Poštnina plačana v gotovini ^ r.A Abb. postale I gruppo ~ v^GIlS 4?U lil* 1KM, nedelji jauuui j a Pred kongresom KD IT tej povojni dobi še ni V bilo kongresa stranke, f ki bi zbral okrog sebe tolikšno zanimanj« italijanskega politične-S* javnega mnenja, kakršna je zanimanje za kon-pes Krščanske demokraci-Je. ki se bo začel prihod-JtJo soboto, 27. t. m. Kje ‘tči vzrok za tolikšno zanimanje? KD je stranka relativne Večine, ki je spričo svoje Politične moči imela odločujočo vlogo v povojnem političnem, gospodarskem socialnem razvoju de-Po izključitvi socialistov in komunistov iz padne koalicije leta 1947, *.° se je v vedno večji me-J'1 uveljavljala stalinska Politika hladne vojne med vzhodom in Zahodom, se J® začelo desetletje ožjega političnega sodelovanja KD, PLI, PSDI in ‘■«■1. («centrizem») ki je Prineslo nedvomne uspe-ne, predvsem na gospodar-kem področju, kar se o-Uacuje tudi z italijan-kim «gospodarskim čude-Prav ta «čudež» pa J® hkrati še bolj zaostril nekatera temeljna proti-10vja italijanske družbe-e stvarnosti: razkorak v azvoju med Severom in h?om; ovira, ki jo veliki j.notl°poli predstavljajo za s.“Ualjnji razvoj gospodar-r Val zastarele struktu-v kmetijske proizvodnje: g pPoselnost; zastarelost iškega sistema: nesodob-ost državnega upravnega Parata in sistema davč-bn ?izter J e vanj a; nesodob-ost davčnega sistema sa-u‘eža; režimski, pogosto jOrupcijski odnos med dr-^jo in državljani kot po-v&n?08 postopnega-: utrje-»nja klerikalnega mono-j.la nad državno oblast-* vrsto negativnih po-n u'® na področju politič- iinT8^0 Stanje, ki so se ga jv. VeHčali socialdemokrati tos rePuhlikanci, hkrati z Štirn?80*, ki je sledila po jj.ru Stalina, je povzro-Sf ° Prve razpoke v štiri-prvanski vladni koaliciji in v„ e’ Propadle poskuse no-putike, ki naj bi izbo Postopno politič- "'erenciacijo med so-ibia'“vl in komunisti, tako ebovane politike levega socialnega in kul-življenja dežele, A10 X----t--- ---- cio ouerenciacijo med so-j Usti in komunisti, tako Sp*. iz vi a’ izločitev liberalcev Sevladne koalicije; KD naj Uih' oči za Program res-cjg iu prepotrebnih gospo-t0i™ih in socialnih re-pr3 ,ki bi ga mogli pod-j01» tudi socialisti. Tako čem ,° zahtevajo social-laot?. rati in republikanci, 1 kongres PSI v Mi-hiori Pa ie sklenil, da Pati i taka politika raču- Cit..... bi šlo' ®ian ?udi na podporo so-bisi v v primeru, da Za Pri tem dejansko be začetek nove politike, vanPa za poskus nadaljevanj dosedanfe- ki bi °* v novih pogojih ciljni monopol KD. So-zavo. se hočejo namreč tbi^H-0v.ati pred transfor-k? f:Cn*m značajem politi-centra- vsem ®n° Je stanje pred-sPrei r sami, ki mora 'lovu , na kongresu «zgo-levePsko> odločitev glede bij ?a centra, ali z drugi-6euPesedami, sprejeti na-hosti odl°čitev glede mož-b0stt koristnosti in nuj-toiii* sodelovanja med karani in socialisti. botPaho je, da KD ni e-bja. a glede tega vpraša-kQn’ tQda dosedanja pred-PokaIe?na zborovanja so bo’.1) u a> da so pristaši breu!;e levega centra v 15 ,;‘ni večini, nekako od stva 0 odstotkov član-Dofirtu- si obstajajo med t?0vo,7lrni strujami, ki za-tokn Ja,j0 ali pristajajo na ,rhkl ^htiko različni od-tbokL^. ocenjevanju «de-or';^:aticne zrelosti* PSI; liki »J? Proti vsakršni ob-Sijnp,delovanja s PSI je le b* n’a'-oštevilno, a glas-krilo KD okrog 'MleP-^Ja, Scelbe in Qo-1 ^■p(J Tambroni je v tem .ic času omilil svo- |av;.g d'n,- stališče in iz-Utiki t da se podreja po-i)i,..l8Jnlštva stranke). bodo izvolili še ho t, ® delegate (pnbliž-Se^anatJino); toda po do-Vati Pf1 izidi h ni pričako-v 0d bistvenih sprememb 't>~u!2sih med zagovorni-aim>l,<>l>>ll>>>l>>>>IUII,l>>ll>ll>lll>i>n DANES Glasovanje v poslanski zbornici o zaupnici vladi, ki Jo je tako rekoč izsilil njen predsednik v zvezi z resolucijo KPI po razpravi o škandalu glede letališča Fiumictno, Je dejansko veljavna samo za en teden. Tako poudarjajo vsi politični opazovalci, kajti znano je, da bo 27. t. m. z začetkom kongresa DK prenehala podpora socialdemokratov in republikancev sedanji vladi. Od nove vlade bo torej odvisno, ali bo ukrenila kar koli, da ne bodo žalostne ugotovitve in lepa priporočila parlamentarne preiskovalne komisije ostala mrtva črka na papirju. Doslej Je bilo namreč že mnogo parlamentarnih komisij in preiskav (o brezposelnosti, o siromaštvu Itd.), katerih rezultati niso mnogo zalegli. Ali bo tudi z najnovejšim primerom tako? Kolikor toliko ugodnejše vesti pa prihajajo iz Ženeve o Laosu in iz Džakarte o osvoboditvi Zahodnega Iriana. Kot smo že včeraj poročali, so se trije laoški princi sporazumeli in sedaj pravijo, da so dosegli zares konkretne rezultate, tako da upajo, da bo prihodnji mesec prišla v Ženevo enotna laoška delegacija, ki bo sodelovala na konferenci štirinajstih držav za do. končno iureditev tega vprašanja. ki spada med nevarne elemente hladne vojne. Indonezijski predsednik Sukamo pa je sporočil tajniku OZN, da so kljub poteku desetdnevnega roka še vedno odprta vrata za mirno rešitev spora z Nizozemsko, V svetovni miroljubni javnosti ja Sukarno-vo stališče naletelo na ugoden odmev. Jutri pa bodo oči svetovne javnosti obrnjene v Punta del Este v Urugvaju, kjer se bo začela konferenca ameriških d>-žav. Toda že sedaj se govori o nesoglasjih glede ukrepov, ki naj bi jih sprejele na pritisk ZDA, ki zahteva ko. lektivne sankcije proti Kubi, saj Je že trinajst članic organizacije prekinilo z njo diplomatske odnose in samo sedem je te odnose še obdržalo. Najhuje pa je to, da je sam ameriški državni tajnik Rusk kar javno povedal, da bo skušal uveljaviti svoje stališče. V Kongu pa kaže, da Gizen-ge verjetno ne bo zadela usoda Lumumbe: včeraj so ga prepeljali v Leopoldville, kjer je sedaj na sedežu glavnega štaba OZN. Končno moramo tudi danes poročati — kot vsak dan že toliko let — da v Alžiriji še vedno teče kri: včeraj je bilo ubitih 21 ljudi. Hkrati se Je včeraj oglasila v Javnosti tsjna organizacija, ki se bori proti zločinski OAS. Zdi se, da so napredni ljudje v Franciji končno vendarle ugotovili, da Je moč samo s klinom izbijati klin. dal« obrnil proti tistim, ki so ga razpihovali, in ker je danes o tem znana «vsa resnica«. V zvezi z razpravo o Fiumicinu, objavlja jutrišnja številka socialističnega glasi, la «Avanti!» uvodnik svojega glavnega urednika Pie-raccinija, v katerem je med drugim rečeno, da se je v tej razpravi «moralni pritisk dežele, ki hoče iti škandalom do dna, mešal in izpridil z zvito in premeteno igro drobne parlamentarne strategije, manevrov strank in celo struj, kot pretveza za neko drugo bitko: ono za ali proti levemu centru«. Pieraccini zatrjuje, da je vlada izšla iz te razprave «z neuporabno zaupnico, ki jo je dobila samo z demo-kristjanskimi glasovi, ob nasprotovanju vseh drugih skupin, v paradoksalnem položaju, Vlada je že mrtva, na večer pred ostavko, ko je na tem, da se začne de-mokristjanski kongres, in odhaja z zadnjim pozitivnim glasovanjem poslanca Mala-godija; glasom, ki ga je Ma-lagodi dal človeku, proti kateremu se bori z večjo ostrino, Fanfaniju«. Pieraccini nato podčrtava, da pri tej razpravi ni šlo socialistom za osebe, ampak za »proces proti mehanizmu u-pravne ureditve, ki je vse to dovolil. Država XIX. stoletja ni več kos tempu našega življenja in je zato čas, da se načne vprašanje zgraditve moderne države, ki bo zmožna odpraviti hu-_ do protislovje, ki izhaja iž zastarelih struktur«. Clan-kar dodaja, da «ne zadošča menjati zakone, pustiti pa nedotaknjene družbene sile, ki kontrolirajo in vodijo družbo* in zaključuje: «Pa Fiumicinu je mera polna. Na delo je treba z odločnostjo. Kdor je mislil, da bo težnjo po obnovi utopil v parlamentarnem manevru, se mora razočarati. Tu ne gre za Mora ali Guija, Fanfanija ali Scelbo; nima nobenega smisla medsebojno .pobijanje’, kajti menimo, da ni nihče zmožen uničiti s spletkami pritisk, ki raste v deželi. Nasprotno, Fiumi-cino je ponoven dokaz, da je treba menjati smer. Akcija rezke opozicjje socialistične opozicije v parla- Palmiro Togliatti mentu, socialistične stranke v deželi, zasleduje ta cilj; ni je moč zaplesti v trans-formistično igro in je ni moč uničiti. Ta akcija ustreza ukazu javne vesti.* Glasilo KPI «l'Unita» pa prinaša v svoji jutrišnji številki članek voditelja stranke Togliattija, v katerem komentira razpravo o Fiumicinu in pripominja, da so «Stalinovi zločini danes kot peteršilj v kuhinji*, nato pa nadaljuje: «S Stalinovimi zločini se pojasni vse, se opraviči vse. Pojasnijo se milijarde, ki so zmanjkale v Fiumicinu, in stanovanja družine Pacciardi; 70 mrtvih pri Catanzaru in bilance družbe .Edison’ in vse ostalo. Preveč preprosto! Stalinove napake in zločini, tudi če so nastali, kakor koli, v teku revolucionarnega procesa, niso bili revolucija, ampak njeno nasprotje.« Nato pravi, da protikomunistični agitator izkorišča Stalinove napake in zločine za politično špekulacijo, medtem ko skušajo komunisti ločiti pozitivne in negativne plati v velikem revolucionarnem procesu in ga dojeti v njegovi resničnosti. Potem ko si je zastavil vprašanje: «Ali smo znova pri stranki, ki ima vedno prav«, Togliatti pravi, da stranka more zgrešiti in da smo imeli močne, trdne in zmagovite stranke, ki pa so v svoji zgodovini napravile več kot eno napako. Važno je po njegovem mnenju da more stranka pravočasno odkriti napako, odkriti vzroke in ' popraviti jo brez pomislekov. Za dosego tega je bi- (Nadaljevanje na 2. strani) JNajhujše obtožbe med četrtkovo in petkovo parlamentarno razpravo o škandalu Fiumicino so letele na sedanjega obrambnega ministra Andreottija, (zgoraj levo) in bivšega ministra za javna dela Tognija (zgoraj desno). Največ dobička pa kaže, da si je s tem škandalom prislužil podjetnik grof Goffredo Manfredi, ki je po čudnih poteh dobil naročilo za gradnjo letališča, kljub temu, da je bil kmalu po vojni obsojen zaradi kraje na dve leti zapora, katerih pa ni odsedel, ker je prišla vmes amnestija, čeprav je razsodbo potrdilo celo kasacijsko sodišče. (Na sliki ga vidimo V družbi lepih dam med gledališko predstavo v rimski Operi leta 19.76) Rafael Bonnelly, predsednik novega državnega sveta v Dominikanski republiki ............................................. Jutri začetek konference v Punta del Este da bi na pritisk^ ZDA nastopili proti Kubi Več latinskoameriških držav odločno nasprotuje ameriškim načrtom za skupne sankcije proti Kubi - Nesoglasja v urugvajski vladi MONTEVIDEO, 20. - Urugvajski zunanji minister Martinez Montero je sinoči sporočil svojo ostavko. Pritožil se je, da so navodila, ki mu jih je dala vlada za konferenco, ki se bo začela v ponedeljek v Punta Del Este, nejasna. Danes pa so po dolgi seji narodnega sveta, ki vlada v U-rugvaju pod predsedstvom Eduarda Haeda, sporočili, da je Martinez Montero umaknil svojo ostavko. Omenjena konferenca se bo sestala v Punti Del E-ste v Urugvaju, da bi na zahtevo ameriške vlade razpravljali o ukrepih proti Kubi. Namera urugvajskega zunanjega ministra, da odstopi dva dni pred začetkom konference, kaže na nesoglasja v zvezi z ukrepi, ki naj bi jih sprejeli na pritisk ZDA. Od držav, ki so včlanjene v Organizaciji ameriških držav, jih ima sedem diplomatske odnose s Kubo. Te so Argentina, Brazilija, Bolivija, Čile, Ekvador, Mehika in Urugvaj. Trinajst držav pa je prekinilo diplomatske odnose s Kubo. Te so ZDA, Kolumbija, Kostarika, El Salvador, Gvatema- la, Haiti, Honduras, Nikara-gua, Panama, Paragvaj, Peru, Venezuela in Dominikanska republika. Proti kolektivnim sankcijam, ki jih zahteva ameriška vlada, so se izrekle vlade Mehike, Brazilije, Argentine, Bolivije, Ekvadorja, Čila in Urugvaja, čeprav se nekatere od teh ne strinjajo s Castrovo politiko. Nekatere države vidijo v pritisku na Kubo nedopustno intervencijo proti suvereni državi, kar bi lahko postalo precedens za poznejše nastope proti kateri koli latinskoameriški državi, katere režim ne bi bil po volji ZDA. Ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki je danes odpotoval v Urugvaj na omenjeno konferenco, je jasno povedal, da bo ameriška vlada izvajala močan pritisk, da bi uveljavila svoje stališče. Izjavil je med drugim: • Kuba, ki je članica Organi- 'Wicky: Organizacija združenih narodov v Kongu falhe Ne w Statesman») zacije ameriških držav, ima vlado, ki sodeluje v komunistični zaroti, ki teži po zrušitvi predstavniških vlad ameriškega kontinenta*. Izrekel je »upanje*, da bodo zunanji ministri »priznali nevarnost, ki jo ta položaj predstavlja za svobodne družbe in za kolektivno varnost*. Rusk je dalje izjavil, da bodo »na zahtevo kolumbijske vlade skušali ministri doseči sporazum o najprimernejših ukrepih v sedanjem položaju*. Ameriški tisk, ki podpira vladno politiko, izraža upanje, da bodo lahko dosegli potrebno večino 14 glasov za skupno resolucijo, ki bi določala sankcije proti Kubi. Ameriška delegacija bo določila dokončno stališče na podlagi razgovorov, ki jih bo Rusk imel z zunanjimi ministri latinsko-ameriških držav. Ameriška vlada je sicer že jasno začrtala svojo akcijo, vendar pa jo bo morala pozneje podrediti orientaciji posameznih držav. Kar se tiče Urugvaja, se ne zdi, da bo njegova vlada podprla kolektivno akcijo; prav tako ni mogoče vedeti,, ali se bo urugvajska delegacija pri glasovanju vzdržala. Predvideva se, da bo imela Argentina odločilno vlogo in da bo predlagala »zmernejšo* resolucijo, da bi dosegli enotnost. Dean Rusk bo verjetno skušal najti kompromis, ki bi zadovoljil ameriško željo za izvajanje pritiska na Kubo, in ki naj bi na drugi strani ohranil solidarnost članic Organizacije ameriških držav. Težišče pritiska so na eni strani Z DA, Kolumbija, Peru in republike Srednje Amerike, na drugi strani pa Brazilija in Mehika. Iz San Dominga poročajo, da je dominikanski državni svet imenoval sinoči letalskega polkovnika Victorja Elbyja Vinasa Romana za novega državnega tajnika o- boroženih sil namesto generala Echevarrie. Kakor poročajo zahodne a-gencije, se v deželo vrača mir; vojaki se umikajo v vojašnice, tisti, ki še patruljirajo po ulicah, pa se bratijo z množico. Med včerajšnjimi manife- stacijami je prišlo tudi do incidentov, ker je množica oplenila nekatere trgovin« in nekatera stanovanja. Aretirali so 26 ljudi, ki so povzročili veliko škodo v dveh trgovinah nekega sodelavca bivšega predsednika Tru-jilla. lltlUltll||||||M|||||t|||||||||||i||||||||t|||||||||||Umf,|||||„l„|,n,||||||||||M|1||||||)|||H|t1| Za prizadete v Dalmaciji Prvi prispevek vlade FLRJ znaša eno milijardo din Pomoč iz inozemstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Poleg pomoči, ki so jo dali republiški izvršni svet, gospodarske organizacije in pomoč iz inozemstva, je zvezni izvršni svet dodelil, še predno je bila ugotovljena škoda, ki jo bo ocenila posebna komisija, prizadetim krajem Jugoslavije pomoč v znesku ene milijarde dinarjev. Sredstva bodo uporabljena za oskrbo prizadetega prebivalstva in za najnujnejša popravila objektov potrebnih za normalizacijo življenja na prizadetem področju Dalmacije in Hercegovine. Izvršni svet Hrvaške je danes ustanovil poseben odbor z nalogo, da skupno z okrajnimi in občinskimi odbori na področju Makarske in Dubrovnika izdela program za normalizacijo življenja na področju. Medtem se nadaljuje akcija, zbiranja sredstev za pomoč prizadetim krajem. Na poseben račun pri Narodni banki v Beogradu in direktno na občinske odbore prizadetih krajev, pošiljajo društva in posamezniki iz Jugoslavije in iz inozemstva denarne in druge prispevke. Posebno pomembne rezultate te akcije so dosegli v Sloveniji, kjer so po podatkih republiškega štaba za pomoč do sedaj zbrali v denarju in materialu nad 140 milijonov dinarjev vrednosti. Med prispevki delovnih kolektivov je posebno zapažen prispevek železarne Jesenice, ki je poleg prispevka v gradbenem materialu v znesku 5 milijonov dinarjev prispeval še 7 milijonov dinarjev od svojih zaslužkov. Pozivu Rdečega križa v Ženevi za pomoč prizadetim krajem Jugoslavije, so se odzvale številne inozemske organizacije Rdečega križa. Avstrijski Rdeči križ in njegov podmladek je poslal dva vagona odej, obuvala in 15 ton sladkorja: švedski Rdeči križ je poslal 70 ton sladkorja in 12 in pol ton konzerviranega mesa v vrednosti 70 tisoč švedskih kron; norveški Rdeči križ je poslal 1500 odej; finski Rde4i križ je poslal 2 toni konzerviranega mesa; organizacij« Rdečega križa Kanade je poslala 10.000 dolarjev; španski Rdeči križ je prispeval 500 funtov šterlingov, a luksemburški 500 švicarskih frankov; tudi zahodnonem-ški Rdeči križ je po radiu in tisku povabil prebivalstvo, naj pošlje svoje prispevke prizadetim krajem Jugoslavije. JJ. Nova divjanja ultrasov v Satanov načrt za nov državni udar Včeraj je v Alžiriji zgubilo življenje 21 ljudi - Prekinjena pogajanja med Francijo in Tunizijo zaradi nepopustljivosti Pariza PARIZ, 20. — Narodni svet za obrambo republike (tajna organizacija, ki se bori proti OAS) je danes objavil dokument, o katerem pravi, da je «Salanov načrt« za prevzem oblasti. Omenjena organizacija trdi, da so glavne točke načrta naslednje: 1. Takoj po podpisu pre- mirja z alžirsko osvobodilno fronto bi OAS napravila udar v Alžiru, in istočasno bi Salan demobiliziral tamkajšnji vojaški kontingent, da prenreči odpor proti akciji OAS. 2. Vzporedno s tem bi v Franciji okoli dve sto parlamentarcev objavilo poziv s poudarjanjem: «Ni «i mogoče misliti vojne proti našim sopatriotom v Alžiriji«. 3. Zatem bi Salan sporočil tem parlamentarcem, da bo spoštoval republiko in da je pripravljen preprečiti državljansko vojno. 4. Medtem ko bi OAS skušala izvršiti v Franciji več na'ilnih dejani, da ustrahuje prebivalstvo, bi nekateri politiki posredovali pri de Gaullu in mu rekli: »Pojdite, če si nočete prevzeti odgovornosti za državljansko vojno.« Danes je treba zabeležiti tudi nenavaden dogodek. Francoski minister za oborožene sile general Messmer je vložil priziv proti razsodbi vojaškega sodišča, ki je oprostilo tri častnike,, ki so bili obtoženi, da so mučili neko Alžirko, ki je potem umrla. Nenadoma so v vojaških krogih zaskrbljeni za »čast vojske«. Vendar pa jim ta »čast« ne brani, da ne bi skupno z ultrasi in s policijo nastopali proti neoboroženemu prebivalstvu v alžirskih mestih. V Alžiru je do danes popoldne bilo ubitih sedem ljudi. Atentati so bili izvršeni tudi v drugih alžirskih mestih V Orenu so ultrasi ubili tri Alžirce. Zvečer je v predmestjih Alžira prišlo do novih divjanj ultrasov, ki so obstreljevali neko kavarno in ubili pet Alžircev, dva pa hudo ranili. V središču Orana pa so ultrasi ubili tri Alžirce. Danes je do večera zgubilo življenje 21 ljudi, medtem ko je deset alžirskih borcev padlo v boju s francoskimi vojaki na področju Miliana zahodno od Alžira, dočim jih je bilo 14 ranjenih. Niso javili, koliko Francozov je padlo. Po neuradnih podatkih je od prvega januarja do danes zgubilo življenje 365 ljudi, 654 pa jih je bilo ranjenih. Iz alžirske bolnišnice je danes pobegnil Alžirec, ki so ga bili tja pripeljali iz zapora. Več zaprtih Alžircev so pripeljali danes v Francijo; med njimi so nekateri, ki so obsojeni na smrt. Danes so se znova prekinili razgovori med Francijo in Tu-nizijo v zvezi z Bizerto. Obe delegaciji sta imeli danes dve seji. Po večerni seji je voditelj tunizijske delegacije sporočil, da so pogajanja trenutno prekinjena. Tunizijska delegacija se bo vrnila v Tunis. Ni znano, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. Po mnenju opazovalcev so se pogajanja prekinila ker Francija vztraja na svojem stališču glede Bizerte. Bun Um o sporazumu 2 ENE V A, 20. — Bun Um je izjavil, da so med razgovori z ostalima dvema laoškima princema dosegli «prave kon. | hodne Nove Gvineje. Sukar-kretne rezultate«, vendar pa | no dodaja, da se Indonežija je treba opraviti še mnogo pri tem «pripravlja tudi dela. To je Bun Um izjavil hujše«. pred odhodom v Laos skupno z generalom Nosavanom. Oba sta izjavila, da upata, da bo prihodnji mesec lahko prišla v 2enevo enotna lao-ška delegacija, da sodeluje na konferenci štirinajstih držav. ----------------«»— Sukamo U Tantu: Sporazum je mogoč DJAKARTA, 20. — Predsed-nik Sukamo pravi v svoji poslanici, ki jo je poslal sinoči tajniku OZN U Tantu, da so še vedno odprta vrata za mir. no rešitev, ki bi bila častna za obe strani, kar se tiče Za- HIHtIHHinilllllllHIIIIIIIHHHIHHHHHHHnMHIIIIIHHHHHHHHHHIHHHnHHHHHHHHHHHHIIflllllllHHHHIHHHHHHHIHHHHHHIHHHHHItTIIH Antoine Gizenga v Leopoldvillu OZN ga je sprejela pod zaščito Nameščen bo na sedežu glavnega štaba OZN - Ivan Smith obsoja kampanjo «s pretiranimi novicami» LEOPOLDVILLE, 20. — Antoine Gizenga je prispel danes v Leopoldville z letalom, ki ga je dalo na razpolago poveljstvo OZN. Ponovno je zahteval od OZN, naj poskrbi za njegovo zaščito in za stanovanje. V nasprotju s stališčem, ki ga je zavzela OZN včeraj, so danes Gizengovo zahtevo sprejeli ter so ga namestili v sedežu glavnega štaba OZN v Leopoldvillu. Kakor je znano, je sklep OZN, da odreče zaščito Gizen- aHHHHHtHHIHHIHHIHHtHIHHHHHHHHHHHIIIIHHHHHHHHHHHHIHHHHHHHHHHIHHIHtlll Pred kontom lil) (Nadaljevanje » 1. strani) ki in nasprotniki VeVega centra. Spričo tega je skoraj povsem izključena možnost, da bi kongres KD zavrnil politiko levega centra in s tem prevzel nase odgovornost za nujno, hkrati pa izredno resno nevarnost zaostritve odnosov med političnimi silami, kar bi imelo za posledico hudo krizo italijanske demokracije. Z začetkom kongresa KD bo namreč nastala kriza sedanje vlade, ker bo takrat prenehala podpora socialdemokratov in republikancev, izhod iz krize' pa je v sedanjih pogojih le v vladi levega centra ali pa v novih volitvah, ki pa ne morejo pomeniti rešitve, ker bi nujno privedle do vertikalnega razcepa dežele v dva nasproti si stoječa tabora, pri čemer ni moč izključiti celo razcepa v KD sami, ker bi se