ŠT. 9 ŽELEZAR A Z Leto XV September 1975 SVEČANA SEJA DS ŽELEZARNE PRAZNOVANJE KOLEKTIVA V soboto 13. septembra je minilo točno četrt stoletja od prve seje delavskega sveta Železarne Štore, zato je bila temu jubileju namenjena tudi svečana seja delavskega sveta delovne organizacije; obenem smo proslavili tudi 130-letnico obstoja tovarne, 30-letnico osvoboditve in 40-letnico štrajka v samotami. Svečane seje so se poleg članov samoupravnih organov železarne udeleženci tudi mnogi gostje, med njimi predsednik skupščine občine Jože MAROLT in generalni direktor Slovenskih železarn Gregor KLANČNIK, ki sta oba čestitala kolektivu za dosežene uspehe. Pozdravno pismo tovarišu Titu Dragi tovariš Tito! Zbrani železarji iz Štor ti z našega jubilejnega zbora pošiljamo iskrene in tople pozdrave. Štor ski .železar ji praznujemo letos: 130-letnico rojstva naše železarne, 40-letnico štrajka v šamotarni, 30-letnico osvobditve in 25-letnico delavskega samoupravljanja. Ob vseh teh jubilejih nas ponosne preveva enotna misel 0 globokem pomenu s krvjo in znojem priborjenih -vrednosti socialistične, revolucije. To so danes tiste vrednote, 'ki so se nam z našim jeklom zazrle v srca in ni ga, ki bi mu dovolili iztrgati jih iz njih. Zavedamo se, da naša. socialistična revolucija še traja in da sta nam nova ustava in delegatski sistem, dala dovolj delovnega, strokovnega in samoupravnega navdiha, da vztrajamo na tvoji poti poglobljenega samoupravnega socializma. Prav tako se zavedamo, da bomo vse to uresničit, če bomo gospodarsko uspešnejši, zato je naša trenutna in bodoča največja naloga izbojevati bitko za stabilizacijo: — za znižanje proizvodnih stroškov in — za povečanje proizvodnje jeklail- Tovariš Tito, mi Železar ji smo pripravljeni dati svoj delež'v tej bitki. Sprejmi to našo' obljubo, tople pozdrave in naš pozdrav r • - . • , SREČ NO Store,' 13.september 1975 STORSK1 ZELEZARJI O dosedanjem razvoju železarne in delavskega samoupravljanja v njej jfe jedrnato in izčrpno spregovoril predsednik delovskega sveta Ivan STEFANČIČ. Ob tej priložnosti je bila v kulturnem domu odprta razstava, izdan je. bil tudi lep zbornik o železarni. Svoj delež s svečanemu vzdušju so prispevali še komorni moški pevski zbor, recitator ja in pihalni orkester. Glavna proslava kolektva je bila v Domu železar jev na Teharjah, kjer je bil slavnostni govornik član predsedstva SRS Jože LONČARIC, ostali del dneva pa je v prijetnem razpoloženju kaj hitro minil. Hladno oblačno vreme smo /»-preganjali« vsak po svoje ob solidnih uslugah naših gostincev. Mnenje vseh: bilo je zelo prijetno! litja Ribičič med nami Prvi 'delovni dan-po jubilejnem praznovanju našega delovnega -kolektiva.-nas. je obiskal predsednik republiške konference SZDL Mitja RIBIČIČ. Dopoldne se je.najprej v Dofnu železar jev sestal s predstavniki vodstva, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij; -'razgovoru so 'prisostvovali tudi predstavniki družbeno-političnih .organizacij din skupščine občine. Celje. Ob tej priložnosti ssmo našega . gosta seznanili jz. uveljavljanjem samoupravljanja pri nas, še. posebej p delu samoupravnih delovnih skupin, vseh vrst.'delegacij, o povezavi s iLfajevmmi skupnostmi ih., d informiranju ter samoupravnem kornu-nieiranju. V drugem delu razgovora smo predstavili akcijski program dobrega gospodarjenja in tudi že nekatere ugodne rezultate same akcije, -.ki maji. bi postala naša trajna delovna in samoupravna naloga. Seznanili, smo. ga s gospodarskim položajem in razvojnimi cilji naše delovne’ organizacije, problemi okrog izvoza,. produktivnosti, zaposlovanja.in podobno. Posebno težo. je na tem razgovoru dobila inovacijska tiih znanstvena dejavnpštj^Predstavniki občine so ugodno ocenili -.-naš stabilizacijski program, prav tako je bil z razgovorim zadovoljen tov. RIBIČIČ. »•Res, da ste v evropskih razmerah mini železarna, kot sami pravite, vendar ste za naš slovenski in jugoslovanski, gospodarski prostor zelo pomembni«, je ob zaključku razgovora dejal tov. RIBIČIČ in se zahvalil- za pozornost. Predsednik delavskega sveta Ivan ŠTEFANČIČ mu je ob zaključku razgovora izročil trd. 'darila ža tri jubileje — spminsko značko, zbornik in kipec livarja. 'Z velikim zanimanjem si je nato naš gost ogledal nove obrate v Štorah II in svoj Obisk razpoložen zaključil pod streho bodoče tovarne traktorjev. Tov. Ribičič v obratu mehanske obdelave A Š FR (nadaljevanje s 1. strani) Na slavnostni seji Delavskega sveta delovne organizacije v Kulturnem domu železarne v Štorah je predsednik delavskega sveta ' delovne organizacije tov. Ivan Stefančič orisal najprej zgodovino razvoja železarne od leta 1845, ko je .¡bila ob Bojamskem potoku pri Pečovju postavljena kovačnica, pozneje pa so pričeli kopati premog, dokler niso leta 1850 dobili, dovoljenja za zgraditev Obrata za. ■ pudlanje in valjarne, ki ju je lastnik v dveh '.letih tudi primemo opremil. Že leta 1857 je obratovalo v.Štorah 6.peči za pudlanje in valjarna. Zaposlenih je že bilo. , 350 delavčev." Valjarna je' izdelo--'1' valarpalicasito železo' jba. ploçeyâno.fîl Prvobitna ■ proizvodna, dejavnost' takratne: železarne je bila' zaklju- . cena s .postavitvijo Mddivaihe in" livarne leta 1892. Ob valjanih iz-delkih je značilna, izdelava, odlit-' kov za Diesel-motorje, parne cilindre za lokomotive in napajalnike, kokil ' ih valjev za. potrebe strojne industrije. Nemški lastniki tovarne so širili vpliv nemštva na prebivalstvo. S povečanjem števila .zaposlenih pa so bili po drugi strani ustvarjeni pogoji za organizirano napredno delovanje in širjenje razredne zavesti med delavci. Tako zaznamujemo že leta 1894 prve delavske sestanke v Štorah, na katerih so ¡obravnavali 'vprašanje 8-urnega delavnika ih zahtevali splošno 'im enako volihkr pravico. •- Značilno -za^razmere v'železarni med ■ obema vojnama je; ¡da .se asortdman:: proizvodnje ni' bistveno spremenil. Moderniziranje bal • obrat jeklarne, postavili so Sie-mens-Martinovo peč z zmogljivo-, stjo 14.000 ton. Razširjena je-Bila valjarna,- prav - tako tudi železo- . livarna. Za potrebe livarne so organizirali. delo v modelni mizami. Ob železarni pa je nastala tovarna samotne opeke ih samotne maltne kot samostojno podjetje z zmogljivostjo 6.000 ton. ... Omenil je. delovanje .naprednih delavskih društev »Bodočnosti« in pozneje »Svobode« ter delovanje društva »Sokol«. Dotaknil se je značilnosti, da je bilo pred drugo Svetovno vojno izdelanih več razvojnih programov, ki jih pa niso ostvardli ; prav tako niso izkoristili polne zmogljivosti obratov, kar kaže na izkoriščevalski značaj bivših lastnikov tovarne. Orisal je v kratkem prispevek delavcev in ostalega prebivalstva Štor in okoliških naselij v narod-no-osvobodilni borbi ter žrtve, ki SO padle v tej vojni. Poudaril je izredne napore že-lezarjev po osvoboditvi, ko je bilo treba Obnoviti ¡opustošene obrate in jih postopoma modernizirati, obenem pa velik prispevek pii Obnovi .naselij na Kozjanskem Ker je okupator v železarni " ustavil velik del proizvodnje, velik del delavcev premestil v avstrijske železarne, nekaj" valjar-. jev pa zaposlil v 'livarni, ki je u- . smerjala svoj proizvodni program . za ¡potrebe nemškega vojaškega strojh, je bilo treba po osvoboditvi usposobiti za obratovanje valjamo; v- martinami je 'pote- kala priprava vložka in zaklada-nje ročno, kar je zahtevalo izredne fizične, napore. V valjarni je proizvodnja stekla 23. junija 1946. Pod izredno teškimi pogoji so delali v livarni; preureditev tega obrata je pričelh leta. 1950. Obrate so .obnavljali :is |¡prostovoljnim delom, obenem, so gradili ozkotirno železnico :po tovarni in ob glavni železniški ¡progi, urejali, transport; obnavljali in šinili delavnice. Za izredne napore in pokazani tekmovalni duh je kolek- memben napredek- v ¡livarstvu pa je ¡osvojitev nodtdarne litine, tako pri valjih, kot tudi pri vseh ¡drugih odlitkih.' S to kvaliteto danes na ¡tržišču uspešno Izključujemo jekleno iri temprano .litino, zaradi izrednih mehanskih lastnosti, dobre , termične ¡ obdelave 'in varjenja. • Ko je govoril o posameznih etapah izgradnje od leta 1945 do 1958 in naprej, je poudaril napore pri graditvi ¡laboratorija, ¡livarne, plavža, aglomeracije, oskrbe z vo- tiv železarne prejel leta 1947 ¡-priznanj e | Zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije, v letu 1950 pa je prejel tedaj že 1465-članski kolektiv prehodno zastavo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in ¡dive denarni nagradi. .Novo.obdobje je pričelo., z razglasitvijo zakona o delavskem samoupravljanju Ih 13. septembra i950 je bilo zasedanje prvega delavskega sveta v železarni, ko je bil za predsednika 'izvoljen^ tov. Tugomer Voga, ¡današnji-'direktor podjetja. 