111
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E 
I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H 
A V T O R I T E T :  N E T N O G R A F S K A 
R A Z I S K A V A  D I G I T A L I Z A C I J E 
I Z B R A N I H  S L O V E N S K I H 
R E L I G I J S K I H  S K U P N O S T I  M E D 
E P I D E M I J O
K a t j a  K o r e n  O š l j a k
Uvod
V okviru mednarodnega projekta Religijske skupnosti v virtualni 
dobi (Recovira) je bil eden izmed raziskovalnih ciljev mapiranje sple-
tne prisotnosti treh religijskih skupnosti v vsaki izmed sodelujočih dr-
žav, in sicer večinske religije, ene uveljavljene manjšinske in ene manj 
prominentne manjšinske. V Sloveniji zato omenjeni projekt proučuje 
Rimskokatoliško cerkev, Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji in 
Skupnost za zavest Krišne. Posebno pozornost smo namenili obdobju 
zaprtja javnega življenja v času epidemije covida19, ki je pomenila svoj-
stven izziv za pripadnike religijskih skupnosti, prav tako so rez v stiku 
s svojimi občestvi obravnavale tudi religijske institucije oz. njihove av-
toritete.
Zasnovali smo netnografsko raziskavo, s katero smo nameravali za-
jeti različne dejavnike oz. zaznati čim več »neznanih neznank« glede 
digitalizacije in mediatizacije slovenskih religijskih skupnosti v času 
epidemije covida-19. Študija je izhajala iz predpostavke, da je epidemi-
ja povečala potrebo po digitalni prisotnosti religijskih skupnosti. Digi-
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2024.468 Poligrafi, št. 115/116, letn. 29, 2024, str. 111–139
P O l I g R a f I
112
talne medije smo tako razumeli kot kanal in kontekst za premoščanje 
prekinitve fizičnega združevanja religijskih skupnosti.
Namen tega besedila je predstavitev študije morebitnih učinkov 
digitalnih oz. digitaliziranih praks religijskih skupnosti v odnosu do 
religijskih avtoritet.1 Študijo sta usmerjali dve raziskovalni vprašanji: 
1. kako so religijske institucije v času zaprtja javnega življenja med epi-
demijo s pomočjo digitalnih medijev premoščale izgubo stika s svojimi 
občestvi ter 2. kako so v kontekstu digitalnih medijev vodstva religij-
skih skupnosti v času zaprtja javnega življenja izražala avtoriteto oz. 
svojo vlogo v razmerju do pripadnikov skupnosti in v družbi nasploh.
Od leta 2020, ko je prišlo do disrupcije vsakdana, s katero smo osta-
li fizično izolirani od svojih skupnosti, je upadlo tudi religijsko udej-
stvovanje v živo. Epidemija je odnesla gotovost vsakdanjega življenja 
in prizadela tudi religijske skupnosti, zaradi česar so nekateri vodje is-
kali načine za tolažbo in pomoč ljudem, drugi pa so podžigali delitve 
in promovirali samozdravljenje,2 ugotavlja abby Day v predgovoru k 
učbeniku sociologije religije. Raziskava prakticiranja religije med bel-
gijskimi pripadnicami RKC med epidemijo poudarja vidik žensk, ki 
sta jim umanjkala fizično izkustvo obiskovanja cerkva in sodelovanje 
v religijskem obredju, zaradi česar so med drugim še posebej ob ver-
skih praznikih občutile izoliranost.3 Da je epidemija močno spremeni-
la vsakdanje življenje in povzročila pomembne spremembe v vedenju, 
vključno z načinom, na katerega religijske skupnosti opravljajo svoja 
obredja, ugotavljajo tudi v pregledni analizi študij latinskoameriških 
religij: »Intenzivna uporaba interneta (družbenih medijev) v religijske 
namene [je bila], zlasti s strani krščanskih cerkva in skupin za prozeliti-
zem, izvajanje in deljenje religijskih aktivnosti, pred krizo zelo pogosta. 
Implementacija zapor in strogih protokolov za družbeno distanciranje 
je ustvarila močen pritisk na religijska gibanja in njihove vodje, da so 
1  Članek je rezultat raziskovalnega projekta Religijske skupnosti v virtualni dobi (https://
chanse.org/recovira/), ki je potekal med 1. novembrom 2022 in 31. oktobrom 2024 in ga je v 
okviru programa CHaNSE ERa-NET Co-fund financiral program Evropske unije Horizon 
2020 Research and Innovation (na podlagi pogodbe št. 101004509).
2  abby Day, Sociology of Religion : Overview and Analysis of Contemporary Religion, 1. izd. 
let. 1. (Routledge, 2020), vii–viii, https://doi.org/10.4324/9780429055591.
3  Eline Huygens, »Practicing Religion during a Pandemic: On Religious Routines, Embodi-
ment, and Performativity,« Religions 12, št. 7 (2021): 6. https://doi.org/10.3390/rel12070494.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
113
še več vlagali v platformo za prenos bogoslužij prek spleta.«4 Zaprtje 
javnega življenja in prepoved fizičnega druženja sta bila velik izziv tudi 
za religijska gibanja, ki delujejo v diasporah, ugotavlja Heidi a. Cam-
pbell. Pri tem osvetli iznajdljivost religijskih vodij v ZDa, ki so, kot 
piše, razmeroma lahko migrirali iz fizičnih v spletne prostore, pri čemer 
so inovirali oblike izražanja pripadnosti svoji religiji – npr. s civilno 
nepokorščino in kršenjem odlokov o prepovedi združevanja.5 afriška 
študija6 pa raziskuje, kako so videokonferenčne platforme nadomesti-
le nekatere čutne oz. zaznavne vidike religijskih praks med bogoslužji. 
Konceptualno se opre na zmogljivosti7 medijev in opazuje npr. uporabo 
pogovornih oken in emotikonov za ustvarjanje mrzlice (angl. hype), 
s čimer občinstvo na Zoomu v vlogi občestva podpira duhovnika pri 
poustvarjanju afektivnega okolja, digitalni mediji pa so razumljeni kot 
duhovna orodja.
Zaradi možnosti »večterenskega« (angl. multi-sited)8 zbiranja po-
datkov, vzporednega raziskovanja na več lokacijah hkrati9 in zbiranja 
podatkov o skupnosti ter njihovega povezovanja skozi več digitalnih 
medijev smo v svoji raziskavi izbrali netnografski pristop. Netnografija 
namreč kot posebna oblika kvalitativnega raziskovanja družbenih me-
dijev prilagaja metodološke postopke za opazovanje »subkultur, skupin 
4  Donizete Rodrigues, »How to Study Religion? Notes on Research Methodology in the 
Context of latin american Religions,« International Journal of Latin American Religions 7, št. 1 
(junij 2023): 243, https://doi.org/10.1007/s41603-022-00188-0.
5  Heidi a. Campbell, »Religion Embracing and Resisting Cultural Change in a Time of 
Social Distancing,« v Religion in Quarantine : The Future of Religion in a Post-Pandemic World, 
ur. Heidi a. Campbell (Digital religion publications, 2020), 12, https://doi.org/10.21423/reli-
gioninquarantine.
6  giuseppina addo, »Join the Holy Spirit on Zoom,« Approaching Religion 11, št. 2 (2021), 
https://doi.org/10.30664/ar.107728. 
7  Elisabetta Costa, »affordances-in-Practice: an Ethnographic Critique of Social Media 
logic and Context Collapse,« New Media & Society 20, št. 10 (2018): 3641–56, https://doi.
org/10.1177/1461444818756290. 
8  george E. Marcus, »Ethnography in/of the World System: The Emergence of Mul-
ti-Sited Ethnography,« Annual Review of Anthropology 24, št. 1 (1995): 95–117, https://doi.
org/10.1146/annurev.an.24.100195.000523. 
9  Robert V. Kozinets, Netnography : the essential guide to qualitative social media research 
(Sage, 2020); Robert V. Kozinets, »Management Netnography: axiological and Methodologi-
cal Developments in Online Cultural Business Research,« v The SAGE Handbook of Quali-
tative Business and Management Research Methods, ur. Cathy Cassell, Cunliffe, ann, in gina 
grandy (london: SagE, 2015), https://doi.org/10.13140/rg.2.1.3029.4487.
P O l I g R a f I
114
in virtualnih skupnosti ter socialnih  interakcij, ki potekajo v računal-
niško posredovanem komuniciranju,« pri čemer so objavljeni zapisi v 
obliki besedil, slik, videoposnetkov in v drugih formatih primarni vir 
informacij za razumevanje opazovanih fenomenov. 10 V eni od novejših 
netnografskih študij religije so tako analizirali osrednji spletni ultraor-
todoksni judovski forum, ki odpira hibridni »tretji prostor digitalne 
religije, ker se v njem prepletajo religijske in sekularne vsebine, zaradi 
česar služi tudi kot družabni prostor, v katerem člani izražajo osebnosti 
in mnenja, kažejo sposobnosti in se celo igrajo.11 V katalonski raziskavi 
potrošnje religijskih vsebin v kontekstu digitalnih medijev so ob struk-
turiranem anketnem vprašalniku in poglobljenih intervjujih za zbiranje 
podatkov prav tako uporabili netnografijo.12 Ena izmed glavnih ugo-
tovitev katalonskih raziskovalcev je, da verujoči možnosti digitalnega 
konteksta ne izkoriščajo za spoznavanje lastne religije in oblikovanje 
fleksibilnejših oblik verovanja niti za premoščanje razlik med različnimi 
religijskimi skupnostmi oz. spoznavanje teh.13 
Netnografija kot metoda za proučevanje religijskih skupnosti
Netnografija je specializirana oblika etnografskega empiričnega razi-
skovanja, ki se osredinja na skupnosti v digitalnem okolju. Njena krov-
na empirična disciplina je, kot je razvidno že iz poimenovanja, etnogra-
fija. Kot pravi Robert Kozinets, gre za obliko »digitalne antropologije,« 
14 ki je podobna »medijski antropologiji«.15 Etnografijo kot antropo-
loško in sociološko raziskovalno metodo zanimajo »odnosi med druž-
benimi akterji, posamezniki ali skupinami ter položaji in družbenimi 
10  Rodrigues, »How to Study Religion?,« 242.
11  Sarit Okun in galit Nimrod, »Online Ultra-Orthodox Religious Communities as a Third 
Space: a Netnographic Study,« International Journal of Communication 11(2017): 2825–2841, 
https://ijoc.org/index.php/ijoc/article/viewfile/6515/2085.
12  Míriam Díez Bosch, Josep lluís Micó Sanz in alba Sabaté gauxachs, »Typing My Re-
ligion. Digital Use of Religious Webs and apps by adolescents and Youth for Religious and 
Interreligious Dialogue,« Church, Communication and Culture 2, št. 2 (16. junij 2017): 121–43, 
https://doi.org/10.1080/23753234.2017.1347800.
13  Díez Bosch, Micó Sanz in Sabaté gauxachs, 134–35.
14  Kozinets, Netnography, 21.
15  Prav tam, 22.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
115
vlogami, ki jih akterji zasedajo in imajo v družbenem okolju, v katero so 
vključeni«.16 Z vidika Simmla in Webra naj bi omogočala izvedbo em-
pirije za namen »mikrosociologije,« vendar ima »dejansko širši pristop, 
ki se osredinja na razumevanje družb in skupin na podlagi poglobljenih 
in natančnih opisov družbeno-kulturnih in religijskih praks«.17 Etno-