predvolilna kampanja nujno polarizirala na dve fronti: sile napredka proti silam konservativnosti in reakcije. Glavno vprašanje politike levega centra pa tiči seveda v programu te politike. PSI je že povedal, kalna mora biti ta politika, da bi jo socialisti mogli" podpreti; republikanci so nakazali programske črte take politike že na svojem kongresu v Bologni; tudi PSDI je že objavil svoj program. Politični tajnik KD Moro pa se je v svojem nedavnem članku v ilustriranem tedniku «Og-gi» dotaknil nekaterih vprašanj in vse kaže, da se bodo stranke levega centra le sporazumele o neki skupni programski osnovi, s katero bi mogle računati na podporo socialistov. Razen desnega krila KD in levega krila PSI nasprotujejo levemu centru seveda liberalci, monarhisti in MSI, ki napovedujejo malo manj kot konec sveta, če bi se KD odločila za sodelovanje s socialisti (zanje bi bil to vsekakor konec, ker se ze sedaj nahajajo v politični karanteni). Kakšno pa je stališče KPI do levega centra, stališče, ki je v bistvu podobno stališču levega krila PSI? Po začetnem odklonilnem stališču do politike levega centra na ravni občinskih in pokrajinskih u-prav, se je zadržanje KPI do levega centra formalno sicer spremenilo, dejansko pa je ostalo povsem negativno. KPI sicer izjavlja, da programski dokument PSI more služiti za »osnovo diskusije med demokratičnimi in naprednimi silami«, vendar pa hkrati zatajuje, da politika levega centra ne more privesti do obrat% v., levo, Če ne pride do enotnega hasto-pa vseh naprednih sil od levega' krila (katoliških delavcev) KD do KPI. Tako stališče izhaja iz prepričanja KPI, da je glavnega sovražnika obrata v levo iskati v KD, ki po mnenju KPI ne bo nikoli zmožna uresničiti politike gospodarskih in socialnih reform, kakršno zahtevajo socialdemokrati in republikanci in ki so jo pripravljeni podpreti tudi socialisti. To pa zaradi tega, ker bodo v KD, po mnenju KPI, vedno prevladovale konservativne sile, izkoriščajoč «pretvezo» o politični enotnosti katoličanov in protikomunistično stališče strank levega Centra. Toda če je temu tako (namreč: če je treba prej razbiti politično enotnost katoličanov v okviru KD; in če je treba čakati da bosta PSDI in PRI, pa tudi KD, menjali svoje protikomunistično stališče), potem ni videti, kakšno realno perspektivo more imeti borba za obrat v levo in kakšno trenutno realno vrednost more imeti politika KPI (in z njo levica PSI), ki jo Scocci-marro («njnit&» od 17. t. m.)) nakazuje takole: «... Ostvariti enotnost demokratičnih ljudskih sil v mogočnem splošnem političnem gibanju, v katero se more zliti pretežna večina prebivalstva«. Skratka: desnica in skrajna desnica pričakujeta, da se bo KD opekla s politiko levega centra, KPI pa računa s tem, da bo poskus te politike opekel socialdemokrate, republi- kance in socialiste, m da bodo takrat nastopili tisti, danes neobstoječi ugodni pogoji za ostvaritev »mogočnega splošnega političnega gibanja«, ki ga KPI smatra za nujen pogoj dejanskega obrata v levo. Mi se pridružujemo , mnenju onih, ki smatrajo, da ima KD v sedanjem položaju izredno pičle možnosti za politično taktiziranje in manevriranje, in delimo njihovo prepričanje, da se KD ne bo mogla izogniti jasni načelni politični opredelitvi, ki jo zahteva sedanje stanje v deželi, kajti sicer bi nastopilo v italijanskem javnem življenju razdobje resne, mogli bi reči kronične politične krize, ki bi utegnila spraviti v nevarnost že sam obstoj italijanske demokracije. gi, izzval veliko zgražanje tudi v tujini. Verjetno je sprememba stališča OZN tudi posledica odločnega protesta skupine mednarodnih advokatov in opozorila nekaterih delegacij v OZN, da je Lumum- General Mobutu Hill lllllllllllllllllllllllllllll llllllll Hill lllllllllll « Vlada je mrtva» (Nadaljevanje s 1. strani) Sicer pa, besedo ima sedaj KD — kakor je dejal Nenni; čez dober teden si bomo tudi (»'"de tega morda vendarle nekoliko i NeaP*Ju-bolj na jasnem. 1 stvenega pomena «nauk», ideološka trdnost, stalen stik z delavskimi množicami, solidarnost in enotnost z delavskim in revolucionarnim gibanjem vsega sveta in režim v stranki sami, ki naj jamči hkrati enotnost in disciplino v misli in akciji, neobhodno potrebno izmenjavo misli, kolektivno ela-boracijo s potrebno diskusijo«. Ko se je zadržal na nevarnostih, ki bi nastale, če bi se stranka zaprla vase, Togliatti pravi: »Obnoviti in okrepiti je naše geslo«, da bi mogli biti »prisotni in aktivni v vseh družbenih slojih, v vseh delovnih enotah, v vseh smereh«. Naloga stranke je «ustvariti in utrditi v vedno večji meri v delavskem razredu in ljudstvu socialistično zavest; zavest, da je ta svet izkoriščevalcev, nasilnežev in pokvarjencev svet, ki mora izginiti, in da mora novi svet, družba svobodnih in enakih, vstati in zmagati, ker je že vstala, je močna in z gotovostjo napreduje nova politična in družbena sila, ki jo bo priklicala k življenju v vsem svetu, na njenem čelu pa se nahaja avantgarda bojevnikov, resna, močna, trdno prepričana vase in v prihodnost«. Togliatti zaključuje: »Resnica, revolucija, stranica, najdejo svojo enotnost v povezanosti, ki je središče, ključ vse zgodovine naših časov.« Danes in jutri se bodo vršila še zadnja predkongresna zborovanja KD, na katerih bodo izvolili še približno trefjino delegatov za kongres stranke, ki se bo začel prihodnjo soboto v A. P. ba zgubil življenje prav zaradi tega, ker mu je OZN odrekla zaščito. Na letališču v Leopoldvil-lu ni bilo nobenega predstavnika osrednje vlade, bilo pa je več predstavnikov Gizen-gove stranke »Afriške solidarnosti«, ki so ga navdušeno pozdravljali. Predstavnik OZN je danes izjavil, da so kongoški vojaki davi na področju Kongola streljali na reakcijska letala OZN, ki so bila na izvidni-škem poletu, toda jih niso zadeli. Tajništvo OZN je objavilo danes poročilo o bojih v Ka-tangi, ki ga je pripravil bivši načelnik za civilne operacije OZN v Kongu George Ivan Smith. Poročilo poudarja, da je kampanja pretiranih novic prikazovala, da je bilo na stotine civilistov ubitih med boji, ki so se vneli med četami O ZN in Čombejevimi vpjaki. Dejansko pa ni bilo več kakor petdeset civilistov mrtvih in ranjenih. Med Conibejevimi vojaki je bilo 206 mrtvih, od katerih je bilo šest plačancev. Smith poudarja tudi, da so pri letalskih akcijah uporabljali samo orožje, ki je nameščeno v letalih, in rakete in to izključno proti vojaškim objektom. Skupn so letala OZN odvrgla 120 raket. Pri operacijah so uporabili skupno devet oklepnih vozil in osem izvidniških vozil. Kar se tiče zatrjevanih zločinskih dejanj v.ojakov OZN, pravi Smith, da so ugotovili samo dva primera posilstva in dva ločena primera plenjenja. Krivce so kaznovali, ali pa so na razpolago sodišču. Bolgarsko letalo strmoglavilo pri Bariju BARI, 20. — Bolgarsko vojaško letalo «Mig 19» je da-nes strmoglavilo blizu Barija. Preden je padlo na tla je izgubilo najprej eno krilo, ker je zadelo ob neko drevo, nato pa še drugo krilo. Pilot je pri tem dobil živčni šok in so ga prepeljali v bolnišnico v Acquaviva delle Fonti. Ostanke letala in pilota so zastražili. Letalo je hotelo zasilno pristati, a je pri tem zadelo ob drevesa in končno obstalo na nekem polju. Pilot Podgoroš si je pri nesreči zlomil levo roko in ranil glavo. Indonezijski predsednik poudarja, da .je .morski spopad 15. januarja izzval razdraženost in jezo ter zahteve po odgovoru med indonezijskim prebivalstvom, in dodaja: »Zagotavljam vam, da bom storil vse, da zadržim to razdraženost v pravih mejah.« Sukamo pravi da je dal navodila indonezijskemu predstavniku v OZN, naj bo v tesnem stiku z U Tantom, da prouči možnosti mirne rešitve celotnega vprašanja v skladu z načeli listine OZN. V zvezi s pomorskim spopadom 15. januarja poudarja Sukamo, da je šlo za navaden napad velikega števila nizozemskih sil proti indonezijskim enotam, ki so patruljirale 25 milj od obale. Pri tem dodaja, da je med drugimi zgubil življenje tudi pomočnik vrhovnega poveljnika glavnega štaba indonezijske mornarice. Časnikarjem, ki so ga danes spraševali, ali so med zadnjimi diplomatskimi stiki napredovali, je Sukamo odgovoril pritrdilno. ---«»---- Ni rekel: «Ne veste kdo sem jaz!» NEW YORK, 20. — Newyor-ški župan Robert Wagner je postal danes žrtev kampanje, ki jo je sam začel za zaostritev nadzorstva nad parkiranjem avtomobilov na prepovedanih krajih. Ko se je vrnil z nekega kosila, je našel na avtomobilu listek, ki ga je opozarjal, da mora plačati 15 dolarjev (10 tisoč lir) globe. Policaj Henry Di Dorhenico je opazil avtomobil na kraju, kjer je prepovedano parkiranje, in je takoj izpolnil vzorec za globo. Ko se je župan vrnil, se mu je približal neki kronist. Temu je rekel, da bo plačal globo, pripomnil pa je, da je pravzaprav kriv šofer, ki je v naglici pustil avtomobil na prepovedanem kraju, takoj ko je ort odšel na kosilo. Policaj, s katerim je omenjeni kronist govoril, pa je izjavil, da je spočetka bil nekoliko razburjen, dodal pa je: • Toda kljub temu sem ugotovil prekršek. Nikoli nimam posebnih obzirov do avtomobilov »Cadillac« in na splošno mi ne uidejo«. Fiumicino in kongres RD Fanfani Glavni dogodek preteklega tedna je vsekakor razprav a v poslanski zbornici o zaključkih parlamentarne preiskovalne komisi je o •) graditvi , mednarodnega letaliSča «Leonardo da Vinci» v Fiumicin u, ki je v svojem poročilu ugotovila precejšnji nered v poslovanju državne uprave, primere razsipanja javnega denarja, nekatere primere nekorektnosti v ravnanju bivših ministrov in obrambnega ministra Andreottija, protizakonito favoriziranje nekaterih gradbenih podjetij, aforizem nekaterih visokih državnih funkcionarjev, itd., itd. Okoliščina, da je ta škandal izbruhnil in dosegel svoj višek v razdobju, ko se KD pripravlja na svoj kongres, ki mora sprejeti «zgodovinsko» odločitev glede sodelovanja med KD in socialisti, . je prispevala k temu, da so se okrog te zadeve razpletli raznovrstni politični manevri in špekulacije desničarskih in levičarskih nasprotnikov levega centra. Spričo tega se je vodstvo KD znašlo v precej neprijetnem položaju: zadevo Fiumicino je bilo treba likvidirati tako, da bo... volk sit in koza cela. To pa so izvedli na tipično «italijanski» način: vso krivdo za nepravilnost, razsipanje, protizakonitosti in nekorektnosti so zvalili na italijanski sistem državne uprave; priznali so sicer, da ga je treba temeljito reformirati in spraviti v sklad s potrebami sodobnega državnega ustroja, hkrati pa so dali popolno ocl-vezo vsem demokristjanskim in nedemokristjanskim političnim osebnostim, ki so kakor koli zapletene v to škandalozno zadevo, tudi če ni moč reči, da so se s to zadevo tudi gmotno okoristili Za tako odvezo so v poslanski zbornici glasovali samo demokristjani (kar je povsem razumljivo, ker so pri tem prizadeti v največji meri oni sam i); podprli so jih le liberalci t kar je spet razumljivo, ker je to zanje danes edina politična perspektiva); odločno proti taki odvezi so glasovali le komunisti in socialisti: socialdemo- krati in republikanci so se glasovanja vzdržali, monarhisti in fašisti pa se glasovanja sploh niso udeležili (socialdemokrati in republikanci so ravnali tako. da ne bi dali neke politične legitimacije vladi, ki jo formalno podpirajo le do 27. t.m„ monarhisti in fašisti pa iz bojazni, da ne bt z drugačnim ravnanjem pri- spevali k uspehu opozicije). Po rezultatih predkongresnih zborovanj KD, ki so bila preteklo soboto in nedelejo v 40 pokrajinah in v Zahodni Nemčiji (med Italijani, ki so tam na delu), se je položaj zagovornikov politike levega centra močno utrdil: okrog stališča političnega tajnika Mora in Fanfanija je zbrana pretežna večina deleggtov za bližnji kongres KD, ki se bo začel v soboto v Neaplju. Včeraj in danes pa so v teku še zadnja predkongresna zborovanja, na katerih morajo izvoliti še približno tretjino delegatov (vseh delegatov bo o-krog 750); toda ni verjetno, da bi se sedanji odnos sil med zagovorniki in nasprotniki levega centra bistveno spremenil. Kronika preteklega tedna beleži tudi obisk Fanfanija in Segnija v Londonu, kamor sta odpotovala pretekli torek na povabilo predsednika angleške vlade Mac Miliana, da bi se pomenili o vprašanju Berlina v okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom in o vprašanjih, ki so povezana s pristopom Velike Britanije k evropski gospodarski skupnosti. Fanfani je izjavil, da je italijanske in angleške državnike vodila pri razgovorih o teh vprašanjih težnja, da se speva k utrditvi miru svetu. vrt- na Kennedyjev proračun v znamenju oboroževanja Ameriški predsednik Kennedg je predložil kongresu proračun za poslovno leto 1962-1963, ki izkazuje skupno 92,5 milijarde dolarjev izdatkov; dohodki bodo znašali 93 milijard, t. j. 10,9 milijarde več kakor izkazuje sedanji proračun. Zvišanje proračuna gre predvsem na rovaš vojaških izdatkov. Ti izdatki Kennedy bodo znašali okoli devet milijard več. Celotni izdatki za oboroževanje bodo znašali 58,1 milijarde dolarjev. Teža proračuna je torej predvsem na vojaških izdatkih. V Kennedpjevi poslanici je rečeno, da zavzema jo izdatki za vojsko, mednarodni izdatki in izdatki za vesolje več ko tri petine celotnih izdatkov in več ko tri četrtine predvidenega zvišanja iz dat- HPU n o"tr,r IIIIIIIIIIIIHIIIHHHIIIIMIIIHHIHIIHIIIIIIIIimilimillHIIIHIHIIHIIIIIIIHIIIIIIIHIIHHIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIUIIIHIIIIIfllHIIIIIHIIHIIIlIlHHIHIIIHHIIim V sredo bo Američan Glenn odletel na tir okoli Zemlje? Izstrelili ga bodo z raketo «A t'as» v kabini «Mer:ury» in bo po možnosti napravi! tri kroge okoli Zemlje ter bo zatem «prista!» na morju CAPE CANAVERAL, 20. — Poizkus z istrelitvijo človeka v vesolje, ki naj bi napravil en krog okoli Zemlje, so določili za 24. januarja. Za ta poizkus je bil določen mornariški pčlkovhik John Glenn. Kabino «Mercury» bodo izstrelili z raketo »Atlas« v višino nad 16° km. Kabina bo napravila enega, dva ali tri kroge okoli Zemlje. Ce bo napravila samo ein kr.og, bo to trajalo eno uro in tri Četrt, če bo napravila dva kroga bo njen let trajal tri ure in en četrt, če pa bo napravila tri kroge okoli Zemlje, kakor _ upajo, bo kozmonavt , letel štiri ure in tri četrt. Po znamenitem poletu Gaga. rina v kozmos lanskega aprila, so v ZDA napravili dva poizkusa, pri katerih sta She-pard in pozneje Grissom letela vsak približno' petnajst minut v nadzračmem prostoru. Pozneje je sovjetski astronavt Titov napravil osemnajst krogov okoli Zemlje v petindvajsetih urah. Motorje pri raketi «Atlas» bodo prižgali nekaj sekund, preden bo raketa odletela, kar je važna novost. S tem bo raketa ostala na tleh in bodo lahko odložili poizkus, če bi se pokazale nerodnosti pri delovanju raznih naprav. Glenn bo letel nad Atlantr skim oceanom v jugovzhodni smeri. Kabina bo postavljena v tir okoli Zemlje nad Bermudskimi Otoki ter bo letela nad Afriko med Rio de Oro in Kenijo, severno od Madagaskarja, severnozahodno od Avstralije in Vzhodne Nove Gvineje in končno nad mejo med ZDA in Mehiko. Amei iška atomska letalonosilka «Entreprise« bo sodelovala pri cperacijah za dvig kabine v Karibskem morju. Ko se bo kabina vrnila v atmosfero, se bosta zaporedoma odprli dve padali, ki bosta zadrževali njen padec. Glenna bosta ob njegovem padcu v ■ morje čakala dva potapljača. jV načrtu je, da bo kabino dvig. nil iz morja eden od helikopterjev, nameščenih na treh leta-< nosilkah, ki bodo sodelovale pri operaciji. Glenna bodo zatem prepeljali na Bermudske ali na Bahamske otoke, k.er bo ostal dva dni, nakar se bo vrnil v Cape Canaveral. V kabini bo za približno tri tisoč kalorij živil (goveje meso in sočivje), trije litri vode in sladkor v kockah. Nad dvajset ladij in več iz-vidnišk h letal (skupno petnajst tisoč ljudi) bo sodelovalo pri opera .ijah za rešitev kabine na treh različnih področjih, k.cr domnevajo, da bo padla v morje. Med letenjem bb Glenn v stiku z Zemljo po radiu in vsake pol ure bo poročal o poteku leta. Lahko bo sam sprožil delovan.e posameznih aparatov v kabini. Prcgram »Mercury« bo stal skupno štiri sto milijonov dolarjev. Sinoči so v Cape Canaveralu sporočili, da okvara na nosilni raketi «Ran.g©r 3«, kj jo mislijo Američani izstreliti na Luno, ni tako velika, kakor so se prvotno bali. Zato je mogoče, da bodo raketo izstrelili v petek. Sinoči so prvotno izjavili, da bo treba poizkus odložiti za en mesec, Ladja «Fides» se je razklala BREMEN, 20. — Italijanska trgovska ladja »Fides« z bruto tonažo 7.182 ton, ki pripada paroplovni družbi Grimal-dl, je davj nasedla na sipino ob nemški obali Severnega morja in se pozneje razklala na dvoje. Na ladjj .je bilo osem tisoč ton železne rude, in namenjena je bila v neko baltiško pristanišče. Na sipino je ladja nasedla ob ustju reke Labe. Trideset mornarjev, ki s Gizenga Prav ob ob- *£:W: letnici zločin- Gizctiga skega umora najvidne j š e g a kongoškega voditelja Lumum-be prihajajo iz Konga novice, ki niso nič kaj razveseljive in ki pričajo o nov t zaroti proti neodvisnosti te dežele, $e vedno so na svobodi zločinci, ki so zakrivili smrt Lu-mumbe in številnih drugih vidnih kongoških nacionalistov. Se vedno je na svobodi zločinec in agent kolonialistov Combe, ki je skupno s Kasa-tiubtijem kriv za umor Lu-mumbe. Na drugi strani so te dni zaostrili akcijo proti enemu najdoslednejših borcev za neodvisnost Konga Antoinu Gizengi. V osrednjem kongo-škem parlamentu so izglasovali ukor proti Gizengi, ker se ni pravočasno vrnil v Leopoldville. V pokrajini Stanlep-ville je prišlo do oboroženih spopadov med žandarji, ki so ostali zvesti idejam Gizenge, in vojaki, ki jih vodi general Lundula. Adula je medtem svojevoljno sporočil, da Gizenga eni več član vladen, v kateri je bil podpredsednik. Vse to kaže, da je kongoška kriza krenila na novo pot, kar povzroča zaskrbljenost. Pri tem je treba ugotoviti, da je Gizenga bil dolgo odsoten iz Leo-poldvilla, ker se ni strinial z vlado, ki vodi Zahodu in predvsem ZDA naklonjeno politiko. Vsekakor je imel Gizenga mnogo razlogov, da je bil v sporu z vlado, ker se ni držala sporazuma, ki je bil sklenjen, preden je on sprejel mesto podpredsednika. Toda na drugi strani je prav ta njegova odsotnost služila kot povod za številne spletke proti neodvisnosti Konga. Ze od vsega začetka sestave nove vlade so zahodni krogi izkoristiti nesoglasja in začeli ostro gonjo proti Gizen-govim silam, ki so veljale za prave naslednice Lumumbove-ga gibanja in nositeljice njegovih idej o resnični neodvisnosti Konga. Ze takrat je ameriški delegat v Varnostnem svetu, kjer so razpravljali o likvidaciji glavnega vzroka krize v Kongu, ki je kolonializem, predlagal spremembo zadevne resolucije, in ta predlog je jasno pokazal, kakšni so pravi ameriški nameni, Predlagal je namreč, naj se v resoluciji poudari, da bodo «oborožene sile OZN in oblast OZN uporabljeni proti vsakemu poskupu secesije v Kongu«. Ta predlog sicer ni bil šprejet, toda ameriški delegat je glasoval za r,rii.7eš nifci in vse tuje. uojaško oteli- ta dežela voditi neodvisno politiko, in tudi pozneje, ko se je zdelo, da bo Adula ob pomoči Gizenge nadaljevalec take politike, kar je bil tudi poudaril na beograjski konferenci nevezanih držav. Adula pa je na žalost podlegel pri- tisku iz Washipgtona, ki je za-io gonjo tudi proti ne- njeni predlog. In prav v tem pridržku je bila kal nadaljnjega razpleta v Kongu, ki gre za tem, da se do kraja likvidira vpliv Gizenge kot nosilca Lumumbove ideje. Novi tajnik OZN U Tant je proti koncu lanslcega leta začel odioč- Combe --- so bili na ladji, so rešili policijskimi čolni. Ladja je prispela davi blizu kraja, kjer je angleška trgovska ladja »Ondo« nasedla pred dnevi na sipino. Takoj so prišli na pomoč nemški vlačilci, da bi ladji pomagali, toda ka-pitan je pomoč odklonil in si je skušal pomagati z lastnimi sredstvi. _ Upal je, da se bo ladja rešila, ko bo nastopila plima. Toda to ni uspelo zaradi razburkanega morja in močnega veti a. Zato je kapitan končno sprejel pomoč vlačilcev. Tudi to ni zaleglo, in dogovorjeno je bilo, da bodo nov poizkus napravili ponoči, ko bo nastopila nova plima. Nenadoma pa se je opoldne pod udarci valov in zaradi močnega vetra ladja razklala v sredini. BEOGRAD, 20. — Žirija tradicionalne razstave ilustracij je proglasila za najboljšo ilustracijo leta ilustracijo slovenske slikarke Lidije Osterc, kateri je bila dodeljena tudi nagrada eZlato pero Beograda» za 1962. leto. no akcijo v Ka-tangi in je poudaril, da bo odločno izvajal resolucije Varnostnega sveta in glavne skupščine. Toda ponovilo se je, kar se je do tedaj že večkrat zgodilo. Decembrska o-fenziva čet OZN proti Combe-jevim in drugih silam je bila ustavljena prav v trenutku, ko je bila tik pred uspehom. Pritisk kolonialnih in neokolo-nialnih sil, ki stojijo za Com-bejern, je tudi to pot ustavil akcijo OZN na pol poti ter je s tem omogočil okrepitev Combejevega režima. Na pritisk omenjenih sil je prišlo do sporazuma med Combejem in Adulo v Kitom ter do zasedanja Combejevega parlamen. ta; v Leopoldville pa so odšli katanški parlamentarci. Vse to je služilo akciji za demobilizacijo OZN, ter za rešitev Combeja in kolonializma v Katangi. Da bi do kraja izvedli to spletko, so težo svoje akcije prenesli na drugo stran in začeli akcijo proti G-zengi in s tem dejansko proti pravemu nacionalističnemu giba- nju. Vse kaže, da je kolonialistom ob podpori ZDA 'ta spletka uspela. Narodni blok se je razbil in nekateri celo odobravajo obsodbo Gizenge. Adula je sporočil da Gizenga ni več član vlade; sporočil je tudi, da so proti njemu uvedli sodni postopek Nakazal je celo možnost, da izpraznjeno podpredsedniško mesto zavzame kak Combejev sodelavec. To je nov dokaz popuščanja pod pritiskom sil, ki stojijo za Combejem. Sicer pa niso niti potrebna ugibanja. Saj je ameriški