani pot k miru prav tako ne vodi prek križar, skih pohodov proti komunizmu, odnosno socializmu. Mir se ne da zagotoviti z nasilnim ohranjevanjem reakcionarnih
Od kod hladna vojna ?
-ežimov ali z dušitvijo osvobodilnih teženj odvisnih naro-dov. Vse to je dejansko samo voda na mlin sovjetskim oblastnikom in jim daje v roke idejna sredstva za duhovno zasužnjevanje množic ter za opravičevanje njihove agresiv. ne in imperialistične politike. Prav tako stvari miru ne slu. žijo niti poskusi, pod videzom obrambe pred sovjetsko agresijo poravnavati posebne ra. čune. O tem govori dokaj zgovorno tudi zgodovina borbe o-krog usode Trsta.
NevtralistiCna utvara
In končno, miru ne morejo zagotoviti niti nevtralističn«-utvare. Obdobje borbe za svetovno nadvlado ne trpi več nevtralizma. Ta borba se na koncu koncev tiče interesov vseh narodov .kajti svet je e-
noten, mir pa nedeljiv. Biti nevtralen glede te borbe pomeni biti Indiferenten do usode in interesov lastnega ljudstva. Nevtralizem v teh vprašanjih, se pravi v vprašanjih miru ali vojne, dejansko samo krepi napadalca, ga hrabri in spodbuja k agresivni akciji.
Človeštvo mora biti aktivno v borbi proti agresiji in to ne samo s pripravljenostjo na o-brambo in ne samo takra*. ko je požar že izbruhnil marveč predvsem v borbi proti osnovnim izvorom agresije proti
narodnem sodelovanju za sodelovanje na osnovi enakopravnosti in sporazumevanja;
za demokratične odnoiaje med narodi to je, proti politiki pritiska, zastraševanja, izsiljevanja ali proti	drugim
oblikam vsiljevanja tuje volje', proti vmešavanju v notranje zadeve neodvisnih dežel, proti vsem oblikam gospodarskega izkoriščanja drugih narodov;
za mednarodno gospodarsko pomoč nerazvitim deželam zaradi zmanjšanja in postopnega odstranjevanja velikanskih razlik in protislovij med razvitimi in nerazvitimi deželami;
proti vsem oblikam rasne
osnovnim vzrokom za vojno
,	.	,	■	vocirt	«/v»irvun» i
P°menl* da se Je treba diskriminacije proti razpihova.
nju nacionalne mržnje, proti
boriti:
proti vsem oblikam imperializma;, hegemonizma in proti drugim težnjam vsiljevanja volje enega naroda drugemu: za neodvisnost in enakopravnost vseh narodov; proti diskriminaciji t> med-
mednarodnemu obrekovanju in vojni propagandi;
za vsestransko enakopravna sodelovanje med narodi ,ki jih bo zbliževalo in združevalo v reševanj u skupnih problemov človeštva.
ga ime je ie vedno tajno. Letalo so skrbno zastražili.
Pred pristankom je letalo nekajkrat zakrožilo nad letališčem, nato pa tvegalo prista. nek, ki se je strokovnjakom zdel skoraj nemogoč. Letališče je namreč dolgo samo 1200 me. trov in nima betonskih pristajalnih prog. Reakcijska letala potrebujejo normalno vsaj še enkrat toliko prostora za pristanek in betonsko progo.
Prebivalci mesta Nexoe, 40 km vzhodno od letališča Roen. ne, so videli približno 10 minut po pristanka poljskega letala drugo letalo vrste MIG-15, ki je z vso brzino prihajalo od morja proti Bormholmu, in ki se je po kratkem kroženju vrnilo proti jugovzhodu. Sodijo, da je letalo zasledovalo ubežnega pilota, vendar ga ni doseglo pred pristankom.
Poljski pilot je pripovedoval, da se je z drugimi reakcijskimi letali udeležil vaj na višini 6.000 metrov. Nenadoma je odvrgel oba dodatna rezervoarja za gorivo in tako olajšan z veliko brzino usmeril letalo proti Bormholmu, ki je le sto kilometrov oddaljen od poljske meje. Dodal je, da je po radiu slišal povelje ostalim letalom njegove eskadrilje, naj napadejo in sestrelijo pobeglo letalo. Vendar ga do Bormholma niso dohiteli.
Poljski poslanik v Kopenha-genu je takoj zahteval vrnitev letala. Popoldne so si častniki ameriškega letalstva in angleški letalski ataše v Kopenha-genu že ogledali letalo.
Odred zmagal v Umagu v 7:4
Včeraj je bila v Umagu pred številnimi gledalci prijateljska nogometna tekma med ljubljanskim Odredom in kombiniranim moštvom Umaga in Odreda (Umag). V nezanimivi igri so zmagali Ljubljančani s 7:4 (3:3). Ljubljanski Odred ni nastopil v kompletni postavi in je tudi danes razočaral. Igra je bila enakopravna v prvem polčasu in prvih 10 minut drugega polčasa, nato pa so prevladovali gostje.
Za moštvo iz Umaga sta dala gole GiraJdi 2 in Krstovič 1, četrti gol pa je bil avtogol ljubljanskega branilca Medveda. Za ljubljanski Odred je zabil Kumar tri gole, Toplak 2, Piskar in Klančišar pa po enega
Tekmo je ovirali močan veter. * * •
PARMA, 5. — Danes sta Parma in Venezia odigrali zaosta. lo tekmo serije C. Zmagala je Parma s 5:0 (3:0). Gole so dali v prvem polčasu Fabbri, Vic-palek in Fabbri, v drugem pa Bronzoni in Korostolev.