17. septembra 1950 je izročil direktor za črno metalurgij o,; ing. Kotnik ključe podjetja predsedniku prvega delavskega sveta. Od tega zgodovinskega dogodka prične tudi v železarni v Sferah novo obdobje, ki jb zahtevalo od delavcev posebnega delovanja v novi zgodovinski družbeni vlogi,-iki pa so jo Iplezarji v Štorah, tako po vsebini, kot po ob-segu delovanja doumeli ; on opravičili'. Uvedena 'j'e bila načrtna proizvodnja in 'delo v treh izmenah. Povečati obseg proizvodni e je terjal vrsto ¡novih nalog, naporov, med njimi uvedbo čisto novega plinskega, vodnega in parnega gospodarstva.' ! Uvedba novih. izdelkov v jeklarni in valjarni, novo-osvojena proizvodnja valjev in novo-osvo-jene kvalitetne litine za potrebe motorne, ¡strojne elektro in’ ladij -ske industrije, vse to je vplivalo na izredno povečanje ¡proizvodnje. ' Govornik je omenil ogromna vlaganja v investicije'' takoj' po vojni, 'predvsem za rekonstrukcijo, obenem pa tudi v družbeni standard. Pretežni del sredstev je podjetje prispevalo samo. V tem času je bil zgrajen dektro-plavž z aglomeracijo tar obdelovalnica litine in valjev, rekonstruirana in nanovo opremljena je bila livarna. Skoro na"vseh področjih proizvodnje je ¡bilo veliko. izboljšav, kar je v 'znatni rheri izboljšajo kakovost . ¡proizvodnje;' Prejšnja proizvodnja konstrukcijskega jekla je danes dopolnjena z več kot 50 vrstami ¡kvalitetnih jekel. Poseben poudarek velja proizvodnji vseh' vrst vzmetnega jekla. Po- do, čistilnih napravah, ¡o' regulaciji Voglajne, izpeljavo iadhbtri-j-skega tira, postavitvijo skladišča starega železa in kurilnice za lokomotive ter pomožnih objektov, dalje o .¡proučevanju in izvajanju nadaljnjega razvoja železarne, kar danes' imenujemo drugo etapo graditve ‘ in rekonstrukcij e, ki smo jo uspešno zaključili vjubilejnem letu. S tem pa je bila začrtana podlaga perspektivne tehnološke usmeritve ¡podjetja, za nadaljevanje specializacije in finalizad je proizvodnje, M je začrtana v srednjeročnem perspektivnem programu razvoja podjetja do le* ta 1980. Celoten kompleks izgradnje v Štorah II pa omogoča širjenje v Sorazmerno ugodnih 'pogojih in ob razmeroma nizkih investicijskih stroških. Poudaril je pomen sodobne e-lektro-jeklarne z napravo za neprekinjeno litje jekla, v ¡povezavi z obratotn valjarne II in jeklovle-kom ter brusilnico, kar prestavlja zaokrožen proizvodno-ekonomski kompleks, ki daje preko 100.000 ton valjanih izdelkov. Veliko pomenii nova ¡livarna specialne litine. Omenil jé vključevanje naše železarne v mednarodno delitev dela z obdelanimi čdlitki. Poudaril skrb za energetske vire, kar je. zahtevala izvedba tako širokega programa rlkonstrukcije in mOd'eWhzaéi’je,' zgraditev elektroenergetskih Objektov, objektov za proizvodnjo pare, komprimirane-ga zraka, 'plimsko 'postajo,j oskrbo z industrijski) vodo š &itñl¡nimi napravami, akumulacijsko jezero Tratna. Nadaljeval jo s pomembnim vključevanj eni našega ' podjetja na domačem in tujem tržišču, usmeritev v specializacijo 'in dolgoročno koopéracijo na podlagi boljše kakovosti, dni večje stopnje predelave, naših izdelkov. Del naših livarskih ih obdeloval-' nih zmogljivosti .ušmeijafep v perspeltótivi v proizvodnjo ¡traktorjev, na podlagi skupnih naložb s firmo FIAT. Ugotovil je velike Uspehe na področju samoupravljanja, 'izvoJi- tev obratnih delavskih svetov, odločitev za pristop v združeno podjetje slovenskih železarn in druge . važne odločitve, zlasti pa sklep o . ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela, in organizacije skupnih služb ter uspehe na tem . področj u samoupravljanja. Vsebinsko neposredno samoupravljanje je bilo doseženo z .uvedbo delovnih skupin, fci~ jihs: imamo že 126. To pomeni neposredno boljše razpravljanje, informiranje ter odločanje ¡o vseh važnih vprašanjih. Omenil je skrb za družbeni standard v vseh povojnih ¡letih, sedanji stanovanjski fond obsega 62 stavb s skupno 699 stanovanji. Obenem je kolektiv poskrbel za dobre pogoje rekreacije, za domove oddiha zgrajen je športni stadion, imamo Dom železarjev na Teharjah.: Kolektiv železarne je prispeval h graditvi nove osnovne šole, otroškega vrtca in delovad-niče ha Lipi, h graditvi Šolskega koviriahskoHmetalutškega centra z "tetehnatom na Lipi. Poskrbljeno je za' sodobno in kakovostno prehrano, "ŽkPbdohhe jgdilnice in bifeje, ža kar Skrbi TOZD družbene prehrane in gostinstva. Občuten je 'primanjkljaj samskih stanovanj, pospešiti ¡bo ’treba organizirano . stanovanjsko . graditev v bližini Štor. Upoštevajoč temeljne . cilje in razvojne potrebe prihodnjega obdobja, bo delitev dohodka morala zagotoviti postopno uskladi-! tev oblikovanja osebnih dohodkov z rast j o' ustvarj enega dohodka, kar pratkično pomeni z rastjo družbene produktivnosti dela in zaposlenosti. Na . pobudo organizacije Zveze komunistov in sindikata smo doslej uspešno Izvrševali ih izvršili zastavi j ene naloge, zato"še danes v imenu samoupravnih organov zahvaljuje. 'Organizaciji ZK, sindikatu, ZSMS 'ter 'aktivu ZB NOV za vsa Vložena prizadevanja za • uspešno razvijanje samoupravnega življenja v železarskem kolektivu. Obenem .se je zahvalil strokovnim in vodstvenim kadrom v podjetju za njih ustvarjalno de-: javnost. Pričakujemo1 tudi v prihodnje ustvarjalni polet, ip novih prizadevanj za rešitve v -tehnoloških procesih, da se bo naš de-iovhi~Č16vek razbremenil težkega fizičnega, dela ter z boljšo tehrio-logijo' in mehanizacijo doSegel ’ večjo' prOd‘uktiVirfOSt dela, ob tem p‘a' tudi boljše ekonomske rezultate. .proizvodnja .¡j e bila v. ¡naši železarni' povečana, v povojnem ob-dob ju' več kot petkrat, vrednostno se je' povečala šest in polkrat. Kolektiv šteje danes domala 3000 zaposlenih. Dosedanji' uspehi delovnega kolektiva V~ povojni graditvi podjetja, proizvodnem'in samoupravnem področju zagotavljajo nadaljnjo uspešno vsestransko rast železarne. ... Svoja izvajanja- je zaključil z željo, da .bi bil.kolektiv || prihodnje še uspešnejši. V poslovnih rezultatih, i zavedajoč se Svojih obveznosti in pravic v samoupravni , skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. i AS PRAZNIK Govor tovariša Tovarišice in tovariši, zbirali smo se, da proslavimo štiri obletnice: tridesetletnico' o. svoboditve, petindvajsetletnico samoupravljanja, stotridesetletnico industrijske dejavnosti v Štorah in štiridesetletnico stavke v ša-motarni. Vse .štiri 'obletnice so medsebojno povezane in se dopolnjujejo, saj boj delavskega razreda, osvoboditev, samoupravljanje in delo predstavljajo osnovo našega družbenega sistema in temelj preobrazbe družbe v skupnost svobodnih proizvajalcev, ki je naš končni cil j. . Naša revolucija, osvoboditev, razvoj ter povojna izgradnja temeljijo na, zavesti našega delavskega razreda o svojem družbenem poslanstvu in o tem, da si morajo sami izboriti boljšo usodo. Ta za-vest se je začela oblikovati pred vojno. Starejši med nami se brez dvoma dobro spominjajo razmer pred vojno ter odnosov izkoriščanja, podrejanja in pritiskov v ka- Glan predsedstva SRS tov. Lončarič Jože med slavnostnim govorom pitalističnem družbenem sistemu predvojne Jugoslavije. Svojo borbeno odločnost in razredno zavest je tedaj že sorazmerno številni slovenski delavski razred izražal tudi v dobro organiziranih, množičnih stavkah, v katerih si je s svojo odločnostjo in enotnostjo izbojeval prenekatero zmago v izboljšanju svojih življenjskih pogojev. V valu stavk po vsej Sloveniji tudi Štore niso izostale. Tako se danes spominjamo sltavke v samotami, ki jo je (organiziral, tako kot mnoge druge naš znani delavski voditelj Franc Leskovšek -Luka. Stavka je trajala 14. dni ter se je končala z zmago delavcev. Vsi ti boji delavskega razreda so bili trdno jamstvo, da bo slovenski narod skupno z drugimi jugoslovanskimi nkrodl in narodnostmi svojo največjo zgodovinsko bitko, boj za narodno in socialno osvoboditev uspešno izbojeval pod vodstvom Komunistične Lončariča partije Jugoslavije, avantgarde, delavskega razreda. Trideset, let je minilo od te zaključne bitke, od trenutka, ko smo osvobojenih po težkih in krvavih bojih, po trpljenju in junaštvih; začeli uresničevati program, naše osvobodilne vojne in revolucije. Začeli. smo ga uresničevati odločno, da z ljudsko oblastjo in s trdim delom premagamo težave, ki nam jih je zapustila dediščina stare Jugoslavije, domovine, ki jo je porušil okupator. Spomnimo se samo, kako je je bilo pri nas v Štorah takoj po osvoboditvi. Z velikimi napori in odpovedovanjem so delavci usposobili stare, opuš-čene obrate ter zgradili nove, tako, da je bila že leta 1946 presežena predvojna proizvodnja, število delavcev se je povečalo, na novo je bil zgrajen elektro. plavž, z aglomeracijo ter obdetovalnica valjev; rekonstruirana je bila livarna ter nabavljena nova oprema. V teh teških, trdih a vendar zadovoljnih letih zaradi številnih delovnih uspehov in silnega navdušenja pri obnovi domovine in pri graditvi ljudske oblasti smo zgradili najnujnejše temelje naše nadaljnje gospodarske rasti in družbene preobrazbe. Državni Socializem. s centralnim vodenjem gospodarstva ter s centralnim odločanjem o družbeni reprodukciji sta bila nujna v prvih povojnih letih, zaradi največje možnosti mobilizacije ustvarjalnih sil. in sredstev in zaradi nujnih revolucionarnih posegov za odpravo privatne lastnine proizvajalnih sredstev. Z razvojem materialne osnove družbe in s samim družbenim razvojem pa se je izkazalo, da bi takšen razvoj, če bi se nadaljeval, lahko zaustavil nadaljnje revolucionarne procese. Postalo je očitno, da bi, s krepitvijo državnega upravljanja naraščale tudi nevarnosti, da državni aparat kot posrednik med delavci in njihovim delom prične postajati ovira za razvoj socialistične demokracij, to je dejanske oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Ko je ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije 27, junija 1950. leta sprejela temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih in je bilo tudi formalno, z zakonom uvedeno delavsko samoupravljanje v gospodarstvu, se je pri nas začelo Uresničevati zgodovinsko geslo organiziranega proletariata: »tovarne delavcem« kot nujno nadaljevanje, prvega koraka delavske države — nacionalizacija proizvajalnih sredstev. V železarni Štore pa so delavci izvolili svoj. prvi delavski svet dne 6. septembra 1950. Ta je pr- " vič zasedal točno pred 25 leti, 13. septembra 1950. Delavci smo častno in odgovorno prevzeli tovarno v svoje roke s predajo ključev tovarne dne 17. 