državni tajnik Dean Rusk v četrtek na svoji tiskovni konferenci izjavil, da je zadovoljen *nad državniško kvaliteto*, ki sta jo pokazala «ministrski predsednik Konga Adula in katanški voditelj Combe, ko sta se med svojim sestankom v Kitoni sporazumela». Dodal je še, da osrednja kongoška vlada potrebuje «zmerno silo, ki jo predstavljajo Combe in voditelji njegove stranke», ter gospodarsko bogastvo te dežele (kjer so vse ključne gospodarske postojanke v rokah kolonialistov). Adula Te izjave so zelo jasne i n nedvoumne in ob njih nam postane jasen celoten razvoj krize v Kongu, kjer Američani izvajajo svoj dolgoročni načrt, ki so ga bili pripravili takoj po razglasitvi neodvisnosti Konga, ko je kazalo, da hoče čel močno vezanim državam in proti beograjskim sklepom. Gizenga je iz Stanleyvilll poslal protestno pismo U Tantu in je zahteval zaščito OZN'. Toda poveljstvo OZN je to zahtevo zavrnilo, češ da njegovo življenje ni v nevarnosti. U Tant se je najprej posvetoval z Adulo in mu sporočil, da •se ne mara vmešavati n kongoške notranje zadeve». U Tant je storil prav tako napako, kakršno je storil njegov prednik Hammarskjoeld, ko • se ni hotel vmešavati v notranje zadeve Konga-, kadar je Kasavubu izročil Lnmum-bo zločincu Combe ju. Pač pa mu ni prišlo na misel, da se -ne bi vmešaval, ko je šlo za Combeja in ko je Adula celo protestiral proti takemu vmešavanju. Zato moramo ugotoviti, da tako ravnanje ni V skladu s smotri Združenih na-rodov v Kongu, temveč s lup le nameram imperialistom in kolonialistov, da odstranijo <2 političnega življenja vidne nacionaliste, ki so se dosledno zavzemali za volitiko, ki jo j> začrtal prvi kongoški voditelj Patrice Lumumba. Fašizem v Franciji V Alžiriji se terorizem ultrasov nad nezaščitenim alžirskim prebivalstvom nadaljujt z nezmanjšano srditostjo. Število žrtev vedno bolj narašča. Zato je začelo alžirsko ljudstvo priprave, da odgovori na vse zločine in na sistematičen teror nad neoboroženim prebivalstvom., kakor je sklenila alžirska vlada v Mohamediji, k® je poudarila, da bo odločno nastopila proti delovanju fašističnih skupin in kolonidli-stov, ki ob podpori vojske jn francoske policije napadajo, pobijajo in ropajo Alžirce. Francoska vlada je poslala v Alžir ministra za alžirske zadeve Joxeja, ki se je razg°f varjal z najvišjimi francoski-mi vojaškimi in civilnimi predstavniki v Alžiriji. Ko °e je vrnil v Pariz, je francoska vlada po seji, na kateri )e poročal, sporočila, da bo • skrajno odločno nastopala’ proti ultrasom in da si bo prl' zadevala, da bodo njeni ukazi • izpolnjeni brez ugovorov«. . Komentatorji francoskega tiska se precej skeptično izražajo o •odločnosti» vlade ’n se sprašujejo, čemu ni takf odločnosti pokazala do seda), ko je vendar mnogokrat pono-vila, da bo •skrajno odločn0 nastopala«, a je vseffj- ostal0 4« pri izjavah. L :ifcL 1 , Spričo teflit se v Francij1 .j—„ -L-T.! KIL.: _:i'JU. c/l« M. Fraiiciji šami. Sterilne organizacije objavljajo pozive nt sk-upno akcijo proti fašizma’ da ne bo prepozno. Bivši predsednik francoska vlade Edgar Faure je izjavih da je treba dati Alžiriji odvisnost v vsakih okoliščina« in da bi morala takšno odl°' čiteo sprejeti katera koli fraT. coska vlada. Pripomnil je, preživlja Francija nemirno jjv dobje, ki ga je izzval zgodc' vinsko nujni proces dekolom, rariip Jci t p d AlfiriAi nfi zacije, ki je v Alžiriji pn. v zaključno fazo, «Zadnja r. za dekolonizacije, je pripo"'' nil Faure, poteka zelo bitr°’ če ne praktično, pa v vsakem primeru psihološko in mtr ralno*. San Domingo Prejšnji teden je doživef^ Dominikanska republika dva udara. Najprej je mijj ster za vojsko general Ec>>. varria skupno z drugimi 11, ji mi častniki prisilil predse ruka Balaguera, da odstop i L oblast je prevzel nov vojaj odbor. Člane prejšnjega drza. nega sveta so aretirali, Prf,j vsem pa tiste, ki so izroz* nasprotniki Trujillovega tern a. Prebivalstvo Sun Dom1 ga je odšlo na ulice tri 0 r monstriralo proti temu no desničarskemu udaru L( zahtevalo demokratizacijo. \ p.ei udarom je prebivala1 odločno zahtevalo izločitev •%, lagueru m Echevarne iz ,, žavnega sveta. Med dc'n% stracijami pa sta vojska ,, policija na demonstrante t,e- krut streljali, in padlo je liko število žretv. Novi uojaški odbor pa ^ imel dolgega življenja. K' 24 ur pozneje je skupina t talskih častnikov izvršila 11 o udar in postavila spet na last prejšnji državni svet. chevarnt, so aretirali, JrZ^i ni svet pa je na svoji P'(„ seji odstavil Balaguera ., predsedstvo je prevzel do*\ dan.n podpredsednik . Ral0^ Bennelly Ta je sporočil. „ TJ r.1 bodo Echevurno m Balagm postavili pred 'vojaško šče. Razen tena so ta’-o) k • šče. Razen tega so ta’:oj i tisk in r0\ui uvedel vv)a> nilt cenzuro na tisk in ki jo je bil odbor „• Takoj po prvih vesteh 0 r. daru se je prebivalstvu z.",|i nilo na ulice m dalo svojemu zadovoljstvu. z množino je manifestirala di uo iška. V Washinqtonu pravijo, . je sedanji položaj v Do m, kanski n ji položaj v uoi" .p republiki iisprejev^jt .vejši« za ZDA, ter" izr?,z^ii upanje, da se bodo avrnih oblast mnogo zmernejši e menti«. t Do sedaj ni še mogoče ti T)nlnfrtin l-o-* •nnfO^ .. niti položaja, ker so p agencij zelo skopa in enoslr°ft ska. Vsekakor kaže, da je .jt sedaj preprečena nevaln% povratka k fašistični voj°«, diktaturi Lahko pa se rejil K« ....: 110».: da bo novi državni svet tako politiko, ki bo po ZDA. Saj so ameriške ladj'e vedno pripravljene, ,ej ezaščitijo demokracijo» P državi, ki je za ZDA vel'f. gospodarske nosti. in vojaške kc »e lil *« U to ?e m, 9« 01, »k »o JS? S S-S.S3 5 W 3 « -. a a. o « — s — 21. januarja 1962 JOE BINNING Zlidek Prej mi whisky ni nič pomenil. Toda odkar je biser v moji hiši, pijem iz dneva v dan in ne vzdržim brez Pitja. Vsak večer leži biser v tvoji žametni škatlici na moji delovni mizi. Okrogel kakor polna luna nad londonskimi strehami in velik k°t največji oreh. Ko sem Oa prvič videl, je bil nje-Sov sijaj čist in nekoliko modrikast. Zdaj je že mo-ten in zdi se, da umira.... Ta biser je vzel mojemu Rogu življenje. Ime mi je Ernest Pearg, odvetnik. Star sem 53 let in >em že šest let vdovec. Živim tu, v veliki hiši v Mag-/aru, s svojim služabnikom Johnom, pisarno pa imam v ulici Bond. Vsi moji klienti so spoštovanja vred-ni državljani razen Richarda Moora. Ro se je pred letom dni Pojauil v moji pisarni, sem takoj videl, da to ni člo-vek, ki ga želim za klienta. Želel bi, da opravite Va mesto mene samo nekaj Poslov, — je dejal. — Bil tem lovec na bisere v juž-nih morjih in sem prinesel nekaj teh žogic s seboj. Mote ime je Richard Moore... Stresel sem se, kot da bi me kdo ošinil z bičem. V tistem hipu sem pomislil, da se je usoda pošalila z menoj. Z navidezno ravnodušnostjo sem dejal: Veseli me, gospod Moo-Tei Ljubim bisere. Nasmehnil se je in brž iz-ekel iz torbe precejšen o-niot. ga razvil in izvlekel iz ate nehaj biserov. Pred menoj Je ležalo pravo bo-Bastuo; biseri vseh velikosti, barv in oblik. ~~ Največjega nisem pri- — Pri otoku Aru. Nekje v Arafulskem morju, jugozahodno od Nove Gvineje. Poskušal sem se nasmehniti. — Ko ste našli tak zaklad, ste gotovo prenehali z lovom na bisere, mar ne? — Tako je. Nič dragocenejšega ne morem več najti, sem si mislil in se vrnil v Anglijo. Sicer pa je bila sezona lova že pri koncu. — To pomeni, da ta biser sploh še ni star. Pred nekaj meseci je še ležal na dnu morja, mar ne? — Da, — je odgovoril mirno Moore. — Našel sem ga 16. januarja lanskega leta , torej pred dobrim letom. Ležal je kakih trideset metrov globoko skrit med morsko travo. Šestnajstega januarja, — sem ponovil drhte. — to je bil gotovo zelo pomemben dan. — Pripovedujte mi, kako ste ga našli! Nenadoma sem opazil, kako so se Moorove oči zasvetile. Biser je ležal med nama in Moore ga je boial z nervoznimi gibi prstov. — Bilo je prav tako kot z drugimi biseri, — je slednjič dejal. — Nič posebnega... Gotovo, nič posebnega. Spustil sem se na dno, tn ker se je, mislim, približeval vihar, me je Pearg izvlekel. — Ali je kaj rekel, ko je videl, kaj ste našli? Prav gotovo je bil presenečen. — Hm... Seveda. Bil je tn najin najlepši lov, — je dejal Moore precej zadržano. — Nekoč ste mi pripovedovali, da sta si delila vsak plen, — sem nadaljeval z izpraševanjem. — Kako pa sta si razdelila ta biser? To je bil vendar edinstven plen, mar ne? Ste ga izpla- Horvat - Jak. csei. Tega bom prodal sa-j,l° nekomu, ki ljubi bisere. .a Je prava redkost, — je "e->al Moore. .j' tistem trenutku sem tenil, da postanem Moo-tj°u Prijatelj. Bolje rečeno: “ dosežem, da me bo imel '°^re za prijatelja.... ~~~ Ali vas smem vprašati, na*aj ste se obrnili prav t nie. gospod Moore? — . 1,1 dejal s takšnim glasom, je moral dobiti vtis, da ni zelo počaščen zaradi te. k • " Ali je to morda zato, i, rL ste izvedeli, da sem jaz 'tabitelj bi serov? tS~ O ne/ — je odgovoril da Pravtei P ove- si'!0’ nisem nikoli ničesar |{ o vas. Tujec sem tu-f L Pred štirinajstimi dnevi j, ^ plul po južnih morjih. j*’? se"t imel prijatelja, ki p pisal tako kakor vi — m arV. Smešno naključje, v ne? dj redil sem tako, da je vsak dan prihajal k *ai°0Te mi je vxakokrat ka-ke sv°je bisere in o vsa-***» je povedal posebno Dot) °' Sčasoma se je nje-U .0 bogastvo manjšalo. Pro■ «nt. *** je drugega za dru- re ’ Samo bisera, o kate-je"1 71* /e pripovedoval, da j. ttajlepši in najdragocenej-sej *a,cl“d, ni nikoli prine-ttl.’ Pa tudi pripovedoval pri .n' nič o njem. Svojega Iatelja Peargja mi več tijj*eceu ui omenjal. Sled-tn seTn izgubil potrpljenje m: 0a odkrito zaprosil, naj jo ?r‘nese in pokaže to svo-°bot 90cenost- Po krajšem daj avltenju je pristal. Te-pa nie je že imel za svoje-tiajboljžega prijatelja. ,eTn mogel premagovati M00^. slojih rok, ko je ni„;,re jemal svoj biser iz kol' ne žametne škatle. Ni-•etn svoiem življenju ni-iik0 bisera takšne ve- Q**i in takšne lepote. ^ed sem ga med prsti. be,„aJ *em zaslišal Moorove *ede; ti in^or°te ga malo dvigni-l°»h določenim ko- Sto ■*ot' Pr°ti svetlobi, reke/sem* kakor mi je tn, ' Rrebledel sem. Moore pozorno opazoval. D« „ e ste 0“ našli? — sem Blo,„praial z razburjenim ,kyj3„0re /e popil čašo tohi-Komi.’ Preden mi je odgo- Vinjeta čali svojemu kompanjonu ali ga boste izplačali, ko biser prodate? Zelo me zanima... Pijte še, Dick! Nekaj časa je vladala v knjižnici takšna tišina, da sva lahko slišala bitje stenske ure. Nato je Moore tiho dejal: — Rog Pearg je mrtev. Z negotovo kretnjo si je nalil še eno čašo vohiskgja in jo izpil. Nato je prešel z roko preko ust in me pogledal naravnost v oči. — Tega mi ne verjamete, Pearg, mar ne? — je upra-šal tiho. — Verjamem vam, Dick, — sem odgovoril. — Vi ste ga ubili, mar ne? Pogledal me je jezno in presenečeno. — Znoreli ste, "Ernest... ali pa hočete s tem nekaj doseči? — Ne, ne, stari prijatelj, — sem ga prekinil smehljaje. — Mislil sem, da ste morda morali braniti pred njim samega sebe in svoj zaklad. — Res je, bilo je v samoobrambi. Moj kompanjon me je hotel ubiti. Sredi noči je vstal in se priplazil k moji postelji z nožem v roki. Jaz pa sem bil buden in sem bil za sekundo hitrejši od njega. Zdaj je biser samo moj. Fant je zaigral svojo srečo... Skoaa zanj! — Skoda zanj! — sem mu pritrdil in pomislil na neko pismo.... Pomislil sem na pismo, ki je ležalo v predalu moje pisalne mize. Na njem je bil datum — 17. januar 1960. • Včeraj je bil najpomembnejši dan v mojem življenju. Našel sem pravi zaklad — edinstven biser. O-krogel kot mesec tn označen na prav poseben način: če ga nekajkrat obrneš v roki in najdeš določen kot, opaziš komaj opazno rdečo nitko, ki poteka skozi sredino bisera. Našel sem ja pri otoku Aru. Slednjič se bom prenehal ukvarjati z lovom na bisere. Cez nekaj tednov bom po petih letih spet doma. Ta šport me pravzaprav ne veseli več. V človeka, ki sem si ga vzel za pomočnika, ne morem imeti zaupanja. Sicer nima napornega dela — sedi v čolnu in črpa zrak v moj rezervoar, kadar sem pod vodo — ampak nekaj me moti pri njem. Skoda, da se ne morem zanesti nan j...» Skoraj hkrati s tem pismom sem prejel sporočilo pristaniškega poveljnika iz Doboja, da je Rog mrtev. Pri potapljanju se je dogodil nesrečen primer. Njegovega kompanjona so držali precej dolgo v zaporu, slednjič pa so ga izpustili, ker mu niso mogli dokazati krivde. Ime mu je bilo Richard Moore, Davno je že minila polnoč, ko je moj gost odšel domov. Ni se mogel več držati na nogah in me je naprosil, naj njegov biser denem čez noč v svojo blagajno, da ga ne bi nosil s seboj. Spremil sem ga do praga s srcem mrzlim kot led Zdaj sem vedel vse, toda kljub temu nisem izgovoril nobene besede od tistih, kt sem jih hotel povedati. Ampak Rogev biser je bil zdaj pri meni in vedel sem, da ga za nič na svetu ne bom nikomur več dal. Richard Moore je hotel oditi peš domov. Videl sem ga, kako je z negotovimi koraki stopil na cestišče, precej je bil popil. Prišel J* natanko do sredine ulice, ko sem videl avto, ki je prihajal. Naglo se mu je približeval. Ulica je bila prazna. Mož za volanom ni zaviral, ker je pešec pred njim imel še. dovolj časa. da stopi preko ulice. Tedaj sem ga poklical in Richard Moore je obstal kakor vkopan. V tem trenutku je zagledal avto in stopil za korak naprej. Tedaj sem ga drugič poklical. — Hej, Richard Moore, morilec! — sem zaklical prvič — Rog Pearg je bil moj sin/ — sem zaklical drugič. Ni se mogel premakniti z mesta. Voznik ni imel več časa, da bi zavrl. V naslednjem trenutku je ležal Richard Moore povožen na u-lici. Samo njegove oči so še živele, ko sem prišel do njega. Jaz. Ernest Pearg, sem zmagoslavno gledal v krvavo obličje na katerem so samo še oči živele. Nato sem se obrnil k vozniku avta, ki je prinesel smrt Ri-chard Mooru, in z mirnim glasom dejhl: > — Bodite brez skrbi mn. šakar je bil pijan. Sam, je kriv svoje smrti. Jaz bom pričal... Noč za nočjo opazujem Rogev edinstveni biser. Ampak bojim se, da mi sin ni oprostil. Biser umira. Se ne. kaj noči in vsega bo konec... Z Andričeve proslave Nova pesniška zbirka JOŽE UDOVIČ Ogledalo sanj (Bela krizantema. Cankarjeva založba) Cankarjeva založba je v svojo široko zasnovano, pa vendar odlično knjižno kolekcijo »Bela krizantema* uvrstila tudi novo pesniško zbirko Jožeta Udoviča z naslovom «Ogledalo sanj.» Na tem mestu ne bi ponavljali ugotovitev, kako plodna je bila v letu 1961 pesniška žetev slovenskih lirikov. Lah ko pa ugotovimo, da je zadnja med njimi. Udovičeva zbirka pesmi, gotovo med tistimi, ki med najboljšimi predstavljajo najvišje dosežke v sodobni slovenski liriki. Kritik Drago Sega je o Udoviču zapisal, da «je njegova lirika usmerjena predvsem navznoter, v tiho osvajanje novih, še neraziskanih prostorov pesnikovega in- Pretckli torek je bila v Avditoriju Andričeva proslava, ki jo je na pobudo tržaških kulturnih delavcev organiziralo Slovensko gledališče. Na sliki: na levi prof. Alojz Rebula, ki je o Andricu predaval, na desni pa Stane Starešinič, Zlata Ro-doškova in Stane Raztresen, ki so brali odlomke iz Andričevih del .........................'»mm..,,,........................................ SPISI IZ LITERARNE ZAPUŠČINE loj/mitra Na robu življenja Izpopolnjena literarna in življenjska podoba pisatelja, ki je že v letih šel med partizane, nato pa je bil odveden še v Dachau Literarna podoba Lojza Kraigherja je danes soraz-meroma slabo poznana, saj ga je celo literarna kritika v času med obema vojnama puščala ob strani. Res pa je, da danes celo slovenski srednješolci vedo, da je Lojz Kraigher napisal »Kontrolorja Skrobarja*, ki predstavlja prikaz gnilobe naših ljudi in nasilnosti tujcev ter dramo «Skoljka», ki predstavlja težko obsodbo malomeščanske morale. Po vojni smo dobili njegov obsežni spis o prijatelju in idejnem ter političnem somišljeniku Ivanu Cankarju, ki vsebuje tudi veliko Kraigherjevega avtobiografskega gradiva. Zdaj pa bo literarna in tudi življenjska podoba Lojza Kraigherja še izpopolnjena. Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala v svoji odlični zbirki «Bela krizantema* knjigo, za katero je prijatelj pokojnega Kraigherja Jože Pahor, izbral naslov »Na robu življenja*. S to knjigo, ki vsebuje dva avtobiografična spisa «V hribih* in »Fragment iz dachauskih ječ* ter črtico »Večer pred hajko v hribih* bodo slovenski bralci spoznali literarno predvsem pa življenjsko usodo Kraigherja na robu njegovega življenja. Oba avtobiografska spisa. Lojz Kraigher ki imata literarno obliko, sta iz pisateljeve zapuščine. V obeh pripoveduje Blaž Gorečnik, v katerem seveda takoj prepoznamo pisatelja, kaj je doživljal v času okupacije: o svojem odhodu v partizane in vrnitvi v Ljubljano ter o prihodu v koncentracijsko taborišče v Dachauu. Prvi spis, ki je literarno zaokrožena enota, je nastal leta 1946, pri drugem, ki je nadaljevanje prvega, pa se mu je ustavilo pero., Bolezen je bila kri- va, da pisatelj dela ni dovršil in da je v njem opisal le približno četrtino svojega bivanja v taborišču. Ker sta oba spisa močno povezana, j’u je založba izdala pod skupnim naslovom ter se tako oddolžila pisateljevemu spominu, obenem pa pisatelja bolj približala današnjim bralcem. Z gornjo oznako vsebine in avtobiografičnimi potezami obeh spisov, je prikazan tudi značaj knjige. Pisateljevo pripovedovanje, deloma v prvi deloma v tretji osebi, je preprosto, stvarno in zanimivo, prežeto s pre-mišljanji in izpovedmi preganjanega človeka, ki dajejo opisom zunanjih dogodkov posebno barvo in spisom originalni, več kot samo dokumentarni značaj. Knjigo «Na robu življenja* je uredil Stane Meli-har, ki je napisal tudi o-pombe. V njih je nanizal nekaj pripomb h knjigi ter dodal nekaj besed o avtorju. Iz njih izvemo za življenjsko pot postojnskega rojaka Lojza Kraigherja, zdravnika v Bovcu, Slovenskih Goricah in Ljubljani, zobozdravnika v Gorici in Ljubljani, Cankarjevega prijatelja, napredno usmerjenega slovenskega intelektualca, ki se je takoj po zlomu Jugoslavije vključil v delo za OF, bil med vojno večkrat zaprt, aretiran, ko se je vrnil iz partizanov, kjer zaradi starosti, bolezni in nemške ofenzive ni mogel zdržati, ter poslan v Dachau, katerega je srečno prestal in se vrnil v domovino, kjer je še desetletje aktivno deloval. Urednik je dodal 5e nekaj pripomb k spisom, zlasti nekaj konkretnih podatkov o pisateljevem kratkem bivanju med partizani ter o usodi v koncentracijskem taborišču. Tako nam je kar najlepše in izčrpno predstavil Kraigherjevo življenjsko pot, manj pa seveda njegovo umetniško. Tudi oba spisa in črtica sta morda pomembnejša za spoznavanje Kraigherjeve življenjske u-sode kot pa za spoznavanje pisateljeve umetniške poti. Prav ob njih pa se kaže nujnost, da bi s kritično izdajo vsega, kar je Kraigher napisal, predvsem po-bliže spoznali Kraigherja kot' pisatelja, monografija o njem pa nam bi morala predstaviti Kraigherja tudi kot javnega delavca. Knjiga sama »Na robu življenja*, bo sicer za vsakogar zanimivo branje, je pa vendarle že premajhna od-dolžitev pisatelju. Sl. Rti. timnega sveta, v odkrivanje poetične resnice o najbolj skritih, najbolj molčečih plasteh človekove notranjosti. Take niso samo pesmi, ki so nastale v predvojnem in današnjem, povojnem času, ampak v znatni meri tudi tiste, ki so nastajale v samem metežu osvobodilne borbe in revolucije*. Prav isto lahko ugotovimo tudi za najnovejšo Udo-vičevo knjigo, čeprav vsebuje ta pesniška zbirka motivno najrazličnejše pesmi, razvrščene v trinajst več ali manj zaokroženih ciklov. Tudi v »Ogledalu sanj* se nam Udovič kaže ne kot strasten, elementarno razgiban poet temveč kot prefinjen lirik, mojster besede in ritma, kot pesnik, ki razmišlja o večnih skrivnostih življenja, zlasti o smrti in ki se v svojih verzih doti-ka drobnih stvari okoli sebe, da zableste v vsej svoji nevidni lepoti. Ker se v njegovih pesmih neločljivo spa- jata narava in človek, vid in spomin, resničnost in sanje, realnost in irealnost in se v njih razkazuje pesnikov notranji svet, Udovičeva lirika ni lahko branje. Nasprotno je pri prvem, površnem branju težko um. ljiva in šele zbrano poglabljanje v pesem odkriva njeno in njene lepote. Zato tu. di v tej zbirki ne bodo na-šli svojega zadoščenja površni ljubitelji sentimentalne lirike, pač pa bodo tisti, ki se bodo poglobili v Udovičev miselni svet, našli v teh pesmih obilo misli, lepote in človečnosti. V skladu z Udovičevo razmišljajočo liriko, večkrat spleteno iz skrivnostnih sanj in vizij neznanega, pa ven. dar polno čistih liričnih po-dob, so tenkočutne, subtilne, pa prav tako lirične in vizij, ske ilustracije Franceta Mi-heliča, ki so enakovreden sestavni del knjige. Miheliče, va je tudi okusna oprema. Sl. Ru. Ogledalo sanj Ogledalo sanj meče v noč svojo svetlobo. Začudena je omočila v potok mesečine dolge lase, zdaj jih suši v tujem vrtu. Vrtnice je ne poznajo, noč je ne pozna, duh vratar je ne pozna in ne spusti je, dokler ne bo izdala, kdo je in od kod. Molči in ne pove, da je stopila iz mojih prsi. Noče se vrniti. Bela ptica ji pobira iz drobnih prstov ostre trne. Rešena je tesnobe. Nikoli več se ne bo spomnila na šipek v mojem srcu JOŽE UDOVIČ Jože Horvat - Jaki Zopet CICIBAN! Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je še enkrat izšel Zupančičev Ciciban z ilustracijami Nikolaja Pirnata, prirejen po izdaji iz leta 1932. To je ena izmed knjig v slovenščini, ki je vedno med najbolj potrebnimi, ker je med najbolj priljubljenimi. Tudi v Trstu bi morali starši spoznati, da njihovi otroci ne bi smeli preživeti mladosti brez Cicibana. V vsej svetovni književnosti najbrž ne bi našli dosti takih pesmic za otroke, kakršne je poklonil Oton Zupančič slovenskim otrokom. Veseli koledniki f mjeia ...............................—..