Poštnina platan« v gotovini.
I. izdaja.
Pošl
1331
-H-
Trtica-
Cena Din 1*—-
Rokoplsof ae rraSamo.
Oglasi po tarifi Id dogovora Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St, 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt 2ek. raS.» Llnblfana 15 62L
St. 141
Ljubljana, torek, dne 23. junija 1931
Leto II.
Pomen ameriške akcije za pomoč Evropi
Predsednik Hoover za moratorij med vsemi državami - iemčija je pričakovala daljši odlog - Povoljen sprejem Hooverjeve pobude v Franciji in Angliji
Predsednik Hoover,
predsednik Zedinjenih držav, Cigar predlog o moratoriju za vojne dolgove in reparacije je vzbudil po vsem svetu velikansko pozornost.
G. Uzunovič namestnik finančnega ministra
Beograd, 22. junija. AA. Ker je finančni minister Djurič v inozemstvu, je z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev na podlagi čl. 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave postavljen za namestnika finančnega ministra Uzunovič Nikola, minister brez listnice.
Premestitev poljskega poslanika
Beograd, 22. junija. AA. Poljski poslanik na našem dvoru Vaclav Babinski je premeščen v Haag. Na svoje novo mesto odpotuje konec t. m.
Brzojavka poljskih novinarjev
Beograd, 22 .junija. AA. Ob odhodu iz Jugoslavije so poljski novinarji poslali predsedniku Jugoslovanskega novinarskega udruzenja dr, Franu Smodeju to-le brzojavko:
Prosimo Vas, g, predsednik, da izvolite Izreči tovarišem novinarjem vseh mest Jugoslavije. ki smo z njimi potovali, našo globoko hvaležnost za prisrčno gostoljubje in prekrasni sprejem. Naj živi jugoslovanski tisk! — Podpisani so: Gieržvnski, Powicki in Schonberg.
Kongres jugoslovanskih mest
Sarajevo, 22. junija. A A. Kongres zveze mest kraljevine Jugoslavije je včeraj končal svoje delo. Predsedstvo je ostalo isto kakor lani. Včeraj so imeli udeleženci kongresa več tovariških sestankov in so si ogledali Sarajevo, Ilidže, izvir Bosne itd. Popoldne in zvečer so delegati zapustili Sarajevo.
Henderson poseti Pariz
London, 22. junija. AA. Novi položaj, ki je nastal zaradi ameriške ponudbe, daje posetu angleškega zunanjega ministra Hendersona v Parizu posebno važen pomen. Minister obišče prihodnji mesec Pariz. Henderson bo v Parizu 15. ali 16. julija in bo razpravljal tedaj s francosko vlado o raznih važnih vprašanjih. — Henderson bo odpotoval 16. julija zvečer v Berlin, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Macdonaldom, ki bo posetil Brtininga in dr. Curtiusa.
Smrt predsednika Fallieresa
Pariz, 22. junija. AA. Davi je na svojem posestvu pri Agenu umrl bivši predsednik francoske republike Fallidres, Za predsednika je bil Od leta 1906 do 1913.
Pariz, 22. junija. AA. Predsednik francoske Vlade Laval je poslal vdovi Fallieresa in njegovemu sinu sožalno brzojavko. Oba sta se mu ganjeno zahvalila.
V
Fallieres se je rodil leta 1841. Kot mlad človek se je posvetil odvetništvu, toda kmalu se je vrgel v politiko in se boril kot pristaš Gam-bette. Od leta 1882. do 1892. je bil večkrat minister, in sicer za prosveto, za notranje posle in za pravosodje. Leta 1883. je bil nekaj časa tudi predsednik vlade. Leta 1899. je postal predsednik senata. V razdobju od 1906. do 1913. je bil predsednik francoske republike. Pod njegovo Upravo je bila izvedena v Franciji ločitev cerkve od države. Odločno stališče je zavzel tudi v maroški krizi leta 1906. Do takrat je bil Fal-liers v politiki radikal, od maroške krize dalje Pa je odkrito pristopil k nacionalističnim skupinam.