grafija si tako prizadevata razložiti, kako opazovane prakse, izkušnje in 
družbena dinamika ustvarjajo pomene za posameznike in skupnosti, za-
radi česar se je verjetno uveljavila že v zgodnjih raziskavah internetnih 
oz. virtualnih oz. digitalnih skupnosti.
Ena izmed pionirk na tem področju je Christine Hine z delom Vir-
tualna etnografija (2000). V njem ugotavlja, da je internet nova oblika 
etnografskega terena, saj je prizorišče kulture in hkrati njena materiali-
zacija oz. kulturni artefakt, ki ga oblikujejo razumevanja in pričakova-
nja ljudi.18 Po njenem mnenju je digitalne medije treba proučevati kot 
kulturo in kot prostor, v katerem se (re)konstituira kultura.19 Zato je 
vloga etnografa, da »v neposrednem stiku s sogovorniki proučuje pojave 
in kulturne prakse, ki potekajo v virtualnih skupnostih«.20 Po avtoriči-
nem mnenju so digitalni mediji tudi prizorišče uprizarjanja, zamikanja 
oz. rekonstituiranja kulture in s tem religije, zaradi česar je prek njih 
mogoče digitalnoetnografsko opazovanje religijskih skupnosti.
Digitalni mediji lahko dopolnjujejo zbiranje etnografskih podatkov 
o opazovani skupnosti ali pa so primarni prostor opazovanja, podatke je 
tako mogoče zajemati med spremljanjem vsakdanjega življenja skupno-
sti na različnih spletnih mestih in prek aplikacij družbenih omrežij fa-
cebook, X (Twitter), YouTube, TikTok itd. Kot ugotavlja Rodrigues,21 
se je že v 90. letih kot odgovor na potrebo po prilagoditvi klasične 
etnografske metode proučevanju virtualnega sveta pojavilo več meto-
doloških konceptualizacij in pristopov, poleg netnografije in virtualne 
16  Rodrigues, »How to Study Religion?,« 238.
17  Prav tam, 242.
18  Christine Hine, Virtual Ethnography (london: SagE Publications, 2000), 14, https://doi.
org/10.4135/9780857020277.
19  Rodrigues, »How to Study Religion?,« 243.
20  Prav tam.
21  Prav tam, 242.
P O l I g R a f I
116
etnografije tako še digitalna etnografija, spletna oz. online etnografija, 
spletnografija (angl. webnography)22 in kiberetnografija.23
aplikacija netnografske metode na področju raziskovanja religijskih 
skupnosti je torej v skladu s konceptualizacijo digitalnih medijev kot 
prizorišč kulture in kulturnih artefaktov na eni strani, na drugi pa tudi 
s Kozinetsovo opredelitvijo metode, namenjene raziskovanju skupno-
sti. S popularizacijo in komercializacijo interneta, ki je informacijski in 
komunikacijski temelj digitalne medijske infrastrukture, je ta metadigi-
talni medij vse pomembnejši tudi v religijskem življenju. Internet niso 
s pridom prevzela le nova religijska gibanja z izključno medijiranim de-
lovanjem, npr. v obliki »virtualnih cerkva,« katerih pripadnice in pripa-
dniki se fizično ne srečujejo, ampak so njegov potencial prepoznale tudi 
tradicionalne religije.24 Digitalni mediji so danes za religijske skupnosti 
pomemben komunikacijski kanal za organizacijo religijskih dogodkov 
in širjenje njihovih sporočil.25
1. Digitalizirane ali digitalne religijske skupnosti?
Več aktualnih študij religijskih skupnosti26 ločuje med 1. religijami, 
ki so izvorno sicer nedigitalne, ampak so iz različnih potreb po dose-
gu sodobnih občinstev, ki so lahko zanje potencialna občestva, posegle 
po internetu oz. digitalnih medijih, ter 2. sodobnimi religijskimi sku-
22  glej npr. tudi larissa Hjorth, Heather Horst, anne galloway in genevieve Bell, ur. The 
Routledge Companion to Digital Ethnography (New York, london: Taylor & francis group, 
2017), https://doi.org/10.4324/9781315673974.
23  Katie J. Ward, »Cyber-Ethnography and the Emergence of the Virtually New 
Community,« Journal of Information Technology 14, št. 1 (1999): 95–105, https://doi.
org/10.1080/026839699344773.
24  Rodrigues, »How to Study Religion?«, 243.
25  Prav tam.
26  glej npr. Christopher Helland, »Online-Religion/Religion-Online and Virtual Commu-
nities,« Religion and the Social Order 8 (2000): 205–23, https://www.academia.edu/86647261/
Online_Religion_Religion_Online_and_Virtual_Communitas; Christopher Helland, »On-
line Religion as lived Religion. Methodological Issues in the Study of Religious Participation 
on the Internet,« Online-Heidelberg Journal of Religions on the Internet 1 (2005), https://api.
semanticscholar.org/CorpusID:147573014; ateeq abdul Rauf, »an Islamic Revivalist group’s 
Unsuccessful attempt to find Meaning on Whatsapp: a Case Study of Understanding Un-
sustainable asymmetrical logics between Traditional Religion and the Digital Realm,« Religi-
ons 13, št. 9 (5. september 2022): 823, https://doi.org/10.3390/rel13090823.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
117
pnostmi, ki so vzniknile na internetu in je njihovo delovanje vezano 
izključno na digitalne medije. Prosto po Hellandu27 bi prve lahko ime-
novali digitalizirane religijske skupnosti, druge pa digitalne religijske 
skupnosti.
Tradicionalne religijske skupnosti so digitalne medije začele doma-
čiti kot hierarhične, avtoritarne ali vsaj organizacijsko močne instituci-
je. Helland jih opisuje kot religijske skupnosti, ki delujejo »od zgoraj 
navzdol«. Internet je zanje zunanji prostor, v katerega vstopajo zara-
di izvajanja svojih dejavnosti, poleg tega pa pri komuniciranju skozi 
digitalne medije ohranjajo hierarhije svojih organizacij.28 gre torej za 
idejo razširjanja prisotnosti religijskih avtoritet na splet, kjer ohranjajo 
obliko »množičnega« komuniciranja avtoritete z občestvom oz. članom 
religijske skupnosti.29 Hellandov koncept spletne religije (angl. online 
religion) se nanaša na »novo obliko religijskega udejstvovanja« na spletu, 
pri katerem so posamezniki v interakciji z religijskimi sistemi verovanja, 
predstavljenimi na internetu. Po Hellandovem razumevanju se spletna 
religija formira od spodaj navzgor (angl. bottom-up), saj njeni pripadni-
ki vanjo prispevajo z izrazi osebnega verovanja, na te pa prejemajo prav 
tako osebne odzive drugih pripadnikov. gre torej za dialektični proces, 
v katerem se spletna religija rekonstituira – verovanje se razvija, spremi-
nja, prilagaja in fluktuira v smeri, ki jo uravnavajo pripadniki spletne 
religije.30 Kot pravi Helland, se koncept spletne religije kot religijske 
skupnosti, formirane od spodaj navzgor, nanaša na Turnerjevo razu-
mevanje skupnosti, v katerih prevladuje družbena nedorečenost in so v 
njih mnogi družbeni označevalci članov skupnosti odsotni.
2. Zlitje spletnih in »fizičnih« religijskih sfer
V študiji, ki jo je opravil čez dobrih deset let (2016), se tudi Helland 
ne sklicuje več izrecno na odsotnost družbenih kazalnikov, še vedno 
27  Helland, »Online-Religion/Religion-Online and Virtual Communities.«
28  Christopher Helland, »Digital Religion,« v Handbook of Religion and Society, ur. David 
Yamane (Springer International Publishing, 2016), 177–96, https://doi.org/10.1007/978-3-
319-31395-5_10.
29  Prav tam, 178–81.
30  Helland, »Online-Religion/Religion-Online and Virtual Communities,« 214.
P O l I g R a f I
118
pa velja, da jim digitalni mediji omogočajo vzajemne interakcije med 
religijskimi avtoritetami in laiki ter tudi med laiki samimi.31 Poleg tega 
digitalni mediji pripadnikom spletnih religij omogočajo ustvarjalno 
oblikovanje religijskih praks, kot so molitve ali meditacije prek sple-
ta.32 Kot piše Campbell,33 podobno pa kažejo tudi rezultati te študije, 
so v času zapiranja javnega življenja med epidemijo tudi tradicionalne 
religijske skupnosti izkoristile možnosti digitalne mediacije religijskih 
praks. Vendar je poleg empiričnih razlogov treba opozoriti tudi na kon-
ceptualne premisleke o tipologiji digitalnih religij in digitaliziranih re-
ligijah. Vseprisotnost digitalnih medijev in njihovo gosto prepletanje z 
vsakdanjimi praksami sta za raziskovalce religije, kulture, medijev itn. 
znak, da več kot tri desetletja stara binarna ločevanja online-offline med 
digitalnimi in »fizičnimi« prostori niso več ustrezna. Ko je bila interne-
tna povezava ekskluzivna dobrina ter smo se z njo zaradi tehnično-in-
frastrukturnih in ekonomskih omejitev povezovali redko in praviloma z 
zelo specifičnimi nameni (da bi recimo preverili, ali smo prejeli odgovor 
na zadnje elektronsko sporočilo, ali pred spanjem klepetali na IRC-u), 
smo bili »na internetu,« sicer pa ne. Danes pa smo »na internetu« nepre-
kinjeno ter smo prek pametnega telefona in digitalnih medijev nasploh 
soprisotni v »fizičnem« in digitalnem prostoru. Na zlitje oz. integracijo 
spletnih in fizičnih religijskih sfer opozori tudi Campbell.34 Raziskova-
nje digitalne religije opredeljuje kot proučevanje, »kako digitalni mediji 
in tehnologije vplivajo in oblikujejo religijska verovanja, prakse, sku-
pnosti in izražanje« v združenem in zmešanem tehnološko-kulturnem 
prostoru. Digitalna religija torej črpa tako iz spletne kulture, za katero 
sta značilni interaktivnost in konvergenca, kot iz tradicionalne religije z 
ustaljenimi sistemi verovanj, zaradi česar ni samo replika na tradicional-
ne religijske prakse s pomočjo oz. prek digitalnih medijev, ampak vklju-
čuje »transformacijo in adaptacijo teh praks v digitalnem kontekstu«.35 
Tako je tudi mogoče opazovati religijske avtoritete v digitalnem konte-
31  Helland, »Digital Religion.«
32  Prav tam.«
33   Heidi a. Campbell, »looking Backwards and forwards at the Study of Digital Religion,« 
Religious Studies Review 50, št. 1 (2024): 83–87, https://doi.org/10.1111/rsr.17062.
34  Campbell, »looking Backwards and forwards,« 86.
35  Prav tam, 83.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
119
kstu in kako se te soočajo z digitalno kulturo ter z njo vežejo in zlivajo 
svoje ustaljene organizacijske religijske prakse. Netnografijo, ki jo zani-
majo manifestacije družbenosti in kulturnih karakteristik v družbenih 
medijih,36 tako preizkušamo kot metodo za proučevanje razmerij moči 
med institucionalnimi avtoritetami in posamezniki. Omogoča namreč 
raziskovanje »moči korporacij, podjetij in skupin v današnjem tehnolo-
ško prevladujočem družbenem svetu« ter tudi kako so digitalni mediji 
in z njimi povezane prakse vpletenih akterjev prispevali k »preobliko-
vanju političnega, korporativnega in osebnega vpliva, kako so ga vsilili 