—...................... ŠE DO DAM ES MAJ BOLJ BRAN IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN HRVAŠKI PISATELJ AVGUST ŠENOA veliki hrvaški romanopisec Čase pregledujemo zase koledujemo in za lepo leto mlado preobračamo navado: nič od vas ne prosimo, mi darove nosimo, meh za smeh in vrečo sreče Ciciban za nami vleče, ne za hišo zidano, le za voljo zidano! Za 80-letnico smrti velikega hrvaškega romanopisca Avgusta Senoe so priredili v Zagrebu v eni izmed dvoran literarnega instituta Hrvaške akademije znanosti in umetnosti njegovo spominsko razstavo. Razstavljeni predmeti ilustrirajo in dokumentirajo življenje in delo avtorja »Zlatarjevega zlata* in toliko drugih zgodovinskih in socialnih romanov. Razstava obsega tudi dokumente o njegovem življenju, kot na primer razne uradne listine in podobno. Na njej je videti tudi letnike revij »Glasonoša* in «Vijenac», ki jih je Senoa urejeval, pa tudi njegove izvirne rokopise. Za svobodoljubno mišljenje Avgusta Senoe je značilno, da je objavljal v svojih revijah tudi spise ljudi, ki so bili njegovi nasprotniki. Poleg izvirnih izdaj njegovih del vidimo na razstavi prevode v raznih jezikih, kot na primer v nemščini, češčini, poljščini in italijanščini, zlasti njegovega najbolj priljubljenega romana »Zlatarjevo zlato*, v katerem opisuje zgodovino, nekdanjega Zagreba in boje proti fevdalnim gospodom. Razstavljena je tudi knjiga »Moj o-tac», ki jo je napisal njegov sin Milan Senoa. Ta je umrl lani meseca novembra, malo pred odprtjem razstave, v starosti 92 let. Tudi on je pisal novele in povesti, zlasti iz življenja ribičev ob Kvarneru čeprav je bil po poklicu geograf. Treba pa je poznati nekoliko pobliže Avgusta Se-noo, ki je v nekaterih ozirih Hrvatom to, kar je Josip Jurčič Slovencem. Rodil se je v Zagrebu 14. novembra 1838 in je umrl prav tam 12. decembra 1881. Staro pisateljevo vdovo so nekoč vprašali časnikarji o Senoi in ona jim je povedala tole; »Avgust je delal (Ob nedavni 80-letnici- smrti) večinoma ponoči ob petrolejki, Večkrat sem ga našla sredi noči, ko ga je zdelalo in je klonil z glavo na mizo. Zmeraj se mu je mudilo.... Ob velikem potresu leta 1880 se je začela njegova bolezen in to ga ja tudi pokopalo. Avgust je bil v komisiji, ki naj bi ugotovila obsežnost škode, ki jo je povzročil prvi sunek. Ravno 11. novembra je bil na zvoniku Sv. Marja ko se je sunek ponovil. Ko se je ma-,11 Milan vrnil iz šole, mi je dejal; »Mama, vse je porušeno... tudi gimnazija in tudi vojaško poveljstvo...* Avgust se je vrnil domov ves presunjen. S solzami v očeh mi je ponavljal: «Naš Zagreb se je zrušil in ne bo se več dvignil... Da bi ga mogel videti danes!.... Bil je na Dunaju in je pisal Turopoljski top. Neki sorodnik, katerega je prosil, naj mu pove kakšno 1 ime za neko osebo v zgodbi, mu je svetoval* Istvanič. Potem se je poTočil z menoj, ki sem imela dekliško ime Istramč. Avgust se je zmeraj bal, da bi me izgubil, ker sem bila bolehna. Pa nas je zapustil on in še tako naglo....» Avgust Senoa je pravi ustvarjalec hrvaškega zgodovinskega romana. Najvažnejši zgodovinski dogodki Zagreba in Hrvaške živijo v delih tega plodovitega pisatelja, kateremu veliko dolgujeta tudi gledališče in hrvaška kultura na splošno. V burnem letu 1848 je Senoa začel gimnazijo na Ogrskem in je nadaljeval študije v Zagrebu ter se pod vplivom ilirskega gibanja, ki ga je začel Ljudevit Gaj, boril proti ponemčevanju. Ker ni bil sprejet v Orien-talno akademijo na Dunaju, je študiral pravo v Zagre- bu in v Pragi. Ko se je zrušil Bachov absolutizem, je Senoa opustil notarski posel in se docela predal pisateljevanju. Ze kot vseuči-liščnik se je uveljavil s sodelovanjem v čeških in hi^ vaških časnikih in revijah. Tudi hrvaškemu gledališču je veliko pripomogel kot kritik, kot umetniški vodja in kot prevajalec tujih odrskih Avgust Senoa del. Kot sodelavec Matice Hrvatske je bil urednik slavne revije Vijenac. Turopolj-skemu topu so sledile novele, povesti in romani na priliko Primadonna, Do trikrat Bog pomaga, Zlatarjevo zlato, Prijatelj Lovro, Baron Ivica, Mladi gospod, Varuj se senjske pesti, Ilijina oporoka, Diogenec, Nagelj s pesnikovega groba, Pruski kralj, Turki gredo, Vladimir, Berač Luka, Kmečki upor, Kanarinčeva ljubica, Branko in veliki roman Kletev, ki ga je do zadnjega dne življenja narekoval sinu Milanu in ga je dokončal šele romanopisec Evgen Tomič. Njegova dela so bila prevedena v razne slovanske je- zike, v francoščino, italijanščino in netnščino. Z druge strani je Senoa kot prevajalec iz nemščine, francoščine, angleščine, ruščine, češčine, poljščine in bolgarščine obogatil hrvaški gle-daljši repertoar in mu bil hkrati prvovrsten kritik. Senoa je izdal prvo Antologijo hrvaškega in srbskega pesništva in je napisal pr-vi esej o poetiki. Edina Senoova novela, katere vsebina ni vzeta iz življenja njegovega naroda je Primadonna. Vsebina poteka iz pisateljevega poznanstva * italijanskimi umetniki med gostovanjem v Zagrebu in iz njegovih beneških spominov. Bivanje v Sloveniji in obisk Kranja mu je navdih, nil prelepo zgodbo Nagelj s pesnikovega groba, to se pravi s Prešernovega groba. Spomini na potovanje v Italijo odsevajo zlasti iz teh pesmi: Veliki petek v Piši, Veriga in Pad Benetk. V prvi pesmi pesnik opeva cerkev junakov sv. Stefana v Piši, to cerkev je obiskal na veliki petek leta 1875 med obredi velikega tedna. Pesnik vidi, kako vstajajo pisanski junaki, ki so se borili proti Turkom in zdi se mu, da se odzivajo na njegov klic, naj priskočijo na pomoč njegovi Hrvatrfki. Ali pa je celo bolje, da počivajo v grobih, kajti zahod nima srca za ubogo rajo, ki je še prega-njena na Balkanu in če bi ti junaki vstali, da bi ji po-magali, bi jih neusmiljeni zapadnjaki kamenjali kakor prvega mučenca Stefana. Verigo je pesnik videl vzdolž stebrišča na pisan-skem pokopališču in je nekoč zapirala in varovala pristanišče, dokler je niso pretrgali in odnesli Genovčani kot trofejo iz borbe s Pisan- ci. Ko se je Italija združila, pravi pesnik in je dosegla svobodo, so Genovčani verigo vrnili Pisancem. Kakor v pesmi Noč na Fo. rumu Rimski forum spominja pesnika S.S. Kranjčevi, ča njegove daljne domovi, ne, ki ječi pod avstrijsko peto, tako pisanska veriga obnovi v Senoi trpko usodo njegove domovine in pesnik kliče dan, ko bodo jugoslovanski narodi združeni dosegli svobodo. Pesem Pad Benetk je ra*, deljena v pet delov: v p* vem je opisan blišč in slava Benetk do Napoleonovo, ga napada, v drugem delu je beseda o nekem hrvaškem vojaku, ki na nočni straži razmišlja o daljni domovini, v tretjem delu je opis razgibane zadnje seje beneškega senata: dol naznani skupščini Napoleo-nov ultimat in ob tem so razdelijo senatorji v dva tabora. Eni bi se hoteli s pomočjo Hrvatov postaviti napadalcu po robu, eni pa bi se raje z Napoleonom pogajali, da bi rešili bogato zaklade te pomorske kralji, ce; v četrtem delu pesnik pripoveduje o ljudskem u-poru, ki ga vodi neki dal-matinski zastavonoša in ki prisili signorio, da se vda Napoleonu. V zadnjem delu pesnik zapoje slavospev italijanskemu narodu, ki se kot eden bori proti tujcu in tako v združeni domovini o-budi tudi mrtvo republiko Benetke. Senoova pesnitev je doži-vela odmev tako v bencinski drami Gospa s sonč-nico Dubrovčana Iva Vojno, viča kakor tudi v njegovem glavnem delu Dubrovniški trilogiji. Krasno študijo je posvetil Avgustu Senoi slovstvenik Dubravko Jelčič v reviji Stvaranje s Cetinja, o tej (Konec na S, stranil fAVVVVVlVVVVVtf^,V^W^*VVw\^A, tem, da si naša občina DKW «Junior de Luxe» znatno več pomaga z globa- GL,AS «S 1004» mi, ki so jih njeni promet- N SV «Prinz IV» nih organi naložili zaradi T»m lahkn rinri obilnega parkiranja, kot LANSKA PROIZVODNJA V NEMČIJI Novost nemške industrije: Goggomobil «S 1004» Doslej smo si ogledali najnovejše francoske ljudske avtomobile, danes pa se preselimo v Nemčijo in si o- Seveda niso vsi ti modeli spider, obe pa sta dvosedež-povsem novi. Le nekateri na in razpolagata ie v dve-med njimi so se prvič poja- — ——-----------------1------ vili na avtomobilskem tržl- glejmo tamkajšnjo letošnjo šču, drugi imajo nove karo----:--j i_ serije, tretji pa se razliku- ma zasilnima prostoroma. Karoserija Je samonosna in ima le dvoje vrat. Stiri-takni in štiricilindrski 992 ----s. OVEN (od f V\ 21. 3. do 20. 4.) [ Ne zaupajte pre- več tistim, ki bi J hoteli navezati z ' vami tesnejše sti- ke z laskavami pohvalami in pokloni. Spletke in spori na de- lovnem mestu naj vas ne vznemirjajo. Nekoliko se boste morali še žrtvovati, pa boste dosegli svoj cilj. Srečni dan torek. -----s. BIK (od 21. / \ A. do 20. 5.) / Simpatija do ne- Vr 'N J ke osebe, ki ste V V jo pred kratkim ^ spoznali, se bo o- krepila, toda ne smete si še vezati rok. V poklicnem delu nobene spremembe, razen važnega razgovora, na katerega se morate dobro pripraviti. Srečni dan četrtek. DVOJČKA (od 21. S. do 22. 6.) iNe jezite se! Draga oseba bo z iskrenim izrazom svoje ljubezni popravila krivico, ki vam jo je morda storila z nenamerno potezo nevljudnosti. Upoštevati morate živčno napetost in vsakdanje skrbi. Pazite na svoje zdravje. Pismo. Srečni dan nedelja. Veljaven od 21. do 27. januarja 1962 r -v B A K (Od 23. r 6. do 22. 7.) j V srčnih zade. L / vati bo zadosto- vala le mala vljudna poteza, lepa misel, pa boste premagali zadnjo o-viro in dosegli svoj cilj. Prijetno sporočilo. V poklicnem delu boste naleteli na malenkostne ovire, ki jih boste premagali. Srečni dan sreda. L E V (od 23. 7. do 22. 8.) (j Razni dogodki bo-J <1° utrdili dobro mnenje, ki ga i-mate o dragi o-sebi. Redno poklicno delo vam bo dopustilo, da boste lahko uredili tudi svoje zasebne zadeve. Vabilo na zabavo v prijetni družbi. Bodite previdni, če vozite avto. Srečna dneva petek in sobota. ni ve DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spoznali boste neko zelo zanimivo osebo. Preživeli boste nekaj lepih uric v prijet-drujSbi. Lepe perspekti-za poklicno delo ih koristne pobude. Pri uresničenju svojih načrtov boste naleteli na ovire in spletke nasprotnikov. Srečni dan sobota. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izredna priložnost za zabavo In razvedrilo, ki ste si ga želeli, v prijetni druž. bo, čeprav bo zraven o-seba, ki vam ne bo všeč. Poklicno delo vas ne bo mikalo, a ga ne smete zanemarjati. Važno sporočilo. Srečna dneva torek in petek. sk< ©1 ŠKORPIJON (od 10. do 22. 11.) V;e stvari se ne bodo razvijale tako, kot si boste sami želeli, toda vesela novi. ca bo prišla ob pravem času. Možnost spora z delovnimi tovariši. Bodite nekoliko potrpežljivi, pa se bo vse uredilo. Izogibajte se diskusij. Srečni dan sreda. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) J1 eti vam nevar-rost, da se boste sprli z drago o-sebo, ker boste preveč nestrpni nervozni. Skrbite za svoje zdravje, sicer boste občutili posledice. Uspeh v poklicnem delu. Pri poizvedovanju o neki osebi bodite zelo previdni. Sreč-ni dan torek. \ V o (Dl STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Srečali boste čudne osebe, ki bodo pritegnile vašo pozornost in vas vabile v svojo družbo. Bodite zelo previdni in preudarni, sicer bi se grenko kesali. V poklicnem delu zapreka, ki pa jo boste prav gotovo premagali. Doma prijetno vzdušje. Srečni dan sobota. VODNAR ("d 1. do 19. 2.) iezite se na osebe, s kateri-imate opravka. Potrudite se, da jih boste soo-znali in razumeli. V poklicnem delu nobene no-v >sti .pregledati in spremeniti pa boste morali ne. katere svoje načrte. Priložnost za zabavo. Srečni dan ponedeljek. RIBI (od ?n. 2. do 20. 3.) ■ jeten ljubezen-:i sestanek in intimni pogovori z osebo, ki vas ima rada. V poklicnem delu boste dosegli priznanje in se boste lahko malo oddahnili. Izogibajte se spora v družini. Pismo. Srečni dan petek. jejo le po tehničnih karak- cc, motor z vodnim hlaje-teristikah in so na videz ena- njem je montiran spredaj. ompresijsko razmerje je 8,5 in storilnost 42 KM pri ki prejšnjim modelom. Seveda se bomo mi zausta- ne ,,------------- pu z globami zaradi hitrosti in drugih prekrškov. Od kod ta pojav? Znano je, da dobivajo v nekaterih občinah mestni stražniki ob koncu leta odstotke od skupnega zneska pobranih glob. V nekem velikem mestu so navadnemu stražniku vrgli ti odstotki tudi do 50.000 lir, nekemu drugemu, višjemu po položaju, pa tudi dvakrat ueč. V nekaterih mestih morajo stražniki izpolniti tudi določeno normo Tem lahko dodamo še druge, dražje modele, kot so: BMW «1500» BMW «3200» C. S» Ford Taunus «17 M TS» Mercedes «190» Mercedes-Benz «220 SE» Mercedes «300 SE» Opel «Record» Coupe Vo!kswagen «1500» VW «1500» Karman-Ghia nih modelih mldfem ko bo- 4300 vr'/m' Največji moment mo govorili ’ o ostalih le če vr./m. Vozilo™ k? tehta' skum bodo to zahtevali čitatelji. . „ ’ - , R „ Naš pregled pričenjamo z "° ,740 k«- inM mani poznanim modelom: goriva na vsakih 100 km, in Glas «S1004» družbe Gog- *more vei>° hltrost 135 gomobii. km na uro' Tudi iz slike je razvidna Marsikoga bo zanimala tu-linija na ostre profile, ki di cena tega avtomobila. Križanke in druge zanke trenutno žanje veliko uspe-hov na nemškem tržišču, Priznati pa moramo, da smo med radovedneži tudi mi, kljub temu pa je karoserija ker kljub temu, da predvi-prav lepa. Vozilo Izdelujejo devajo uvoz tega modela v v dveh verzijah: coupe in Italijo, je cena še neznana. KAKO NASTAVIMO ELEKTRIČNI PREKINJEVALEC Ko nastavimo električni prekinjevalec pazimo na glede glob in da to doseže- pravilno medsebojno razdajo, se poslužujejo pač vsfh lo med kontaktoma (pla-mogočih pretvez, med kale- tinama) kladivca in nako-rimi je dajanje glob zaradi valca. Naj omenimo, da za parkiranja, ki je spričo go- to potrebujemo odgovarjajo-stote prometa v mestih in že orodje in pripomočke. ozkih ulic, pa tudi zaradi Nikdar ne nastavljajmo raz-stevilnih omejitev, poslalo dalje med kontakioma z no-skoraj že nerešljiv problem, žem ali z navadnim izvija-Statistiki v Italiji so ugo- čem. S takim posegom bo-touili. da plačuje vsak tta mo povzročili, da bo delo-lijanski avtomobilist pov- vanje slabo in_ neenakomer-prečno na leto 4000 lir glo- no. poraba goriva daleč čez be zaradi prekrškov prt par- normalo, sam prekinjevalec kiranju in samo 2000 lir za- pa uničen že po nekaj kilo- radi kršitve vseh ostalih členov cestnega zakona. To je vsekakor paradoksno. Avtomobilisti plačujejo več glob ko sploh ne vozijo, kot pa kadar vozijo, kot metrih. Pravilno nastavimo takte takole: — elektriko izključimo (ključ vzamemo iz kala) kinjevalca do kraja odmakne. — med razmaknjenima kon-4aktoma izmerimo z merilno ploščico («spion») razdaljo. Ce poznamo tovarniški predpis, naj bo to merilo, sicer pa naj bo razdalja 0,4 mm, pri 6. valjnih motorjih pa 0,3 mm. «Spion» naj gre med kontakte tesno, toda z občutkom. V primeru, da sta kontakta nataljena, je čas, da ju pritrdilni vijak kon- JU, fKUV yU --- ' . j da bi parkirani avtomobili — snamemo pokrov razae- bili za pešce bolj nevarni kot pa vozeči, da ne govorimo o tistih, ki vozijo hitro in obenem brez upoštevanja najosnovnejših manir sodobnega prometa. lilca; — avtomobil pretaknemo v direktno hitrost; — avto porinemo toliko naprej, da palec (odmikač) na vretenu kontakt pre- NOVE CENE AVTOMOBILOV Lani so pod pritiskom Pričakovanja vseh «poten-zmanjšanja uvozne takse na cialnih» kupcev se niso u-industrijske proizvode in resnjčjia, italijanske tovarne med temi tudi na avtomobi- takoj povedale, da nima- lr,»skVaSapoffin-žaUt0c™n°e- Jo n.n^ov znižati svojih svojih modelov. Večina je cen. Zaradi zmanjšanja ca-upala da bo tudi letos, ob rinskih pristojbin je tako začetku druge faze izvajanja prišlo le do manjših spre-členov Evropskega skupnega memb v cenah, predvsem tržišča prišlo spet do ta'1- -1,-!U —J-,~" ''-1* olajšav. mpdel DKW JUNIOR OPEL RECORD 1500 FORD TAUNUS «17 M» BMW «700» limusina BMW Coupe «700» nastavitveni vijak tabela: stara c. nova c. razlika 985. C00 945.000 40.000 1.485.000 1.445.000 40.000 1.535.000 1.445.000 60.000 920.000 890.000 30.000 1.075.000 990.000 85.000 Dve Izvedbi prekinjevalca. Na vsaki je ekscenter za nastavljanje razdalje in pritrdilni vijak zamenjamo. Kako to delamo? — z izvijačem zrahljamo nastaviteni vijak, ki o-mogoča ekscentrično premikanje nakovalca in pritrdilni vijak, ki trdno privija nakovalce; — taxo kot prej s palcem razmaknemo kontakta; — premaknemo nakovalce v ekscentru in z našo mero izmerimo razdaljo kontaktov; — ko privijemo oba vijaka, ponovno kontroliramo. Ce nismo dobro nastavili, ali pa če smo med, privijanjem vijakov malo premaknili nakovalce, ponovno popustimo vijake in jih nastavimo tokrat bolj pazljivo. VŽIGANJE: PREDVŽIG... Tu pa tam srečamo na naših cestah še nekatere stare Ballile alt’5Q0 «balestrtr ■ corta« in se jim skorajda čudimo. Ta vozila so stara več kot dvajset let in jih je videti iz dneva v dan manj. Precej drugače pa je v FTanciji kjer znaša srednja starostna doba avtomobilov 19 let. Vzrok temu je davčni sistem, ki nalaga francoskim avtomobilistom visoke davke, znatno večje od onih, katerim je podvržen italijanski ali angleški voznik. SLOVARČEK stremen — staffa glavni list — foglia madre, foglia maestra, capo lama zgibnik — biscottino vsak list ima določeno napetost — tensione •b* *< :]7 * Yo M ) t 1 'k- U A B e \) D " f L t? “i G\ X tl Ar L r R. A T)% t H t A X r N 0 v\ V- i i £ £ u. D 0 T v 0 u ^ |V {) (Z / •z IT- C M 4 1» A 4, 49 ) v R 1 Tit A -t P 1 fl \ /v \i t J z. A L 1% tl ( C % M T I u ¥> 1 TT) 0 l 'h A V 0 l'" )£ 0 L V t J) b "i i l V * ^ £ % 0 A ^ 11) k b e 7 -ii HZ. k t M A L % A 14 VODORAVNO: 1. število; 5. slovenska reka; 9. prostor v cerkvi; 10. rusko moško ime; 14. ton; 16. jajčece; 19. spanje; 20. pesem; 21. del glave; 22. kraj pri Ljubija, ni; 23. lakota; 24. nadav; 25 geslo naše dobe; 33. pogled 34. zgodba; 35. rimsko bo žanstvo; 36- mlevski izdelek 37. oblika tekočine; 39. reka v Aziji; 42. vrata; 43. rudni na; 44:. pokrajina ob Jonskem nhor ju; 46. mera v glasbi; 47. zemljiška mera; 48. gledavec; 52. prptinožci; 56. malik; 57. vogel; 59. kos suhe zemlje; 60. opaž; 61. žen-sko ime; 62. življenjska tekočina; 64, igralna karta; 65. nogometni izraz; 67. češki kulturni delavec (prijatelj našega naroda, ki je deloval nekaj časa tudi v Trstu); 68. pokrajina v Aziji; 69. jeza; 70. osebni zaimek; 71. veznik; 72. reka v Aziji; 73. žensko ime; 74. pivo; 75. povodna žival. NAVPIČNO: 1. čutilo; 2. posoda1; 3. štetje let; 4. sila; 5. plod; 6. žuželka; 7. skali-na; 8. žensko ime; 11. rastlina; 12. zanos; 13. razvojna stopnja metulja; 14, boj; 15. zaščita; 16. nevednež; 17. tkanina; 18. pritok Donave; 25 domača dežčla; 26. pisatel j basni; 27. pokrajina v Jugo slaviji; 28. gorovje v Sovjet ski zvezi; 29. moško ime; 30 reka v Sovjetski zvezi; 31 pritok Save; 32. število; 37 pisalna potrebščina; 38. na pis; 40. torba za spise; 41 zveza; 45. egiptovsko božan *0eZGK©13RUNPO stvo; 46. kazalni zaimek; 49. števnik; 50. tekočina; 51. nekdanja država ob Tigrisu; 53. oblika papirja; 54. pripadnik izumrlega naroda; 55. pasja pasma; 58. moško ime; 59. četveronožec; 62. vprašalni prislov; 63. žensko ime; 65. reka v Nemčiji; 66. struja. REŠITEV KRI2ANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Primorski; S. uran; 9. Kola; 11. sok; 12. reka; 13. VE; 14. ad; 15. šala, 16. sel; 17. Don; 18. leha; 19. Holandija; 21. kuta; 22. ura; 24. aga; 25. paša; 27. Po; 28. Ro; 29. Sora; 30. set; 31. Ston; 32. sito; 33. Apolonija. NAVPIČNO: 1. Prod; 2. rak; 3. in; 4. okel; 5. roka; 6. sla; 7 K.A.; 8. usad; 10. žensko ime; 12. rana; 13. veha; 15. šola; 16. seja; 17. dota; 18. lira; 19. Hugo; 20. duša; 21. karo; 23. Toto; 25. pool; 26. Arno; 27. peta; 29. sto; 30. sij; 31. SP; 32. Si. Rešitev posetnice Kmetovalec F!LA TEU J A NORVEŠKA Za 50-letnico uspešnega polarnega podviga raziskovalca Amundsena, ki je proti koncu leta 1911 dosegel Južni tečaj, je bila izdana serija dveh znamk enotnega formata, toda z različno temo, ki ponazorujeta razisko-valčev lik in skupino udeležencev odprave pri šotoru na Južnem tečaju. Vrednoti sta po 45 oere in 90 oere. VZH. NEMČIJA Major Titov v Vzh. Nemčiji Ob obisku sovjetskega kozmonavta Titova v Vzh. Nemčiji je bila izdana serija priložnostnih znamk s 6 vrednotami po 5, 10, 16, 20, 25 in 40 pfeningov. Na znamkah so naslednji motivi: Titov s pionirji, Titov v Leipzigu, Titov v vsemirski kabini, Sprejem Titova pri Ulbrichtu, Let rakete «Vo-stok 2» in Titov v Berlinu. FINSKA Stoletnico finskih državnih železnic bo finska poštna uprava 31. t. m. počastila s serijo treh vrednot. Na vrednoti za 10 fmk bo prikazana prva finska lokomo. tiva iz 1. 1862, na vrednot: za 30 fmk parna lokomotiva, na vrednoti za 40 fmk pa moderna Diesel lokomotiva. Naklada: 2 milijona kom- pletnih serij. ITALIJA Evropska razstava športne znamke — «Premio Bonacos-sa» ter XIV. mednarodni filatelistični sejem «San Ma rino-Riccione», sta dva naj vidnejša filatelistična dogod jca v državnem in medna rodnem merilu, ki ju je fi latelistični krožek v Rimini ju v sodelovanju z mednarodnim centrom športne filatelije vključil v program svojih prireditev za 1. 