9. 1950, ki jih je v imenu vseh delavcev prejel predsednik prvega delavskega sveta. Odtlej dalje ima samoupravni razvoj železarne dokaj ustvarjalno zgodovino; ugotovimo lahko, da so delavci železarne s svojimi odločitvami ter Z nenehnim poglabljanjem samoupravljanja in njegovo vedno večjo neposrednostjo dokazali svojo veliko zrelost in razredno zavest. | Tako so samoupravni organi železarne sprejeli vrsto pomembnih odločitev: načrt razvoja železarne 1960 leta, vključitev v gospodarsko reformo 1965 leta, združitev v Slovenske železarne 1696 leta ter končno odločitev’o samoupravnem. organiziranju železarne: u-stanovitev temeljnih organizacij združenega dela 1973 leta. V vsem tem obdobju je v samoupravnih organih ’železarne delala in odločala večina delavcev in tako z od,-Iičnim uspehom opravila in opravlja veliko, družbeno-politično, šolo samoupravljanja. , ' S kasnejšim širjenjem neposrednega odločanja delavcev in vseh delovnih ljudi na druga področja družbenega življenja izven gospodarstva, čemur je postavil ustavne temelje ustavni zakon iz leta 1953, je začelo postajati samoupravljanje splošno načelo družbenega upravljanja in odločanja. yzporedno s takšno demokratizacijo odločanja’je tekel tudi proces decentralizacije -Sredstev. Vendar so se ta sredstva kasneje zopet centralizirala v bankah; veletrgovini in v raznih drugih oblikah centralizacije sredstev. Ti procesi združevanja' sredstev pa so potekali zunaj nadzorstva der lavcev — neposrednih proizvajalcev in ustvarjalcev teh sredstev in tudi pod slabim družbenim nadzorstvom sploh. Tako je vsebinski napredek samoupravljanja zopet, naletel na oviro v skupinsko lastninskih ravnanjih in v odločitvah ozkega kroga vodilnih delavcev in. drugih struktur. Posamezniki iz teh struktur skušajo še danes uveljaviti svoj vpliv na račun tako imenovanih zaslug za razvoj posameznih krajev, regij ali podjetij, pa čeprav so te zasluge rezultat minulega dela vseh delavcev. Da bi ostali zvesti svojim ciljem in izročilom naše revolucije, je bilo treba ponovno narediti odločen korak, da se uresničijo ti cilji in ta izročila, da bi lahko odločali o vsem,>ustvarjenem bogastvu in vseh dosežkih g našega sedanjega in - minulega, tridesetletnega dela. povsod, kjer se sadovi tega dela uporabljajo, reproducirajo ali na drug način tvorijo psnovo za družbeni napredek in za družbene potrebe. Samoupravljanje s sistemom delegatskega odločanja ter samoupravnim sporazumevanjem delovnih ljudi postaja splošno načelo odločanja o družbenih zadevah na vseh področjih družbenega življenja. Z udeležbo vsakogar od nas v samoupravnem sistemu in z dosedanjimi izkušnjami in dosežki tega sistem® se tudi v vseh naš utrjuje prepričanje, da je naša pot pravilna. Saj je vsak. delavec življenjsko zainteresiran zaradi lastnega življenja in zaradi lastne materialne in družbene varnosti in zaradi varnosti svojih otrok za naš nadaljnji družbeni napredek in za razvoj takega sistema, v katerem bo lahko on sam odločal o tem kar je ustvaril. Naš sistem je zaradi tega kažipot delavcem vsega sveta. Celo v razvitem kapitalističnem družbenem sistemu naraščajo primeri, ko skušajo delavci prevzeti v svoje roke upravljanje podjetij in njihovo usodo; samoupravljanje kot sistem demokratičnega družbenega odločanja pa čedalje bolj prodira v politično zavest delovnih ljudi in njihovih organizacij v meščanski družbi. Tako samoupravljanje postaja novo, v praksi preizkušeno mednarodno geslo Vseh delovnih ljudi. Najbolj prepričljivi primeri pravilnosti samoupravne družbene poti pa so primeri iz neposrednega družbenega okolja, ki naš obdaja: Sami lahko' ocenimo, ali razvoj samoupravljanja v Železarni Štore, v krajevni skupnosti in v občini, katere neločljiv del je Železarna, potrjuje ocene pravilnosti in uspešnosti našega samoupravnega razvoja. Širjenje, večanje in kvalitetne spremembe v železarski proizvodnji, obsežna vlaganja v razne oblike skupne porabe, vse to pa ob odločanju delavcev nas' samih, nam daje dovolj prepričljiv in jasen odgovor. • Danes, ko proslavljamo 25-let-nico Samoupravljanja, so najlepše obeležje te obletnice: sodobna železarna, kjer so v stari Jugoslaviji stali mračni delovni prostori. Pred nami preko proge stoji modema livarna z obdelovalnico, elektropralnica in valjarna, okrog nas pa je moderno naselje žele-zarjev z objekti za družbeni standard. Tovarišice in tovariši, nujno je zato, da z razvojem našega samoupravnega družbenega sistema povezujemo tudi vse rešitve, potrebe za stabilizacijo našega trenutnega in bodočega gospodarskega stanja. Prav na podlagi samoupravno organiziranega združenega dela delavcev v duhu nove ustave lahko bistveno olajšamo reševanje ključnih problemov in težav na gospodarskem področju. Vsi vemo in tudi občutimo na lastni koži, da naš gospodarski razvoj v letošnjem in preteklem letu ni dosegel predvidevanj. Osnovne dinamične postavke naše gospodarske rasti: povečanje izvoza ter kvalitetne spremembe v proizvodnji, predvsem večanje produktivnosti dela, še niso uresničevale ali se niso uresničevale zadovoljivo. V naši republiki Se tem težavam pridružuje še neustrezna struktura proizvodnje ter prevelik obseg in neustrezna struktura zaposlovanja novih delavcev. Vse' to in drugi negativni dejavniki so vplivali jn še vplivajo na rast inflacije in ha naraščanje cen in življenjskih stroškov. Temu se pridružuje še neustrezna povezanost gospodarstva in stihijne oblike posredništva, ki preko vseh mej podražu-jejo ceno blaga na poti od proizvajalca do potrošnka. Zato je nujno, da z angažiranjem vseh sil zaustavimo negativne tendence gospodarskih gibanj; predvsem moramo obrzdati inflacijo, da za-. (nadaljevanje ¡na 4. strani) A Z vrnemo naraščanje cen in življenjskih stroškov, kar sta nujni in poglavitni nalogi tekoče ekonomske in socialne politike v letošnjem letu, kakor tudi v naslednjih letih. Napori v tej smeri sicer že dajejo prve sadove, vendar smo še daleč od tega, da bi lahko bili z rezultati zadovoljni. Vendar srno lahko prepričani, da bomo postopno premagali sedanje težave; to pa ne bo lahka naloga, saj so deloma tudi posledica krize svetovnega gospodarskega sistema. Naša dejavnost pa bo toliko bolj uspešna, kolikor bolj bomo težili k odpravljanju temeljnih slabosti našega gospodarskega sistema in kolikor bolj bo kvalitetno in produktivno delo povezano s samoupravnim odločanjem. Zelo bi se namreč slepili, če bi po vseh dosedanjih izkušnjah nujne kratkoročne državne intervencijske ukrepe imeli za edini rešilni recept našega gospodarskega sistema. Sedanje težave so narekovale odločno stabilizacijsko akcijo v vsaki naši samoupravni organizaciji. V okviru akcije za dobro gospodarjenje se vključuje tudi Železarna Štore z namenom, da poboljša rezultate svojega dela. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela so skrbno izdelani programi, v katerih so upoštevani elementi štednje, učinek je mesečno ovrednoten. Izvajajo se v akcijskem programu sprejeti u-krepi za zboljšanje zunanje trgovinske bilance, zamenjava uvoženih delov z domačimi, sprejete so obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, da povečajo izvoz, kar daje večjo možnost u-voza reprodukcijskega materiala. Na področju investicijske politike je v prvi vrsti pomembno to, da ste investicijske programe razvrstili v prioritetni red. v izvajanju tistih, ki so finančno pokrite, v težnji za skrajšanje rokov. Koordinacijski odbori za stabilizacijo na nivoju podjetja, kakor tudi v temeljnih organizacijah združenega dela mesečno analizirajo sprejete obveznosti in seznanjajo z njimi delavce. Na samoupravnih in družbeno političnih dejavnikih Železarne Štore leži ogromno delo in odgovornost, zlasti pri utrjevanju zavesti o pomembnosti akcije boljšega gospodarjenja, ki je materialna podlaga samoupravljanju. Še in še bi lahko naštevali pozitivne akcije za stabilizacijo v železarni, o tem teče dnevno bitka na vseh delovnih mestih. Ob tem pa mora teči tudi bitka za ustrezno zaposlovanje in za nagrajevanje vseh po dejanskih delovnih rezultatih. Skratka, prizadevati si moramo za tak sistem nagrajevanja, ki bo čimbolj spodbujal vsakega posameznika, da ob delu, napredku in ustvarjanju posvečal vse umske in fizične sposobnosti. Ob' tej priložnosti bi rad poudaril, da pomeni samoupravno sporazumevanje med temeljnimi organizacijami združenega dela in med vsemi drugimi subjekti samoupravnega odločanja pri u-stvarjanju in delitvi dohodka tisti bistveni element in značilnost razvoja združenega dela v naši družbi, ki je prav v sedanjem trenutku in v prihodnjem še posebej pomemben. S temi sporazumi se začno novi tržni odnosi med organizacijami združenega dela, z njimi se začno v procesu samoupravnega sporazumevanja uveljavljati interesi vseh organizacij združenega dela, ki sodelujejo v procesu reprodukcije, od proizvodnje surovin, preko raznih delov predelave, do prevoza in prodaje končnih izdelkov potrošnikom. Tako se na samoupravni podlagi