in okrepili«.37
Mediatizacija religije v digitaliziranem vsakdanu
V konceptualnem smislu je za analizo razmerij moči med religijskimi 
institucijami oz. avtoritetami na eni strani ter pripadniki religijskih sku-
pnosti na drugi mogoče poseči po teoretizacijah mediatizacije. Po svoje 
je to nehvaležno početje, saj celostne in zaključene teorije mediatizacije 
ni,38 vendar pa hkrati nudi teoretični okvir za sistematično raziskovanje 
družbenega komuniciranja tako da sami (digitalni) mediji niso v sredi-
šču raziskovalne pozornosti,39 ampak so obravnavani v vlogi dejavnika 
ter hkrati konteksta kulturnih konstrukcij in transformacij. andreas 
Hepp npr. razume mediatizacijo na ozadju socialnega konstruktivizma 
36  greiciele Morais, Valdeci Santos in Carlos gonçalves, »Netnography: Origins, founda-
tions, Evolution and axiological and Methodological Developments and Trends,« The Qualita-
tive Report, 18. februar 2020: 444, https://doi.org/10.46743/2160-3715/2020.4227.
37  Kozinets, »Management Netnography.«
38  andreas Hepp, Cultures of Mediatization (WIlEY, Polity Press, 2013), 46.
39  glej npr. Stig Hjarvard, »Mediatization and Cultural and Social Change: an Institution-
al Perspective,« v Mediatization of Communication, ur. Knut lundby (De gruyter Mouton, 
2014), 199–226, https://doi.org/10.1515/9783110272215.199; Sonia livingstone in Peter 
lunt, »Mediatization: an Emerging Paradigm for Media and Communication Research?,« v 
v Mediatization of Communication, ur. Knut lundby (De gruyter Mouton, 2014), 703–24, 
https://doi.org/10.1515/9783110272215.703; Knut lundby, Mediatization of Communica-
tion. Handbooks of Communication Science (Berlin: De gruyter Mouton, 2014), https://doi.
org/10.1515/9783110272215; Kim Christian Schrøder, »Towards the ‘audiencization’ of Me-
diatization Research? audience Dynamics as Co-Constitutive of Mediatization Processes,« v 
Dynamics of Mediatization, ur. Olivier Driessens, göran Bolin, andreas Hepp in Stig Hjarvard 
(Springer International Publishing ag, 2017), https://doi.org/10.1007/978-3-319-62983-
4_5.
P O l I g R a f I
120
kot družbeno konstrukcijo realnosti skozi različne forme in transforma-
cije komuniciranja, ki izhajajo iz dialektičnih razmerij med subjekti in 
medijskimi institucijami.40 V okviru mediatizacije je tako mogoče opa-
zovati učinke spreminjajoče se medijske krajine na religijske skupnosti 
tudi v daljšem časovnem obdobju, in sicer na eni strani ločeno medije 
in spremembe v njihovem delovanju, obliki, organiziranju, poslovanju 
itd., kar so gradniki t. i. medijske logike, in drugi, kako se religijska insti-
tucija oz. njena institucionalna logika spreminja ne glede na medije ter 
tudi kot posledica sprememb medijev in v medijski krajini.41 Stig Hjar-
vard, eden izmed prominentnejših raziskovalcev mediatizacije, ki pa v 
nasprotju s Heppom in drugimi predstavniki konstruktivistične teorije 
uporablja institucionalno teorijo mediatizacije, se posveča fenomeno-
ma resakralizacije in desakralizacije družbe in med drugim ugotavlja, da 
religijske prakse postajajo vse bolj odvisne od medijev.42 
Z oporo v lundbyjevem razumevanju mediatizacije43 se raziskoval-
ni interes mediatizacije religije lahko izraža tudi v vprašanju, kako se 
religija spreminja, ko se zaradi digitalnih medijev preoblikujejo nek-
daj ustaljeni komunikacijski vzorci. Če tukaj mislimo na razumevanje 
struktur moči, potem lahko gre za razmerja med vodstvi in vodilnimi 
kot avtoritetami religijskih institucij ter laičnimi pripadniki skupnosti, 
kadar pa nas zanima oblikovanje morebitnih novih religijskih avtoritet, 
pa je relevantno opazovati to triado: 1. institucionalno vodstvo kot tra-
dicionalno avtoriteto, 2. vzhajajočo novo oz. alternativno avtoriteto in 
3. laike.
V kontekstu digitalizacije religije je o občestvu religijskih skupnosti 
smotrno misliti tudi kot o občinstvu digitalnih medijev, saj religijska 
skupnost z njihovo pomočjo ohranja stik in povezanost ter skrbi za mo-
ralne in duhovne usmeritve. Zato je smiselno, kot to stori Kim Christi-
an Schrøder, teorijo mediatizacije dopolniti, da vključuje tudi razmislek 
o vlogi občinstva. Schrøder44 izhaja iz Hjarvardovega modela institu-
40  Hepp, Cultures of Mediatization; andreas Hepp, Deep Mediatization (Key Ideas in Media & 
Cultural Studies) (london: Routledge, 2019).
41  livingstone in lunt, »Mediatization,« 706.
42  Hjarvard, The Mediatization of Culture and Society.
43  lundby, Mediatization of Communication, 3.
44  Schrøder, »Towards the ‘audiencization’ of Mediatization Research?«
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
121
cionalne mediatizacije,45 v katerega ob: a) medijski logiki, ki jo gradijo 
a1) tehnološka infrastruktura, a2) žanri, vsebine, naracija idr. elementi 
estetike ter a3) institucionalni oz. organizacijski okviri in regulacija, ter 
b) religijski logiki kot logiki te specifične institucionalne domene, ki se 
izraža v b1) materialnih in simboličnimi virih ter b2) formalnih in ne-
formalnih pravilih religijskih skupnosti, vključi še dinamiko občinstva, 
ki vključuje izbiranje iz medijske ponudbe, interpretacijo in participaci-
jo v medijih in prek teh. Umesti jo torej tako, da je vezana na medijsko 
logiko kot specifično raven dejavnikov in konteksta, s čimer postavi v 
ospredje prepletanje in transformacije med medijsko logiko in dinami-
ko občinstva. Tako občinstveno razumevanje mediatizacije uporabljamo 
tudi v tej študiji. Pripadniki religijske skupnosti so v digitalnem kon-
tekstu tudi občinstvo digitalnih medijev, ki ima aktivno vlogo in s tem 
določeno moč. Kot individualni (posamezen član občinstva) in/ali ko-
lektivni družbeni akter se občinstvo udeležuje medijsko posredovanih 
družbenih interakcij, pogaja s sporočevalci o pomenu sporočil in lahko 
tudi participira v procesih oz. praksah, ki jih prenašajo institucionalni 
mediji46 – v tem primeru digitalni mediji religijskih skupnosti.
Metoda zbiranja in analize podatkov
Praksa netnografskega raziskovanja pogosto kot vstop na teren oz. 
izhodišče vključuje spletni iskalnik, v katerega raziskovalec ali razisko-
valka vpiše iskalno frazo, ki kar se da natančno opredeljuje vsebino oz. 
skupnost, s katero se spoznava, prav tako uporablja orodja za iskanje, 
listanje in brskanje po družbenih omrežjih in drugih digitalnih medijih, 
ki bi lahko postali relevantni viri podatkov o proučevanem.47 V prime-
ru projekta Recovira smo tri opazovane religijske skupnosti na spletu 
iskali z iskalnikom DuckDuckgo, pri čemer smo želeli najti digitalno 
prizorišče, ki je najbolj prominentno za vsako od religijskih skupnosti. 
Z iskalnimi frazami »katoliška cerkev v sloveniji,« »slovenska islamska 
45  Hjarvard, The Mediatization of Culture and Society, 1. izd. (Routledge, 2013), https://doi.
org/10.4324/9780203155363.
46   Kim Christian Schrøder, »audience Reception Research in a Post-Broadcasting Digital age,« 
Television & New Media 20, št. 2 (2019): 155–69, https://doi.org/10.1177/1527476418811114.
47  Morais, Santos, in gonçalves, »Netnography,« 445.
P O l I g R a f I
122
skupnost« in »skupnost za zavest krišne slovenija« sta bili ustrezni sple-
tni mesti dveh skupnosti hitro identificirani (katoliska-cerkev.si in is-
lamska-skupnost.si), medtem ko je bilo nekoliko več truda potrebnega 
za identifikacijo osrednjega spletnega mesta skupnosti za zavest Kri-
šne (iskcon-slovenija.blogspot.com/p/iskcon-slovenija.html), saj je bilo 
med zadetki več spletišč v slovenskem jeziku, ki so sugerirala osrednjo 
vlogo – npr. zaradi domene harekrisna.si.
Zajemanje netnografskih podatkov je potekalo pozimi 2022 in spo-
mladi 2023, in sicer tudi na kanalih religijskih skupnosti na družbenih 
omrežjih facebook, Twitter/X, YouTube in drugih spletnih mestih (npr. 
novičarski ali t. i. life-style portali), kjer so nas zanimala predvsem ko-
munikativna dejanja institucij, manj pozornosti pa je bilo usmerjene v 
prostore, ki so namenjeni izključno laikom. Primarno smo se osredinili 
na objave v času epidemije (februar 2020–junij 2022), spremljali pa 
smo tudi objave prednjo in po njej (do junija 2023), da bi bolje ra-
zumeli morebitne spremembe, do katerih je prišlo pri komuniciranju 
religijskih skupnosti na spletu.
Raziskavo smo usmerili v komuniciranje religijskih avtoritet, torej 
organizacij oz. njihovih predstavnikov, ki oblikujejo in pripravljajo ob-
jave na spletu in družbenih omrežjih oz. poskrbijo zanje. Zanimalo nas 
je namreč, kako se na institucionalni ravni soočajo z digitalizacijo in epi-
demijo in torej kakšna je njihova vloga v procesih mediatizacije religije. 
Pregledali smo več sto različnih digitalnih vsebin različnih formatov 
in žanrov (največ je bilo spletnih strani in novic s spletnih mest in objav 
na družbenih omrežjih), ki pa večinoma niso prispevali k raziskoval-
nemu cilju, zato jih nismo vnesli v podatkovno zbirko niti jih nismo 
analizirali. V preglednico, v kateri smo strukturirali relevantne objave 
oz. strani, smo vnesli okrog 80 enot vsebine, ki smo jih podrobneje 
pregledali in kategorizirali oz. opisali glede na več meril, med katerimi 
so bili religijska skupnost, naslov in povzetek vsebine, tematiziranje di-
gitalne religijske prakse itn. Vsaka enota analize oz. pregledane vsebine 
je tako postala vrstica, zapisana v preglednici (tabela 1).
V fazi zbiranja podatkov smo tako vsako enoto (izbrana vsebina 
oz. objava) opisali, kot je prikazano v tabeli 1. V naslednjem koraku 
smo vsebine podrobneje pregledali in analizirali za opredelitev digital-
nih praks religijske skupnosti, razumevanje upravljanja skupnostnega 
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
123
Ta
be
la
 1
: I
zs
ek
 iz
 n
et
no
gr
af
sk
e 
po
da
tk
ov
ne
 zb
irk
e 
z i
zb
ra
ni
m
i t
re
m
i p
rim
er
i (
za
ra
di
 o
m
ej
ite
v 
pr
os
to
ra
 p
ri 
tis
ka
nj
u 
so
 tu
ka
j 
pr
ed
sta
vi
tv
e 
po
sa
m
ez
ni
h 
en
ot
 n
am
es
to
 v
 v
rs
tic
ah
 u
re
je
ne
 v
 st
ol
pc
ih
).
Pr
im
er
i e
no
t i
z p
od
at
-
ko
vn
e 
zb
irk
e:
1.
 R
im
sk
ok
at
ol
išk
a 
ce
rk
ev
2.
 Is
la
m
sk
a 
sk
up
no
st
3.
 S
ku
pn
os
t z
a 
za
ve
st 
K
riš
ne
lo
ka
ci
ja
/U
R
l
ht
tp
s:/
/e
vh
ar
ist
ija
.e
u/
 