* * *
RIM, 5. — Danes se je odigrala prijateljska tekma med Romo in Fiorentino. Zmagala je Fiorentina s 5:1 (4:0),
* * *
LIMA, 5. — V tekmi v okviru južnoameriškega prvenstva sta igrali reprezentanci Peruja in Cila neodločeno 0:0.
no skozi Trst in 1 premostljivih te^aV '. pl * nek v Trstu. V Trst*' ^ di ekipe — moške 1	^
— s katerimi je mo9^ ^ |ti*j
Ni nam znano, če s0
kaki poskusi v tej s171 z ene ali druge slra^.: pa, da bi se lahko K silo. Kdo naj pritM jfr za nas ni važno; WI I#
videli tekme, kakor vidijo v Modeni, * lanu, Viareggiu iti'	1	,
Letalska tekma
Anglija-Nova 2el^
LONDON, 3. -Ji A letalski klub je obl pJOj re podatke o letalu1 ki se bodo 8. oktobra^ letalske tekme "	etjsj	t
Zelandija. Od 19 d°S jS , javljenih letal-	,S.(j
javljenih v «hitroS_	?	f
- ie 7
du»; med njimi J 'j
skih letal. Istočasno tekma v »razredu	^
ovir«.	,
V «hitrostnem ra*
do Veliko BritaniJ0 ^ naslednja letala R torni reakcijski ^ * Vickers «Valiant»	^
motorni reakcijs 1 aiijo )<* «Canberra»; AvS / bombnika «Can	,(f
«Mosquito» in en |i(. Jli" f' Dansko en «ReP“žaVe
jet». Združene dr et»1
en «Spitfire»,	J
motorni «Mustang*• „jli
V ((razredu pre ePo
je BEA prijavila _ op , Vic. ers <<Vlscc’ lrtorjen’ vii*
ijeno s turboreakt^
jak, ki bo imel sj<a L (
potnikov; Nizoze
družba KLM Je
Douglas «30i». f nO',ott^ krovu 38 potnih®
'f..
sko vojno letals,t'8ic
Handley, air‘.e^! e^0 V «Rausch AviaUon larns / Lockheed 18-56 4 ^,3 1jf,
sebna nvstrals- ^epl\e
gospa G. T- M t>C'3>' J * letalo Douglas « 0ga
Tekmovalna
MILANO, 5. — Danes popoldne je bilo v Milanu poletno vreme. Temperatura je dosegla 20,9 stopinj, kar je najvišja temperatura, ki 60 jo v tem letu zabeležili v Italiji.
Francoz Dacquay
v drugi etapi po A'žiru
CONSTANTINE (Alžir), 5 V drugi etapi kolesarske dirke po Alžiru je zmagal Francoz Jean Dacquay, ki je prevozil 214 km v 6 urah in 6 sekundah. Zmagovalec je prešel tudi na čelo lestvice po obeh etapah. Do desetega mesta so se tekmovalci plasirali na cilju današnje etape takole:
1. Jean Dacquay (Francija) 8.0’6"; 2, Hernandez (Francija) 6.0’32”; Kebaili (Severna Afri. ka) 6.0’35”; 4. Rolland (Fr.) 6.0'55"; 5. Lauredi (Fr.) isti Čas; 6. Bernard Gauthier (Fr.) isti čas; 7. Rancon (Fr.) 6.1’26"; 8. De Ryck (Belg.) 6.2’48”; 9. Van Dormel (Belg.)6.3’13"; 10 Wagtmans (Hol.) in Rosseel (Belg.) isti čas.
landiji je	o,
V.f
ganizatorji
zmagovaloc
računa pre’.e‘el
urah.
približno 25 ^‘"”zpis zn?5.
'P\
rtA
Christ Cchurch^
/j
 +4\
Za tekmo so de v skupnem
funtov šte'l'ng n ja P ,j/, razredu te««"« ff / grada 10.000	^	f
druga 3000. ^	/
ta 500 fantov £ostney/ govalec v »hrt |a P du» pa bo P	j,
dov zlati pokai-	?
MIAMI. 5 rvArftVJ
bivši svetovni/je
[0 M1’ J čer premagaj fjaf
težke kategor« J() V .
čer premagal	t
točkah Dan _L b'41 /'V
  bi moel« , kV
zmaga	onr,
spet korak nfe nemu dvoboju venstvo.
Odgovorni uiedmk STANISLAV HfcNKO - UHEIJNISTVO ULICA MUNTECCH1 Sl b 111	nad - Telefon	Številka »:i-8U8 to	-14 6JU -	Hojtm
predal 5U'i — IJPKAVA. IJMCA SV KKANCISKA it. /0 - Telefonska Številka 73-38 -	OGLASI: od 8.	do 12.30 in od	15	18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Z,a vsak mm višine v iirint l stolpe* trgovski 60 finančno upravni	100, osmrin ce »o	lir - Za KLHJ za	vsak mn.	širine 1
stolpca tb vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podrnžn Gorlra CII	S Pellico I II Te' 33-83	- Rokopisi se ne	vračajo
1'°,
NAKOCNINA Cona A: Poštni tekoči račun z
mesečna 350, tetrtletna «00, polletna 1700 celoletna 3300 lir, Fed IJud, repub. Jugoslavija: Izvod i STO I4VU Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratične*3
10,
ljubi lana Trg revolucije 19 tel ^0-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega
in'
msk»