Uradi II. internacijonale se presele v Berlin
Amsterdam, 22. junija. AA. Osrednji uradi mednarodne zveze delavskih organizacij se pre sele s prvim julijem v Berlin. Tako je sklenil Zadnji mednarodni kongres delavskih organizacij.
Washington, 22. junija. AA. Predsednik Hoover je dejal, da bodo morale tudi druge države dovoliti odgoditev medsebojnih dolgov, ker ima ameriški predlog namen omogočiti vsem državam, da sc gospodarsko popravijo. Dasi predlog za enoletni moratorij ni v zvezi z omejitvijo oboroževanj, vendar ameriška vlada upa, da bodo države, ki so bile težko oškodovane v vojni, storile vse v zadovoljivo rešitev razoro-žitvenega vprašanja.
Predsednik Hoover, ki je trenutno na le-tovališču v Virginiji, je zelo zadovoljen s sprejemom, ki ga je doživel njegov predlog za moratorij v svetu.
Berlin, 22. junija. AA. Hooverjev predlog, naj se odgodijo plačila reparacij in medzavezniških dolgov za eno leto, je zbudil v tukajšnjih krogih veliko senzacijo, dasi ni izpolnil upanja časopisja, da bo predlagan dvoletni moratorij.
Poročajo z na j višjega mesta, da Nemčija pozdravlja Hoovrovo sporočilo, ker ne daje samo upanja, da ji bo reparacijsko breme olajšano, temveč tudi dokazuje, da bodo Združene države intervenirale v svetovni krizi in tako tudi indirektno v reparacij-skem vprašanju.
Politični krogi posebno poudarjajo dejstvo, da je ameriški predsednik pripravljen dovoliti enoletni moratorij pod pogo-
jem, da se zavezniki za ta čas odpovedo vsem nemškim reparacijskim plačilom.
Računajo, da bi Nemčija tako od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 prihranila 1500 milijonov mark, ki bi jih porabila za ojačenjc rezerv in konsolidacijo kratkoročnih kreditov.
O dogodkih, ki so dovedli do sedanje Hoovrove izjave, poročajo, da je ameriški predsednik že svoječasno obvestil nemškega poslanika o svoji akciji v reparacijskem vprašanju in ga zaprosil za mnenje nemške vlade. Poslanik je odgovoril, da bi Nemčija prisrčno pozdravila vsak tak korak. Istočasno je predsednik Hindenburg poslal Hoovru brzojavko, kjer je očrtal kritični položaj v Nemčiji.
Pariz, 22. junija. A A. Nepričakovani Iloovrov predlog, naj se proglasi enoletni moratorij, je napravil v tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih silen vtis. Finančni minister Flandin je takoj sklical konferenco načelnikov ministrskih uradov, ki se bavijo z vprašanjem reparacij in s finančnim položajem v Nemčiji. Po seji je imel Flandin dolgotrajno konferenco z guvernerjem francoske državne banke.
»Matin« pravi, da je bil prvi vtis senzacionalnega ameriškega predloga ugoden. Vendar se Francija ne bo odpovedala plačilu nemških neprenosljivih anuitet.
»Le Journal« meni, da bi odgoditev plačil s strani vseh držav privedla do revizije Youngovega načrta.
»Temps« pravi , da zna Hoovrov predlog imeti velik vpliv na mednarodni položaj, in meni, da pomenja Hoovrova ponudba dalekosežno spremembo Toungovega načrta iu veliko žrtev za zaveznike.
Pariz, 22. junija. AA. Merodajni krogi pozdravljajo Hoovrov predlog, naj se odgo-de vsa plačila za 1 leto. Poudarjajo pa, da se bo moral načrt moratorija spraviti v sklad z Youngovim načrtom in da bodo morale evropske države izmenjati o tem vprašanju svoja mnenja.
London, 22. junija. AA. Tukajšnji politični in gospodarski krogi splošno odobravajo Hoovrov predlog, naj se odgode za eno leto vsa plačila državnih dolgov in reparacij v davčnem letu, ki se prične s prvim julijem. Združene države pristajajo na to odgoditev pod pogojem, da store to tudi druge države-upnice. Trenutno se more pravilno oceniti dalekosežnost ameriškega predloga. Splošno pa menijo, da bo Hoovrov predlog zelo olajšal težko gospodar-sk stanje v Nemčiji iu tako omilil tudi svetovno gospodarsko krizo.