Pr
en
os
iS
ve
tih
M
as
.h
tm
l
ht
tp
s:/
/w
w
w.
isl
am
sk
a-
sk
up
-
no
st.
si/
20
20
/0
3/
m
uf
tij
ev
-
na
go
vo
r-
v-
ca
su
-e
pi
de
m
ije
-v
-
slo
ve
ni
ji/
ht
tp
s:/
/w
w
w.
fa
ce
bo
ok
.c
om
/
ph
ot
o/
 
?fb
id
=1
01
63
46
65
11
31
05
53
&
 
se
t=
pb
.1
00
06
45
74
72
31
46
.- 
22
07
52
00
00
Re
lig
ijs
ka
 sk
up
no
st
rim
sk
ok
at
ol
išk
a
isl
am
sk
a
H
ar
e 
K
riš
na
Sl
ov
en
sk
i n
as
lo
v
Pr
en
os
 sv
et
e 
m
aš
e 
v 
živ
o
M
uf
tij
ev
 n
ag
ov
or
 č
la
no
m
 
Is
la
m
sk
e 
sk
up
no
sti
Pr
vo
 v
ab
ilo
 k
 u
de
le
žb
i p
re
k 
sp
le
ta
 o
d 
ra
zg
la
sit
ve
 e
pi
de
m
ije
D
at
um
 o
bj
av
e
m
ar
ec
 2
02
0
m
ar
ec
 2
02
0
16
. m
ar
ec
 2
02
0
Te
m
a
Se
zn
am
 žu
pn
ij 
in
 d
ru
gi
 v
iri
, k
i 
pr
en
aš
aj
o 
m
aš
e 
pr
ek
 sp
le
ta
. 
M
uf
tij
ev
 n
ag
ov
or
 o
b 
za
če
tk
u 
ep
id
em
ije
, o
 u
kr
ep
ih
 it
d.
Sp
le
tn
i d
og
od
ek
 za
 za
šč
ito
 
zd
ra
vj
a 
bh
ak
t i
n 
dr
ug
eg
a 
pr
eb
iv
al
stv
a.
O
pi
s/
ra
zlo
g 
za
 
vk
lju
či
te
v 
v 
vz
or
ec
Sp
le
to
 m
es
to
 je
 n
as
ta
lo
 m
ed
 e
p-
id
em
ijo
. O
b 
po
nu
db
i p
ov
ez
av
 
do
 p
re
no
so
v 
m
aš
 je
 o
po
zo
ril
o,
 
da
 je
 u
de
le
žb
a 
pr
i m
aš
ah
 n
a 
da
lja
vo
 p
rim
er
na
 sa
m
o 
za
 b
ol
ne
 
in
 st
ar
ej
še
.
V
zp
os
ta
vl
ja
 p
ov
ez
av
e 
m
ed
 
uk
re
pi
 za
 v
ar
ov
an
je
 zd
ra
vj
a 
in
 
vr
ed
no
ta
m
i i
sla
m
sk
e 
ve
re
.
O
dz
iv
 n
a 
no
vo
 re
sn
ič
no
st;
 p
rv
i 
pr
ist
op
 je
 p
re
m
oš
ča
nj
e 
ra
zd
al
je
 
m
ed
 ži
ve
či
m
i v
 te
m
pl
ju
 in
 
ce
lo
tn
o 
sk
up
no
stj
o 
itd
.
na
da
lje
va
nj
e 
na
 n
as
le
dn
ji 
str
an
i
P O l I g R a f I
124
Pr
im
er
i e
no
t i
z p
od
at
-
ko
vn
e 
zb
irk
e:
1.
 R
im
sk
ok
at
ol
išk
a 
ce
rk
ev
2.
 Is
la
m
sk
a 
sk
up
no
st
3.
 S
ku
pn
os
t z
a 
za
ve
st 
K
riš
ne
al
i o
br
av
na
va
 d
ig
i-
ta
ln
e 
re
lig
ijs
ke
 p
ra
ks
e 
ip
d.
?
da
ne
da
Se
 n
av
ez
uj
e 
na
 e
pi
-
de
m
ijo
?
da
da
da
In
sti
tu
ci
on
al
na
 a
li 
up
or
ab
ni
šk
a 
vs
eb
in
a
po
lin
sti
tu
ci
on
al
na
in
sti
tu
ci
on
al
na
in
sti
tu
ci
on
al
na
Pr
od
uc
en
t /
izd
aj
at
el
je
-
vo
 im
e 
al
i n
as
lo
v
N
i j
as
no
: »
Sp
le
tn
a 
str
an
 w
w
w.
EV
H
aR
IS
T
IJ
a.
eu
 z 
vs
em
i 
po
ve
za
ni
m
i p
od
str
an
m
i j
e 
pr
os
to
ča
sn
o 
– 
PR
O
ST
O
-
V
O
lJ
N
O
, N
EP
RO
fI
T
N
O
 in
 
lJ
U
BI
T
El
JS
K
O
 d
el
o.
«
Is
la
m
sk
a 
sk
up
no
st 
v 
Re
pu
bl
ik
i 
Sl
ov
en
iji
.
IS
K
C
O
N
 S
lo
ve
ni
ja
Re
ce
pc
ija
/o
dz
iv,
 k
o-
m
en
ta
rji
, v
še
čk
i .
..
S 
po
kr
ov
ite
ljs
tv
om
 o
z. 
po
dp
or
o 
Sl
ov
en
sk
e 
šk
of
ov
sk
e 
ko
nf
er
-
en
ce
.
/
/
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
125
življenja s pomočjo oz. prek digitalnih medijev ter interpretiranje raz-
merij moči znotraj religijske skupnosti in navzven oz. avtoritete v kon-
tekstu digitalnih medijev (tabela 2).
Rezultati analize spletne prisotnosti  
treh slovenskih religijskih skupnosti
Predstavitev rezultatov netnografske študije je osredinjena na učinke 
oz. odzive treh slovenskih religijskih skupnosti ob razglasitvi epidemije 
covida-19. Najprej so nas zanimala osrednja spletna mesta religijskih 
institucij, ki služijo kot neke vrste »digitalni okvir« komunikativnega 
delovanja predstavnikov teh institucij kot religijskih avtoritet, sledil pa 
je pregled profilov na družbenih omrežjih.
Epidemija covida-19 je nedvomno pospešila domačenje digitalnih 
medijev v kontekstu religijskega življenja. To med drugim potrjuje sple-
tna zbirka s številnimi povezavami do spletnih prenosov maš RKC, ki 
je bila objavljena takoj ob razglasitvi zapore javnega življenja 13. marca 
2020.48 S tem ko se je dostop do religijskega obredja liberaliziral tako, 
da pripadnikom ni več bilo treba do lokalne cerkve in so lahko mašo 
spremljali ne le od doma, ampak so se lahko priključili maši katerega 
koli duhovnika, so se lahko pospešile tudi transformacije v razmerjih 
moči znotraj skupnosti. Občinstva digitaliziranih religijskih praks so 
tako morda pridobila nekaj vzvodov moči, ki je pred tem pripadala 
lokalnemu župnišču in vsaj posredno tudi RKC kot religijski institu-
ciji. Prišlo je torej do neke vrste prenosa moči cerkve oz. odvzema nje-
ne avtoritete kot izključne pristojnosti za religijske obrede, s tem ko je 
prejem obhajila postal mogoč tudi na daljavo oz. blagoslov na daljavo 
itd. Dodatno pa so razmerja moči znotraj skupnosti zamikali tudi di-
gitalni medijski zvezdniki, npr. duhovniki z že oblikovano afiniteto do 
digitalnih medijev, ki so agilno pograbili krizo kot priložnost in so se 
medijirali neposredno v domove svojih občestev – digitalnih občinstev.
48  Slovenska škofovska konferenca, »Prenos svete maše v živo,« 13. marec 2020, https://evha-
ristija.eu/PrenosiSvetihMas.html.
P O l I g R a f I
126
Ta
be
la
 2
: I
zv
le
če
k 
kl
ju
čn
ih
 u
go
to
vi
te
v 
ne
tn
og
ra
fsk
e 
an
al
ize
 p
re
m
oš
ča
nj
a 
izg
ub
e 
sti
ko
v 
s p
om
oč
jo
 d
ig
ita
ln
ih
 m
ed
ije
v 
v 
tre
h 
slo
ve
ns
ki
h 
re
lig
ijs
ki
h 
sk
up
no
sti
h
Re
lig
ijs
ka
 sk
up
no
st
1.
 R
im
sk
ok
at
ol
išk
a 
ce
rk
ev
2.
 Is
la
m
sk
a 
sk
up
no
st
3.
 S
ku
pn
os
t z
a 
za
ve
st 
K
riš
ne
Id
en
tifi
ci
ra
na
 
sp
le
tn
a 
pr
iso
tn
os
t
Sp
le
tn
o 
m
es
to
 in
 d
ru
žb
en
a 
om
re
žja
: f
ac
eb
oo
k,
 In
sta
gr
am
, 
x/
Tw
itt
er
.
Sp
le
tn
o 
m
es
to
 v
 sl
ov
en
sk
em
 in
 b
os
an
sk
em
 