1962. Svojo udeležbo pri teh dveh prireditvah, kakor tudi pri ostalih, so zagotovili številni domači in inozemski izvedenci s svojimi zbirkami. Mednarodno središče za športno filatelijo bo izdalo tudi posebne dopisnice ob priliki dr&vnih in mednarodnih športnih prireditev na Rivieri, za katere bo od' pristojnega ministrstva zahtevalo tudi poseben poštni žig za prvi dan izdaje. ZDRUŽENI NARODI Prva izdaja znamk poštne uprave ZN v letošnjem letu je namenjena stanovanjski izgradnji in razvoju urbanizma. Ta aktivnost se izvaja na osnovi priporočila Ekonomskega in socialnega sveta tar odločitve. Generalne skudččipe po f resoluciji 1393 s' 14, zasedanja in resoluciji 1508 s 15. zasedanja. Dve znamki po 4 in 7 centov bosta prišli v promet 19. februarja letos. Crtež na o|(eh znamkah je delo nizozemskega slikarja Matise-na in prikazuje stiliziiano skupino ljudi in objektov, ki simbolizira to aktivnost. CESKOSLOVASKA 18. decembra 1961 le prišel v promet drugi 'del serije znamk za propagiranje Svetovne ’ razstave znamk pod geslom aRraga 1962». Serijo sestavljajo Jt/n vrednote z nfiminalna Vrednost, jo posl, 1.60, 2 in 5 KČs, na katerih so motivi; Plzen, Visoke Tatre, nova,,, tovariša Kunčicč’ in ;Prag,a. Na spodnjem delu jsake znamke je napis, v kitajščini, nemščini, švedščini | in francoščini. Zadnja vrednota z‘a 5 /Hčs je bila tiskana v bloku po 4 vrednote i z robnim napisom «Praga-srce Evrope?, s katerim je blok dobil tudi tematsko Vsebino. * r •». •'* Za dobro voljo ‘S. ; ’ y & —' Mislim, da nima smisla nadaljevati z diskusijo. Bo že avtopsija pokazala, kaj je pravzaprav imel... No, končno smo dospeli živi in zdravi... — Miha, kaj se vedno sanjaš, da popravljaš avto? Ali veš kje je to? Prejšnja slika Je bi la posneta pri Domju Boštjaniek ■ fini mehanček ČAMŠIC TEDEN Med tednom je bilo precej važnih dogodkov. Najbolj važen za Slovence je bil sprejem delegacije Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze pri generalnem vladnem komisarju dr. Li-beru Mazzi, ki je sprejel dr. Jožeta Deklevo, Mirka Kosmino in odv. Angela Kukanjo. Predstavniki SKGZ so vladnemu komisarju predložili obširno Spomenico, v kateri so navedene zahteve po izvajanju ustavnih načel o pravicah manjšine in po uzakonitvi londonskega sporazuma. Stavkovno gibanje je v preteklem tednu zajelo razna področja tržaške gospodarske dejavnosti. Ladje-delski delavci so začeli s stavkovno akcijo, ki io je FIOMCGIL proglasila v vsedržavnem okviru proti nameram vlade, da se sn praktični pouk sploh — v nemogočih prostorih. Strošek za ureditev poti do stavbe je torej povsem u-pravičen, če upoštevamo, da bo v njej šola. MACKOLJE (Foto Magajna) iiiiJiiiiiiiiikiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Zasedanje glavnega odbora KZ Letos v februarju bo redni letni občni zbor Kmečke zveze Obširna razprava v zvezi z izvajanjem zelenega načrta Pretekli teden se je sestal glavni odbor Kmečke zveze, katerega sestavlja sedemnajst članov. Po pozdravu predsednika Josipa Škrka je imel u-vodno poročilo tajnik inž. Jo-zip Pečenko, ki se je dotak-nil številnih vprašanj, ki zadevajo naše kmetijstvo ter nakazal druge probleme, ki so z njim v zvezi. Med glavnimi vprašanji, ki jih je obravnaval glavni od. bor Kmečke zveze, pa je bilo nedvomno vprašanje bodočega občnega zbora. Po izčrpni razpravi so člani sklenili, da bo občni zbor v februarju -tekočega, 'leta. Točen datum letnega zasedanja članov Kmečke zveze bodo določili kasneje. V tej zvezi je bilo tudi načeto vprašanje spremembe pravil KZ, ki se morajo prilagoditi zahtevam in potrebam organizacije. Precejšnjo pozornost so člani glavnega odbora posvetili izvajanju zelenega načrta. Glede tega so izrazili številne pripombe ter postavili več predlogov, ki se nanašajo na konkreten položaj kmetijstva na našem področju. Sprejetih je bilo tudi več sklepov. Omenimo naj še, da so člani glavnega odbora Kmečke zveze po končanem zasedanju zbrali za po potresu prizadeto prebivalstvo Dalmacije 9.000 lir. Število članov pevskega zbora A. Sirk se je iz raznih vzrokov, posebno še zaradi odhoda mladine v vojsko, skrčilo. Ostali maloštevilni pevci so se priključili pevskemu zboru «Vesna», ki šteje o-krog 30 pjermev* JJJ&tSŽno mladih. Zbor razpolaga lepimi, svežimi in uglajenimi glasovi, s katerimi se da veliko doseči. Mladina je včasih malo nestrpna in neugnana, a v bistvu dobra in ima smisel za lepo in dobro. Želeti je, da bi se zbor še okrepil. Se vedno se razni posredovalci zanimajo za zemljišča v bregu pod cesto in navijajo gospodarje, da bi jih prodali. A če so nekatere že spravili na limanice, jim niso drugi voljni slediti. Zemljišče, ki je šlo še nedavno za nekaj milijonov, ima danes — iz PROSEK Vedno večje preglavice nam povzroča pot v breg. Občina jo je pred časom zakrpala, kar pa pomeni za takšno reber bob ob steno. Pot je neuporabna do Žlahtnega boršta, Postran in Grljana. Vsa naša prizadevanja, da bi občina te poti enkrat temeljito popravila, so bila zaman. Potrebno bi bilo, da bi naši občinski svetovalci o tem spregovorili v občinskem svetu. Pot je važna tudi s stališča tujskega prometa. Prav tako se že neksj let zanimamo za napeljavo vodovoda v breg. V poštev bi za začetek prišlo najmanj 20 posestnikov. Od sedanjega vodovoda do teh zemljišč bi bilo okrog 500 m. Ali bi se to ne moglo izvesti v smislu zakona štev. 454 oziroma »zelenega načrta«? O tej zadevi bi nam mogli in tudi morali kaj več povedati na i4-dnev-nem večernem kmetijskem tečaju, ki je sedaj pri nas, saj se razen o mehanizaciji, kmetijstvu, cvetličarstvu in vrtnarstvu govori tudi o »zelenem načrtu«. Naj omenimo, da se tečaj vrši v italijanskem jeziku, čeprav smo že tolikokrat povedali, da je pouk uspešen le, če se vrši v materinem jeziku udeležen, pev. Odkar je jeseni lanskega leta preminil pok. P ašelj, ki je skrbel za čistočo vasi, so vaške poti tako zanemarjene, kot še niso bile. Občina naj nam vsaj pove, če namerava vas povsem zanemariti. Tudi glede razsvetljave smo znpostavljeni. Naše vaške poti so. kot znano, ozke, a promet je vedno večji; zato so žarnice toliko bolj potrebne. Zvedeli smo, da je prefektura zavrnila sklep občinske uprave, ki je stremel za tem, da se v naši vasi uredi prostor za parkiranje avtomobilov. V ta namen je bilo v občinskem proračunu predvidenih dva milijona lir, kate. re pa je prefektura kljub že odobrenemu sklepu enostavno črtala. Slišali smo tudi, da so bili občinski upravitelji nagovorjeni. da naj v ta namen najamejo državoo posojilo.. Tako ravnanje se qam zdi povsem neumestno. Parkirni prpstor za avtomobile bi slu-podrli Krtovo gostilno žit predvsem tujcem, ki pri-mljišče uredili tako. da' hajajo k nam in le v **1o FERNETIČI Vse bolj vztrajno si utirajo pot govorice, češ da se bodo na pomlad začela dela za razširitev cestišča pri obmejnem bloku. Pred časom je bi- lo tu več inženirjev, ki so si ogledali teren. Pravijo, da,bodo zaradi razširitve cestišča tudi ter zemljišče uredili tako, da bo ob strani ceste dovolj prostora za nekaj dpsetip tovornjakov s prikolicami. Krtova gostilna pa bo potem seveda dobila prostore v novi hiši, ki jo bodo zgradili na vrtu. Upamo, da ne bo ostalo samo pri govoricah, ampak da se bodo dela v najkrajšem času začela. To je nujno potrebno zaradi vedno večjega prometa tovornjakov, ki se odvija skozi ta blok. Zlasti se to občuti v jutranjih u-rah, ko je na cesti dolga vrsta kamionov iž Jugoslavije Avstrije, Nemčije in seveda Italije, ki čakajo na spremstvo finančnih stražnikov za pot v prosto pristanišče. V tem času je prehod drugih motornih vozil, ki so namenjena proti bloku ali pa v nasprotno smer, zelo otežko-čen in predvsem nevaren. Za. to je nujno potrebno, da se dela čimprej začnejo. JAMLJE Ljudska hiša, ki jo je občina zgradila v naši vasi, je še vedno prazna. Marsikdo je na tihem gojil upanje, ko jc videl, kako stavba nsglo raste in se približuje dograditvi, da se bo izselil iz svojega tesnega stanovanja v zares sončno in udobno bivališče. Toda delal je račune brez krčmarja, ker so se medtem pojavile nekatere objektivne težkoče, da ključev stanovanj prosilcem niso izročili Uprava Ljudskih hiš je namreč odločila, da se stranke toliko, časa ne bodo vselile, dokler, ne bodo do zgradbe napeljali vodovoda, ker so vse sanitarije in kuhinja opremljene z vodovodnimi pipami in jih drugače sploh ni mogoče uporabljati. tretje ali iz četrte roke — v gotovih primerih 30-kiatno in še višjo ceno. Dobra šola za naše ljudi in zato se jim prodaja prav nič ne mudi. Kot je znano, se vršijo kmetijska zboljšanja od jeseni skozi zimo. Doslej pa je bilo tako neugodno vreme, da je vse delo izostalo. Odpadla so tudi tekoča opravila, kot obrezovanje, okopavanje i. e. Ce bosta še konec prosinca in svečan slaba, bo na pomlad težko vsem. Malo je vina iz zadnje leti. ne, malo osmič. Imeli fmo že tri. A ker se dobro blago samo hvali, so veje s »prtonovS na žalbšt Saglo zginile. Želimo, da bi prihodnje leto visele dalj časa. DEVIN majhni meri vaščanom. Zato nikakor ne moremo dopustiti, da bi se občina, ki je že itak pasivna, še bolj zadolžila, zlasti pa še v takem primeru, ko občani od tega ne bi nič imeli. Morda bo kdo dejal, da gre v tem primeru za turistični objekt, ki bi prinesel občini posredno korist. Toda nam se zdi, da bi bilo treba dolga desetletja, preden bi se ta posredna korist izplačala. Zato smo mnenja, da je treba parkirni prostor zgraditi v okviru javnih del, ki so zapopadena v gospodarskem načrtu. ST IVA N Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je občinska u-prava namenila pol milijona lir za izboljšanje .»vne razsvetljave vzdolž glavne ceste. N: pa nam znano, če je v tem načrtu tudi nadomestitev sedanjih žarnic s fluorešcenč-mmi, kot smo zadnjič izrazili željo. Upamo, da bo tako, kajti le v tem primeru bi obstajala nekaka povezava med Sesljanom, Devinom in Stivanom, zlasti še, ker je tudi za Devin (od vasi do morja) namenjen h v ta namen pol milijona lir, za Ses-ljan 300.000 lir in za k> ži-šče pri Trčonovi trgovini v Sesljanu 200.000 lir. • * • «Primorski dnevnik« je že povedal, kako je z delavstvom v tukajšnji papirnici. Podjetja, ki grade objekte za pove. čpno papirničo, so te dni odslovile okrog 100 delavcev in od teh visok odstotek iz naše občine. Drugi — spet kakih 100 — bodo kmalu na vrsti. In potem? Vreme včeraj: naj višja temperatura 9, najnižja 7.1. ob 19 url 7.2; zračni tlak 1029.2 raste, vlage 84 odst., nebo 1/10 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 9.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 21. januarja Neža Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.55. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 17.47 in zatone ob 7.54. Jutri, PONEDELJEK, 22. Jan. Viktor Sporočilo sindikata FIOM-CGIL V Tržaškem arzenalu odpustili za represalije 35 delavcev Vrsta narodnosti v podjetju, za kar je sindikat zahteval intervencijo delavskega nadzorništva - Danes zborovanje o socialnem skrbstvu v kinu Alubarda Včeraj se je sestal ožji aktiv uslužbencev ladjedelnic sindikata FIOM-CGIL, ki je obširneje govoril predvsem o odpustitvi 35 delavcev Tržaškega arzenala, Ti delavci so imeli pogodbe za določeni čas in teh pogodb sedaj niso podaljšali kot represalijo, ker so stavkali skupno z večino ostalih delavcev, ko je to stavko proglasila v vsedržavnem okviru FIOM-CGIL. Tajništvo sindikata je sporočilo, da so že intervenirali na nadzorništvu za delo in zahtevali, da takoj intervenira pri Arzenalu, saj v tem podjetju vrše številne nadure z izgovorom, da ne morejo najti kvalificirano delovno silo. Sedaj; pa odpuščajo delavce, ki so nedvomno kvalificirani, sposobni in ki so koristili podjetju. Na tak način se kršijo zakonska določila in ukazi ministrstva. Na sestanku so tudi ugotovili in obsodili odpustitev domačih delavcev v trenutku, ko je v Tržaškem arzenalu zaposleno večje število delavcev izven našega področja, za katere mora podjetje plačevati več. Tudi ta pojav govori o čudnem načinu upravljanja državnih podjetij. Ugotovili so tudi. da se bo morala sindikalna organizacija in pristojni nadzorni orga ni bolje brigati glede notranjih odnosov v Tržaškem arzenalu ter zlasti v zvezi z izvajanjem zakona, ki prepoveduje dajanje dela na »zakup* in ustanavljanje slamnarih podjetij »ditte prestanome*. V tej zvezi so omenili vrsto podjetij, katerih delavci so zaposleni v Tržaškem arzenalu in ki nimajo prav nobene opreme. Sindikat FIOM-CGIL v svojem sporočilu obsoja tako ravnanje vodstva podjetja kot tudi izjave nekaterih predstavnikov druge sindikalne organizacije, saj so se čule grožnje o odpustih zato. da se prepreči stavka. V zaključku razprave pa so podčrtali prepričam! NMHiiinniHiimiinitmiimiiimHiitHiii Predavanja o odporniškem gibanju Predvčerajšnjim se je sestala pod predsedstvom miljskega župana komisija miljskega občinskega sveta, ki jo sestavljajo predstavniki KPI, KD in PSDI, Naloga komisije, je, da pripravi v Miljah vrsto predavanj o nedavni zgodovini države in naše dežele, zlasti kar se tiče osvobodilne borbe. Po izčrpni diskusiji je komisija pripravila okvirni spored predavanj ,ki se bodo začela 20. marca v dvorani kina «Volta». Za predavanja bodo povabili krajevne in vsedržavne kulturne delavce, ki so sami doživljali fašizem in odporniško gibanje. cev za dosego minimalne pokojnine 15.000 lir ter za sorazmerno povišanje vseh pokojnin. ---(())-- Jutri skupščina članov NSZ Jutri ob 20. uri bo na sedežu Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška 20 skupščina članov NSZ. Dnevni reti; Sedanji politični položaj v Italiji s posebnim poudarkom na škandal o Fiumi-cinu, vladna kri/a, kongres KD in levi centei ter razprava o XXII. kongresu KP SZ v zvezi z diskusijo v okviru KPI čanje„ da bodo delavci Tržaškega arzenala enotno in zavedno podprli svoje delovne tovariše, ki jih podjetje skuša vreči na cesto. * * * Včeraj je bilo na pobudo Nove delavske zbornice-CGIL zasedanje v okviru tedna posvečenega INČA, na katerem so obširno govorili o raznih vprašanjih socialnega zavarovanja, pokojnin, o varnosti zaščiti itd. Zasedanju so prisostvovali tudi predstavniki urada za delo in se je na njem razvila živahna diskusija. Danes dopoldne ob 10.30 pa bo v kinu »Alabarda* javno zborovanje, na katerem bo senator Umberto Fiore govoril o socialnem zavarovanju in o zahtevah združenja upokojen- Po dolgotrajnih polemikah Končno so včeraj otvorili obnovl jeno palačo Costanzi Obnovitvena dela so stala 85 milijonov - V palači bosta sedeža mestnih redarjev in občinskega oddelka za preskrbo Brazilski veleposlanik na obisku v Trstu Včeraj je prispel v Trst predsednik brazilskega inštituta za kavo veleposlanik Ser-gio Armando Frazao, katerega so spremljali predstavniki tega inštituta in sprejeli na kolodvoru predstavniki tržaških oblasti ter gospodarskih krogov. Veleposlanik si je ogledal pristaniške naprave. Na sestanku na trgovinski zbornici je izjavil, da bodo povečali zalogo od 100.000 na 200.000 vreč kave. Sestanka se je udeležil tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Proučili so vse plati delovanja skladišča, ki so ga ustanovili pred dvema letoma in pol. Veleposlanik Frazao je sporočil, da namerava zavod povečati prodajo kave na italijanskem tržišču. V ta namen bodo ustanovili dve prodajni mesti v Genovi in v Milanu, ki bosta odvisni od tržaškega skladišča. Sporočil je tudi, da bodo razdelili nagrade operaterjem, ki bodo največ prispevali v povečanju prodaje brazilske kave v Italiji. Pred sestankom si je brazilski diplomat v spremstvu funkcionarjev zavoda za kavo ogledal skladišče v novem pri. stanišču. Nato se je sestaj z vladnim komisarjem dr. Maz-zo in z županom Franziiom. Iz Trsta je odpotoval snočl. Včeraj so svečano otvorili tudi obnovljeno palačo Costanzi tik nove občinske palače, s katero je povezana s hodnikom. V tej palači sta se- JV j,«- deža zbora mestnih redarjev lača tudi funkcionalna. Načr- 2upan je nato dejal, da se je pokazala obnovitev palače kot najboljša rešitev, saj se je vs.;, kar je bilo umetniškega, ohranilo, hkrati pa je pa- j „ -.. i j: e _:___i_„ m„ ' _ in petega občinskega oddelila, ki se ukvarja z mestno policijo in nadzorstvom nad preskrbo. Okrog te palače je bilo mnogo polemik, ker jo je bilo treba podreli in popolnoma obnoviti, ohraniti pa samo tri pročelja, ki spadajo pod pristojnost zavoda za spomeniško varstvo. Tako je ta prenovljena palača stala prav gotovo več, kot če bi zidali drugo čisto znova. Sedaj je pač obnovljena in se je treba s tem dejstvom sprijazniti. Za otvoritev so izbrali včerajšnji dan, ko je v koledarju sv. Boštjan, ki je patron mestnih policajev. Zato so obesili v pritlično dvorano podobo tega svetnika, ki je delo nekega neznanega toskanskega umetnika iz 16. stoletja. Ob otvoritvi, ki so' se je udeležili predstavniki najvišjih oblasti, je spregovoril župan dr. Franzil, ki je na kratko orisal preteklost palače in kako so jo obnovili. Okrog leta 1840 jo je zgradil slavni arhitetot Pietro Nobile po naročilu Francesca de Costan-zija ter ji dal zelo prikupno zunanje lice s stebriči in kam-nitnimi venci na pročelju, ki gleda na trg. To zgradbo so nato posnemali pri zidanju manjših zasebnih stavb, okrašenih s stebriči in basreliefi. Iz tega izvira njen umetniški pomen, saj izraža izviren krajevni slog, ki je daleč od hladnega neoklasicnega sloga. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimmimiiiiiiiiiiMinimiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiii Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Objavljamo peti seznam dobrotnikov, ki so prispevali za nesrečno prebivalstvo Dalmacije, tako hudo prizadeto zaradi potresa. Z največjim zadovoljstvom ponovno ugotavljamo, da imajo naši ljudje globoko razvit čut solidarnosti, ki je v preteklosti ie tolikokrat prišel do izraza in spet prihaja ob sedanji akciji za pomoč žrtvam potresa. Vsem, ki so ie in fci ie bodo prispevali, najlepia hvala. Včeraj so prispevali: Delak In Piščanc 5.000 lir, Stefan Kralj z Vrdelce 2.000, Sonja Batič 1-000, Iva Batič 1.000, družina Bonano 500, Ivan Košuta, železničar v pokoju iz Trst* 1000, Elizabeta Furlan 1.000, Frančiška Pravica 1000, Karla Petrič 1.000, Karlo, Mario in Bruno Pertot s Kontovela 7, 3.000, Viktor Sosič z Opčin 1 000, dr Vera Sardoč 1.000, Zdravko Volčič 1-000, Jože Štrukelj 1.500, N. N. 5.000, Justin 2.000, družina Grobovšek 5.000, Ivana Kante 1.000, I-vanka in Tomaž Rupnik 2.000, Dimitri Sancin 500, Milica Sancin 500, družina Stok 1.000, Marija Kocijan-Bazovica 193, 1.000, Zora Nardin 1.000, Ivan Pertot 1.000, F. G. 1.000, Josipina Kjuder 1.000, Jelka Mijot 500, Danica Legiša - Devin 1.000, Mira Suman 1.000, dr. Rudolf Perhauc 2.000, gojenci Dijaškega doma 13.200, Edvin Švab 1.000, Edmond Košuta 500, Drago Pahor 2 000, Vida Pahor 500, Franc Bizjak 500, Irena Sirca 1000, Marija Samec 1.000, Marija Glavič 1.000, Jadranka Borian 1.000, Albina Debeljak 1.000, Ida Bogateč 1.000, Olga Dllica 1.000, Angela Cok 1.000, Ana Žerjal 500, Miro Colja - Prosek 1000, Maja Možina 3.000, Anka in Dinko Barej 1.000, Amalija Cok 1.000, Nada Pertot 1.000, inž. D. Lah 20.000, družina Jerič z Opčin 1.000, Rudi Vremec 1.000, Ivanka Dolenc 500, Pepi Grizančič 500, Stanko Cok 1.000, Adolf Močnik 1.000, Karel in Avgust Kalc 1.000, Evgen in Mila 2.000, Ivanka Širok 1.000, Rafael Grgič 500, Ostrouška 2.000, Franc Milič 1.000, Fani Miketič 1.040, cvetličarka Savina 1000, Marija Armo-clda 1.000, Ivanka Pregare iz Loga 1.000, J. K. iz Loga 500, Marija Berdon iz Ricmanj 500, Andrej Kjuder iz Lo-njerja 430, 500, Tone Barbič 10.000, Ludvik Cebron 1.000, družina A. Vremec z Opčin 2.000, Z Opčin so poslali prispevke: Zora Cok 1 000, Marta Zupan 1.000, Pina Fabjan 1.000, dr. Edo Križnič 1.000, Mila Novak 1.000, Anton in Marčei Malalan 3.000, Milan Jereb 1.000, družina Kapun-Sosič 1.000, Julka Vremec 700, Miroslav Grgič iz Bazovice 208, 500, Prosvetno društvo Lipa iz Bazovice 10.000. Do predvčerajšnjim smo nabrali 357.300 lir, tekom včerajšnjega dne pa 152.900 lir. SKUPAJ 511.200 LIR. Pripis: V včerajšnjem seznamu darovalcev Je pomotoma izostalo ime Mahni, ta, ki je daroval 3.000 lir, K. Milan pa Je daroval 1.000 in ne 3.000. PRISPEVKE SPREJEMATA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCHI 6 IN UPRAVA V UL. SV. FRANČIŠKA 20-III. ^ te za rbnovitev sta pripravila arhitekta Boico in Cervi, delo pa je izvršilo podjetje Giacomelli v približno treh letih. Izdatke so krili s posebnim prispevkom vlade. Pri podiranju in obnavljanju so nastale razne težkoče. saj so ohranili le tri pročelja in lepo stopnišče. Težkoče so bile tudi pri polaganju temeljev, ker niso mogli izkoristiti starih in sloni vsa nova stavba na ploščadi iz železobetona. Poleg tega so moral; zgraditi tudi železne opornike. Dela, ki so stala 85 milijonov, so končali 25. marca lani. Poslopje ima pritličje in tri nad-stropia ter razpolaga s 37 sobami tei dvema manjšima in eno veliko sejno dvor"oo. Celotna površina znaša 600 kv.m, prostornina pa 10.000 kub.m. Palača je povezana z novo občinsko palačo s pokrito vežo, ki ima stranice iz kovine. Podi so iz linoleja ali pa ploščic. Ogrevalne naprave so povezane s centralo v novi palači, telefon pa s centralo na starem žuDan«tvu. V vseh uradih je zaposlenih 67 uslužbencev. Na koncu svojega govora je želel župan redarjem in uslužbencem oddelka za policijo in oskrbo prijetno biva-nje v novih prostorih. ---«»—— Obvestilo upokojencem Občinski anagrafski oddelek sporoča, da bo z jutrišnjim dnem pričel razdeljevati potr-dila, ki pričajo, da so upokojenci še živi, oziroma da so žive njihove vdove. Pri tem gre za upokojence kategorije SO. Potrdila bodo delili v pritličju nove občinske palače pri okencih 17, 18, 19 in 20 po naslednjem alfabetskem redu (za vdove veljajo priimki umrlih mož): okence 17 od črke A do E, okence 18 od črke F do M. okence 19 od N do S, okence 20 od T do Z. Urad priporoča, naj pridejo upokojenci z osebno izkaznico in pokojninsko knjižico. Ce pride po potrdilo kdo drug. mora prinesti s seboj tudi dokumente prizadetega upokojenca. Upokojenci naj se v lastnem interesu točno držijo o-menjenega razporeda za prevzemanje potrdil. ---«»---- Dr. Ezio Volli je predaval na Reki Profesor gospodarsko . pravne fakultete v Trstu dr. Ezio Volli je imel v petek na Reki predavanje o izkušnjah 20-letnega izvajanja italijanskega zakonika o plovbi. Predavanje, ki so se ga udeležili jugoslovanski Strokovnjaki za pomorsko pra-vo, je bilo organizirano v o-kviru dogovora o izmenjavi predavateljev med jugoslovanskim in italijanskim združenjem za pomorsko pravo. Lani je profesor pravne fakultete