usklajujejo interesi vseh sodelujočih v tem procesu, na podlagi zavesti o njihovi medsebojni povezanosti in odvisnosti. Da bi dosegli te smotre. samoupravnega povezovanja in tudi tako prispevali h gospodarski stabilizaciji in da se ne zavedamo še v zadostni meri tega, da vsakdo, ki izigrava sprejete družbene norme, posredno ali neposredno živi na račun tistega, ki te norme spoštuje in na račun celotne j družbe. Nujno je torej, da odstranjujemo vse oblike takšnega izkoriščanja, kot smo in bomo odstranjevali druge oblike izkoriščanja. Zato tudi niso potrebne obširnejše razlage o tem, da načelo zakonitosti v naši samoupravni socialistični družbi ni samo proklamacija, temveč potreba naše družbe in vsakogar od nas, ki živi od svojega dela. Zato uresničevanje zakonitosti pomeni tudi odločno uveljavljanje tistega, kar smo z novo ustavo opredelili Na proslavi je pel Komorni zbor iz Celja. k uresničevanju ustavnega druž-beno-ekonomskega sistema, si moramo neutrudno prizadevati, da bi imeli vsi, ki v takem sporazumevanju sodelujejo, enakopraven položaj in da bi bilo to sporazumevanje odprto za vse zainteresirane, kajti le tako bomo preprečili, da bi se takšno sporazumeva-nje izrodilo v razne oblike monopolnega povezovanja ali v razne oblike podrejanja ene vrste samoupravnih organizacij drugim, ki imajo trenutno ugodnejši položaj. Tak sistem pa zahteva strpnost, novih metod dela in kvalitetno obveščanje delavcev. Tudi železarno Štore čakajo še dokajšnje naloge v tej smeri. Čim hitreje in bolje bo razvojni program železarne samoupravno usklajen z drugimi na tej osnovi, tem lažje in hitreje bo železarna lahko napredovala. Da bi lahko hitreje napredovali v gospodarskem in celotnem družbenem razvoju, je potrebno tudi dosledno spoštovati črko in duha sprejetih ukrepov in drugih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov; skratka treba je dosledno uveljaviti zakonitost, če hočemo doseči samoupravni red, ki ne bo posledica vsiljene odločitve, temveč dogovor vseh nas, katerega smo zavestno in odgovorno spre-. jeli. Tudi na tem področju je bila in se ponekod še vedno uveljavlja nevarnost prevladovanja sku-pinsko-lastninskih ali celo zasebnih interesov, ki splošne interese družbe, ki jih vsebujejo samoupravni sporazumi, družbeni dogovori in predpisi, podreja -posebnim, regionalnim, lokalnim interesom ali interesom organizacije ali službe. Tudi glede tega so bili v organih zveze komunistov ter v drugih organih sprejeti sklepi in se je začela dejavnost, ki naj zagotovi dosledno, brezkompromisno, potrebno družbeno disciplino za vse. Kot že tolikokrat poprej, se je tudi sedaj pokazalo, kot smer našega družbenega razvoja in tudi kot smer naše stabilizacije. . Nikakor* ni dovolj j če skrbe za uresničevanje zakonitosti samo državni organi in če Se zakonitost varuje samo s sredstvi državne prisile. Za naš samoupravni socialistični sistem je zelo pomembno, da vsi samoupravni organi in vsak posameznik prispevajo svoj delež k utrjevanju zakonitosti; še posebej pa je to tudi naloga organov samoupravne delavske kontrole v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, Z dosledno disciplino in z resničnim prizadevanjem za uresničevanje stabilizacijskih* programov ter z uresničevanjem zakonitosti na vseh področjih bomo lahko premagali sedanje in tudi prihodnje težave. Tovarišice in tovariši! Ko obujamo spomine na prehojeno pot, morda preveč poudarjamo težave na tej poti; saj srno brez dvoma lahko ponosni na to, kar smo ustvarili. Upravičeno smo lahko ponosni, da dosledno razvijamo tisto, kar smo si zastavili kot cilj med narodnoosvobodilnim bojem in pri čemer smo in bomo kljub pritiskom tudi vztrajali. Seveda pa prehojena pot, doseženi uspehi in sedanji trenutki ne dovoljujejo nikakršnega sa-ihozadovoljstva in brezdelja. Nujnost razmer nas sili k vztrajnemu delu, ki pa je lahko toliko vzpodbudnejše, ker nam je znana pot, po kateri bomo nadaljevali in ker so nam znani vZroki in osnovne rešitve trenutnih in bodočih težav, ki objektivno spremljajo tako dinamičen razvoj, ki ga zavestno načrtujemo. To poudarjam tudi zato, da bi Vas spomnil na dosežene uspehe in na perspektivo vašega nadaljnjega, razvoja. S srednjeročnim programom razVoja do leta 1980 naj bi napore usmerili v specializacijo in dolgoročno kooperacijo na podlagi boljše kvalitete in večje stopnje predelave izdelkov, kar naj omogoči večjo vključitev v mednarodno delitev dela in s tem v večji izvoz, v domačih okvirih pa v odpravljanje pomanjkanja določenih vrst izdelkov iz jekla. Ko si tako v okviru Slovenskih železarn začrtujemo svoj razvoj in svojo prihodnost, je nujno, da večji obseg in višjo kvaliteto proizvodnje ustrezno spremlja poglabljanje samoupravljanja, vsebinsko uveljavljanje delegatskega odločanja, vraščanje železarskega dela v celotno družbeno okolje ter samoupravno povezovanje z drugimi proizvajalci v mejah republike in izven nje. Upravičeni smo, da si ob zgodovinskih obletnicah vsi skupaj čestitamo. Doseženi razvoj naj nas navdaja z zadovoljstvom in s prepričanjem, da bo železarna tudi v prihodnje še naprej dosegala velike delovne uspehe za srečo nas in bodočih rodov, pri ustvarjanju blagostanja, socialne varnosti in humanih odnosov med ljudmi. Perspektiva IH. SREČANJE BORCEV Zadnjo soboto v avgustu je bilo pri Domu železarjev na Teharjah III. tradici/onalno srečanje borcev NOV in aktivistov Slovenskih železarn. Srečanje je lepo uspelo, o čemer pričajo mnoge uradne in neuradne pohvale, še posebej pa nam je bilo naklonjeno vremie. Prav to zadnje je spodbujalo prijetno razpoloženje udeležencev srečanja, na obraze organizatorjev pa privabilo zadovoljne nasmeške. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji amaterskega gledališča ŽELEZAR in Žične in Celja, komorni moški pevski zbor pod vodstvom prof. Cirila VRTAČNIKA, domači pihalni orkester, ki ga uspešno vodi prof. Franc ZUPANC, za poskočne viže pa so poskrbeli Veseli Libojčani. Po uvodnem pozdravu dipl. ing. Milka STARCA je bil prvi slavnostni govornik predsednik aktiva borcev NOV Ivan ŽMAHAR, za njim pa je govoril generalni direktor Slovenskih železarn Gregor KLANČNIK. Štore v borbi in obnovi GOVOR TOV. ŽMAHERJA Aktiv borcev NOV Železarne Store .,si šteje v čast, da je organizator III. srečanja borcev NOV Slovenskih železarn. Zbrali smo se, v železarskih Štorah, kot je bilo dogovorjeno že lami. Obe srečanji tako na Pokl juki kot v Kotljah sita nam vtisnili prijetne spomine im željo, da se vsako leto srečamo v drugem kraju. Letošnje srečanje se vključuje v proslavo 30. obletnice zmage nad fašizmom in .25. 'letnice sariio-ujšrarvljanja, zato je primerna pni-' težnost, da ponovno poudarimo delež naših krajev in pomen za osvobodilni boj slovenskega naroda. . , ^Značilno za železarske Store je, da so sto let gospodarili tuji pod-jefnikd-kapitalisti, ki so hoteli obdržati nemški značaj industrijskega naselja. Vodstvo podjetja je bilo nemško usmerjeno. V znak odpora proti. pomemičevalnim pritiskom so se delavci, ki so bili Vivečihi domačim,- organizirali v delavska .prosvetna društva »Vzajemnost«, . | »Modočnost«, »Svoboda«. in pod., veliko pa jih je bilo vključenih .v telovadno’ društvo »Sokol-«, kjer so, .oživljali delavsko" zavest na raznih proslavah in-shodih. Zaradi težkih delovnih pogojev, nizkega vin nestalnega zaslužka .in -preganjanja delavskih zaupnikov, ki so se potegovali za delavske pravice je tudi v Štorah naraščalo nezadovoljstvo med delavstvom. Močno revolucionarno gibanje še jte 'razvilo v obratu Samotama leta .1935, ko' je tovariš: Franc Leskovšek-Luka ustanovil delavsko organizaci jo »Savez metalnih'radnika«. Pod njegovim vodstvom je uspel štrajk, ki je trajal 14 dna in se je končal z zmago delavcev s podpisom po- aodbé o "zvišanju mezd in drugih pravicah. -Jipidrnemouí jd. miso mirovali. V Štorah so kmalu -pridobili nekaj pripadnikov za »Kulturbund«, ki so-postajati vedno bolj, samozavestni. Pomagali so celjskim pe-tokolonašem pni sestavljanju spiskov zavednih Slovencev, ki so jih po prihodu okupatorjev izseljevali, ; zapirali in mučili v celjskem starem pdsfcru ter pošiljali v razna taborišča smrti. V ■ takih razmerah se je hitro -širila iskra upora.. Kot prva izmed slovenskih partizanskih čet je .bila ustanovljena, na pobudo Pokrajinskega komiteja ZKS za Štajersko, »Prva celjska četa« — to jé cela dva dni pred dnevom, ki ga Slovenci štejemo za dan vstaje. 'Celjska.