je
zik
u.
Ve
č 
sp
le
tn
ih
 m
es
t i
n 
pr
ofi
lo
v 
na
 
dr
už
be
ni
h 
om
re
žji
h:
 f
ac
eb
oo
k 
in
 
Yo
ut
ub
e.
O
sr
ed
nj
e 
sp
le
tn
o 
m
es
to
 re
lig
ijs
ke
 
in
sti
tu
ci
je
ka
to
lis
ka
-c
er
ke
v.s
i j
e 
in
sti
tu
-
ci
on
al
ni
 d
ig
ita
ln
i m
ed
ij 
SŠ
K
 in
 
os
re
dn
ji 
di
gi
ta
ln
i m
ed
ij 
R
K
C
.
isl
am
sk
a-
sk
up
no
st.
si 
je
 in
sti
tu
ci
on
al
ni
 
di
gi
ta
ln
i m
ed
ij 
SI
S 
in
 p
ra
kt
ič
no
 e
di
ni
 
di
gi
ta
ln
i m
ed
ij 
isl
am
sk
e 
sk
up
no
sti
.
isk
co
n-
slo
ve
ni
ja
.b
lo
gs
po
t.c
om
 je
 
os
re
dn
je
 sp
le
tn
o 
m
es
to
 S
ku
pn
os
ti 
za
 
za
ve
st 
K
riš
ne
.
D
ig
ita
ln
i k
om
un
i-
ka
to
r
In
sti
tu
ci
on
al
ni
: S
ŠK
.
In
sti
tu
ci
on
al
ni
: I
sla
m
sk
a 
sk
up
no
st 
v 
R
S.
Sk
up
no
stn
i: 
vo
ds
tv
en
i i
n 
dr
ug
i č
la
ni
 
SZ
K
.
D
ig
ita
ln
e 
pr
ak
se
 
re
lig
ijs
ke
 sk
up
no
sti
Pr
en
os
i m
aš
 –
 n
ov
o 
sp
le
tn
o 
m
es
to
 e
vh
ar
ist
jij
a.
eu
. 
C
er
kv
en
a 
sr
eč
an
ja
 n
a 
da
lja
vo
 
(d
uh
ov
ne
 v
aj
e)
, t
ud
i k
at
eh
ez
a 
na
 d
al
ja
vo
. 
D
uh
ov
no
 o
bh
aj
ilo
 –
 k
ot
 
na
do
m
es
te
k 
ob
ha
jil
a 
izj
-
em
om
a 
zu
na
j c
er
kv
e.
 Is
ka
nj
e 
no
vi
h 
ka
na
lo
v 
za
 p
ov
ez
ov
an
je
 
sk
up
no
sti
, k
ot
 je
 sp
ec
ia
liz
ira
no
 
sp
le
tn
o 
m
es
to
 za
 m
la
de
.
Pr
ed
 e
pi
de
m
ijo
 d
el
uj
e 
sp
le
tn
o 
m
es
to
 k
ot
 
vi
r z
a 
in
fo
rm
ira
nj
e 
sk
up
no
sti
 in
 v
ab
lje
nj
e 
na
 d
og
od
ke
. Z
 za
če
tk
om
 e
pi
de
m
ije
 se
 
va
bl
je
nj
e 
pr
ek
 sp
le
ta
 n
a 
do
go
dk
e 
pr
en
eh
a 
in
 d
ig
ita
liz
ira
ni
h 
re
l. 
pr
ak
s s
ko
ra
j n
i, 
sa
j 
so
 sk
up
ne
 m
ol
itv
e 
in
 zb
ira
nj
a 
v 
isl
am
sk
ih
 
ce
nt
rih
 o
dp
ov
ed
an
i. 
Ed
in
a 
pr
ak
sa
 p
ol
eg
 
ne
ka
j o
bj
av
 v
id
eo
pr
en
os
ov
 p
ra
zn
ič
ni
h 
m
ol
itv
e 
in
 p
rid
ig
e 
v 
pr
ve
m
 le
tu
 e
pi
de
m
ije
 
os
ta
ne
 o
bv
eš
ča
nj
e 
pr
ip
ad
ni
ko
v 
sk
up
no
sti
 
pr
ek
 sp
le
tn
eg
a 
m
es
ta
, k
i s
e 
bo
lj 
al
i m
an
j 
na
ve
zu
je
 sa
m
o 
na
 e
pi
de
m
ijo
.
Že
 p
re
d 
ep
id
em
ijo
 so
 n
a 
sp
le
tn
ih
 
ka
na
lih
 o
bj
av
lja
li 
va
bi
la
 n
a 
ob
re
dj
e,
 
izo
br
až
ev
an
ja
 in
 d
ru
ge
 d
og
od
ke
 in
 
fo
to
gr
afi
je
 s 
sk
up
no
stn
ih
 d
og
od
-
ko
v. 
Po
 ra
zg
la
sit
vi
 e
pi
de
m
io
lo
šk
ih
 
uk
re
po
v 
so
 d
od
al
i r
ed
no
 d
ne
vn
o 
od
da
ja
nj
e 
te
m
pe
ljs
ki
h 
vs
eb
in
 p
re
k 
sp
le
ta
, i
zv
aj
an
je
 re
lig
ijs
ki
h 
ob
re
do
v 
na
 d
al
ja
vo
, m
ož
no
sti
 d
ar
ov
an
ja
 
na
 d
al
ja
vo
 in
 fo
to
-/
vi
de
oo
be
le
žja
 
do
ga
ja
nj
a. na
da
lje
va
nj
e 
na
 n
as
le
dn
ji 
str
an
i
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
127
Re
lig
ijs
ka
 sk
up
no
st
1.
 R
im
sk
ok
at
ol
išk
a 
ce
rk
ev
2.
 Is
la
m
sk
a 
sk
up
no
st
3.
 S
ku
pn
os
t z
a 
za
ve
st 
K
riš
ne
U
pr
av
lja
nj
e 
di
gi
ta
l-
izi
ra
ne
ga
 ži
vl
je
nj
a 
sk
up
no
sti
Pr
ip
or
oč
ila
 za
 sp
oš
to
va
nj
e 
ep
id
em
io
lo
šk
ih
 u
kr
ep
ov
. 
Pr
en
os
i m
aš
, k
i p
a 
ne
 
na
do
m
eš
ča
jo
 o
se
bn
e 
ud
el
ež
be
 
– 
do
bi
jo
 p
a 
ve
rn
ik
i »
sp
re
gl
ed
 
do
lžn
os
ti«
. P
ra
kt
ič
ni
 n
ap
ot
ki
, 
ka
ko
 v
od
iti
 d
om
ač
o 
ce
rk
ev
, 
ka
kš
no
 n
aj
 b
o 
do
m
ač
e 
živ
lje
nj
e 
in
 o
dn
os
i m
ed
 za
ko
nc
i i
pd
., 
in
 
po
ziv
i k
 p
ov
ez
ov
an
ju
 z 
dr
ug
i-
m
i p
re
k 
Sk
yp
a 
pr
i s
ku
pi
ns
ki
 
ne
de
ljs
ki
 m
ol
itv
i.
Sp
od
bu
ja
jo
 k
 sp
oš
to
va
nj
u 
vl
ad
ni
h 
na
vo
di
l 
in
 zd
ra
vs
tv
en
ih
 p
rip
or
oč
il,
 p
ol
eg
 te
ga
 
sk
rb
ijo
 za
 n
av
od
ila
 g
le
de
 iz
va
ja
nj
a 
m
ol
ite
v, 
te
le
sn
e 
in
 d
uš
ev
ne
 h
ig
ie
ne
.
Z
 o
bj
av
am
i n
a 
dr
už
be
ni
h 
om
re
žji
h 
je
 o
d 
za
če
tk
a 
ep
id
em
ije
 p
ot
ek
al
o 
ob
ve
šč
an
je
 o
 u
rn
ik
ih
 o
br
ed
ja
 in
 
dr
ug
ih
 d
og
od
ko
v, 
de
lje
nj
e 
po
ve
za
v 
za
 so
de
lo
va
nj
e 
pr
ek
 sp
le
ta
. R
az
vi
la
 
se
 je
 to
re
j p
ra
ks
a 
sk
up
ni
h 
re
lig
ijs
ki
h 
ob
re
do
v 
na
 d
al
ja
vo
.
av
to
rit
et
a 
v 
ko
n-
te
ks
tu
 d
ig
ita
ln
ih
 
m
ed
ije
v
D
ig
ita
liz
ira
na
 tr
ad
ic
io
na
ln
a 
av
to
rit
et
a 
– 
SŠ
K
 k
om
un
ic
ira
 
hi
er
ar
hi
čn
o,
 p
re
dv
se
m
 p
a 
en
os
m
er
no
, s
aj
 d
aj
e 
na
-
vo
di
la
. H
kr
at
i s
e 
po
zic
io
ni
ra
 
ko
t v
m
es
ni
k,
 k
i i
nt
er
pr
e-
tir
a 
ep
id
em
io
lo
šk
e 
oz
. v
la
dn
e 
uk
re
pe
 za
 p
rip
ad
ni
ke
 re
lig
ijs
ke
 
sk
up
no
sti
.
D
ig
ita
liz
ira
na
 tr
ad
ic
io
na
ln
a 
av
to
rit
et
a 
– 
SI
S 
ni
 n
a 
dr
už
be
ni
h 
om
re
žji
h,
 n
a 
sp
le
tiš
ču
 
pa
 d
el
uj
ej
o 
bo
lj 
ko
t p
ot
rje
va
le
c 
oz
. 
pr
en
aš
al
ec
 v
la
dn
ih
 u
kr
ep
ov
 p
rip
ad
ni
ko
m
 
sk
up
no
sti
.
M
eh
ka
, s
pr
oš
če
na
 a
vt
or
ite
ta
 –
 v
od
-
stv
o 
SZ
K
 o
z. 
ko
m
un
ik
at
or
 v
 im
en
u 
sk
up
no
sti
 se
 p
os
ta
vi
 n
a 
ra
ve
n 
čl
an
ov
. 
Po
ja
sn
ju
je
 o
ko
liš
či
ne
, p
on
uj
a 
pr
os
to
r 
oz
. g
a 
či
m
 b
ol
j o
dp
ira
 p
re
k 
sp
le
ta
, 
da
 b
i s
e 
la
hk
o 
izv
aj
al
e 
re
lig
ijs
ke
 
