Stanje setev v naši državi. Vso gospodarsko vprašanje naše državc se suče vei ali manj edino okrog slanja setev. Kakor hitro se pokažejo nade na dobro žetev, raste cena našemu denarju in zanimanje za našo državo v tujini se vcča. Saj smo mi za Rumunijo trcnutno v Evropi edina država. ki lahko računa na izvoz večjih količin žita. Izgled za letošnjo žetev je prilično dober. Do konca meseca maja se je računalo na naravnost sijajno želev, kajti potek vrcmena je bil skrajno ugoden. Suša in popolnoma nenadna vročina koncem meseca sta pa v par dneh sliko popolnoma spremenili, zlasti v Banatu, Slavoniji in Srbiji, torej v krajih, ki pridejo pri pridelo vanju žita v prvi vrsti v poštev. V Sloveniji se suša ni poziiala ter je stanje žetve jako ugodno, razen v par krajih, kjer je padala toča. Ker pa Slovenija ne pridela v najboljšem slučaju niti za svojo potrebo, radi tega ugodno stanje žetve v Sloveniji ne vpliva dosti na celotni gospodarski položaj naše države. Ako torej govorimo o izgledih žetve v naši držav. mislimo pred vsem na naše žitnice, Banat in Slavonij nekoliko tudi na sevcrni del Sibije. Suša v teh krajih je škodovala dosti ovsu in ječ menu, ki lelos radi tega ne pridela pri izvozu več v poštev. Pomanjkanje ječmena bodo tudi občutile češki pivovarne, ki so dosedaj največ našega ječmena potrcbovale. Rž stoji nekoliko boljše. Suša jo je zadela ravnc v cvetju, ter ji preeej škodovala. Za izvoz vsekakor ista ne pride v ipoštev. Glavni žilni pridelek — pšenica pa bo razmerom' zelo dobro obrodila. V nekaterih krajih Banata, zlasti v severncm delu, ki lcži nad črto Vel. xi.i*>.inaa—Sombar, bo letos žetev pšenice tako sijajna, kakor že dolgo let ne, Ker v teh krajih pridelamo razmeroma največ pšenice, se bo lahko izravnala slabše žetve v Slavoniji, južnem Banalu in Srbiji, kjer je napravila suša precej škode. Veliko brigo pa dela našim izvozničarjem slabc stanje koruze. Koruza najbolj rodi v Slavoniji in Srbiji, v krajih, ki so največ trpeli radi suše, ki se zlasti na koruzi pozna. V Slavoniji so povzročili povrh tega š( škodo nenadni nalivi zadnjih dni, ki so nizko ležeč« kraje ob Savi pieplavili. Voda je mnogo koruznih setet uničila. Slabo slanje koruzmih setev skrbi gospod»rsŁ« kronajbolj radi tega, ker bo na zunanjib trgih n«So ffcpuzo popolnoma izpodrinila amerikanska. Amerikanski trgovci so že lansko leto uspešno konkurirali a našimi izvozničarji vkljub nizkemu stanju »aše vahite. Če bo pa še letošnja koruzna žetev tako daba, kakor obeta, potem bo Amerika glede koruze izI&jučno gospodarila na evropskem trgu. Amerikanski trgovci skušajo to doseči s skrajno konkurenco, ter so cene koruze že lako znižali, da moraino že računiti z UTOZom amerikanske koruze v našo državo, ako cene našega blaga ne bodo znatno padle. Nekateri kraji, posebno Dalmacija, so vsled porasta dinarja že začeli uražati amerikansko moko, ker je znatno cenejša, kakor pa naša. V zvezi z dobrim stanjem setev se dviga zelo hitro vrednost našega denarja. Gotovi krogi sicer pripisujejo to nenadno dviganje domačim špekulantom, ki hočejo na ta način cene novega žita znižati, da bi ga po ceni velike zaloge nakupili. To je pri našein slabem finančnem gospodarstvu mogoče, ker smo opažali že večkrat, da je bilo dviganje vrednosti denarja samo špekulacija gotovih krogov, ki so si pri tem zaslužili milijone. Vendar pa upamo, da bo dinar še rastel, ali pa ostal na sedanji višini, ako bodo izgledi na žetev tako ugodni, kakor sedaj. Potem nam bo letošnja žetev prinesla tudi jnnanjšanje draginje, ki je zrastla že do neznosne višine. Vsekakor pa je vse to v največji meri odvisno od vlade, ki bi morala naš ugoden gospodarski položaj «pretno izrabiti v utrjevanje naših gospodarskih odnosov s tujimi državami. Toda kakor se vse vidi, nima naša sedanja vlada mnogo smisla za pametno gospodarsko politiko, ker so ji bolj pri srcu strankarski interesk. kakor pa dobrobit cele države. Radi tega vlada upravičena bojazen, da bodo radikalci skušali iz trenutnega ugodnega gospodarskega položaja izvleči korist za svoje pristaše, kakor so to lanskega leta napravili demofcrati in samostojneži s svojim izvozom, kar nani bo *opet škodovalo na inozemskih trgih.