četa.se je formirala na našem terenu na Slemenih, naslanjajoč, se na. ta kraj .z‘močnim industrijskim delavstvom. Njen prvi komandir je bil Franjo Vrunč-Buzdo, nato pa Peter Stan-te-Skala. Izdaja in silna premoč ■sovražnika sta bila vzrok, da so borci Prve celjse čete po' številnih akcijah, ki so povzročile velik .preplah v-sovražnikovi h vrstah in -njihovih pomagačev po -napornih’; ih. .nečloveških bojah morali menjati taktiko svojega delovanja za nadaljno .organizacijo in rast upora. Tudi po 'razbitju Prve celjske čete je še naprej hodila in vzdrževala povezavo na terenu Tončka Čečeva, sekretarka KPS Kozjanskega okrožja, s. posameznimi' sodelavci. v Kompolah nad Štorami. Zaradi-izdaje je leta 1942 okupator odkril skoraj vse. sodelavce in. aktiviste. OF. Sledila so množična mučenjih, aretacije in zapiranju v »Celjski stari pj-sker«, nato pa streljanja, ali pa taborišče smrti. Žrtve so bili v večini delavci,- železarjd in samo— tañas Julija 1943 so- sledili štirje napadi na Gestapo 'in policijo'na Tebarjih. Množično pa so zaživeli naši gozdovi po prihodu naše XIV. divizije, ki je v noči med 13. in 14. februarjem leta 1944 prišla mimo Štor proti Dramljam in Pohorju ter sejala val splošnega upora .na Štajerskem. Po tem 'času so se pričeli .prebivalci teh krajev množično vključevati v »Kozjanski odred« in druge enote NOV. Dne 8. maja 1944 je Kozjanski-odred pod : povel jstvom 'komandanta Marjana Jerina uničil postojanko na Svetini ter Ukvidiral Vodjo postojanke gestapovca Hdmmerjà. ^Najtežje dni ¡pa so ti kraji doživeli marca 1945, ko smo vsi .vedeli, .da je naša zmaga pred vrati-. Takrat, ko so se stiskale fronte, je bil sovražnik primoranje umiku z Balkana in je v besnosti skušal zadati zadnji udarec NOV. Tako so 18 marca 1945 specialne enote za Vojskovanje s partizani obkolile, na Svetimi 2. bataljon Kozjanskega odreda, kjer je v- junaškem boju padlo skoraj 100 borcev in ¡g; njimi tudi 'okrožna sekretarka SKOJ Cvetka Jerino-va. Nekaj -dni nato pa je Bračičeva-brigada potolkla na Resèvni hajkajoče Nemce, katerim je pomagalo letalstvo. Nikdar ne bomo pozabili usodnih časov težkih borb, tragedije Pohorskega ‘bataljona, .žrtev krvavega pokola na Frankolovem, tragedije 2. bataljona Kozjanskega cdreda, .tragedije Parezna,- tisočerih .mučenih v Starem piskru, tisočerih borcev, ki' so v juriših na rovražnika omahnili v smrt, tisočerih in -tisočerih, ki so jim u-gašnila življenja daleč v tujini1, ko so zgoreli v krematorijih. Na dan zmage 9. maja 1945 je Maršal Tito naslovil na borce sporočilo: Vi ste častno, opravili svo-jiQ dolžnost. do domovine. Vaša nesmrtna dola bodo večno živela v srcih naših narodov in njihovih prihodnih ¡rodov... Prišel je veliki dan .miru lin. svobode.... Bqrci smo še aktivno odzvali pozivu KP, »junakom ¡borbe naj slede junaki dela«. Saj se. je samoupravljanje, Socialistična neuvrščenost Jugoslavije, začela rojevati v NOV. Sionska železarna je postala pomemben industrijski objekt. Medtem, ko so leta 1945 stale zastarele in zapuščene naprave — saj je okupator ustavil proizvodnjo v vseh. obratih razen v livarni, delavce pa nasilno premestil v" avstrijsko železarno Kapfen-berg — imamo sedaj sodobno železarno kvalitetnega jekla in spe-specialne..' litine. Iz prvih let .po osvoboditvi sta 'ostali le še valjarna ,in SM peč, ki bosta sčasoma prenehali s proizvodnjo. Delovna skupnost se je povečala za 10-krg.t i.n danes šteje okrog-3.000 ljudi,'realizacija pa bo letos znašala -preko 1,2 milijarde dinarjev. . Nastala 'je nova stuktura delavcev in prebivalstva. Z izgradnjo stanovanjskega naselja je postal močan; todiustrijski 'in kulturni center. Vsa leta po vojni zaznamujemo- glavni pritok delavstva iz zaostalih Kozjanskih partizanskih predelov, ki z vključevanjem krepi delovno skupnost. Zbrani borci in gostje med govorom tov. Zmaharja Tudi borci smo prispeli iz raznih krajev in še danes tvorimo najbolj zaveden sloj -delovne skupnosti. Po vojni smo borci .prevzeli na svoja ramena najtežje bre- Predsednik pripravljalnega odbora Stare Milko dipl. ing. je imel pozdravni govor. me obnove, saj smo z drugimi Bpev.ek k hitrejši graditvi, tega, delovnimi ljudmi dali svoj pri» sistema, h’ 'krepitvi materialne osnove družbe in hitrejšemu razvoju družbenih ,odnosov. Ob tem smo prenašali bogate iskušnje revolucionarnega boja in socialistične graditve, na mlado generacijo, ki danes stopa na naša mesta, Lahko rečemo, da je večina borcev-,družbeno aktivnih na najrazličnejših področjih, tako v tovarni kot strokovnjaki, družbenopolitični delavci, kot neposredni upravljavci v organih ¡družbenega in delavskega upravljanja. Toda naše število se šž leta v leto manjša. V zadnjih ¡petih letih smo upokojili nad 70 borcev in to invalidsko. „Skoraj ini primera, da bi borec uspel doseči polna leta služ-bejpo novem pokojninskem zakonu. .; | Čeprav res nismo bogata družba, čeprav imamo gospodarske težave, bi za preventivno zdrav-Ijenje borcev morali nameniti več Sredstev, Se vedno ni zadovoljivo urejeno ” ambulantio zdravljenje, da ne govorimo o možnosti zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen ha račun sredstev delovne organizacije.- To so starejši ljudje pred upokojitvijo, ki bi radi dosegli;-čjm daljšo delovno dobo, ki bo zagotovila primerno pokojnino, da 'bi jesen življenja uživali v zdravju. Se vedno hi rešeno vprašan je. žena bork lin mladoletnikov. Udeležba v NOV ni re-(nadaljevanje na 6. strani) PODPORA DUHA SVOBODE Tovarišice in tovarišij dragi borci, cenjeni gostje! Srečanje borčev Slovenskih že« lezarn, ena od pridobitev integracije, je že postalo tradicionalno. Tretjič smo se letos zbrali tisti, ki smo V zgodovinsko odločilnem trenutku, ko je slovensko ljudstvo in z njim vsi jugoslovanski narodi, ječalo- pod fašističnim škornjem S tveganjem lastnih življenj prijeli ža orožje. Zavest se resnično (pokaže v težkih preizkušnjah im kdor se je v najbolj kritičnih dneh odločil za brezkompromisni upor je najbolje izpričal -svoj značaj in pri- jemkih ni bilo razlik, vsi zaposleni smo dobivali po tisočaka takratnih dinarjev delovna marala pa je vedno bila na izredni višini. Trideset le je minilo odkar je bila zaključena naša težka partizanska borba in bila osvobojena d orhovlna..“Let(ž" .preplavljamo tudi 25-letnico odkar- smo dosledni marksizmu in ' leninizmu uvedli Samoupravno in 'družbeno upravljanje. Naše tretje srečanje bork in borcev NOV ter naših družinskih članov, dopolnjeno z mladimi deiavča.in povabljenimi-gosti, je torej v jubilejnem, letu, kar je pčav 'za nas posebno 'pomembno. Gregor Klančnik govori na P padnost. Ne osebne koristi, - iie stremljenje po položaju, niso-takrat billa gonilna silbi, Vse nas skupaj je privlačni edini Cilj na- . cionatoa in Socialna osvoboditev lastnega naroda. Ob velikih izgubah najbolj zvestih mater, očetov, siinóv in hčera, ki so za svobodo vseh žrtvovali' najdražje — svoja življenja, smo 'se ilfetilji-ki nam smrt MS bila'usojena,' prebili do konca in maja 1945 doživeli najsrečnejši dan našega življenja —1 osvoboditev domovine. S solzami v očeh ter nepopisnim zanosom'enotnosti in vzajemnosti smo puške zamenjali z o-rodjem in brez pravih izkušenj pohiteli h graditvi porušene domovine. Na Jesenicah sem takrat doživel dneve radosti ‘in veselja. Veličastna je Kla ’manifestacija «■Gorenjska v svobodi«., ki: jé prikazala'pošastne daš i/oj-ñé ih eno serno vero V srečno prihodnost. Brez zahtev ta sanjanja o gra-,. dovih so mir, delo In' kruh bili' ediha naša želja. MalOŠteViine tovarne so na stežaj odprle Svoja vrata, sam pa sem ž drugimi srečneži zopet prestopil prag jeseniške železarne. V prvih pfce- III. Srečanju borcev NOV 'SŽ V SPRBDNIH VRSTAH REVOLUCIJE Zavidanja vredni so uspehi tridesetletne gradnje -našega socializma. Federativna socialistična republika Jugoslavija je, iz porušene ter zaostale, postala razvita dežela s humano, samoupravno družbeno Ureditvijo in doslednim spoštovanje načela suverenosti, nacionalne šVobode irt gospodarske enakopravnosti vseh narodov iti narodnosti sveta. V družbi ž drugimi1 jugoslovanskimi republikami jft potoajmaiiia se .posebno uspešnb razvijala ŠR SloVe-nija. Pomembno vlogo pri prodi-' ranju iz zaostalosti, borbi za nacionalni obstoj in socialno enakopravnost, gradnji -domovine >ih družbene zavesti, je na Sloveh-skem odigralo ždlezanstvo. -Pon Osni affio lahko ker pripadamo tej tefneljM proizvodnji dejavnosti saj 'dima pted drujpmir vidne prednosti. - SloVehške' železarne so dejavnost: — ki ima-majstarejšo zgodovino ta. naj več j o industrijsko tradicijo, v Sloveniji . — ki je prispevala pomemben de- (hadaljevanje s 5. strani!) kreativno - vplivala na - Ždravje. Ogromni .napori -so pustili posledice -— razne bolezni: revma, srčne bolezni, živčevje, dihala, Položni ledvic.: in drugo. Za rešitev teh problemov čakajo Republiški kd« rmte za vprašanja (borcev in vojnih invalidov še velike naloge. Ko govorimo o problemih varstva borcev, ne iščemo nobenih privilegijev ampak imamo pravico do poštenega on objektivnega o-bravnavanja svojih' -in njihovih problemov, to je tistih, za katere je dolžna skrbeti družba. Lahko rečemo, da smo z velikim razumevanjem V delovnih organizacijah rešili vrsto problemov borcev od stanovanj, Izobrazbe .iti drugih probtehov. Žato ne moromo pričakovati od borčev; da bi še naprej lahko tako aktivno bili vključeni in na-si-li bremenašega nadaljnjega socialističnega razvojih-. ;Pnx tem pa imamo vedno ’ pred očmi pritegovanje mladih 'V te napore, v izobraževanje,: oboroževanje1' z znanjem in 'ž voljo do premagovanja ovir. Zgled in prizadevanja botdev in' aktivistov NÓV prehajajo na mlajši hod, M je že dokazal da je pripravljen nadalje graditi našo samoupravno socialistično družbo. Sistem neposrednega' odločanja v temeljnih organizacijah združenega dela je osnova našega nadaljnjega razvoja v delegatskem sistemu, v prizadevanju ža čim boljšo uspehe v proizvodnji, V prodiranju na tržišče doma in- v svetu;. le ina ta način bomo ž združenimi močmi lahko dosegli še lepe uspehe. Naj ‘živi' revolucionarni duh delavcev Slovenskih železarn! lež med narodno osvobodilno voj-, no — 'ki je dosledno iztrebila ostanke močnih- nemčurskih usedlin — ki je s kadri in izdelki učinkovito sodelovala pri obnovi ter industrializaciji Jugoslavije — ki ima zdravo proizvodnjo, ' poslovno ih ekonomsko sedanjost. -- ki' skladno z ustavo uspešno gradi dohodkovno soodvisen gó-spôdarski brgandžem združenega delà proizvodnje " in. predelave jekla — |gj ima realen in z drugimi ubran . -razvojni program ža še : plodnejšo prihodhOsit.