de
ja
vn
os
ti.
P O l I g R a f I
128
1. Napetosti RKC pri prilagoditvah religijskega vsakdana ob 
epidemioloških ukrepih
Zdi se, da se je RKC ob zaprtju javnega življenja znašla v zahtevnih 
okoliščinah. Iz objav na spletnem mestu je namreč mogoče sklepati, 
da ni želela nasprotovati vladnim ukrepom glede preprečevanja širjenja 
okužb49, hkrati pa je zahtevala možnost izvajanja religijskega obredja 
in združevanja pripadnikov religije v cerkvah, kar je interpretirala kot 
pravico do uresničevanja verske svobode. Sklepati bi bilo mogoče, da 
je digitalizacija religijskih praks, zagotavljanja moralnega in duhovnega 
vodstva in povezovanja religijske skupnosti ustvarila določene napeto-
sti v RKC. Tako je kot religijska institucija na eni strani pristajala na 
prepovedi fizičnega združevanja med religijskimi obredi v cerkvah, na 
drugi pa je opozarjala na začasnost in izjemnost sodelovanja pri mašah 
na daljavo. Prav tako je iskala ustrezen odziv na dilemo glede cepljenja 
z domnevno etično spornimi cepivi.
Na uradnem spletnem mestu Slovenske škofovske konference (SŠK; 
www.katoliska-cerkev.si), ki je tudi osrednji digitalni medij slovenske 
RKC, je nastalo več objav in poleg njih tudi specializirano spletno me-
sto z zbirko povezav do spletnih prenosov maš. Hkrati z odpiranjem 
dostopa do obredja prek spleta so bili izraženi tudi zadržki, da takoj 
po prenehanju izrednih razmer digitalno obiskovanje obredja ne bo 
ustrezno – npr. da bodo spletni prenosi po prenehanju izrednih razmer 
»namenjeni le bolnim in ostarelim«.50 Poleg tega se je ob povečevanju 
digitalizacije religijskih praks s spletnimi prenosi v času epidemije na 
uradnih in drugih spletnih mestih rimskokatoliške skupnosti pojavilo 
tudi več prispevkov o t. i. »duhovnem obhajilu,« ki lahko, podobno 
kot velja za maše, nadomesti običajno prejemanje zakramenta obhajila 
pri maši – torej le v času izrednih razmer.51 Tretja tema oz. področje 
49  Katoliška cerkev, »Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19: 
odpoved svetih maš do preklica,« 13. 3. 2020, https://katoliska-cerkev.si/izredna-navodila-slo-
venskih-skofov-za-preprecevanje-sirjenja-koronavirusa-covid-19-odpoved-svetih-mas-do-pre-
klica.
50  Slovenska škofovska konferenca. »Prenos svete maše v živo.«
51  frančiškanski samostan NM, Župnija NM – sv. lenart, »Duhovno obhajilo – kaj je to?,« 
13. 3. 2020, https://www.nm-kloster.si/duhovno-obhajilo-kaj-je-to/.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
129
pogajanj za ohranjanje avtoritete RKC v času epidemije je odnos do 
cepljenja oz. cepiv, testiranih s tehnologijo, ki je v preteklosti uporabila 
tudi fetalne celice splavljenih zarodkov. SŠK v objavljeni izjavi navaja 
»moralno dopuščanje« cepljenja s takimi cepivi, če ni »etično spreje-
mljivejše« možnosti.
Kot največja religijska skupnost je RKC prisotna na številnih dig-
italnih kanalih, ki jih, kot kaže, uporablja za ohranjanje stika s pri-
padniki religijske skupnosti. Poleg spletnega mesta SŠK ter župnijskih 
in redovniških spletišč upravlja (ali je v času epidemije upravljala) še 
specializirane digitalne medije, npr. namenjene mladim, kot je (bilo) v 
času pisanja tega prispevka že nedostopno spletno mesto skozivihar.si,52 
ter tudi tri priljubljena omrežja facebook53, Instagram54 in X/Twitter,55 
ki večinoma le obveščajo o vsebinah, izvorno objavljenih na osredn-
jem spletišču SŠK. Za vse identificirane digitalne kanale je značilno 
hierarhično oz. enosmerno komuniciranje predstavnikov institucije 
s pripadniki religijske skupnosti oz. digitalnim občinstvom nasploh 
– morda tudi z željo po ohranjanju avtoritete. Tudi pregledane ob-
jave na družbenih omrežjih ne vsebujejo nobenih kazalnikov dialoga, 
ne sprašujejo po mnenju, prav tako se uredniki omenjenih profilov ne 
odzivajo na sicer zelo redke komentarje.
2. Poudarjanje skladnosti epidemioloških ukrepov z vrednotami 
islamske skupnosti
V primerjavi z RKC je Islamska skupnost v svoji spletni komunika-
ciji zadržana in uradna. Sicer tako kot RKC sprejema ukrepe, poveza-
ne s preprečevanjem epidemije, vendar le izjemoma nekajkrat prenaša 
molitev prek spleta. Prav tako SIS razen na uradnem spletnem mestu 
pravzaprav ni digitalno prisotna, saj tudi na družbenih omrežjih skoraj 
52  Matevž Mehle, »Nova spletna stran za mlade www.skozivihar.si,« Katoliška cerkev, 31. 3. 
2020, https://katoliska-cerkev.si/nova-spletna-stran-za-mlade-wwwskoziviharsi.
53  https://www.facebook.com/skofovskakonferenca/ (poleg tega je vsaj na facebooku še nekaj 
profilov, ki jih je glede na ime mogoče povezati z rimskokatoliško religijsko skupnostjo, ki pa 
niso predmet te študije).
54  https://www.instagram.com/katoliskacerkev/.
55  https://twitter.com/katoliskacerkev.
P O l I g R a f I
130
ni mogoče najti vsebin oz. profilov, posvečenih tej skupnosti. Ima pa 
dve različici uradnega spletnega mesta, in sicer v slovenskem (www.is-
lamska-skupnost.si) in bosanskem jeziku (www.islamska-zajednica.si), 
cilj katerih bi lahko bilo preseganje morebitnih jezikovnih omejitev, 
enakovredno naslavljanje in vključevanje v Sloveniji živečih muslima-
nov v enotno skupnost.
Z razglasitvijo epidemije so bile v takrat popolnoma novem ljubljan-
skem islamskem centru z džamijo odpovedane vse dejavnosti,56 na splet 
pa so leta 2020 prenesli le izvajanje mektebskega pouka (verouka). Vod-
stvo je pripadnike skupnosti pozvalo, naj molitve izvajajo doma in upo-
števajo institucionalne pozive k spoštovanju ukrepov za preprečevanje 
epidemije: »Menimo, da je pomembno spoštovati navodila pristojnih 
organov in zdravstvenih strokovnjakov zaradi ohranjanja človeškega 
zdravja. V islamskem učenju je vrednota življenja, telesno in duševno 
zdravje posameznika in ljudi na splošno na visoki hierarhični lestvici 
vrednot.«57 Odločitev za spoštovanje zunanje avtoritete (vlade) je tako 
pospremljena s komentarjem o skladnosti epidemiološke politike z vre-
dnotami islamske tradicije. Spodbujanja k spoštovanju vladnih navodil 
in zdravstvenih priporočil ter navodil pripadnikom glede načinov iz-
vajanja molitev, opravljanja telesne in duševne higiene se tako zlivajo 
v komplementaren proces. V nasprotju z RKC oz. SŠK kot njene in-
stitucionalne predstavnice SIS v spletnih objavah ni iskala načinov za 
čimprejšnje fizično druženje oz. vračanje pripadnikov v džamije.
3. Intenzivnejše domačenje digitalnih medijev za vključujoče 
komuniciranje SZK
Skupnost za zavest Krišne (SZK) ima v primerjavi z rimskokatoli-
ško in islamsko skupnostjo veliko manj profesionalno izdelano digital-
no podobo. Spletno mesto SZK ne gostuje na lastni spletni domeni, 
56  Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, »Islamska skupnost odpoveduje vse aktivnosti v 
prostorih islamske skupnosti,« marec 2020, https://www.islamska-skupnost.si/2020/03/islam-
ska-skupnost-odpoveduje-vse-aktivnosti-v-prostorih-islamske-skupnosti/.
57  Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, »Muftijev nagovor v času epidemije v Sloveniji,« 
marec 2020, https://www.islamska-skupnost.si/2020/03/muftijev-nagovor-v-casu-epidemi-
je-v-sloveniji/.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
131
ampak svoje vsebine ponuja na poddomeni blogpost.com (iskcon-slo-
venija.blogspot.com). Verjetno je SZK zaradi svoje organiziranosti od 
spodaj navzgor, sklepajoč po objavah na spletnem mestu, najživahnejša 
med opazovanimi skupnostmi. gre za redna vabila na obredje in druga 
srečanja ter foto- in videoobeležja dogodkov, med njimi je tudi spletni 
dokument za podajanje predlogov za teme srečanj. Navedeno je bilo 
na spletnem mestu ter tudi na profilih SZK na družbenih omrežjih In-
stagram in facebook prisotno že pred epidemijo. Morda se del razloga 
za živahno digitalno dejavnost skriva v samoorganizirani oz. od spodaj 
navzgor organizirani skupnosti, ki je že izvorno vezana na medijsko 
dejavnost (založništvo knjig) ter je digitalne medije prepoznala kot nov 
način za organiziranje skupnostnega življenja in širjenje svojega duhov-
nega izročila.
analiza je pokazala še eno razliko v primerjavi s tradicionalnima 
religijskima skupnostma: SZK se prek digitalnih medijev komunicira 
veliko bolj dialoško in vključujoče. Ne gre za enosmerno institucio-
nalno sporočanje, ampak je na podlagi spletnih objav mogoče sklepati, 
da SZK poskuša dajati prostor svojim pripadnikom – npr. z objavo 
osebnih izkušenj.58 Da pri svojem spletnem komuniciranju ne teži k 
centralizaciji moči v religijskih avtoritetah vodstva ljubljanskega tem-
plja, je mogoče sklepati tudi na podlagi objavljenih povezav do spletnih 
profilov številnih centrov in programov, ki jih samostojno ustanavljajo 
in vodijo pripadniki v več slovenskih krajih.
Z netnografskim pregledom se je prav tako izkazalo, da ob siceršnji 
visoki stopnji delovanja religijske skupnosti prek digitalnih medijev v 
času zaprtja javnega življenja ni prišlo do drastičnih sprememb. Kot 
kaže, je bila pravzaprav edina večja razlika to, da so bili obredje, izo-
braževalni in drugi dogodki za širšo skupnost v večji meri medijsko 
posredovani, saj ena izmed novic z začetka epidemije pravi, da dnevno 
ponujajo šest ur videoprenosov tempeljskih vsebin prek spleta in druge 
58 ISKCON SlOVENIJa / Mednarodna skupnost za zavest Krišne v Sloveniji, »MOJ ISK-
CON - Osebna izkušnja duhovnega življenja v templju in skupnosti / Jaśoda-dulal dasa,« 
8. 3. 2023, https://iskcon-slovenija.blogspot.com/2023/03/moj-iskcon-moja-izkusnja-duhov-
nega.html.
P O l I g R a f I
132