v Zagrebu in predsednik jugoslovanskega združenja za pomorsko pravo dr. Brajkovič predaval v Trstu o pogodbah za izkoriščanje pomorskih ladij. — ««----- Otvoritev dceje knjižnice v Miljah Včeraj ob 11, uri so v osnovni šoli v Miljah odprli knjižnico. ki nosi naslov KBiblio-teca dej muleti». Knjižnico so ustanovili na pobudo miljskega didaktičnega ravnateljstva s sodelovanjem bibliografskega nadzorništva ter z denarnim prispevkom Tržaške hranilnice. Knjižnici so dali omenjeno ime, da s tem še posebno poudarijo, da je namenjena miljskim dečkom ter Sestanek svetovalcev NSZ Razprava o preteklem delu in o perspektivah za prihodnost Pozdrav tov. Laurentija, poročilo tov. dr. Dekleve in diskusija Snoči je bil na sedežu Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška sestanek pokrajinskega in občinskih svetovalcev NSZ. Na sestanku so razpravljali o delu v preteklem letu, o uspehih in težkočah ter o perspektivah delovanja za letošnje leto. V začetku je pozdravil v imenu NSZ navzoče svetovalce tajnic tov. Eugenio Lau-rentj in jim voščil uspešno delo. Nato je podal glavno poročilo tov. dr. Jože Dekleva, ki je omenil tudi skupne sestanke izvoljenih slovenskih svetovalcev in županov za o-brambo pravic slovenske skup. nosti na našem ozemlju in v Italiji sploh. Med pozitivnimi dejstvi je omenil uzakonitev slovenskega šolstva, kar je tre. ba pripisati predvsem vztrajni borbi. Govoril je tudi o zelenem načrtu in drugih vprašanjih, ki zanimajo naše kmetovalce. Nadalje je orisal problematiko Slovencev na našem področju sploh in delo v tržaškem občinskem svetu še po. sebej. Omenil je tudi zadnje zasedanje Zveze demokratičnih občin, ki je bilo v Trstu, v kratkih obrisih nakazal, o čem so razpravljali in kaj so sklenili, ter povedal, da bo ponovno večje zasedanje v Vidmu. Tov. Dekleva je končno še nakazal perspektive za bodoče delo. Po poročilu je sledila živahna diskusija, med katero so razni svetovalci zlasti nakazali problematiko v svojih občinah. Med 4rugim so spregovorili repentaborski župan tov. Bizjak, tov. Dušan Furlan o vprašanjih nabrežinske občini, tov. Vlado Cibic o zgoni-ški občini, tov. Josip Bolčič o problematiki dolinske občine in pokrajinski svetovalec tov. inž. Pečenko o kmečkih problemih vseh podeželskih občin ter pokrajine. ---«»---- Zvišanje prispevka za turistične naprave Vladni generalni komisar dr. Libero Mazza je zvišal prispevek za razne turistične iniciative na tržaškem ozemlju od tu na 20 odstotkov. Ta oc bedo objavili v prihodnji številki Uradnega vestnika. Ti prispevki so namenjeni za važ. ne načrte v okviru povečanja krajevne turistične dejavnosti. Prošnje za prispevke prouiu-je poseben odbor, ki mu pred-seduje ftminčni intendant. •• ---K»----— ■ «Levi center in stališče KPI». Nato bo debata, na kateri bo govornik odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bodo postavili prisotni. ----«»--- Zahteve deželnega odbora PSI Deželni odbor PSI, ki se je sestal 18. t.m. v Vidmu, je proučil program, odobren na zadnjem sestanku centralnega komiteja stranke. Odbor meni, da predstavlja ta program v sedanjem političnem položaju v državi minimalno vsoto zahtev, ki so neogibno po. trebne za resničen preokret v levo. Zato je sedaj dolžnost KD, da ga prouči na svojem kongresu. Druge stranke, ki se zavzemajo za obrat v levo, pa naj podprejo zahteve PSI, tako da pride do korenite politične, gospodarske in moralne obnove v državi. Deželni odbor tudi odločno zahteva ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina a posebnim statutom, novo gospodarsko politiko v podjetjih z državno udeležbo v deželi, takojšnje ukrepe za u-blažitev gospodarske krize. Vse to naj bo v krajevnem merilu izraz zaželenega odprtja v levo v državnem obsegu. --------------k»---- Popis delovne sile Tržaško županstvo sporoča, da bodo od 21. do 27. opravili zimski popis delovne sile. Gre za statistično anketo po sistemu vzorcev, ki služi za ugotavljanje delovnega tržišča in vzrokov brezposelnosti. V tem času bodo izprašali 516 družin, ki so jih izžrebali iz občinskih seznamov prebivalstva, kot do. loča osrednji zavod za statistiko. Anketo vodi občinski oddelek za statistiko, kj poziva prebivalstvo, naj z njim sodeluje, da olajša popisovalcem delo, tako da bodo lahko zbrali neogibno potrebne podatke za proučevanje življenjskih razmer. Slovensko gledališče v Trstu predstavlja v deželnem okviru novost. Upravlja jo milj-ski šolski patronat. Otvoritve so se ude’eži’i prcd-tavniki občinskih in višjih oblasti. ----«»—— Huda nesreča motorista Ob 22.15 so sprejeli na prvem kirurškem oddelku tržaške splošne bolnišnice hudo ponesrečenega 20-letnega mizarja Mondo Aureliana doma iz Milj. Fanta je pripeljal v bolnišnico 19-letni Gianfranco Tone| iz Milj, ki je povedal-da se je z avtomobilom Alfa-romeo vozil proti Miljam in da je na križišču pri Camporah zagleda! Monda Aureliana na tleh pobitega in nezavestnega, poleg niega pa je ležala vespa. Takoj mu je pomagal, nalož’1 ga je v avto in odpeljal v bol-nlšnico, kjer je izjavil, da se je Mondo prav gotovo ponesreči.) z vespo. Mondo Aure-liano se je močno pobil ,po glavi in po rokah, je še vedno nezavesten in so si zdravniki o njegovem stanju pridržali prognozo. ---KS---- Trčila sta tovornik in tramvaj Sinoči pred 20 uro je bil za nekaj časa ustavljen promet po Korzu, ker je 'pred trgovino UPTM prišlo do trčenja med tramvajem proge št, 3 in tovornikom s prikoli. co podjetja Gropaiz. Ko je s Trga Goldoni privozil tramvaj, je iz Ul. San Lazzaro tudi privozil na Korzo tovornik omenjenega podjetja, ki je za-del v desni del tramvajskega voza Na srečo ni bilo človeških žrtev. Tovornik je bil malo poškodovan. nekoliko boli pa tramvajski voz. iiimmimmiimimiiiimmiimimiiiMiiiMHiiiiiiimmimiiimiiiimtiiiiiiiiitmmiiimiiiiimii Sestanek izvršnega odbora SGZ Obširna razprava o važnih gospodarskih vprašanjih Veliko zanimanje za velesejem Alpe-Adria Delovanje tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice Danes 21. t. m. ob 17. uri v dvoran; na stadionu «1. maj» Giuseppe Luongo BARABAU ZMAJ SCDMZROSLA V mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajn) dvorane Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo imelo v torek, 23. t. m. ob 20.30 v koprskem gledališču krstno predstavo Tavčarjeve igre «ZEH PRED SMRTJ0» V petek se je sestal izvršni odbor biovenskega gospodarskega združenja, ki je razpravljal o vrsti pomembnih gospodarskih vprašanj, ki se nanašajo na celotno tržaško področje, deloma pa celo presegajo tržaški okvir. Tako so podrobneje govoril) o tržaškem velesejmu in o novi po-budi za ustanovitev sejma Alpe -Adria. Združenje je to pobudo toplo pozdravilo. Raz pravljali so o nekaterih po-drobnostih v zvezi s predvi- o d stot k o'v* * Ta* * od 1 o k 'r-yx~xx~yx'.jO GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA ponovi DANES OB 16. URI v kino dvorani v BoljuncU GLASRENO-ZARAVNI VEČER Na sporedu: 1. Slovenske moderne in narodne pesmi. 2. Vanek in Drejče^ po svetu. CX~> >ry.ox9or» Pričetek ob 21. u r i Igi-Sl bo priznani orkester DOBRO ZALOŽEN BIFE Prodaja vstopnic in rezerviranja miz v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 in eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. VSTOP SAMO Z VABILOM Zaželena temna obleka W^av.-av%v.v.v.v KSESfSlfclEffitš] Prosvetno društvo »S. Škamperle« priredi tečaj nemščine. Obveščamo vse tiste, ki se žele učiti nemškega jezika, da bomo vpisovali za tečaj samo še dahes v nedeljo 21. t.m. od 10. do 12. ure. Tržaški filatelistični klub ■L. Košir* Danes dne 21. t.m. bo v prostorih kluba. Ul. Montecohi 6, tedni sestanek od 10, do 12. u-re. Vabimo nečlane filateliste, Posebno mladino, da nas obiščejo. Odbor Dijaške Matice bo imel sejo v torek 23. Januarja t.l. ob 2t. uri na sedežu v Ul, Geppa 9. r TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - (JI. av. FrančlAkn 20 Telefon «1-792 NOVO: Bellow: Dogodivščine An- gieja Marcha L 2.950 Kirst: Tovarna oficirjev L 3.000 KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 21. t. m. ob 16. uri Universal barvni film: i ŽIG ODPADNIKA (II ma.rchio del rinnegato) predvaja danes 21. t. m. ob 18.30 film:' LJUBEZEN V PARIZU (Un amore a Parigi) Igrata: ROMY SCHNEIDER in HORST BUCHHOLZ Senat odobril pomemben zakon Pokojnine v bivših avstrijskih pokrajinah INČA sporoča, da je senator Umberto Fiore, tajnik vsedr-; žavne federacije upokojencev, telegfafskb sporočil,' da 'je senat odobril zakon za doplačilo prispevkov za pokojnine za razdobje od 1. julija 1920 do 1. marca 1926 v korist interesentov bivših avstroogrskih pokrajin Trst, Gorica. Trento in Bočen, ki ga je že 13.12.1961 odobrila poslanska zbornica Na tak način je zakon dokončno odobren in bo s*opil v veljavo takoj, ko bo objavljen v Uradnem listu. Zakon določa, da je mogoče doplačati' prispevke na osnovi posebne prošnje in da je treba za vsak korištni teden plačati 45 lir ter da bo znašala v tem okviru povišica pokojnine 8.10 lire. Ker računajo, da je celotno razdobje sestavljeno iz 294 tednpv, bo torej treba plačati v celoti 13.23(5 lir, s čimer se bo doseglo povišanje pokojnine za 2.180 lir na mesec. Za ta zakon se je trudila italijanska federacija upokojencev , in tržaški pokrajinski sindikat upokojencev ter nosi ime senatorjev Fiore in Pel-legerini, ki sta ga predložila. Zanj pa so se zavzeli tudi poslanci Vidali, Franco in Bet-tioli. Vsi interesenti naj se obrnejo za informacije in, sestavlja- Zonta 2 iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. januarja 1962 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMIRLI SO: 50 minut stara Laura Vusio, 90-letna Filomena Del Belto por. Borroni, 74-letna Lucia Buzzai por. Caleina, 50-letna Nerina Novach por. G.u-glia, 74-letni Remigio Goliani, 73-let.nl Pi?tro Ianesi-oh, 81-letni Antonio Tromba, 66-letna Cate-rina Zatti por. Tucci, 81-letni E-imilio Zigoi, 51-letni Giovanni Sardo, 40-letnl Giovanni Mohor, 78-letni Giovanni Sossi, 74-letna Virginia Menon por. Frausin, 51-letni Amilcare Monico. OKLICI: mehanik Branislav Pascuttini in bolničarka Zdenka Li-citar, čistilec Renato Stefani in delavka Jsabella Cortigiano, trgovec Riccardo Cadelli in šivilja Ernesta Raffaela Stegel, e-lektričar Romano Battiston in prodajalka Adriana Basile, poštni agent Edoardo Bugliano in gospodinja Anna Giorgini, medicinski propagandist Bruno Sa-son in gospodinja Rita Potac-co, dr. kemije Giorgio Pellizer in študentka Marina Muratore, modelist Felice- Carbone in fri- zerka Lillana Got-ti, oficir Antonio’ Longo in študentka Maria ni no Sclarrone, delavec Aldo Holjar i-n uradnica Maria Luisa March-e-si„ m,esar Sergio Simsig ip go- spodinja, Licia 'Crevatln' tesar Gianfranc ’ 1 J Janfranco Perissinotto in uradnica Llvia Pharisien, mehimik Bruno RiUšconi In gospodinja Anna Sti-pancioh, zidar Alberto Romano in gospodinja Regina Ga-lasso, -podoficir Claudio Facchinl in gospodinja Angela Scrimlerl, finančni brigadir Renzo Quar-gnali in gospodinja Elisab.etta Gaddi, inženir Sergio Ghira in študentka Anna Pal-li-ni, uradnik Giuseppe Gherdo-1 in farmacevtka Liana Corsi, mizar Giullano Mazzuia in gospodinja Paola Marin, industrijec Walter Rovina in gospodinja Renata Morandi, podoficir Ra-ffaele Gren-cl in gospodinja Lina Mažzoll, tehnik Bruno Coen in študentka Maria Crljenko, natakar Sergio Tom-masi in prodajalka Laura Luisi, uradnik Tullio Trevisan in blagajničarka Liliana MarcheSe, tehnik Aldo Grassi In uradnica Liana Penzo, univerzitetni študent Costan-tino Spanovangells in študentka Li-cia Šema, uradnik Rodolfo Rener in uradnica Ada Fonda, prejemnik Marino Gamboz in uradnica Alma Ben- ci, delavec Luciano Ga-llinucci in gospodinja Edda Nocent, NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marehio, Ul. Ginnastica 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; AJ la Madonna del Mare. Trg Piave 2; Zanetti, Test* d’oro. Ul. Mazzini 43. LEKARNE ODPRTE DANES Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, U-1. Settefontane 39; Picclola, Ul, Orianl 2; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Ravaslni, Trg Liberti 6; Alla Salute, Ul. Giu-lia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; dr. Mlani, Barkovlje; Skedenj. ----«»--- LOTERIJA Nicoll. BARI 3» 6 62 51 33 CAGLIARI 80 31 50 9( 55 FLORENCA 38 63 8 2! 45 GENOVA 9 53 31 1- 55 MULA N 90 7 15 71 63 NEAPELJ 69 22 »17 71 68 PALERMO 5 60 46 4: 14 RIM 73 31 27 5 1 TURIN 11 61 88 IS 79 BENETKE 18 83 84 1' 89 ENALOTTO X 2 X 122 121 11X KVOTE. Ravnateljstvo «ena-lotta« sporoča začasne kvote nagrad: dvanajstice (11) dobijo 1.850.000 lir; enajstice (111) dobijo 137.500 lir; desetice (1203) 12.600 lir. Skupna vsota nagrad-50.885.135 lir. Namesto tvet-a na grob ;xjk. Rozalije Grgič roj. Žerjal daruje Marija Grgič iz Bazovice št. 191 1000 Ur za Dijaško Matico. BRUS1N1 CARLO, Trst Ul. Bat tisti 20, prodala gospodinjske elektrone predmete — štedilnike na drva, premog, plin. elektriko — trajno goreče peči na premog ln kerosene ter na plin In elek triko. Olajšave prt plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE; žen ske moške ln otroške dežne plašče bunde, hlače, jopiče ln srajce najboljših vrst ln znamk po Dajnižjib cenah. PRODAM najmodernejši Industrijski stroj Necchi na električni pogon. Tel. 48-042. ISCE se postrežnica od 8. do 18. ure. Nedelje ln prazniki prosti. Tel. 30-100. VESPAGENZIA, Trst, Ulica S Frar"esc<> 44, tel. 28-940, takojš- - — ----------- nja Izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom po znižani ceni. Darovati danes vespo, darujete srečo spomladi. Seja pokrajinskega sveta Obsežna in živahna razprava o perečih vprašanjih Tržiča Vsa gospodarska vprašanja je treba reševati v deželnem okviru ■ Letališče v Ronkah mora imeti mednarodni značaj Priprave za enotno zaključno resolucijo Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta, ki se je začela ob 16.20 in zaključila ob 20.25, je najprej predsednik dr. Chientaroli obvestil svetoval- la v pristanišču, zahtevati in- Za letos je radijska taksa ternacionalizacijo letališča v določena takole: Ronkah in sklicati pokrajin-] Navadna letna taksa za ra. Sko konferenco ki naj bi raz-idijski sprejemnik na domu ce o provincializaciji ceste pravljala o kmetijskih pro- Brasan-Dolenje in o drugih zadevah, o katerih se je govorilo med zadnjo sejo u-pravnega odbora. Nato je takoj prešel k nadaljevanju debate o gospodarskem položaju Tržiča in njegovega področja. Prvi se je oglasil na seji predstavnik PSI Martinelli iz Tržiča, ki je obrazložil stališče svoje stranke. Poudaril je potrebo okrepitve podjetja IRI v Tržiču in ožigosal uradne kroge, ki ta problem zanemarjajo. Se vedno ni znano, kakšno industrijsko pod- jetje bodo gradili, kakšen bo , - ... . . , „ ->>»*« i" Min" cev bo zaposlilo. Govornik je poudaril glede davčnih olajšav v Tržiču, da gre za njihovo obnovo, zato jih je PSI odobrila, da pa je načelno proti novim koncesijam, ki niso v soglasju z deželrtim načrtom. Govornik je obžaloval ,da ne morejo dobiti nekaj sto milijonov lir, kolikor bi bilo dovolj za ureditev tr-žiškega pristanišča, ki bi lahko zadostovalo tudi za Furlanijo, Zaključil je z -ueoto-vitvijo, da se je tudi pri debati o tem problemu izkazala potreba o nujni ustanovitvi deželne avtonomije s posebnim statutom, v okviru katere je treba vskladiti vse gospodarske načrte. Zato je potrebno, da pokrajinski svet izglasuje glede Tržiča energično in konstruktivno resolucijo. Socialisti so skupaj s komunisti predložili tako resolucijo, ki pa so jo pripravljeni umakniti, če bi njene glavne točke vnesli v skupno resolucijo. Nato je govoril Bergomas (KPI), ki je še enkrat brisal nevzdržen položaj v pristanišču Portorosega. Poudaril je potrebo postavitve dveh žerjavov in podaljšanje železnice do operativne obale. Glede letališča v Ronkah je bil proti temu, da bi se pokrajinska uprava že sedaj odrekla svojih pridržkov, dokler še ni prejela splošna jamstva, da bo imelo letališče mednarodni značaj. K resoluciji KO je predlagal, da je treba dostaviti zahteve sindikatov pri- blemih. Pod takimi pogoji: oi se dala sestaviti skupna zaključna resolucija. Po krajših govorih svetovalcev Devetaka (PSDI), Selijeve (KPI), Marice (KPI) in Ciprianija (KPI) je nato govoril demokristjan odv. Gri-naldi iz Tržiča. Dejal ‘je, da je treba premagati konkurejnine težnje s sosednimi pokrajinami in se izogniti škodljivim paralizmom na področju dežele. Priznal je, da bi s klasifikacijo pristanišča država prevzela stroške. V Trž;i. ču je bilo že več ministrov, ki so vsi obljubljali »tretja iniciativo)), da bi z njo lahko tovalci so se dogovorili,; da se bodo do prihodnje seje skušali sporazumeti za sestavo skupne resolucije. Sledil je odmor, za katerim so svetovalci prešli na druge točke dnevnega reda, o čemer bomo poročali prihodnjič. Povpraševanje iz inozemstva po delavcih Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da so prišla povpraševanja iz inozemstva za delavce iz naše pokrajine. Na Nizozemskem povprašujejo po navadnih delavcih za zaposlitev v raznih industrijah, s tedensko plačo okrog 13.000 lir. Precej delavcev za kmetijstvo in industrijo rabijo tudi v Zahodni Nemčiji, iz Anglije pa povprašujejo predvsem po ženski delovni sili za hotele in restavracije. Zahtevana starost od 21 do 45 let. Podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti pri izseljenskem oddelku urada iza delo .v Gorici, Ul. Cfjspi 9 od 10 d9 'U. ure, 'j i Hi ) , znaša 3.400 lir, za prvih šest mesecev 2.200 in za prve tri mesece po 1.600 lir. Za radijske sprejemnike na avtomobilih do 26 HP se plača letno 2.950 lir, za prvih šest mesecev 1 750 in za tri mesece 1.150 lir. Za avtomobile z več KS pa znaša taksa po 7.450; 6:250 ali 5.650 lir za vse leto odnosno za tri mesece. Ni Jih mnogo, toda... Tudi na Goriškem imamo nepismene ©eprav je Goriška, kar se pismenosti njenega prebivalstva tiče, med najnaprednejšimi pokrajinami države, pa imamo ' tudi tukaj nekaj s nepismenih. Ni jih sicirfveliko, morda nekaj nad 30, pa vendar so. Večina od njih živi na področju Gradeža, med ribiči. Ti prebijejo po šest mesecev letno na morju, drugih šest na na suhem in imajo prav malo volje, da bi takrat hodili v večerno ali kako drugo šolo. Nekaj nepismenih, kakih pet ali šest, je tudi na področju Škocjana in Štarancana. Cčprav torej število nepismenih ni veliko, saj jih ima na primer mala pokrajina Ro-vigo kar 20 tisoč, pa se vendar nekateri krogi zanimajo, kako hi naučili pisati in čitati vsaj tiste, ki niso prestari. Kar se televizijskih sprejemnikov tiče, znaša taksa ' za sprejemnike v zasebnih stanovanjih pp 12.000. lir letno, 6.125 lir za prvih šest mesecev in 3.190 lir za tri mesece. Takso je treba plačati na pošti s poštno nakaznico, ki je v radijski knjižici, ki jo ima vsak radijski naročnik. Natečaj za namestnika inženirja Goriška občina je razpisala natečaj na podlagi študija in izpitov za mesto namestnika inženirja. Prijave za natečaj zapadejo 15. marca letos. Kogar to zanima, naj se zglasi v personalnem oddelku soriškega županstva. Cepljena je vsa živina v obmejnih občinah ■ Na Goriškem ni bilo novih primerov slinavke, v Furlaniji pa je okuženih. 25 hlevov Ta teden je bilo zaključeno cepljenje goveje živine proti slinavki v goriškem obmejnem pasu, v katerega spadajo tudi vse tri slovenske občine v naši pokrajini ter Gorica in Krmin. Mea zadnjimi vasmi, kjer so cepili, je bil Vrh, kjer je občinski zdravnik opravil to delo pretekli torek Cepili so okrog 120 glav govedi, to je razen telet vso govejo živino, ki jo imajo na Vrhu. S tem je bilo zaključeno tudi cepljenje v sovodenjski občini. Med tem časom ni bilo v naši pokrajini nobenega novega primera bolezni in tudi oba okužena hleva v Moši, ki sta bila temeljito razkužena, bodo čez nekaj dni ponovno odprli, ker je bila živina s cepivom imunizirana. Pač pa se je stanje poslabšalo v sosednji videmski pokrajini, kjer se je slinavka od prvotnih treh razširila na 25 hlevov. Tako so slinavko ugotovili v naslednjih občinah: Campofor-mido (en okužen hlev). Cane-va (1), Čedad (2), Codroipo (4), Dignatio (1), Latisana (1), lit lllimiMllllllllllllllllllllllllimMItlllllllllllllitfil lllllll II lltilllllllllllimilllllllll lili II lllllllllllliMlillllllfllimillllimilM MII llllllimillf lil lili lil tl Neprijetno presenečenje za «kofetarje» --------------------------—----------- Zaradi večjih stroškov v lokalih bo skodelica kave stala 40 lir Porcia (1), Remanzacco (12)J Spilimbergo (1), in Sv. Kvi-j ji rin (1). Opozarjamo, torej, živinorej-j ce, zlasti pa prekupčevalce z! ( živino, naj se izogibljejo teh okuženih krajev, dokler tudi! tam živina ne bo imuniziran ter s tem odstranjena nevar-i nost okuženja. Kar se tiče o-sj kuženja živine v Moši, meni-j jo, da so tja prinesle holezenj ovce, ki jih vodijo na pašoj; iz enega kraja v drugega. r. DanRonke proti Doberdobu Danes se bo nogometna ekii pa »Doberdob* pomerila z nogometaši iz Ronk. Srečanje se bo pričelo ob 10 30 na občin-1 skem igrišču v Ronkah. Strokovnjaki s tega področja pa sodijo, da bi lahko kava še vedno stala 35 lir, če bi vsi kavarnarji uvedli tedenski prosti dan, da bi zmanjšali stroške V Gorici bodo lastniki j a v-j ki trenutno napeljujejo vodoj nar je in kolone. Za sedaj o nih lokalov v kratkem u:s“u -• e-----J 1-- . .. ... Pristojbine za RAI-TV stanišča, izvesti potrebna de- globo. Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik, mora najkasneje do 31. t.m. plačati takso za leto 1962. Kdor bi je do tega. roka ne plačal, bo poleg takse moral plačati še v kratkem podražili skodelico kave od dosedanjih 35 na 40 lir. Na takšen način bo odpadla še ena ugodnost, ki jo imajo Goričani s prosto cono. Ko bodo ceno črni kavi zvišali na 40 lir, jo bodo izenačili s ceno, ki velja v vseh ostalih krajih v državi; razlika bo morda samo v tem, da bomo tudi vnaprej, kot se to dogaja že sedaj, pili slabšo kavo kakor na primer v Trstu, Vidmu in drugih mestih, kjer niso deležni ugodnosti proste cone. Podražitev kave lastniki javnih lokalov utemeljujejo s podražitvijo stroškov, ki jih imajo z vodenjem obrata, ne pa s povišanjem trošarine, ki jo je določila večina v občin- skem svetu. Marsikateri sladokusec se to pa dovolj denarja, da bi na-vprašal, če je podražitev upra-, jela ^ kakšnega. Občinski do-vičena in če ne bi bilo umest- kj v glavnem pred- Himna predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film: BITKA PRIALAMU (La battaglia di A lam o) Igrajo: JOHN WAYNE, RICHARD VIDMARK in LAURENCE HARVEV V ponedeljek, 22. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: ■BITKA PRI ALAMUn CELOTNA RAZPRODAJA ČEVLJEV Rojanu zaradi obnove trgovine v (blizu cerkve) NEVERJETNE CENE: OD 500 LIR DALJE ZA OTROKE IN ODRASLE GEC A., Trg Tra i rivi 2, tel. 31-198 Nedelja, 31. januarja 1062 Radio Trst A nostl v svetu; 22.35: Koncert tedna; 20.45; Zabavni zvoki1; 21.00; Iz glasbene geografije Evrope; 22.15: Nočni akordi; 23.05: Plesna glasba. komorne glasbe; 23.30: NeapelJ-8.00: Koledar; 8.30: poslušali ske pesmi, boste; 9.00: Kmetijska oddaja; » 9.30: Slovenski narodni moti- #/. program vi; 11.30; Oddaja za najmlaj- 9 ^j. jutranje vesti; 10.00: Vaše; »Janko in Metkan; 12.30: rietejski program; 11.00: Glas- _ . _______________ Glasba po željah; 13.00: Kdo, ba za praznični dan; 14.00; Na- 13.25: Smučarske tekme v Kitz- kdaj, zakaj; 13.30; Nadaljeva- pevci; 15.00: Plošče tedna; buehlu; 16.00: Boksarske tek- nje glasbe ©o željah; 14.45: Duo jj jq. voznost državnih cest; me v Ferrari; 17.30: Program sa Kvarnera; 15.00: Tambura- 1535. Album pesmi; 16.00: Re- Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; za najmlajše; 18.30; TV dnev- ški ansambli; 15.20: The Mo- vijski program; 17.00: Glasba nlk; 18.45; Registriran šport- ni dogodek; 19.35: Itlnerario dern Jazz Ouartett; 15.40: Por- ,n Sport. 18 30: piešito z na- ... ______________ ___________ tret v miniaturi: Eddie Cal- mi. 30.3Q- Glasbeno-varietejski quiz; 20.20: športne vesti; 20.30: vert; 16.00: Popoldanski kon- program; 21.45: Večerna glasba; TV dnevnik; 21.05: Bela knji cert; 17. Tvornica sanj; 17.30: 22 30. Nedeija v športu. ~ ---- Plesna čajanka; 18.30: Tržaški obiski; «Rojan — Piščanci«; lil OrOOram 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: r'-,h9 v Operetna glasba; 20.00: Sport; 16-15: Anouilh. «Evridika» 20.30: Bud Shank in Pin° Cal- 18.15: Na programu Franz ga št. 8: 22. junij 1954 ; 22.05: Jazzovska glasba; 22.40: Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Nagradno tekmovanje: vi; 21.00: Iz nemške folklore; Liszt; 18.30: Pregled franco- (,Lov Iia številko« (Mike Bon- V trgovini čevljev se nadaljuje popolna razprodaja TRST - Drevored XX. septembra 18 zaradi ounovilve tr.kv.vine, kj bo dalj časa zaprta, po |'everjetno nizkih cenah. Izkoristite to edinstveno priložnost, ki Jo nudimo svoji cenj. klienteli po smešnih •enah za vse vrste čevljev. kokošja farma TOMŠIČ ■ SOVODNJE obvešča svoje ceujene odjemalce, da razpolaga od januarja do oktobra tedensko z enodnevnimi selekcioniranimi piščanci 21.30: Koncert Tržaškega Kvarteta; 22.00: Nedelja v športu; 22 10: Plešite z nami; 23.00: Glasba iz davnih časov. Trst 7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30; «E1 campanon«. ske kulture; 19.00: Haendel: Koncert za čembalo ln godala; 19.15: V biblioteki; 19.45: Naša mesta naglo rastejo; 20.00: Vsa-kovečerni koncert; 21.30: Schoembergove skladbe; 22.30; Za radio prevedena dela. Koper giorno); 21.35: TV dnevniki 21.55: Registriran športni dogodek in športne vesti. Ponedeljek, 22. januarja 1962 8.30, 14.00, 15.30: TV šola; 17.30; »Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Od-daja za analfabete; 19.15: Osebnost; 20.05: TV šport; 20.30: 6 00: Na saneh; 6.30: Napot- TV dnevnik; 21.05: »Mednarodna parada« — televizijski va- Slovenija ’DRUGI KANAL 21.05: Eduardo de Filippo: »Napoll mUtonaria«; 23.15: TV ki za turiste; 6.35: Veseli zvoki; 6 00- Prenos RL' 7 15- Jutra- 7.15: Vedre melodije; 8.00: Mia- riete v svetu; 22.05: Umetnost nja glasba- 8 00- ’ Prenos RL; dinska Igra; 8.37: Spoznavaj- jn znanost; 22.25: Violinist I- 8 40- Vedre pesmi' 9 00- Naša mo naše glasbene umetnike; saac Štern; 22.55: TV dnevnik, reportaža; 9.15: Zabavni' zvoki; 9 05: V novi teden; 9.45: Pesmi 9.45: Poje Anka Zubovič; 10.00: Rada Simonitija, 79-00- Se Prenos RL; 10.30: Operne ari- pomnite tovariši; 10 30: Pisan ie- 1100- PoDotovania- 11.15: glasbeni dopoldan; 11.30: Pe- Poje Little Tony- 11.30:’ Nedelj- trln: Beli hodniki v Valdoltri; nevm skl koncert; 12.10: Glasba po 11.50; Orkester Franck Pour- željah; 12.37; Zunanjepolitični cel; 12.05: Naši poslušalci česti- pregled’ 12 5*0- Glasba po že- tajo; 13.15: Zabavna glasba, liah- rtruci del' 13 30: Sosedni 13.30: Za našo vas; 14.00: Poje v slalomu — prenos iz Kltz- kral’l in lludie- 14 00- Glasba Slovenski oktet; 14.15: Naši ouechla. Zagreb 11.15: Oddaja nn deltah- 1515* Fantie na va- poslušalci čestitajo; 15.15; Tri- za kmetovalce. Ljubljana 11.45: si Ltublianskl oktet itd • 15.30: krat pet; 15.30: Zabavna glas- Moj konj Ajax — film iz serl- Zaba- ni orkestri 16 00- Pre- ba; 16.00: Humoreska tedna; je Veter. Evrovizija 13.25: Tek- nos Ril • 19 00- SDortna nedelja; 16.20: Operne melodije; 17.05: movanje v slalomu — prenos 19 10- ’ Glasbeni intermezzo; Majhni ansambli; 17.15: Radij- lz KltzDuechla; 14.45: Športno 19 30- Prenos RL- 22.15: Plesna ska igra; 18.02: Marko Tajče- 'J-- 1 glasba; 23X0* Prenos RL. Vič; Pet srbskih plesov; 18.13: 6 Nekaj španskih In južnoamen- Nacionalni program Jug. televizija Evrovizija 9.55: Tekmovanje popoldne, Ljubljana 18.00: V nedeljo popoldne; 18 45: Rezerviran čas za prenos športnega 6 30: Vreme ’ na ital. morjih; 8.30- Kmetijska oddaja; 1115; Antologija pesmi; 11.45: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Mali klub; 14.15: Orkester Four Freshmen; 14.30: Mariano Stabile; 15.00: Vesele melodije; 15.15: Nogomet od minute do minute; 17.15: Simfonični koncert; 19.00: Srečanje s Pietrom Valdonijem; 19.30: Športna nedelja; 20 00: Glasbeni album; 21.00: Marino Barreto; 22.05; Teden aktual- šklh melodij; 18.30: Športno po- dogodka. Beograd 20.00: Se- poldne; 19.05: Nedeljska pano- dem dni. Zagreb 20.45; Plašč — rama; 20.00; Izberite melodijo sovjetski film. Ponedeljek, 22. januarja 1962 Televizorji najbolišlh nemških in ameriških mamk ^dTREVISAN TRST - UL S. NlCOlO, 21 - TEl. 24-018 Zagreb 18.00: Veter serijski film. Beograd 18.30: Iz industrije za industrijo. Zagreb 19.00: Pregled. JRT 20.00: TV dnevn k Beograd 20.20: Propagandna oddaja; 20.30: Rabindra-nat Tagore: Citra — TV drama; 21 30: Planet zemlja — serijski film; 22.00:- Tedenski športni pregled. JRT 22.15: TV dnevnik H. neje še vedno prodajati kavo po dosedanji ceni, ko pa vendar prejemajo lastniki javnih lokalov določeno količino kave po nižjih cenah in jo zaradi tega lahko po nižjih cenah tudi prodajajo. Takšno razlaganje je do neke mere utemeljeno, vendar zanj kavarnarji nočejo nič slišati. Ce jih boste skušali prepričati s takšnimi dokazi, boste metali bob ob steno. Pač pa bo marsikdo prisluhnil, kadar mu boste rekli, da bi se mu režijski stroški pri ' vodenju lokala znižali, če bi zaprl lokal en dan v tednu. Pripominjamo, da bi takšnemu utemeljevahju samo prisluhnil, nikakor pa se po njem ne bi ravnal. Pred kakšnim letom, ali ne kaj takšnega, je 50 goriških lastnikov javnih lokalov (kavarn in barov) podpisalo resolucijo, s katero se obvezujejo, da bodo zapirali svoje lokale en dan v tednu. Obvezali so se vsi, toda že od sa mega začetka izvajanja sklepov te resolucije je bilo jasno, da bodo tisti, ki bodo uvedli zaporo lokalov, bele vrane. V resnici se je število takšnih Darov postopoma zmanjševalo, tako da imamo danes v Gorici samo dva lokala, in sicer kavarno Bratuš in pa slaščičarno De Roc-co, kjer spoštujejo sklep o tedenskem počitku. Q njegovi koristnosti sta lastnika omenjenih javnih lokalov tako trdno prepričana, da od njega ne bosta odstopila za noben denar. Nočemo se vtikati v njihovo poslovanje, vendar sodimo, da bi z uvedbo tedenskega počitka vsi lastniki javnih lokalov toliko prihranili (manj ši stroški za elektriko, Kurjavo, plačevanje personala itd.) da b: zlahka ohranili ceno skodelice črne kave pri dosedanjih 35 lir. ----«»---- IZ RUPE po hišah v Sovodnjah. Pred- | tem nimamo drugih vesti, ker videva se, da bomo pri nas zakonska osnutka še nista pridobili vodo po hišah konec I š!a v parlament, da bi ju pro-tega meseca ali pa februarja, učili in odobrili. Zaradi tega Za sedaj si nekateri pomaga- bodo morali obdelovalci ženijo z zasilnimi pipami na glav-1 lje Se počakati, da bo parla- ni cevi. Večina vaščanov pa se je prijavila za napeljavo vode v hišo in so napravili zadevno pogodbo ter tudi plačali na račun. Vaški vodnjak še vedno deluje in ne bo še počivaj, dokler ne bo napeljava po hišah končana. Problem zase so tildi poti po vasi, tako glavna kot stranske, ki majo precej lukenj, v katerih se ob deževnem vremenu nabira voda in blato. Občinska uprava sicer vsako toliko poskrbi za popravilo poti, vendar to vedno ne zadostuje, ker ima premalo cestarjev na razpolago, nima stavljajo. davki, ne zadostujejo za vse; pa vendar se nekateri gospodarji pritožujejo nad dajatvami, ki jih morajo plačevati občini, čeprav gre ta denar za skupno korist občanov. Pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Te dni so na sedežu Slovenske prosvetne zveze zbrali naslednje vso‘e za prebivalce iz Dalma-ije, ki Jih je potres tako hudo prizadel: Gorazd Vesel - Gorica 1.000 li, Peter Sancin - Gorica 1.000. Ladi Dornik - Gorica 1.000, družina PersolJa - Podgora 1.000, Milica Paglavec - Podgora l.COO, Jožef Koršič - Pevma 1.000, Ernesta Boltar - Gorica 500, Ježica Smet - Gorica 500 Vladimir Cigoj - Podgora LOO*), Milka Klančič - Podgora 1 000, družsna Delpin - Podgora 1.000, Andrej Jarc - Doberdob, Tržaška 2, 1.000, Miladin Černe -Gorica 1.000 lir. ment osnutek odobril in da bo na tak način postal zakon. Dodajamo še, da so levičarski parlamentarci zahtevali, naj bodo družinske doklade za kmete tolikšne kot za delavce. Kadar bodo zakon pričeli izvajati, bomo v našem listu o njem poročali in objavili vsa potrebna navodila. Doberdobci bodo nastopili v naslednji postavi: Emil Je-! len, Franko Rebula, Guido Jelen, Ivan Gerin, Mario Pericj Silvan Frandolič, Marjan Fer-| letič, Viljem Ferletič, Karle, Gergolet, Bruno Dužman i: Ivan Jarc. Ekipa iz Ronk j bila v lanskem mladinske: prvenstvu najboljše mladinskcj moštvo v Furlaniji - Julijski krajini in je igralo v . final za državno mladinsko prvenstvo. Letos pa je na lestvic: na istem mestu kot »Doberdob*. Ker sta moštvi enakovredni;] upamo, da se bo občinstv nudila lepo nogometna tekma ,e\ S 1 L?rcbretist v tovornik na križišču pri Madonnini Ob 8. uri zjutraj se je ns|| križišču pri »Madonnini* zgo-| dila manjša prometna nesrel ča, v kateri se je potolkel lambretist 19-letni Gianfranc« Velušček, stanujoč v Ul. Udifj ne 9 v Gorici. Velušček s ti; je z lambreto zaletel v tovo nik ir se potolkel po leven, zapestju Najprej mu rana n! delala težkoč. Okoli 10. uri pa mu je roka zatekla, ki gl je tako prestrašila da je ne mudoma odhitel na oddelel za prvo pomoč v civilni bol nišmet, kjer so mii rano ob vezali in ga poslali domov Okrčvšl ‘ bo v - 10 dneh.', Ni kraj nesreče je prišla tudi pro metna policija. oiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiHmiuniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiittiiiiiiiiivmNiiiiitj Na vpogled so spremembe družinskega davka Na protokolnem uradu so od 20. januarja dalje za dobo 20 dni na vpogled seznami sprememb, ki jih bodo vnesli v plačevanje družinskega davka in prispevkov za kanalizacijo v preteklem letu. Ogledate si jih lahko med uradnimi urami od 9 do 12. Voda in poti naši problemi Vaščani so z zadovoljstvom sprejeli napeljavo občinskega vodovoda, katerega glavna cev je prišla tudi v Rupo. Vendar pa še nimamo vode napeljane po hišah, ker ima u- PISMO UREDNIŠTVU ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 14. do 20. januarja se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 13 oseb, poroke so bile 3, oklicev pa 14, ROJSTVA: Manuela Ientile, Roberto Tomba, Rosanna Fischer, Fulvio Provedel, Ezio Antonaci, Laura Michelini, Maria Sotgia, Elena Visintin, Giu-liano Grendene, Mauro Ma-driz, Paolo Perini, Marinella Drusetta, Oscarre Turus, Mauro Tuan, Gianna Battisti, Ros-sono Cordeschi, Gianluca Tom-masin, Paolo Bonnes, Massi-mo Sciardis, Moreno -Pasutti, Mauro Tortul, Marzia Furlan, Sonia Ermanis, Roberto Ghel-fi, Leandro Natoli, Paola Cor-batto, Antonio Franzotti. Mauro Zamaro. SMRTI: 79-letni Valentino Cervsi. inženir 86-letm dr. Ar-turo Glessi, učitelj v pokoju 66-letni Marino Lutman, dninar 20-leni Alojz Pintar, kmetovalec 63-letni Giuseppe Grau-ner, 54-letna Sofia Rivo, gospodinjska pomočnica 58-letna Marija Petrovčič, rokodelec 72-letni Giuseppe Di Lenardo, upokojenk* 73-letna Giuseppi-na Colenz, vd. Paulin, 80-let-ni Ivan Kosič, 55-letni Josip Kocjančič, upokojenec 69-let-ni Giovanni Godina, upokojenec 83-letrii Giuseppe Boschin. POROKE; karabinjer Leopol-do Leto in tekstilna delavka Giovanna. Cris»tiani, poštni a-gent Egidio ComelU in trgovska pomočnica Luciana Ra-metti, ličar Bruno Feresin in tekstilna delavka Antonietta Bernardini. OKLICI: natakar Aldo Cu-lot in računovodkinja Martina Kober, kmetovalec Guido Vida in gospodinja Bernarda Terpin, uradnik Franco Lu-catelli in gospodima Maria Rossi, delavec Giancarlo Marega in delavka Elda Viola, kmetovalec Pietro Vettorato in gospodinjska pomočnica Au-gusta Perisutti, uradnik Gu- Družinske doklade za obdelovalce zemlje Pred dnevi nam je kmetovalec iz Doberdoba poslal vprašanje, če bi lahko prejel otroško doklado za svojega sina. S tem v zvezi odgovarjamo, da so levičarski in pa demo-kristjanski parlamentarci poslali predsedniku poslanske zbornice besedilo zakonskega osnutka, naj se priznajo dru- glielmo Vuk in tekstilna d« lavka Anna Marangon, dn: nar Pasquale Sanfilippo in gc spodinja Concetta Sapio, prc fesor Luigi Damiani in prc fesorica Rosa Buscaroli, me hanik Franco Coceani in gc spodinja Ondina Fabris, a gent javne varnosti Ermelir do Urraci in delavka Frar ca Mermogha, elektrotehničn izvedenec Michele Štravs gospodinja Lucia Viatorf; radmk Enniu Mazzei in gospe dinja Gianfranca Culiat, radmk Giuseppe Gherdol farmecistka Liana Corsi, mi hanik Ale&sio, Turchetto i: trgovka Giuseppitia Madrui sani. KINO CORSO. 15.00: »Povratek Peyton plače«, J. Chundle in E. Parker. Ameriški C’ni mascope v barvah. Mladir pod 16. letom prepovedan. VERDI. 14.30: »Macist, najmoe nejši človek na svetu«, h Forest ln Moira Orfei. Ital janski Cinemascope v ba vah. VITTORIA. 15.00: «S spuščen mi vajeti«, B. Bardot. Ital jansk; čmobeli film v ci mascopu. Mladini pod 16. 1» tom vstop prepovedan CENTRALE. 14.30: «Srd neir prosnih«, R. Todd in A. Ai brey. Ameriški cinemascop technicolor. DEŽURNA LEKARNA Danes . ves dan in pono je odprta v Gorici lekarr CRISTOFOLETTI, Travnik 1 tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gori najvišjo temperaturo 8,2 stoj nje ob 13.30, najnižjo 1,6 st' pinje ob 20. uri. Vlage j« lo 89 odst. prava vodovoda za to delo oa I finske doklade za vse nepo-razpolago samo štiri delavce, | tredne obdelovalce, spolovi- HOTEL P A R K Ubvešča cenjene goste, da je znižal cene nočitvam in penzionu. Vsak dan razen ob ponedeljkih nudi v kavarniških prostorih v večernih urah koncertno in plesno glasbo. Obiščite nas, po zmernih cenah boste postrežem z vsakovrstnimi jedili (domača odlična kuhinja) in izbranimi vipavskimi, briškimi in štajerskimi vini. Ob sobotah in nedeljah obratuje nočni bar • V NOVI GORICI 17. kolo nogometnega prvenstva C lige Med Biellese in Triestino za naslov zimskega prvaka? V to borbo lahko posežeta samo še Fanlulla in Mestrina Redko se dogaja, dB b. kakšno nogometno prvenstvo doseglo konec prvega dela v takšni nejasnosti, kot ga je dosegla A skupina C lige. Pred zadnjim kolom prvih spopadov so namreč na vrhu lestvice kar štiri enajsterice z enakim številom točk, nato pa sledita v razdalji dveh točk dve, v razdalji štirih ena in v razdalji petih točk še dve enajstorici, s katerima se praktično (ne pa tudi teoretično) zaključuje prvi, zgornji del lestvice. Za drugi del bi lahko re- ,-------------------* kli, da predstavlja njeno sre- dino in konec obenem, saj so med desetoplasiranim Por-denonom in predzadnjim Saronnom le štiri točke razlike, zaradi česar je možno, da se ž« v pičlih treh kelih lahko vrstni red med to drugo skupino popolnoma spremeni. Za rep preostaja samo še Bolzano, ki je s svojimi bori-mi štirimi točkami od 32 možnih praktično že obsojen na izpad. Tak je položaj na lestvici danes in tak bo ostal samo še nekaj ur do zaključka današnjih srečanj, od katerih sicer ne moremo pričakovati kakih bistvenih sprememb, ki pa bodo vendarle morala dati dokončen izgled lestvice z8 prvi del prvenstva in seveda tudi platoničnega zimskega prvaka. Pravzaprav je ravno vprašanje tega prvaka morda najbolj in skoraj tudi edino zanimivo vprašanje današnjega 17. kola. Reševalo se bo na treh igriščih, toda med štirimi enajstoricami, ki so trenutno na isti kvoti. To pa zaradi tega, ker se bosta dva, prav gotovo najbolj kvalificirana kandidata za ta naslov, pomerila med seboj. V mislih imamo Biellese in Triestino. Tržaška enajsto-ica bo v tem srečanju, drugem zaporednem na tujih tleh, morala reševati, kar je zapravila prejšnjo nedeljo v Varese, kjer je nesrečno izguhila dvoboj. Ce bi tam rešila vsaj eno točko, bi bil danes njen položaj tako materialno kot psihološko popolnoma drugačen in bi današnje srečanje zanjo ne bilo tako zelo usodno, kot utegne biti. S tem nočemo, trditi, da bi tudi spričo eventualnega današnjega poraza v Bielli Triestina izgubila izglede za končno zmago, vendar pa bi v tem primeru ta končna zmaga bila zanjo znatno teže dosegljiva kot sicer. Toda vrnimo se na realna tla. Zmagovalec današnjega srečanja v Bielli bo verjetno tudi zmagovalec jesenskega dela prvenstva. Cilj je tako pomemben, da bosta obe enajstorici dali prav gotovo vse od sebe, da ga dosežeta. Seveda in151 Biellese zaradi domačega terena, na katerem še ni bila poražena, določeno prednost pred gosti, ki na tujih igriščih nikakor ne morejo priti do izraza. To velja posebno za napad Triestine. Bo tokrat drugače? Bodo De-menia, Santelli, Trevisan, Sec-chi in Risos oz. Mantovani, če bo igral namesto njega, prekinili negativno tradicijo svoje sterilnosti in dali svoj ne-obhodno potreben delež za zmago, ki bi v tem konkretnem primeru verjetno pomenila idealno perspektivo za B ligo? Toda tako Biellese kot Triestina morata vsaj teoretično računati še na dva draga konkurenta in sicer na Fanfullo in Mestrino. Toda če je res, da gre za dve močni enajsto- rici, od katerih je prva doslej še edina neporažena v skupini, druga pa razpolaga z najbolj plodnim napadom, je pa tudi res, da bosta morala danes gostovati na tujih tieh in povrhu še proti moštvoma, kj imata velik interes na zma- netu z zmago nad Fanfullo namah ogromno povečali iz-gledi za osvojitev prvega mesta, bi si Saronno z uspehom nad Mestrino izdatno popravil šibke kosti in napravil pomemben korak naprej proti varnejšemu okolju. Naslednja nič manj pomembna tekma se bo odvijala v Pordenonu, kjer bo gostovala enajstorica Varese, ki je praktično na istem kot Vittorio Veneto. Vsa ostala srečanja bodo imela določeno težo za končni vrstni red na dnu lestvice z delno izjemo srečanja med go, pa čeprav iz diametralno povsem nasprotnih razlogov, i Trevisom in Marzottom. Medtem ko bi se Vittoriu Ve- j J. k. Zagrizena borba tudi na igriščih B lige VtekmizLuccoboGenoa potrdila premoč zimskega prvaka Najvažnejša srečanja; Bari-Modena, Verona-Messina in Sambenedettese-Napoli Današnje zadnje kolo prvega dela prvenstva B lige bo pomenilo za Genoo končno priznanje njenega zimskega prvenstva. Genoa ne bo imela težkega opravka z ekipo iz Lucche, ki pride v goste v popolnoma spremenjeni sestavi. Genoi se nudi danes odlična priložnost, da poveča svoj naskok nad zasledoval ci. Modena sameva trenutno na drugem mestu po nedeljski neodločeni tekmi z Laziom, vendar se bo morala tudi to pot pošteno potruditi, ako hoče obdržati svoje privilegirano mesto. B#ri, kljub temu, da je na zadnjem mestu, kuje odločne načrte in predvideva, da bo dohitel e-kipe, ki so pred njim. Lazio gostuje v Alessandrii, katere moštvo je bolj žilavo, kot bi se utegnilo sklepati iz le- stvice. Rimska ekipa »e tega dobro zaveda in priznava, da stoji pred njo težka naloga, posebno sedaj, ko njeno moštvo ne igra tako dobro kot v prvih tekmah tega prvenstva. Zaveda pa se tudi, da mora na vsak način zmagati, ker bi ji sicer v nasprotnem primeru splavalo p0 vodi vsako upanje za ponoven vstop v A ligo. ............................Hilli.I.Illllllll.Hill...IHIIIHHHII.IHIIHIII Mnenja o sestavi skupin za svetovno nogometno prvenstvo Neugodno tropsko podnebje v Arici bo zelo vplivalo na izid tekmovanja Več ali manj so vsi zadovoljni, toda največjo srečo je imela Italija, Jugoslavija in ZSSR pa precejšnjo smolo Žreb je končno prekinil polemike, ki so se že dolgo vlekle glede določanja posameznih eliminacijskih skupin. Mnogo je bilo ugibanj, predlogov in tudi slabe krvi. Končno pa je odločil žreb in vsaj po prvih vesteh so z njegovo razsodbo vsi več ali manj zadovoljni, posebno še zato, ker bosta imeli pravico do vstopa v polfinale po dve moštvi iz vsake skupine, ker pač delen poraz v osminah finala nima prehudih posledic, Tak primer