- Nè bom ponavljal podatkov ó visokem krvnem davku železar-je med vojno, kfer 'je bilo 'tb povedano na našem iprvem to drugem srečanju udeležencev narodno osvobbddtoe borbe. Za velik prispevek v nacionalnem .to soefi alnem osvobajanju je na veličasf» ni proslavi 40-tletnice stavke, letalce - osvoboditve to 25-letnîUI samoupravljanja 23. avgusta Jé-; sëhisfeim delavcem izrekel, pósefr* ho priznanje predsednik CK ZKS Franc Popita Ob tej priložnosti je poudaril tudi' pomembno vlogo železarstva v izgradnji domovine po. bsvobodl-riri. in govoril o naših sedanjih aktualnih nalogah za stoMMtoGijo'-gospodarstva ter realen-- to učinkovit razvoj. Prepričan vsempida bodo ¿te .‘njegove besede pohvale in napotkov "-padle na plodna tla, Nahajamo še v zadnjem letu I petletnega razvoja Od -leta 1971 do 1975. Po dosežkih poslovanja letos smo v Slovenskih železarnah lahko zadovoljili.,- saj smo na najboljši -poti, da borno-glavne količinske to vrednostne petletne obveze do konca leta. ustvarili. Veselimo Se lahko, da bomo med redkimi industrijskimi grupacijami, ki- bodo tekoči • srednjeročni načrt izpolnile. Pohvalimo se lah- ' ko tudi znotraj jugoslovanskih železarn', saj bodo naši dosežki nad- | poprečhi-. Med tem,- ko bo čela' jugoslovanska črna metalurgija dosegla le okrog 63 % za zadnje leto petletnega načrta predvidene količine surovega jekla, v Slovenskih železarnah z gotovostjo lahko trdimo, da bomo našo obvezo i 800.000 ,tbh tega vira celotne-naše " ustvarjalne dejavnosti v celoti' do- 1 segli. • združena Tvorba sž se KREPI Letos teče drugo leto odkar so se naše delovne organizacije železarne Jesenice, . Ravne, Sto-, re, predelovalci Veriga Lesce, Plamen .Kropa, Tovil. Ljubljana, Zidna Celje’ In, Metsdurški inštitut novembra: 1973 's samoupravnim sporazumom združile v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne. Veliko je bilo od prve integracijske tvorbe slovenskih železarn iz leta 1969 pri združevanju dela to sredstev že doseženega. Na podlagi isku-šehj -ta. ottoijivih koristi pa bo še mnogo več v smeri dohodkovne soodvisnosti . v slovenskem železarstvu treba ustvariti v prihodnje. Nihče to .prizadevanja vzajemnosti to tovarištva bolj ne podpira kot borci. Utemeljitev zar : to so vzori v enotno .povezani narodno osvobodilni borbi to ne nazadnje v -že doseženih proiz-. vodnih ter ekonomskih rezultatih enotne družine slovenskega železarstva. V .prvem polletju 1975 smo do-dosegli : — preko 400 tisoč ton surovega jekla, kar je 26 tisoč ton .ali 7 % več kot v istem Obdobju lani — 375 in pol tisoč ton blagovne proizvodnje, kar 35 tisoč ton ali 10% več kot v prvem polletju lani — 3.640 milijonov realizacije,'kar je 64 % več kót v ‘istih mesecih leta 1974 — 4:259 irMMjóñov celotnega dohodka ali 68 % več kot v istem času lani Ker smo te osnovne postovke gospodarskega načrta dosegli Ob povprečju 16.269 zaposlenih, kar je 6 % -več kOt v prvem polletju lani sledi, da je produktivnost v blagovni proizvodnji porastla za 4 % Kot učinek boljšega koriščenja proizvajalnih potencialov to znižanja cen nekaterih surovin je bila zboljšana tudi ekonomika poslovanja. Osebnih dohodkov je bilo izplačanih 'bruto. 502.3 milijonov din ali 40 % iveč kot V istem času lani, ob tem pa smo kljub povečanim družbenim dajatvam zbrali 483.2 miilj. idin bruto akumulacije, (to je amortizacije povečane za dobiček, ali 49 % več kot lani. Spodrsnilo pa nam je pri izvozu, ki smo ga realizirali le 16,8 milj. dolarjev ali 10 % manj kot v istem času lani. Težjo nalogo imamo natem področju v drugem polletju. ŠPrSiHb'jeklo rje vii* 'jtooitopdnje, dela:-ih zaslužka vseh TOZD -to obratov želežarh in tovarn predelovalcev, zato'mu tooramo ptr« svlíHiti-'pceebnOi pozornost. Od količine iñ kvalitete te substance jé odviséñ obseg blagovne proizvodnje, prodaje doma ta v inozemstvu ter dohodek vseh delovnih organizacij. Nihče drug nam ne bo dal našemu programu primernega surovega jekla, zato nam ne ostane drugega kot na to naravne lastne topilnice. Tega se v vseh naših železarnah ne zavedajo-v celoti, kar se odraža s podcenjevanjem -kadrovske zasedbe. Tudi borci kot čuvarji naših pridobitev, moramo imeti'' -to pred 'očmi,- '' -- Slovenske železarne so od marca pri gospodarskem sodišču registrirane kot prva SOZD z neomejeno solidarno'odgovornostjo. 'To pomeni vélik kvalitetni premik, ki še na žalost ’ v ‘ cSloti'T šfe ,ne odraža v medsebojnih odnosih,. Ponie®'pa, 'da V SŽ 'delovne organizacije morajo biti zainteresirane ne le na dobrem lastnem poslovanju temveč tudi na. uspešnem delu drugih dé'lovnih organizacij, ■ .pošiedič samoupravnega sporazuma. ODSTRANIMO OVIRE STABILIZACIJE V Slovenskih železarnah se nismo omejevali le na reševanje problemov znotraj SOZD, temveč sme.- vedno tudi -bili med pobudniki za urejevanje širše ekonomske problematike. Ni zato naključje, da tudi - -na srečanjih borcev NOV opozarjamo na slabosti, ki zavirajo naš zdrav -razvoj, Na, prvem na Pokljuka, ta zlasti na drugem srečanju v Kotljah, smo opozorili na nezasluženo in pretirane porabo, kritični zu-nanji trgovinski primanjkljaj to zahtevali resni pristop k izdelavi in izpeljavi splošnega -nacionalnega načrtovanja, povečevanje ižvo-voza in bombe za znižanje inflacije,' Zadovoljni smo lahko, da je letos tai pobuda dlebdla splošni' družbeni značaj. Na prehudo izkoriščanje so odgovorili s štrajkom Kar moramo borci s posebnim odobravanjem poudariti Je naj-novejša akcija za znižanje cen. Ta bo pripeljala do bitke za znižanje .«tcoŠtooK proizvodnje, znižanje. pprabb,- umirjanje inflacije to do 'jačanja dinarja.' Ta 'akcija ima velik družbeno ekonomski in moralno -.politični, pomen. Pomeni preobrat našega obnašanja in 4o.s.edanjeg.a. reševanja . ekonomskih problemov le s. povišanjem cen, na prizadevanje za večjo rentabilnost in produktivnost dela. Tuidi Slovenske železarne se od te zdrave akcij,e na smejo distancirati, , temveč , jo moramo z lastnimi .programi za. večjo gospodarnost. podpreti. . Pokazalo se, je, da se s povečanjem; proizvodnje in zlasti- poraba' materialnih dobrin ter s •kulturnim bogatenjem družbe reproducirajo tud;i slabosti, ki so spremljevaJike _ ...vsegg. , razvitega sveta. Ob nastanku ljudske oblasti in samoupravne družbene; ureditve j smo -idealno -predvidevali le hiter in skladen razvoj,-ne'pa.tudi nastanek grupno-iastniške mentali--tete, socialne- diferenciacije, kopičenja zasebne lastnine. Nismo pričakovali takega odnosa do dela v interesu družbe in tako obsežne privatizacije, kot'- sta se v teku desetletij razvila. Čudno je, da ob ftem,- ko se. vsa Jugoslavija zvija v- krčih visoke zunanje trgovinskega .primanjkljaja, ki je' brez prevelike, investicije, splošne, j skupne in. osebne porabe, nekatere delovne skupnosti z visokimi , cenami ne pa z delom prisvajajo . družbeni dohodek, posameznikom -pa se kppj^iimavma- Kljub temu, da se samo s prejemki od dala ni možno neupravičeno bogateti, So si mnogi ob botroVanju - inšpekcije, visokih kreditov, ki #h žre inflacija ter podobno, pridobili velifcd premoženja. Za tako moralo, ki maso razlašča, da. bi si nekateri -prisva--jaii nezasluženi standard se nismo borilk-V''.pOgpjih inflacije 'bi moral zato. kredite sproti- revalorizirati), da bt vsak vračal kar je.-dio-bil. To- bi- ¡najbolj učinkovito vplivalo na stabiMzacijo,, znižanje inf laeij e m. nezaslužene: porabe. Ob •tridesetletnem jubileju se moramo spomniti na- prva . leta osvobojene domovine; ko smo ne oziraje ¡ha; položaj- z dodatnim .prostovoljnim' delom opravljali- javna dela .in pospeševali obnovo ter razvoj. Tak duh vzajemnosti in solidarnosti. nam je potreben tudi sedaj, zato ga.v Šlo.vensk-ih železarnah ohranimo in posredujmo no.vcmu r.cd-u. OBNAVLJANJE DUHA REVOLUCIJE ■ Naša organizacija — zveza borcev NOV — počasiiffusiha. Medtem ko je ob lanskem srečanju v Slovanskih železarnah, delalo še 935 bork ih. borcev, ¡kar je bilo 6 % vseh zaposlenih, nas je sreeji letošnjega leta bilo le še 833 ali ile .5 % zaposlenih. Med tistimi, 'ki so. odšli, je tuidi 14 umrlih. -.Sl a v a ji m ! Osip borcev, bo vedno večji, zato. moramo š.eoboij. kot do sedaj skcbgti, da bo za nami, ostal re-volu.cion.aron duh. Tega moramo prenašati na, mlajši rod, naše let-no srečanje pa naj zato preraste v zbor slovenskih, žglezarjev. Letos je med nami že 170 mladincev in. mladink, z Ihti ¡pa- bo to število moralo skokovito rasti. Ta sreča-, tjja- ¡morajo, biti vzpodbuda za volj o in napredek. Pomeniti morajo msmfgstaoij.O bratstva, in. enotnosti; podporo jugoslovanske samo-npravne, (Jpožbeno upeditve in njeno,- praviope, borbe za neodvisnost .vseh narodov, sveta. , S posebnim žarom radosti borci §2., p^aravljaiP-. zmago vietnamskega.: naroda, ki je po dolgi in mučni, borbi končno postal samo- stojen in enakopraven član človeške družbe. V času,, ko mi zborujemo na Teharj.ih, so se v Limi zbrali županji ministri nevezanih dežel. Pond®nl;-smo,lah'ko, da Jugoslavija v nevezanem svetu, ki se .stalno širi, nosi prapor 3n da j.e v^or sodobnih družbenih odnosov. Z . dobrim delom, uspešno prodzvpd-- njo in ekonomsko trdnostjo bomo najbolje pod pidi to našo zdravo, -uspešno ter pravično zunanjo .politiko. ' , '• Smo pred vstopom v novo pet-.letpspbdoibjia gradnje. s.amopPrav-nega -socializma od .leta 1976 do leta 1980. V ¡naši: SOZD že imamo 'za to obdobje izdelana izhodišča razvoja, delovnih organizacij in SŽ kd-t celote. Do leta 1980 naj -bi s. proizvodni o presegli milijon., ion surovega -jekla, idoisegil blizu milijon ton blagovne, proizvodnje, . 