Davi so narasli na londonski borzi vsi vrednostni papirji.
Katastrofalen poraz bolgarske vlade
Sijajna volilna zmaga opozicijskega bloka po vsej državi - Ministrski predsednik Ljapčev ni bil izvoljen in bo odstopil - Opozicija bo razpolagala v novem sobranju z veliko
večino - Izgredi in umori
Sofija, 22. junija. AA. Današnji listi poročajo, da je vlada propadla na volitvah, čeprav še ni točnih rezultatov. Po sliki, kakršna je bila včeraj ob 3. popoldne, računa »Utroc, da dobi nacijonalni blok (opozicija) 141 mandatov, vlada pa 07. »Zarja« piše, da dobi narodni blok 147 mandatov, vlada pa 65. V tem številu še niso všteti mandati državne centralne liste, po kateri se 44 mandatov razdeli med posamezne stranke. »Utro« poroča, da je predsednik vlade Ljapčev propadel v Samokovu in da bo zato dcmisijoniral.
Sofija, 22. junija. A A. Čeprav še ni znan končni rezultat včerajšnjih parlamentarnih volitev, se vendar že zdaj lahko presodi, da bodo mandati razdeljeni takole: opozicijski blok 145 do 150, vladni blok 65 do 70, Pe-trička skupina 8, komunisti 7.
Ostale politične skupine, med njimi tudi socijalisti in levičarski blok, ne dobe niti enega mandata, ker niti ena teli parlamentarnih skupin ni dosegla potrebnih 2°/» vsega oddanih glasov.
Potrebna je tudi še razdelitev 44 mandatov centr. list, ki jih dobe stranke, katere imajo velik ostanek na sreskih listah. Teli 44 mandatov se razdeli med vladni in opozicijski blok ter komuniste. Vladni blok jih dobi največ, ker ima največje ostanke.
Sofija, 22. junija. AA. Bolgarska agencija poroča, da je notranje ministrstvo objavilo rezultate volitev v Sofiji. Po uradnih podatkih dobi narodni blok (opozicija) v Sofiji 22.382 glasov, vlada pa 13.031, neodvisna delavska stranka 9659, ostale stranke pa so Sofiji dobile le neznatno število glasov.
Sofija, 22. junija. AA. Bolgarska agencija javlja: Vsi listi poročajo, da se je po proglasitvi volilnih rezultatov zbrala velika množica ljudstva pred stanovanjem Malinova in ga burno aklamirala. Malinov je imel kratek govor in se je ljudem zahvalil. Nato so manifestanti krenili pred klube ostalih strank narodnega bloka.
Sofija, 22. junija. AA. Bolgarska agencija poroča: Dve uri po proglasitvi volilnih rezultatov se je tu zgodil umor. Njega žrtev je neki neki Makedonec protogerovist Tomo Pavlov, ranjeno pa je tudi več oseb, ki so bile z njim. Ta umor ni-v nikaki zvezi z volitvami.
* Sofija, 22. junija. Včerajšnji dan volrtev na Bolgarskem je potekel v miru. Šele pri objavi volilnih rezultatov je prišlo do spo-
padov med policijo in delavci. V Sofiji so streljali na obeh straneh, a se še ne ve, ali je kaj žrtev. V notranjosti dežele je prišlo na več krajih do incidentov. Podrobnosti še niso znane. Po neuradnih vesteh je vlada povsod izgubila na terenu.
Sofija, 22. junija. AA. Po dobljenih rezultatih parlamentarnih volitev, kolikor so bili znani do 13. ure in ki obsegajo vso državo razen 6 volilnih enot, je dobil vladni blok 372 tisoč glasov, opozicija pa 661 tisoč. Komunisti so dobili okoli 14.600 glasov.