vsebine.59 Poleg tega so v tem obdobju najavljali urnike in izvajali reli-
gijske obrede na daljavo prek videokonferenčnih platform, na faceboo-
ku pa objavljali fotografije darovanja, ob začetku zaprtja javnega življe-
nja pa so začeli izdajati tudi e-bilten. Vodstvo oz. spletni komunikator 
v imenu skupnosti SZK je tudi v izrednih razmerah deloval vključujoče, 
tako da je pojasnjeval okoliščine, na spletu oz. prek digitalnih medijev 
pa je ponujal prostor oz. ga čim bolj odpiral, da bi se lahko izvajale de-
javnosti religijske skupnosti.
4. alternativne religijske avtoritete v kontekstu slovenskih religijskih 
skupnosti
Z mapiranjem spletne prisotnosti treh religijskih skupnosti z meto-
do netnografije smo naleteli vsaj na dva primera alternativne religijske 
avtoritete, oba znotraj rimskokatoliške skupnosti: prvi je duhovnik, za 
katerega lahko ugotovimo, da ima precejšnjo podporo pri grajenju svoje 
digitalne religijske avtoritete, drugi je primer laika in samonikle reli-
gijske avtoritete v kontekstu digitalne skupnosti njegovih sledilcev na 
spletu. Duhovnik60 je tako že pred epidemijo redno nagovarjal katoli-
ško občestvo prek lastnih profilov na družbenih omrežjih in religijske 
spletne revije za življenjski slog. K njegovi priljubljenosti je nato po 
svoje prispevala tudi epidemiološka prepoved združevanja, saj je takrat 
že vsaj dve leti s podporo katoliškega medija objavljal videoposnetke 
jutranjih molitev. Na podlagi rezultatov te študije ni mogoče sklepati, 
s kolikšno institucionalno podporo SŠK lahko posamezen duhovnik 
tako podomači digitalne medije in onkraj svojega župnišča pooseblja 
religijsko avtoriteto znotraj rimskokatoliške skupnosti. Njegovega do-
sega pa kljub vsemu ne smemo spregledati, saj ima med drugim 51.900 
sledilcev na Instagramu, več kot 50.000 všečkov na omrežju facebo-
ok, od oktobra 2018 do oktobra 2024 je objavil okrog 150 zapisov in 
59 h t t p s : / / w w w. f a c e b o o k . c o m / p h o t o / ? f b i d = 1 0 1 6 3 7 6 0 6 5 9 9 2 5 5 5 3 & s e t =
pb.100064574723146.-2207520000.
60 alojz grčman in Martin golob, Na spletni prižnici: misli in spodbude Martina Goloba, 
2. ponatis (ljubljana: Družina, 2022).
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
133
vlogov na straneh rimskokatoliškega medija aleteia, poleg tega je tudi 
redni gost priljubljenih domačih ustvarjalcev podkastov. 
V drugem primeru gre za laika, ki si prek spletnega mesta61 in raz-
ličnih drugih digitalnih medijev prizadeva za retradicionalizacijo in re-
patriarhalizacijo družbe. Kot je mogoče razumeti iz njegovih objav na 
družbenih omrežjih, vidi vzvod za to v oživljanju nekdanjih religijskih 
praks znotraj RKC, npr. izvajanje maš v latinščini in pokrivanje žensk s 
tančicami. Kot je mogoče sklepati iz objavljenih vlogov, mu nekaj mlaj-
ših duhovnikov RKC namenja pozornost z razpravami o modernizmu 
in tradiciji v rimskokatoliški skupnosti. Vendar pri tem ni mogoče reči, 
ali to počnejo s pooblastili vodstva RKC kot jedra slovenske katoliške 
skupnosti oz. katere druge institucije ali na lastno pest. 
Sklepna diskusija
Z netnografijo smo zajeli in nato analizirali podatke o premošča-
nju izgube stika med religijskimi institucijami in njihovimi občestvi v 
času zaprtja javnega življenja, ko so se bile tudi slovenske religijske sku-
pnosti RKC, SIS in SZK bolj ali manj primorane zanesti na digitalno 
medijirano delovanje. Zmogljivosti interneta naj bi zaradi prikritosti 
osebnih označevalcev omogočale nestrukturiranost družbenih interak-
cij. Zaradi tega naj bi internet deloval kot socialni izenačevalec članov 
in omogočal oblikovanje homogenih religijskih skupnosti.62 S popula-
rizacijo in komercializacijo interneta skozi upodatkovane vrtove digi-
talnih platform, ki spletno prisotnost vse bolj strukturirajo na ozadju 
osebnih podatkov, zajetih prek uporabniških profilov, pa je vprašanje, 
koliko še drži teza o nestrukturiranosti spletnih religij. Tudi če se tukaj 
navežemo na zaznani pojav alternativne religijske avtoritete kot nači-
na »mikrozvezniškega«63 ustvarjanja občutka bližine in pristnega stika s 
sledilci, bi lahko razvili tezo, da so digitalni mediji lahko kljub vsemu 
družbeni izenačevalec oz. opolnomočevalec članov religijskih skupno-
61  https://scutumfidei.si/.
62  Helland, »Online-Religion/Religion-Online and Virtual Communities,« 215-16.
63  alice E.Marwick in danah boyd, »I tweet honestly, I tweet passionately: Twitter users, 
context collapse, and the imagined audience,« New Media & Society 13, št. 1 (1. februar 2011): 
114–33, https://doi.org/10.1177/1461444810365313.
P O l I g R a f I
134
sti, vendar na ozadju priložnosti za oblikovanje in izražanje glasu ter s 
tem akumulacije moči v odnosu do vodstva institucije ali/in drugih čla-
nov. V primeru duhovnika je mogoče reči, da ima vsaj delno ali nefor-
malno podporo institucionalnega vodstva RKC, medtem ko v primeru 
samonikle religijske avtoritete laika, ki si prizadeva za retradicionaliza-
cijo družbe in RKC, glede na zbrane podatke tega ni mogoče trditi. V 
splošnem pa v digitalnem kontekstu vodstvo RKC tako kot SIS vztraja 
v hierarhičnih razmerjih64 tradicionalnega množičnega komuniciranja, 
v katerem je občestvo kot digitalno občinstvo zreducirano na prejemni-
ke sporočil institucionalnih avtoritet, ki s tem ohranjajo svojo moč.
Z vidika razumevanja mediatizacije religije bi bilo treba pojav al-
ternativnih avtoritet podrobneje proučiti, npr. z netnografskim zbira-
njem podatkov, pri katerem bi s kritično diskurzivno analizo,65 analizo 
uokvirjanja66 ali drugo ustrezno metodo opazovali razmerja moči med 
institucionalno religijsko avtoriteto in alternativnimi. Vsekakor bi bilo 
treba pojav novih avtoritet obravnavati tudi v kontekstu SIS in SZK, 
vendar jih v tej študiji nismo našli. Poleg omejenosti virov, ki smo jih 
imeli na voljo, je razlogov za to gotovo več, tukaj pa bi poudarili struk-
turno in organizacijsko ozadje. V primeru SIS gre za strukturni razlog; 
islamska skupnost združuje osebe s specifičnim etničnim, kulturnim in 
družbenim ozadjem, ki je manj spodbudno za akumulacijo kulturnega 
in socialnega kapitala. Organizacija SZK je manj centralizirana, omo-
goča svobodnejše organiziranje religijskega vsakdana, njena skupnost 
pa je tudi manjša, zaradi česar so alternativni glasovi morda že dovolj 
slišani.
Na spremenjene okoliščine, ki glede na izsledke raziskave belgijske 
katoliške skupnosti vodijo v pomanjkanja religijskega občutenja in izo-
liranost članov skupnosti,67 so se RKC, SIS in SZK promptno odzvale s 
spletnimi prenosi obredja, spletnimi dogodki, pozivi k pomoči članom 
64  Helland, »Online-Religion/Religion-Online and Virtual Communities,« 219–20.
65  Npr. Jasmina Šepetavc in Natalija Majsova, »Slovenska narodnozabavna glasba kot nes-
novna kulturna dediščina: kritična analiza diskurzov in praks dediščinskih vratarjev v Sloveniji 
in slovenskih diasporah,« Dve domovini, št. 58 (2023): 79–101, http://www.dlib.si/details/UR-
N:NBN:SI:doc-S333gTOY.
66  Daniel Thiele, Mojca Pajnik, Birgit Sauer in Iztok Šori, »Borderless fear?,« Journal of Lan-
guage and Politics 23, št. 2 (2024): 176–96, https://doi.org/10.1075/jlp.22026.thi.
67  Huygens, »Practicing Religion during a Pandemic.«
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
135
skupnosti v stiski itd. Nobeno od vodstev treh opazovanih religij ob 
tem ni pozivalo k nepokorščini v odnosu do vladnih epidemioloških 
ukrepov, ki jo je zaznala študija v ZDa.68 
Nekatere religije bolj, druge manj so odpirale prostor v kontekstu 
digitalnih medijev, da bi religijske dejavnosti v času epidemije lahko po-
tekale v prilagojeni obliki. SZK je ob tem najbolj odprla digitalne kana-
le tudi laičnim članom skupnosti za predstavitev svojega dela, izkustev 
in pogledov na delovanje skupnosti, kar bi bilo mogoče razumeti kot 
eno od značilnosti »spletne religije.«69 Tako za SZK in še bolj za RKC 
bi bilo mogoče reči, da sta z epidemijo prejeli digitalizacijski pospešek 
in omogočili, da so digitalni mediji vsaj začasno prevzeli tudi vlogo 
»duhovnih orodij,«70 kot opisuje afriška študija in s katerimi skupnosti s 
pomočjo spletnih prenosov obredja ustvarjajo čutna religijska doživetja.
SIS je kot druga največja religijska skupnost v državi na internetu 
prisotna samo s spletnim mestom v slovenskem in bosanskem jeziku71, 
njeno komuniciranje o aktualnih zadevah v času epidemije (in tudi si-
cer) je relativno omejeno, medtem ko RKC poleg prenosov maš na 
spletu ponuja celo praktične napotke, kako voditi domačo cerkev in 
organizirati družinski religijski vsakdan. S spodbujanjem digitalizacije 
vsakdanjih religijskih praks in legitimizacijo njihovega izvajanja zunaj 
cerkve pa se zdi, da se RKC ujame v napetost. Po eni strani skrbi za pre-
moščanje vrzeli do pripadnikov skupnosti, po drugi pa, da se bo religij-
sko življenje po epidemiji vrnilo v ustaljene tirnice, ljudje pa v cerkve.
Predstavljena študija prispeva k razumevanju mediatizacije opazo-
vanih religijskih skupnosti v slovenskem prostoru s teoretičnega vidika 
občinstvene institucionalne mediatizacije.72 gre za eno prvih tovrstnih 
domačih raziskav na področju religiologije, saj z izjemo diplomskega 
dela, ki primerja spletno komuniciranja slovenskih krščanskih sku-
pnosti in bi ga lahko razumeli kot zametek raziskovanja mediatizacije 
68  Campbell, »Religion Embracing and Resisting Cultural Change.«
69  Helland, »Online-Religion/Religion-Online and Virtual Communities.«
70  addo, »Join the Holy Spirit on Zoom.«