12,5 . rniih-jard din realizacije in presegli 100 milijonov' dolarjev izvoza. 2 orientacijo na žlahtno jeklo smo v razvoju odvisni predvsem od e-■lektro energije, Kji jo bomo 'leta 1980 rabili" blizu milijarde kWh alrl0 °/d celotno proizvodnje v SR Slcveniji. Prepričano smo, da bo družba upoštevala . pomembnost slovenskega železara|i^Jip|z,en©pr gijo omogočila njegov-' ihada|jriji razvoj. Borci Slovenskih železarn se obvezujemo,. da bomo varovali naše pridobitve, krepili samoupravno ureditev in z lastnim, vzorom v delovnih organizacijah pomagali krepiti duh vzajemnosti 'in tovarištva, da bi celotna naša-sestav-ijena organizacija postala' dohodkovna soodvisno vertikalno povezana reprodukcijska celovitost izdelave:'ter predelave jekla. Naj živi revolucionarni duh delavcev Slovenskih železarn! Naj živi vzor, učitelj' in tvorec Maršal Tito! Letos februarja je poteklo 40 let, kar sp se ¡tudi samotarji v Štorah zatekli k radikalnemu u-.krepu, za uspešno delioj Problemi so v tem, da dostava gradiva za sejo hi pravočasna ter, da je'potrebno sklicat^ vso delegacijo zaradi, sklica posameznih interesnih1 skupnosti. Upamo, da bo šola za delegate v Celju veliko prispevala za izobraževanje samoupravnih . organov, vendar je ena. taka šola premalo za tako veliko število de-legatov. Krajevna samouprava si bo v prihodnje prizadevala še bolj poglabljati povezanost in sodelovanje z delegacijami temeljne orga-.nizacije združenega dela v kraju. Mogoče ta povezanost do sedaj ni, bila najbolša; zaradi tega, ker samoupravni organi v temeljni organizaciji Združenega dela so-, : lidárnó združujejo sredstva v organizaciji združenega deja in podtem po -za to izvoljemh .bhganih delijo- sredstva za sikuprio porabo pzdrama dipžbeuL standard. detoiVr rrih ijudi, iker pač drugega načina nismo dodelali. Spremembe financiranja Krajevne skupnosti, ki so nastala po novi Ustavi, močno prizadevajo podeželske krajevne skupnosti, kjer je mnogo odprtih problemov in potreb, deh-arj a pa hd. Sredstva pa še kljub temu za razne komunalne potrebe tečejo,,vendar ne v sistemu financiranja, krajevnih skupnosti. Razumemo, da je v danem trenutku upraviičljiv sklep občinske Skupščine, 'M je dogovoril vsoto krajana, vendar menimo, da je theba sistem financiranja krajevne skupnosti izključno dogovoriti za konkretne programe z delavci temeljnih organizacij - združenega. dela in krajevno skupnostjo. Sredstva, ki jih skupščina občine vrača v krajevne skupnosti pa so zelo skromna. Tako je pravilno! Belgija. Kot posledica večjiv kvalitetnih zahtev pri Valjanem materialu se uveljavljajo nove metode -merjenja .materiala v gibanju in sicer njegove debeline, ravnosti, oblike in hitrosti gibanja. Nove metode se poslužujejo predvsem laserske; tehnike, mik-rb-k/atov' liri televizijske tehnike. Raziskovalni metalurški center v Belgiji je izdelal vrsto naprav, ki so jih z uspehom preizkusili. . Sirija. Vlada je naročila v ZR Nemčiji opremo za železarno v vrednosti 480 milj. dolarjev. Ñe takol Ne tako! Tako je prav! Krajevna . skupnost Štore ima 11 naselij s 5150 prebivalci, od tega 2200 zaposlenih. Sestava prebi- . v-alstva. je - dokaj razpolika, od kmetov, industrijskih delavcev in močnega intelektualnega potenciala. Taka. struktura prebivalstva,^, ih različni pogoji življenja zahtevajo od. krajevnih družbenopolitičnih organizacij posebno skrb in dolžnost usklajevanja interesov in potreb. Prav te značilnosti zahtevajo od krajevne samouprave, da rešujejo probleme s področja urejevanja in vzdrževanja cest, vodovodov, -kanalizacij, pokopališč,, skrbi za urejevanje, okolja, poleg vsega tega pa rešujemo še prpble-me "socialnega skrbstva, imamo poravnalni svet, pripravljamo akcije za organizacijo proslav lin političnih manifestacij. Na kratko povedano;,smo občina v• malem, za kar - pa nimamo storitvenih podjetij. Razen plačanega tajnika Krajevne skupnosti, opravljamo vse te naloge složno v dobrobit . krajanov. Delegacija Krajevne skupnosti šteje 23 članov, delegacija v samoupravni interesni skupnosti ipa 16 Slanov. . Delegacija Krajevne skupnosti Štore je imela v-dosedanji mandatni dobi, 11 sej. Povprečna udeležba prisotnih delegatov je znašala 12 delegatov ali 54 %.: Tako pičla udeležba dokazuje, da naša državljani še niso, doumeli pomembnosti našega samoupravnega sistema Srn. svoje dolžnosti kot voljenega delegata, v katerega .so imeliftolp&ani polno zaupanje. Kako se; bodo sedaj počutili tisti delegati, ko bodo odpoklicani zaradi naizvrševanjia svoje dolžnosti? Kakšen odnos bodo še- imeli do naše samoupravno ureditve, zlasti! še, ker šo -nekateri .dEmed njiih člani -zveže komunistov? Naša Krajevna skupnost je razdeljena na 4 stalna, območja oziroma področja, na katerih delujejo delegacije s skupno 35 delegati, od katerih je 58 % članov kolektiva železarne. Prav tako delujejo na teh območjih, skupine delegatov krajevne organizacije SZDL ■ v . smislu pododborov, teh pa je 42. SZDL j:e nosilec vseh pomembnejših akcij v kraju, njeno uspešnost pa lahko pripisujemo dobremu sodelovanju tako :z delegacijo Krajevne skupnosti, družbeno političnimi organizacijami, vsemi društvi, z Železarno in s šoto. Na stalnih območjih na-; stopa . SZDL Skupno z delegati STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak- meseč — Odgovorni in glavni urednik ing; Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za’ prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje. PAZI! Prsti so tvoji ^an«nskiHojeh BILI SMO BLIZU TRIGLAVA Zaradi neuspelega pohoda Že-lezar jev ¡na Triglav, nikar ne obupujte. Kljub slabemu vremenu smo le marsikaj videih in doživeli. Bil je; 'lep, plbidnski sprehod. Ni '.vedno dokončni ; cilj osvojiti vrh Triglava. Če nismo letos, borno drugo leto -uštpelil To so bile besede generalnega direktorja slovenskih - železarn,, tov. Gregorja Klančnika, v nedeljo popoldan, na zaključku poti slovenskih železabjeV, tradičiiondl-nega pohoda na 'Triglav. V. soboto zjutraj smo. se odpeljali'. proti Gorenjski, ria osvojitev vrha j našega ¡Očaka, simbold Sto— Ven.cev 'ih ’vseh 'narodov Jugoslavije Triglava. Kljub slabemu vremenu, smo še vedno upali, da se Bo izboljšalo, da bomo dosegli želj eni cilj; Na Pokljuki je še vedno deževalo, vmes so padale prve Šnežinke. Ko so se občasno odprle v sivih oblakih skrite naše gore,. so očem : nudile, čudovito sliko snežne, deviške odeje, lesketajoče v sončnih žarkih. Zaradi slabega vremena smo se odpravili k Bohinjskemu jezeru, k' slapu Savice. Nehalo "je’'deževati iin tudi wreméhafji feb-poročali o popol-diáhskem'zbbljš&nju in lepi nedelji • Veselje je poraslo, odpeljali smo se ¡proti Pokljuki, mimo Rudnega polja, kjer. smo še poslovili' od prijaznega šOferja itn avtobusa. V spremstvu izkušenih vodičev Srno se -napotili navzgor, proti Vodnikovi Koči, Nič kaj' naporna pot, veselo vzdušje ih' kmálu smo bili v koči, kjer smo se okrepčali, malo posedli an. poklepetali ih poiskali prostor-za počitek. Zjutraj zarana' še' jé prvim vstaj aloem nudil čudoviti ¡pogled na naše prelepe gore. Kristalno čisto ozračje, prvi sončni žarki, oprano skalovju in v sneg odete zaplate so nudile nenasitno pašo marsikateremu staremu planincu, prav posebej pa tistim, ki so bali v gorah prvič. . Po zajtrku smo sbvppslovtliiod gostoljubnega osebja Vodnikove koče. im v dišrajplliinirahi koloni krenili v -mirni hoji navzgor, proti: Planiki, h Kredarici Bri jazni vodiči so nam razkazovali ' Triglavsko: pogorje in ostale častitljive vrhove. Kljub vsem napovedim lepega vremena, .pa so priplavale prve megle - in: naši vrhovi -so se začeli skrivati v oblakih, • sonce se je skrilo. ' Breko stalne UKV zveze smo prejeli vest, da -je očak' Triglav odet s snegom in nevarnim ledom. Naša oprema ni ibila predvidena za takšen pohod v ledu in snegu, potrebovali bi dereze in tudi . izkušenost: Dobili smo vest, da so Jeseničani iin., Ravenčani že vračajo, proti .zbirnemu mestu. Tudi mi smo na Konjskem sedlu še enkrat pogledali' našega očaka, ki je bil v vetru in oblakih in se izačeli spuščati v . doliiio|Krme. Srečanje se je nadaljevalo pri Kovinarskem domu. Jeseniška godba na ipiihala, Blejski kvintet in posamezniki so skhbeli ža vese- lo. in prijetno vzdušje.' Videvali smo se stari' planinci, mladi šo se seznanjali, peli in plesali. Generalni direktor naših železarn je s svojo živahnostjo in sproščenostjo prispeval k splošnemu razpoloženju -in v 'svojem govoru pozval planince železarn na ponovno srečanje letos na -Peci, drugo leto pa na .toadiciohalni pohttd ha Triglav. Vodičem, tovarišem Koblar Stanetu in Braneti, Bizjak Mdr jami in himalajcu Dimitrov Pavlu se za: njihov trud, razlago' ¡pri' vodenju in dobro voljo’ iskreno zahvaljujemo in kličemo, drugo leto na ponovno svidenje!: V OKVIRU PROSLAV VELIKIH OBLETNIC SO SODELOVALI TUDI ŠPORTNIKI S SVOJIMI PRIREDITVAMI (13. SEPT. 1975. V rokometu sta nastopila zagrebški Medveščak (na sliki) in Celjani. V nočni tekmi so tesno zmagali gostje 36 :34. Ekipa Celja, ki je pokazala lepo igro. V odločilni igri je morala ekipa celjske Kovinotehne priznati poraz. Naši požrtvovalni košarkaši so tekmo dobili z rezultatom 84 :83 Naši planinci na poti v Krmo. Nogometaši so imeli v- gosteh Rudarja iz Trbovelj, ki je zmagal 4 :3. KADROVSKE VESTI V mesecu avgustu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Iz JLA so se vrnili: Štraus Jožef, KV ključavničar iz mehanične delavnice; Regoršgk Srečko, KV varilec iz mehanične; Hartman Branko; KV obratni e-lektrikar :iz elektroobrata,- Jošt Vincenc, PK avtogeni rezalec iz valjarne II; Jager Milan, KV strugar iz mehanične. Novi člani naše organizacije združenega dela so: Močnik - Ivan, KV strugar iz mehanične, Plank Franc, PK-.