Sofija, 22. junija. AA. Bolgarska agencija javlja: Vladni organ »Svobodna Riječ« komentira volilne rezultate in pravi, da vlada po vsej verjetnosti ne bo počakala sestanka parlamenta, če je propadla pri volitvah, nego bo po parlamentarni tradiciji predložila ostavko, da bo šef države mogel izbrati nove člane vlade med političnimi skupinami. Vlada bo izpolnila svojo dolžnost do konca, kakor jo je izpolnjevala dozdaj, ko je ustvarila delo zgodovinskega pomena in zagotovila popolno svobodo pri zadnjih volitvah.
Dunaj, 22. junija, d. Danes dopoldne se je sestal prvi ministrski svet pod predsedstvom novega zveznega kance-larja dr. Burescha. Na seji so razpravljali najprej o splošnem položaju, potem pa so se posvetovali o vladni izjavi, s katero se bo vlada predstavila jutri narodnemu svetu. Zastopniki posameznih ministrstev so sporočili vsak stališče svojega resora. V pogovorih s časnikarji je izjavil-dr. Buresch, da bo nova vlada napravila najprej red v prora-
Načrti nove avstrijske vlade
Buresch hoče najprej urediti proračun in sanirati »Kreditanstalt«
čunu in končala sanacijsko akcijo za kreditni zavod. Iz pogovorov časnikarjev z novim finančnim ministrom dr. Redli-chom je bilo v splošnem dobiti vtis, da bo novi minister sporne uradniške predloge opustil in da ne bo zahteval nobene žrtve v sili, predno ne izvede realnih varčevalnih ukrepov, med drugimi tudi v vojnem ministrstvu in v zvezni vojski.
Dunaj, 22. junija, d. Vesti, da bi bil berlinski zunanji urad med avstrijsko krizo posredoval v prid dr. Schobra, se odločno dementirajo.
Dunaj, 22. junija, d. Prejšnji zvezni kancelar dr. Ender se je danes poslovil od kancelarskega urada in odpotoval v Voralberg kjer prevzame zopet mesto deželnega glavarja.
Napredovanje
Beograd, 22. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za gozdove iu rudnike je s soglasjem predsednika ministrskega sveta povišan Viktor Svoboda, pod-gozdar I. razreda 8. skupine v Kranjski gori za podgozdarja I. razreda 7. skupine v Kranjski gori.
Tridneven dopust sodnim uradnikom
Beograd, 22. junija. AA. Ministrstvo za pravosodje je dovolilo potrebni dopust za tridnevno potovanje vsem svojim uradnikom in drugim nameščencem prvostopnih sodišč, ki bi 88 radi udeležili letošnjega	četrtega Jugoslovan*
Dr. Buresch,	skega kongresa trezuosri	dno 3. in 4. julija L
uovi avstrijski zvezni kancelar.	1. v Beogradu.
Izhaja vsak dan ejutraj razven » ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna Številka Din l-—. lanskoletne 2*—: mesečna naročnina Din20‘—,za tujino 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 In 30-71
Predavanje o Jugoslaviji v Ameriki
Podrobnosti iz govora dr. Clync-a, pomočnika ameriškega trgovinskega ministra — Bogastvo Jugoslavije in Amerika — Vzvišene aspiracije Nj. Vel. kralja glede bodočnosti Jugoslavije
Beograd, 22. junija. O. Kakor smo že javili, je imel <ir. Clyne, pomočnik ministra za trgovino v Zedinjenih državah, na radiu v Wa.shin.tr-tonu zanimivo predavanje o Jugoslaviji, iz katerega prinašamo zaradi zanimivosti in važnosti še nekatere odstavke. Govoreč o početku o možnosti zunanje trgovine, je dejal dr. Clyne, da bi bili tisti, ki mislijo, da naš novi svet ima monopol za pijonirstvo v »deželi možnosti«, nekoliko iznenadeni, če bi poseliti kraljevino Jugoslavijo. To je balkanska država, katere narod je imel, bodite o tem prepričani, dolgo slikovito in često burno zgodovino do julija 1914, ko je avstrijska artiljerija z napadom na Beograd, sedanjo prestolico Jugoslavije, izstrelila prvi strel v svetovni vojni. Nikar niti trenutek ne mislite, da bi bila to ena od onih kraljevin, ki se nahajajo v malih okusnih vodičih — nikakor ne. Jugoslavija je večja kakor Indiana in večja kakor vsa Nova Anglija z Ne\v Yersejein. Po obsegu je zelo velika in leži ob Jadranskem morju nasproti Italiji. To, kar nas posebno za-čuduje, je njena izredna raznoličnost, bogata morska obala, veliko število planin in plodnih dolin, velikanski gozdovi in mnogo rud. <".'e Amerikanci vsaj deloma pripomorejo k razvitju mnogih latentnih možnosti v Jugoslaviji, se bodo samo razbremenili svojega dolga; kajti člani jugoslovanske rase so igrali zelo važno vlogo v naši lastni deželi, število tega plemena v Zedinjenih državah ameriških znaša, če štejemo sem tudi-otroke, rojene od Amerikancev, preko 750.000.