71  Zavedamo se, da lahko islamska skupnost – in enako velja za drugi opazovani religijski 
skupnosti – uporablja digitalne medije zunaj javno dostopnih spletnih kanalov (skupine na 
omrežjih, kot sta Viber ali Whatsapp, e-pošta ipd.), ki jih predvsem zaradi omejenih razisko-
valnih virov nismo uspeli identificirati.
72  Schrøder, »Towards the »audiencization« of Mediatization Research?.«
P O l I g R a f I
136
slovenskih religijskih skupnosti,73 drugih podobnih študij nismo na-
šli. Predstavljeno raziskavo bi zato hoteli nadaljevati s poglabljanjem 
razumevanja razmerij v trikotniku med digitalnimi mediji, njihovimi 
občinstvi/občestvi in institucionalnimi logikami delovanja religij.
B i b l i o g r a f i j a
addo, giuseppina. »Join the Holy Spirit on Zoom.« Approaching Religion 11, 
št. 2 (2021). https://doi.org/10.30664/ar.107728.
Campbell, Heidi a. »looking Backwards and forwards at the Study of 
Digital Religion.« Religious Studies Review 50, št. 1 (2024): 83–87. https://doi.
org/10.1111/rsr.17062.
Campbell, Heidi a. »Religion Embracing and Resisting Cultural Change in 
a Time of Social Distancing.« V Religion in Quarantine: The Future of Religion in 
a Post-Pandemic World, uredila Heidi a. Campbell, 9–14. Digital religion publi-
cations, 2020. https://doi.org/10.21423/religioninquarantine.
Costa, Elisabetta. »affordances-in-Practice: an Ethnographic Critique of So-
cial Media logic and Context Collapse.« New Media & Society 20, št. 10 (2018): 
3641–56. https://doi.org/10.1177/1461444818756290.
Day, abby. Sociology of Religion: Overview and Analysis of Contemporary Reli-
gion. 1. izd. let. 1. Overview and analysis of Contemporary Religion. Routled-
ge, 2020. https://doi.org/10.4324/9780429055591.
Díez Bosch, Míriam, Josep lluís Micó Sanz in alba Sabaté gauxachs. 
»Typing My Religion. Digital Use of Religious Webs and apps by adolescents 
and Youth for Religious and Interreligious Dialogue.« Church, Communication 
and Culture 2, št. 2 (16. junij 2017): 121–43. https://doi.org/10.1080/23753234.201
7.1347800.
frančiškanski samostan NM, Župnija NM – sv. lenart. »Duhovno obhajilo – 
kaj je to?,« 13. 3. 2020. https://www.nm-kloster.si/duhovno-obhajilo-kaj-je-to/.
grčman, alojz, in Martin golob. Na spletni prižnici: misli in spodbude Mar-
tina Goloba. 2. ponatis. ljubljana: Družina, 2022.
Helland, Christopher. »Digital Religion.« V Handbook of Religion and 
Society, uredil David Yamane, 177–96. Springer International Publishing, 2016. 
https://doi.org/10.1007/978-3-319-31395-5_10.
73  Martina Maglica, »Primerjava spletnega komuniciranja slovenskih krščanskih skupnosti« 
(Diplomsko delo, Univerza v ljubljani, fakulteta za družbene vede, 2019), https://repozitorij.
uni-lj.si/Izpisgradiva.php?lang=slv&id=108370.
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
137
Helland, Christopher. »Online Religion as lived Religion. Methodological 
Issues in the Study of Religious Participation on the Internet.« Online-Heidel-
berg Journal of Religions on the Internet 1 (2005). https://api.semanticscholar.org/
CorpusID:147573014.
Helland, Christopher. »Online-Religion/Religion-Online and Virtual 
Communities.« Religion and the Social Order 8 (2000): 205–23. https://www.
academia.edu/86647261/Online_Religion_Religion_Online_and_Virtual_Com-
munitas.
Hepp, andreas. Cultures of Mediatization. WIlEY, Polity Press, 2013.
Hepp, andreas. Deep Mediatization (Key Ideas in Media & Cultural Studies). 
london: Routledge, 2019.
Hine, Christine. Virtual Ethnography. london: SagE Publications, 2000. 
https://doi.org/10.4135/9780857020277.
Hjarvard, Stig. »Mediatization and Cultural and Social Change: an Insti-
tutional Perspective.« V Mediatization of Communication, uredil Knut lundby, 
199–226. De gruyter Mouton, 2014. https://doi.org/10.1515/9783110272215.199.
Hjarvard, Stig. The Mediatization of Culture and Society. 1. izd. Routledge, 
2013. https://doi.org/10.4324/9780203155363.
Hjorth, larissa, Heather Horst, anne galloway in genevieve Bell, ur. The 
Routledge Companion to Digital Ethnography. New York, london: Taylor & 
francis group, 2017. https://doi.org/10.4324/9781315673974.
Huygens, Eline. »Practicing Religion during a Pandemic: On Religious 
Routines, Embodiment, and Performativity.« Religions 12, št. 7 (2021): 494–504. 
https://doi.org/10.3390/rel12070494.
ISKCON SlOVENIJa / Mednarodna skupnost za zavest Krišne v Sloveniji, 
»MOJ ISKCON - Osebna izkušnja duhovnega življenja v templju in skupnosti 
/ Jaśoda-dulal dasa,« 8. 3. 2023, https://iskcon-slovenija.blogspot.com/2023/03/
moj-iskcon-moja-izkusnja-duhovnega.html.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, »Islamska skupnost odpoveduje vse 
aktivnosti v prostorih islamske skupnosti,« marec 2020, https://www.islamska-
-skupnost.si/2020/03/islamska-skupnost-odpoveduje-vse-aktivnosti-v-prostorih-
-islamske-skupnosti/.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, »Muftijev nagovor v času epidemije 
v Sloveniji,« marec 2020, https://www.islamska-skupnost.si/2020/03/muftijev-
-nagovor-v-casu-epidemije-v-sloveniji/.
Katoliška cerkev. »Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širje-
nja COVID-19: odpoved svetih maš do preklica.« 13. 3. 2020. https://katoliska-
-cerkev.si/izredna-navodila-slovenskih-skofov-za-preprecevanje-sirjenja-korona-
virusa-covid-19-odpoved-svetih-mas-do-preklica.
P O l I g R a f I
138
Kozinets, Robert V. »Management Netnography: axiological and Metho-
dological Developments in Online Cultural Business Research.« V The SAGE 
Handbook of Qualitative Business and Management Research Methods, uredile 
Cathy Cassell, ann l. Cunliffe in gina grandy. london: SagE, 2015. https://
doi.org/10.13140/rg.2.1.3029.4487.
Kozinets, Robert V. Netnography : the essential guide to qualitative social media 
research. Sage, 2020.
livingstone, Sonia, in Peter lunt. »Mediatization: an Emerging Paradigm 
for Media and Communication Research?.« V Mediatization of Communi-
cation, uredil Knut lundby, 703–24. De gruyter Mouton, 2014. https://doi.
org/10.1515/9783110272215.703.
lundby, Knut. Mediatization of Communication. Handbooks of Com-
munication Science. Berlin: De gruyter Mouton, 2014. https://doi.
org/10.1515/9783110272215.
Maglica, Martina. »Primerjava spletnega komuniciranja slovenskih krščan-
skih skupnosti.» Diplomsko delo, Univerza v ljubljani, fakulteta za družbene 
vede, 2019. https://repozitorij.uni-lj.si/Izpisgradiva.php?lang=slv&id=108370.
Marcus, george E. »Ethnography in/of the World System: The Emergence 
of Multi-Sited Ethnography.« Annual Review of Anthropology 24, št. 1 (1995): 
95–117. https://doi.org/10.1146/annurev.an.24.100195.000523.
Marwick, alice E., in danah boyd. »I tweet honestly, I tweet passionately: 
Twitter users, context collapse, and the imagined audience.« New Media & Soci-
ety 13, št. 1 (1. februar 2011): 114–33. https://doi.org/10.1177/1461444810365313.
Mehle, Matevž. »Nova spletna stran za mlade www.skozivihar.si.« Katoliška 
cerkev, 31. 3. 2020, https://katoliska-cerkev.si/nova-spletna-stran-za-mlade-
-wwwskoziviharsi.
Morais, greiciele, Valdeci Santos in Carlos gonçalves. »Netnography: 
Origins, foundations, Evolution and axiological and Methodological Deve-
lopments and Trends.« The Qualitative Report, 18. februar 2020. https://doi.
org/10.46743/2160-3715/2020.4227.
Okun, Sarit, in galit Nimrod. »Online Ultra-Orthodox Religious Commu-
nities as a Third Space: a Netnographic Study.« International Journal of Com-
munication 11(2017): 2825–2841. https://ijoc.org/index.php/ijoc/article/viewfi-
le/6515/2085.
Rauf, ateeq abdul. »an Islamic Revivalist group’s Unsuccessful attempt to 
find Meaning on Whatsapp: a Case Study of Understanding Unsustainable 
asymmetrical logics between Traditional Religion and the Digital Realm.« Reli-
gions 13, št. 9 (5. september 2022): 823. https://doi.org/10.3390/rel13090823.
Rodrigues, Donizete. »How to Study Religion? Notes on Research Methodo-
logy in the Context of latin american Religions.« International Journal of Latin 
M E D I A T I Z A C I J A  R E L I G I J E  I N  Z A M I K A N J E  R E L I G I J S K I H  A V T O R I T E T
139
American Religions 7, št. 1 (junij 2023): 235–53. https://doi.org/10.1007/s41603-
022-00188-0.
Schrøder, Kim Christian. »audience Reception Research in a Post-Broadca-
sting Digital age.« Television & New Media 20, št. 2 (2019): 155–69. https://doi.
org/10.1177/1527476418811114.
Schrøder, Kim Christian. »Towards the »audiencization« of Mediatization 
Research? audience Dynamics as Co-Constitutive of Mediatization Processes.« 
V Dynamics of Mediatization, uredili Olivier Driessens, göran Bolin, andreas 
Hepp in Stig Hjarvard. Springer International Publishing ag, 2017. https://doi.
org/10.1007/978-3-319-62983-4_5.
Slovenska škofovska konferenca. »Prenos svete maše v živo,« 13. marec 2020. 
https://evharistija.eu/PrenosiSvetihMas.html.
Šepetavc, Jasmina, in Natalija Majsova. »Slovenska narodnozabavna glasba 
kot nesnovna kulturna dediščina: kritična analiza diskurzov in praks dediščin-
skih vratarjev v Sloveniji in slovenskih diasporah.« Dve domovini, št. 58 (2023): 
79–101. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S333gTOY.
Thiele, Daniel, Mojca Pajnik, Birgit Sauer in Iztok Šori. »Borderless fear?.« 
Journal of Language and Politics 23, št. 2 (2024): 176–96. https://doi.org/10.1075/
jlp.22026.thi.
Ward, Katie J. »Cyber-Ethnography and the Emergence of the Virtually New 
Community.« Journal of Information Technology 14, št. 1 (1999): 95–105. https://
doi.org/10.1080/026839699344773.