žerja-vovodja iz mehanične,- Sluga Srečko, KV strojni ključavničar iz mehanične, Požin Alojz, PK strojni ključavničar iz mehanične, Kamenšek Martin, KV kovač in mehanične, Verk Franc, KV strojni ključavničar iz mehanične; Lokar Karl, PK strugar, Spariš Dušan, KV rezkalec, Vrbovšek Stanislav, KV strugar, vsi iz ob-delovalnice valjev; Guček Vojimir, KV struigar, Grosek Rajko, KV strugar, Romih Zdravko, PK rezkalec, Smodej Franc, KV strugar, Čoki Miran, KV strojni ključavničar, vsi-iz obdelovalnice. .'litine; Korez Štefan, KV strojili ključavničar, Vlahinič Bernard, KV valjavec profilov, Šelekar Vladislav, KV. 'strojni' ključavničar, Perpar Bojan, KV valjavec profilov, Saltirovski Ačo, KV strojni ključavničar,-: vsi iz valjarne.' II; Žnidarko Milan, NK delavec, Guzej Milan, NK delavec, Pola j-žer Stanko, NK delavec, Muminovič Hasib, NK delavec, Arčan Anton, NK delavec, Centrih Herman, NK delavec, Kregar Anton, NK delavec, vsi iz valjarne I; Mackošek Bojan, NK delavec iz sektorja novogradnje; Goleš Martin, KV jedrar, Brečko Branko, NK delavec, Ferme Jakob, NK delavec, Zadravec Zvonko, NK: delavec, Drofenik Franc, NK delavec, Sulič Nedeljko, NK delavec, Čekič Dragomir, NK delavec, Lutar Jožef, NK delavec, vši iz livarne II; Maksimovič Mirko, NK delavec, Kryeziiv Ramadan, NK delavec, Kryezi Nysret, NK de-delavec, Dugopoiljac Džemail, NK delavec, vsi iz livarne I; Gum Suljo, NK delavec iz elektroplav-ža; Korez Stanislav, KV elektro-mehanik, Markovič Radomir, KV strojni 'ključavničar, oba iz elek-trooibrata; Irgolič Adolf, KV avtomehanik iz sektorja za kakovost; Salihü Sulejman, NK delavec iz jeklarne II; Perme Ludovik, PK mizar iz: modelne mizarne; Brečko Julijana, NK delavka iz gostinske enote; Ocepek Franc, -KV obratni elektrikar -iz merilne službe, Gajšek Cvetko, KV RTV -mehanik iz merilne službe; Kri-ezi Jakup, NK delavec iz gradbenega oddelka; Drobne Viljem, ŠS 'komercialni .tehnik iz skladišča, Arsenič Mila/ NK delavka, iz komunalnega oddelka; Brečko Friderik, Strojni ključavničar iz mehanične, Karner Justina/ NKV kuharica iz gostinske . enote; Vrenko Darinka, SS upravno-ad-miniistrativni tehnik, pripravnik, Golčman Florjan, strojni tehnik, pripravnik, Grajžl Jaroslav, stroj- ni tehnik,. pripravnik, Tomplak Marjana, ekonomski tehnik, pripravnik; Vsem želimo prijetno počutje med.nami! Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije: Florjane Dušan,, gradbeni tehnik iz vzdrževanja. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Jurišič Alojzije, NK delavec iz Ifvrane I, Boršič Zvonko, NK de--lavec iz obdelovalnice litine, Ta-cer Frane, NK delavec iz livarne I. Mehmedagič Hasan, NK delavec iz livarne . I Senica. Ivan upravljalev plinskih naprav iz valjarne II, Biondič Božo. NK delavec iz livarne II, Mušic Ha-1:11, NK delavec iz livarne I, Mušič. Nazif, NK delavec iz livarne L Medved Ivan/iz .livar iz livarne I, Mildjevič Griijo, NK delavec iz livarne II, Komlenac D j uro, NK delavec iz livarne II, Jusič Sulejman, KV natakar iz livarne I, Gudalovič Borko, PK elektrovari-lee, iz livarne II, Mitrič Sveto, -NK delavec iz valjarne I, Dečman Dragutin, PK premikač iz prometa, Bele Avgust, NK delavec iz livarne II, Doibrovšak Željko, NK delavec iz elektroplavža, Bele Rudi, NK delavec iz valjarne-II, Raitmaier Jožef, NK delavec iz livarne II, Vlajimič Attidrija/ NK delavec iz livarne I, Isufaj .Isuf, NK delavec iz livarne I, Ohnjec Božidar, .NK delavec iz livarne II, Karmuz Karl, PK vrtalec iz ôbdelovâlnice /titine, Porš Jože, NK delavec iz livarne II, Prebreza Ramadan, NK delavec iz livarne II, Plahuta Albin, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Blažič Konsta-tin, NK delavec iz sektorja za novogradnje, Završnik Albert, NK delavec iz obdeloval-niče valjev, Oblak Franc, NK delavec iz valjarne II, Pribil Franc, NK delavec iz ekapedita, Perik-šič Ivan, KV ključavničar iz mehanične delavnice, Manojlovič Aleksa, PK livar iz jeklarne II, Balčak Miodrag, KV strugar iz energetskega obrata, Vujič Milan, KV strugar'iz obdelovalnice litine, škalički Mira, NK delavka iz komunale. V JLA so odšli: Smajilovič Mehmed, NK delavec iz jeklarne I, Štancer Anton, NK delavec iz Mvâmé II, Lubej Vinko, obratni elektrikar iz elèk-ktroobrata, Kolar Cvetko, PK premikač iz prometa, Gajžl Jaroslav, strojni tehnik iz konstrukcijskega biroja, Amon Jože, NK delavec iz livarne I, Jošt Alojz, KV premikač iz prometa din Goručan Janez, KV strugar iz mehanične delavnice. ' KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI V mesecu avgustu so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD I in TOZD II sestalè 2-krat in obravnavale 28 primer rov kršitev delovnih obveznosti. HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST: 1. GUČEK Jože, valjarna I/dne 28. 5. 1975 neupravičeno izostal z delà — javni opomin. 2. KALABIČ Uzein, livarna I, dne 19. 6. 1975 neupravično izostal z deia — javni opomin. 3. ROBIČ Franc, livarna I, dne 10‘. 6. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. BOBNIČ Stane, livarna. II, dne 27. 5,tin 16; 6. 1975 neupravičeno izostal;z dela — javni opomin. HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST: 1. RADMANOVIČ Nikola, livarna II, dne 12'. 7. 1975 neupraviče- V okviru aktivnosti pred 'praznovanjem 25-lelaiee. samoupravljanja v naši delovni skupnosti je 'naše amatersko gledališče pripravilo Župančičevo tragedijo »Veronika Daseniška«. Uprizoritev je bila pripravljena za predstavitev na prostem, v 'prijetnem ambien-tu pri Mlinarjevem Janezu — našem domu železarjev. Nestalno vreme je žal pregnalo gledališčnike in - gledalce v dvorano kulturnega doma, 'ki pa je bila OBJAVA •; prosti delovni mesti: tajnica sekretarja v' sekretariatu DO tajnica v sektorju za novogradnjo v OSS Bo slepu komisije' o MRD pri OSS in v skladu s 33. členom samoupravnega sporazuma o .MRD Železarne Štore objavljamo zgoraj navedeni delovni 'mesti. Pogoj za sprejem: Kanditatki za navedeni delov-, ni mesti morata imeti uspešno končano srednješolsko izobrazbo admimstrativihe ali ekonomske smeri ter 3 leta ustrezne prakse. ■ Obvladati morata .. strojepisje (najmanj 290 udar./min.) ter stenografijo (180 zldg./miin.). Nadalje morata imeti organizacijske in kpardinacijBfce sposobnosti ter da sta družbeno-polltič-no neoporečni. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor do' 30. 9. 1975. • O dokpnčni namesti vi bo v sodelovanju s strokovno . službo odločala komisija za medsebojna razmerja pri OSS. Kadrovski sektor AKCIJA ZA KOZJANSKO — ZAHVALA Tople želje .mojih sodelavcev za srečno bivanje v novem domu, ki so bile v prejšnjem ŽELEZ AR JU iztečene meni in moji družim, me obvezujejo, da se za nje javno zahvalim. Zahvaljujem se obenem za vso ponidč, ki sem je bil deležen , s strani članov mojega kolektiva oh hudi nesreči, ko Sem ostal z mojo no izostal z dela javni opomin. 2. PAVELIČ Josip, livarna II, dne 4. 8. 1975 neupravičeno izostal z déla — javni opomin. 3. ZAVRŠNIK Albert, obdel: valjev, dne 6. 16. in 18. 7. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. | LESNIKA. Viktor// elektro-plavž, dne 19, 4. 1975 fizično napadel sodelavca— javni opomin. 5. KOK Viktor, valjarna II dne 16., 17. in-18. 6. 1975 neupravičeno izostal z dala — javni opomin. kljub temu skoraj premajhna. 1 Kvalitetno uprizoritev tega težkega: gledališkega ' besedila so igralci toplo sprejeli. V nedeljo 14. septembra je hiló vreme gledališčnikom bolj naklonjeno: 'v prijetnem »mini amfiteatru«: pri osnovni šoli v Vojniku so si »Veroniko Desennško« ogledali ljubitelji gledališča iz Vojni-' ka, Dobrne, Frahkolovega in drugod. i čič-ko družino v juniju lami dobesedno brez strehe nad glavo, in ..nisem vedel,, he kod, no kam.. . Prav posebno zahvalo sem dolžan predsedniku obratnega sindikalnega odbora tov. Vrečku,; vodji TOZD 114. panoge, dipl. met., ing. SENČICU, ter . obratovodji elektroplavža, tov. Plahuti, ko so razumeli mojo stisko M storili prav vse, da sem z gradnjo novega' doma lahko ¡prej Začel. Prisrčna hvala še enkrat vsakemu posameznemu članu — sodelavcu, ki je delal na gradbišču, ali je drugače v akciji sodeloval TEPEŠ VIKTOR ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ŽOHAR JOHANA se iskreno zahvaljujemo nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo pot. Prav posebna zahvala sodelavcem obrata valjarne, upravi ter sindikatu Železarfie Štore za darovane vence in izraženo sožalje; zahvala velja, tudi vsem sosedom iz soseske Lipa. Enako se zahvaljujemo tudi govorniku tov. Čretniku ter godbi na pihala. Žalujoči: žena, sinova in hčere ŽELEZAR Zapisi iz dnevnika Amaterskega gledališča »ŽELEZAR« USPET J UPRIZORITVI VERONIKE DESENIŠKE