smo zabeležili že leta 1954, ko je Zahodna Nemčija klonila pred Madžarsko z rezultatom 3:7 ter nato osvojila Rimetov pokal. Žreb v Santiagu pa ni bil prost, temveč do neke mere dirigiran. V vsako skupino so namreč uvrstili najprej po e-no izmed štirih južnoameriških ekip ter po eno izmed najšibkejših reprezentanc. Razpored drugih ekip pa je določil žreb. Tako še je zgodilo, da je prišla Italija po mnenju strokovnjakov v naj-lažjo skupino, a Jugoslavija tja, ker bo borba najbolj izenačena. Pa oglejmo si od bliže kako bodo posamezne države i-grale. Z Jugoslavijo so v isti skupini še Sovjetska zveza, Urugvaj in Kolumbija. Kolumbija je v tej sestavi edina neznanka, saj le redkokdaj zvemo kaj o njenih nastopih. Ostali dve ekipi pa sta dobro znani ter se zato že vnaprej zna, da bosta predstavljali za Jugoslavijo zelo trd oreh. Urugvaj uživa v svetovnem nogometu velik ugled. Njegovi predstavniki so že dvakrat zasedli prvo mesto v svetovnem prvenstvu, a dvakrat so bili olimpijski prvaki. Zdi se, da trenutno niso kos svoji pretekli slavi, kar pa ne pomeni da ne bodo nevarni nasprotniki za svoje tekmece, po. sebno še zato, ker bodo igrali v pogojih podnebja na katero so navajeni. Drugi nasprotnik Jugoslavije je še bolj znan. Sovjetska zveza je ob zaključku letošnje sezone znatno izboljšala svoje rezultate ter se visoko povzpela na mednarodni lestvici nogometnega športa, posebno v Evropi. Se posebno je Sovjetska zveza nevarna zaradi svojih uspehov v Južni Ameriki, kjer je pokazala, da ji aklimatizacija ne dela posebnih preglavic, ker njeni atleti zelo dobro prenašajo tamkajšnje podnebje. Največji optimist med pred-stavnikt raznih nogometnih zvez je voditelj italijanske nogometne zveze. Italijani se bodo pomerili v Švico, Zahodno Nemčijo ter domačo reprezentanco (Čile). Kljub ugledu vseh treh ekip menimo, da je naloga italijanske reprezentance vse prej kot nemogoča. Nemčija je bila svetovni prvak leta 1954, toda še danes se zaman trudi, da bi nadomestila slavnega Fritza Walterja in ostale ase tedanjega moštva. Švica je na istem tekmovanju dvakrat prepričljivo porazila Italijo, in sicer po zaslugi svojih bliskovitih protinapadov. Zdaj pa le redkokdaj slišimo, da je njena prva vrsta tako uspešno prodrla nasprotnikovo obrambo, kot se je to dogajalo za časa Von-lantena in njegovih tovarišev. Čile igra na domačih tleh, pred svojo publiko, ki mu bo brez dvoma nudila vso moralno oporo. Koliko bo pa ta pomagala, ni znano. Na dru. gi strani pa ima danes Itali- MHIHHHHHIIIIIIIHIIIIHIIIIHHIIIIHIIIIHIIIIHHIHIIIIIIIIIMIHimillllllHIHIIIIHHIHIIIIIIIIIHIIIII NOGOMET DANES ja posebno zato, ker je sprejela v svoje vrste kopico južnoameriških «oriundov» zelo močno moštvo, katerega moč nikakor ne smemo primerjati s te.n kar je pokazala na izraelskih ali turinskih igriščih. Njeno napadalno skupino bodo skoraj gotovo sestavljali za štiri petine južni Američani, torej igralci, ki so od tam do-ma in ki jim podnebje ne bo delalo preglavic. Končno bodo naleteli med publiko tudi na svoje oboževalce, ki jim ne bodo odrekli svoje moralne podpore. Spričo vsega tega smatramo Italijo za glavnega favorita v tej skupini. Najbolj izenačena, čeprav ne najmočnejša, bo brez dvoma tretja skupina, v kateri se bodo pomerile Bolgarija, Argentina, Madžarska in Velika Bri. tanija. Najšibkejša med njimi se zdi Bolgarija, toda tudi njeni igralci kažejo precejšnje vrline. Njihove atletske sposobnosti jih uvrščajo praktično na isto raven kot njene nasprotnice. V zadnji skupini najdemo Mehiko, Španijo, CSSR ter glavnega favorita Brazilijo. Mehika bo brez dvoma pe-pelka turnirja. Zanimiv pa bo dvoboj med CSSR in Španijo. Mislimo pa, da ima špansko A LIGA Ataianta — Udinese Fiorentina — Inter Mantova — Sampdoria Milan — Bologna Padova — Vicenza Palermo — Catania Roma — Juventus Spal — Venezia Torino — Lecco B LIGA Catanzaro — Reggiana Bari — Modena Genoa — Lucca Alessandria — Lazio Pro Patrta — Cosenza Simmenthal — Parma Brescia — Como Sambenedettese — Napoli Verona — Messina Pr ato — Novara C LIGA SKUPINA A Biellese — Triestina Bolzano — Ivrea Casale — Legnano Pordenone — Varese Pro Vercelli — Savona Sanremese — Cremonese Saronno — Mestrina Treviso — Marzotto Vittorio V. — Fanfulla DILETANTSKO PRVENSTVO CRDA — ACEGAT Carsica — Fortitudo Edera — Ponziana B Cacciatore — Tergeste Arsenale — SanPAnna Istria — Esperia moštvo določeno prednost pred Cehi, ki nimajo v svojih vrstah kvalificiranih asov za tako naporno tekmovanje. S svojim črnim biserom Pe-lejem pa bodo Brazilci še enkrat gotovo zablesteli in v tej skupini je njihova zmaga neizbežna. Večkrat smo govorili o pod. nebju, ker bo prav podnebje v marsikaterem primeru igra-lo odločilno vlogo. Čile je dežela, ki se vleče celih 3.000 km vzdolž obale Tihega oceana in ki je povrh tega tudi precej gorata. Zaradi tega so vremenske razmere zelo različne. V treh mestih, in sicer v Vini del Mar, Santiagu in Rancagui bodo ekipe našle skoraj enake vremenske razmere, z zmernim podnebjem, toplim morskim ozračjem, kot je pač primer ob Sredozemskem morju, Cisfb drugačne pa bodo prilike v Arici, kjer bo igrala jugoslovanska repre. zentanca. Pokrajina je tam zelo zapuščena, vroča, skoraj tropska, z velikim razponom med dnevnimi in nočnimi temperaturami. V teh krajih so tudi pogoste slane, ki jih imenujejo «Garnas» in ki jih celo domačini težko prenašajo. Kazno je torej, da bo naloga moštev, ki bodo tam nastopila zaradi vremenskih raz. mer najtežja. Celo zmagovalca na tem kolu bosta precej prizadeta v primerjavi z ekipami drugih kol. Neugodno podnebje bo namreč zahtevalo od njiju znatno večji napor, kot drugih ekip, ki bodo igrale v ugodnejših razmerah. Kot smo že povedali se bosta uvrstili v polfinale dve prvoplasirani ekipi iz vsake skupine in nato bodo igrale tako, da se bo zmagovalec v Arici pomeril z drugoplasira-no ekipo iz Santiaga; zmagovalec v Santiagu pa z drugo ekipo iz Arice. Zmagovalec skupine v Vini del Mar bo tekmoval z dru-goplasirano ekipo v- Rancagui in obratno. Zmagovalci teh tekem imajo pravico do nadaljnjega tekmovanja. Polfinala bosta 13. junija v Santiagu in v Vini del Mar, Premaganca se bosta pomerila med seboj za tretje mesto, medtem ko bo finalna tekma 17. junija. I- P- V Bustu Arsizio se domača ekipa dobro zaveda, da ima velike prednosti pred Cosenzo. Slednja bo na tamkajšnjem igrišču zelo verjetno pustila obe točki ter se vrnila domov praznih rok. Zelo izenačena pa bo tekma v Monzi, Simmenthal in Parma sta si enakovredna nasprotnika in njuno srečanje bo pravi užitek za gledalce. Pet točk loči na lestvici Brescio od Coma. Ce bi ji zaupali, potem bi morali sklepati, da bo Brescia gotovo zmagala. Na igrišču pa se včasih kolo sreče nenadoma obrne, posebno kadar gre za e-kipe sosednih mest, ki lahko pripeljejo na igrišče kup uvoženih navijačev. Tekma med Sambenedettese in Napolijem je brez dvoma ena izmed najvažnejših v tem kolu. Zmaga v Alessandrii, z majhno razliko v golih, je dala možnost Sambenedettese, da zapusti zadnje mesto na lestvici. Dolga vrsta raznih dogodkov (poraz Barija v Novari ter neodločen rezultat tekme Como-Co-senza), je znatno izboljšala položaj tega moštva, ki je začelo znova upati na boljše dneve. Danes ga čaka brez dvoma huda preizkušnja, kajti neapeljsko moštvo potrebuje dve točki in zmago, da bi tako pozitivno zaključilo celo serijo svojih medlih nastopov. Messina bo gostovala v Veroni. Obe moštvi sta na vrhu lestvice, a loči ju samo ena točka. Moči so torej popolnoma izenačene ter bo zato i-grišče igralo glavno vlogo. V zadnjem srečanju tega kola je favorit Prato, ki se bo na domačih tleh srečal z Novaro. Zelo verjetno je, da se ne bo moral preveč truditi s to ekipo. P.zio ---«»---- Slovenski smučarji na tekmah v Saafeldenu LJUBLJANA, 20. — Jutri bodo odpotovali v Saafelden (Avstrija),, kjer bo mednarodno tekmovanje v alpskem smučanju, naslednji tekmovalci: Andrej in Mirko Klinar, Gert Dogša, Peter Križaj pa se jim bo pridružil po končanem tekmovanju v Kitz-buechlu. Na mednarodno tekmovanje v skokih in klasični kombinaciji, ki bo prihodnji teden v Zelli am See (Avstrija) za mladince do 18 let, pa bodo v sredo odpotovali Stanko Smolej in Jože Dolžan za specialne skoke ter Alojz Kerš-tajn, Franc Kajžar in Franc Koc za kombinacijo. i AVGUST SENOA (Nadaljevanje s 3. strani) študiji zaradi omejenega prostora ne morem podati. Navedem naj le prve vrstice: «Ni brez vzroka, če ga je (to je Senoo) Matoš imenoval Avgusta Prvega. In v resnici je Senoa celo desetletje (1871-1881) vladal v hrvaški književnosti, ki se prav zaradi tega v zgodovini imenuje Senoova doba.« Pod tem naslovom bo Matica Hrvatska objavila neko delo Vica Zanimoviča. Tudi N. Mihanovič zaključuje v Vjesniku svoj članek ((Ustvarjalec našega romana« s spominom na Ma-toša. Tako piše; «Senoa je še do danes najbolj bran in najbolj priljubljen hrvaški pisatelj. V nobeni književni dobi ni bil zapostavljen ali naravnost prezrt. Ce pravi Matoš, da bo živel, dokler bo stal Grič, kateremu je bil prvi pesnik, mi lahko zaključimo, da bo Senoa slovstveno živel, dokler bo hotela jugoslovanska književnost.« UMBERTO URBANI Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER izvršu je: — mednarodno špedicijo in transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet t vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potom svojih poslovnih enot: LJUBLJANA, SEŽANA. NOVA GORICA, KOZIN A JESENICE, MARIBOR PREVALJE, R1JEKA ZAGREB, SARAJEVO. BEOGRAD, ZRENJAN IN NOVI SAD. SUBOTICA OPOZORILO NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji vljudno prosimo, da do 31. januarja 1982 nakažejo naročnino za leto 1962. Po možnosti vsaj za pol leta, da se nam tako prihranijo delo in stroški. Posebnih položnic ne bomo pošiljali. Naročnina za redno naklado znaša; mesečno 420 din, letno 5040 din. Plačati je treba redno najmanj dva meseca vnaprej, to je 840 din. Naročnina za samo nedeljsko izdajo je; mesečno 160 din, letno 1920 din. Plačati je treba vsaj 3 mesece vnaprej, to je 480 din. List bomo pošiljali samo rednim plačnikom — kdor ne bo imel plačane naročnine 10 dni pred rokom, mu bomo brez nadaljnjega obvestila u-stavili pošiljanje lista. Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine, prosimo, da nas o tem takoj bvestijo. Naročnina se plača po položnici na «ADIT», Državna založba Slovenije, Ljubljana, tek račun pri Narodni banki št. 600-14-3-375. ČITATELJI, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 196 2. — Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado Se lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška štev. 20, III. nadstr. VOZNI RED VLAKOV BENETKE-MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.32 A Cervignano - Por-togruaro 6.10 R Bologna • Milan (*) 6.35 D Benetke • Turin • Rim 8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) ■ Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano • Benetke 13.34 A Cervignano • Be- netke 14.52 D Benetke • Milan • Pariz 16.35 D Tržič • Benetke • Bari 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.40 DD Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan • Turin • Genova • Ventimiglia - Marseille • Mestre • Bo-, loana • Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin - Milan • Benetke - Rim 9.25 D Marseille - Ventimiglia - Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke • Cervignano • Tržič 11.35 DD Pariz • Benetke 13.30 D Rim Bologna • Bari Ancona • Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan • Benetke 17.07 D Benetke • Portogruaro Cervigna-no 18.06 A Tržič (**#) 18.48 R Bologna • Benet ke 19.15 A Portogruaro • Tržič 1Pj55 DD Pariz - Milan • Benetke 21.22 R Rim - Milan . Me- stre (*) 22.30 A Benetke • Tržič 23.55 DD Turin • Milan • Genova (II) • Rim • Bologna • Benetke (*) samo I. razred: (**#) ne vozi ob nedeljah. V1DEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN 3.45 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A ODHODI Videm • Trbiž Videm Videm Videm Trbiž 7.06 D Vide n - Trbiž - Dunaj • Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm • Benetke • Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D iJunaj Videm 11.59 A Trbiž 15.08 A Videm 16.56 A Vid. m 18.28 DD Trbiž 19.42 A Videm 71.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg Videm 24.00 DD Calalzo • Muenchen • Videm Videm 1.07 D Videm Videm > Dunaj Trbiž (•) vsak dan od I. do 31. avgusta, ob sobo tab od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.; (**) vsak dan od i. do 31. avgusta, ob nedeljah od 26. 6. do 30 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2. OPČIN EU UBU ANA -BEOGRAD 0.19 D 7.22 A 8.28 D 11.57 DD ODHODI Opčine Reka 13.41 A 18.00 A 20.00 A 20.20 D 5.30 D 7.13 A 9.40 D 11.24 A 17.18 A 17.28 DD 20.06 D 21.48 A Zagreb • Beograd Opčine Opčine Ljubljana Opčine • Reka • Ljubljana Beo> grad - Atene • Istanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana • Bee grad PHIHODI Beograd • Zagreb • Opčine Opčine Beograd • Ljubija na Opčine Opčine Istanbul - Atene -Beograd • Ljubljana - Reka . Opčine, Ljubljana • Opčine Opčine R — rapido; DD — br-zec; D — brzec; A — potniški td>apCwol. Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini milili Preko 50 vret najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko cen« _____ <&> ____ ŠVICARSKA SUPER MARKA MADAL0SS0 v Trstu, Ul. Tnrrebianca 76 vogal XXX Ottobre. dobite vsakovrstno POHIŠTVO otrotke VOž.ICKK Umnice — originalne PKHMAM.EX — Cene ugodne IVO GRAHOR 20.XI.1902 - 29.111.1944. Joškovo je propadalo, velika kmetija je šla v nič, na vseh krajih po zlu. Samo zmajal je z glavo, če je pomislil. Tako bogastvo, polno odrastlih otrok, fantje, ko gore, vsega dovolj, da le dobro poprimejo. Pa da je on kriv? Ne, Lovre tega ni razumel, vse dobro jim je privoščil, čeprav je na stara leta moral za hlapca drugam. Ali vam je Lunjevka dala en kozarček preveč, Lovre? Oj Lovre! Stara Mostnarica je po navadi zategnila njegovo ime, ko je šla mimo njega na vrt, kjer so stale nedeljske mize. Nič, pa še to pograbim — Je odgovoril iz svojih misli. Telo se mu je v sklepih dvignilo s široko obleko vred, kakor kadar se je pripravljal v tek, in omahnilo trudno nazaj. Dobro mu je del mrak, predramil ga je, da je videl, kako se je pred hišo kadilo, ker je prenadebelo grabil kamenje: seno in prah. Potem je za hip obstal. široko dvorišče in cesta, bela državna cesta, sta bila pometena in snažna. Ljudje so se vračali z dela. Farni zvon je zapel Zdravo Marijo. Tako je pripravil s svojimi žuljavimi rokami nedeljo — saj je morda zato tako dolgo stal pri Mostnarju za hlapca, radi takih večerov in prazničnih dni; a sam je ni čutil ta večer, ves je bil od truda in vsega pijan. Pa Mostnarjevi so bili dobri z njim, to je vedel in jim je bil zdaj bridko hvaležen, ne kakor tujcem, neka vera v dobro je bila tu doma —tudi zanj. Nedeljsko sonce se je prešerno sprehodilo po belem dvorišču in ustavilo pred gostilno, pa jo zviška oprezalo že precej časa, ko so šele prvi možakarji prikorakali od velike maše čez most. Prišli so na tlak pred Mostnarjevo trgovino, tam so šli nekateri kupovat, drugi pa so samo pogledali v izložno okno, se obrnili spet proti reki in v modrem razgovoru čakali, kako pojdejo mimo ljudje. Ljudje pa so bili doma iz vasi z desnega brega in so bile med njimi, med gospodarji in ženami v črnem, tudi deklice in dekleta, v belem in pisanem, ki so dobro vedele, da gredo čez široki most, kjer se jih dobro vidi in lahko primerja. Včasih se kak mož ali fant od sreče ni mogel premagati, poslovil se je in zapustil moško družbo, da lepo pospremi kako deklico, ker se mu danes mudi domov. Lahko pa bi šel pit, igrat na karte ali krogle, kakor delajo najemniki in pre-kupci, in še kam v bližnje vasi kaj pogledat na shod in ples. Danes je ustavil ljudi nenavaden obisk. Prišli so komedijanti. Ravno kadar je bilo največ ljudi pred Mostnarjem, se je iz ovinka pod Brinjevko prikazal velik zelen voz, ob Jarku pa Je zagorel dečko gnal rjavca medveda. Pleši, pleši, medvedin...! Brkinom se je zdelo, da že slišijo godbo. Počasi se je približala vsa komedijantska družba, zapeljali so v senco in se resno držali, tudi pozdravili so svečano, kakor je vsak član potujočih družin že od rojstva navajen. To je bilo nekaj, kar so imeli s seboj, čeprav ni nihče vsega videl, ker se ljudje kar niso mogli nagledati medveda in opic, a posebno medveda ne. Ko je gospodar komedijantov to videl, je dal znak, plesač Je udaril po bobnu in popeljal kosmatinca na sredo dvorišča, začela se je prva predstava. Tretja predstava se je končala ob treh. Ves čas je bilo polno gledalcev. Z vseh strani se je trlo ljudstva, tako da so orožniki prišli delat red. Celo gosposke kočije in avtomobili so se ustavljali, ker so si gospe in otroci zaželeli, da bi jim medved plesal ali opice zlezle na voz. Tudi v odmorih je bil hud vrišč, prerivanje in suvanje, saj so se otroci za vsak nič sprli za sa- mo medvedjo bližino na primer, kar pa se je navadno konča-valo v jarku ali že gori na gmajni. Pravijo, da postane žival divja od ljudi in je morda tudi res tako. Sredi hruma in trušča valujočih množic, v soparnem popoldnevu, ko še jesenski vetrček ni zapihljal od Snežnika in sonce kar ni hotelo stopiti z njiv Osovnega brda, po treh urah muk in neumnega plesa se je medved uprl. Metala sta se, menda že tretjič ali četrtič. Gonjač je bil krepak mož, najbrže gospodarjev brat, ubogal pa je kakor hlapec in njega je poslušno ubogal medved. Vse je naredil z njim. A vendar so vsi videli, da je bila žival zelo težka, vse kite v rokah in vratu so se mu napele, kadar se je naslonila nanj. Med plesom je medved pešal, truden je bil in, ker je bil star, se je leno premikal, včasih se niti zmenil ni več za ropotanje po bobnu, saj so ga oglušili ljudje z večnim vikom. Prav pameten se mi je zdel, njegova trma mu je dajala že strašnejšo moč in nevarnejši Je bil, kar je gledalce neznanko vleklo. Trli so se okrog malega prostora, da bi bolj videli, od zadaj pa so jih še novi pritiskali, tako da so se morali z vso silo riniti nazaj, da si ohranijo dobro mesto in vendar ne pridejo zveri preblizu. Opice so pozabili, vse je bil medved, ki je s povešenima prednjima tacama plesal pred bobnom in sivo oblečenim možem, kakor da stoji na žerjavici in prestopa od bolečin. Bolečin ni nihče videl, tako ima medved zarastel obraz, šele kadar se meče, se naenkrat pokažejo lica in se nekoliko dvigne glava — kakor na smeh. Tako sta se držala v križ, v tekočem gonjačevem znoju in cestnem prahu sta sopla, silna moč je bila med njima — človek in zver. Trikrat je medved padel, zdaj pa se je uprl. Pograbil je roko nasprotnika z enim udarcem, kakor da mu jo je odtrgal se je povesila in se ni dvignila več. Medved Je legel nanj in rohnelo je v njem. Potem se je leno nevoljno dvignil ln šel. Ljudje so zagnali krik. Gonjačeva žena in gospodar sta odnesla ranjenca v senco. Tja so mu nesli pijače in mu naložili obvez, da se je komaj ganil. Medved pa je počenil v soncu na tlak, prav pri vhodu v Mostnarjevo hišo. Nihče se v prvem hipu ni zmenil zanj, ker so mislili, da je gonjač hudo ranjen in bo kmalu umrl. Mogoče Je imela tudi žival slabo vest. Kakor kdo, ki se je odrekel vsemu v topi žalosti, tako je viselo kosma-to truplo v kožuhu umazanik dlak, padlo popolnoma k zemlji in obležalo. Mimo so hodili ljudje, pivci in tujci, resno so se držali, ker se zveri ne boje, govorili so brezbrižno naprej, * drugim pogledom pa so s sumljivim pogledom opazovali pošast. Ob vežnem stebru za medvedovim tilnikom se Je ustavil Lovretov Jože. To nedeljo sta z očetom že spila nekaj po pol litrov vina. Saj sta služila oba in vse leto delala, zdaj pa( na jesen lahko popijeta kozarec dobrega vina, Vse drugo tako ne bo nič. Mati čaka doma in bo prišla po nakup za Lovretov denar — Jože je dal, kar je mislil, drugo pa bo zapil. Kdo more njemu kaj! Zato gre zdaj Jože ven, očetu je plačal pol litra, kakor se sinu spodobi, in lahko leže v senco, kjer bo sam, brez ljudi, ki so neumni. Kaj ne vidite, kako so neumni? Tudi če Jože na gostilniškem pragu stoji in hodijo vsi mi* mo njega, mu ni mar za ljudi. Visoko telo v temni obleki i * navadnega blaga, ki je široko razpeta in na prsih odprta, nekako navržena čez pisano srajco, v kolenu nagubana od sedenja, enako nagubani rokavi dolgih rok, nad zagorelim in razo-ranim obrazom, nad ovelimi lici ob strani velikih brk in zaspano modrih oči — klobuk, to Je Jože. Večji, dosti večji in močnejši od očeta in skoraj od vseh, len pa skoraj ko tale medved, ki se je, ko je boječe mimo prilezla Lovrečka, odmaknil in spet počenil, potem se pa udobno naslonil nanj, na Jožetova široka kolena, da bi zaspal. To je bilo Jožetu več kot preveč, že prej je bil zver dvakrat sunil, ker je ležala preblizu, zdaj pa je kosmatinca krepko brcnil z desno nogo, s čevljem številka oseminštirideset in Olasovega domačega dela. Medved se je samo obrnil. Uje1 je desno roko, pa jo je krepko stisnil. Jože je premaknil drugo nogo in jo priložil kosmatincu na stegno, da je medved popustil in se odmaknil. Iz ranjene roke pa je curljala črnai težaška kri. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S- Pelltco MK Tel. 33-82 — UPRAVA: T H S'J. - UL. SV FRANČIŠKA st. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: četrtletna 1800 lir polletna 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 4H0 din - Pnšlnt tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZ S, Ljubljana. St-itarieva ulica 3-1 telet 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vaak mm v širim enega stolpca: trgovski ho finančno-upravm 120. osmrtnice 90 tir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.— Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvu 't/ns iio, liska trsi