Kulturni in znanstveni uspehi Jugoslovanov v Zedinjenih državah vzbujajo posebno pozornost. Omenimo nuj samo Teslo in Pupina. Dalje naj omenimo kapetana Čukela, ki se je posebno odlikoval v ameriški vojski v Franciji v času svetovne vojne. l’o vojni so postale simpatije med Ameriko in Jugoslavijo bolj tesno kakor so bile kdaj prej. V Beogradu je bila otvorjena Carnegieva knjižnica. Rockefellerjeva ustanova je omogočila mnogim mladeničem v Jugoslaviji, da odidejo na ameriške šole.
Ko sem bil v Evropi, sem imel čast snili se s kraljem Aleksandrom. On je pravnuk Kara-dijordja, ki je osvobodil velik del Srbije od otomanskega gospodstva leta 1907. On j© mnoge časti vreden mlad človek, prijetne močne osebnosti in ima vzvišene aspiracije za bodočnost svoje države. Videl sem, da je izredno dobro obveščen o gospodarskih vprašanjih in da se zelo zanima za ameriške industrijske in poljedelske metode.
Zunanja trgovina kraljevine Jugoslavije je lani kljub težkim gospodarskim pogojem po svetu dosegla vsoto 233,000.000 dolarjev. Samo jugoslovanskega uvoza pa odpade na Zedinjene države. Držaiva je še vedno v prvi vrsti poljedelska, toda ona napreduje v raznoličnosti, tako da postane kmalu gospodarsko ena od najizraziteje balansiranih manjših držav na svetu, kajti ravnovesje je življenski činitelj in ta.ina gospodarskega blagostanja današnje dobe. Glavni izvozni predmeti iz Jugoslavije v preteklem letu kažejo očividno tisti položaj, ki
ga ekonomisti nazivajo pretežno ekstraktivno stanje njenih industrij in ki je tako tipično za ekonomsko nove države. Jugoslavija ima velikanske površine gozdov, ona ima železo, baker, cink, svinec, bromovo rudo itd. Jugoslavija tudi ni zanemarila svojega ugodnega položaja za zboljšanje pomorske trgovine, ki izhaja od njenega strategičnega položaja na Jadranskem morju. Govornik omenja nato .jugoslovanske pomorske proge in podčrtuje direktno zvezo z Južno Ameriko itd.
Finančno se Jugoslavija nahaja na zdravi osnovi. Zadnjih nekoliko let ima Jugoslavija uravnovešen proračun. Njena denarna enota dinar je kljub temu, da do sedaj ni bila formalno zakonito stabilizirana, kar pa se je v najzadnjem 'času zgodilo, ohranila stalno enak tečaj vsa zadnja leta.
Ne smemo prezreti še ene vrste jugoslovanskega pri rodnega bogastva, t. j. njena privlačnost kot turistična dežela. V njej se lahko vidi mnogo več divje slikovitosti, nego je bila glavna odlika balkanske scenerije pred vojno. Bernard Shaw, ki je zelo kritično razpoložen potnik, je dejal, ko je pred dvema letoma prišel v Jugoslavijo, to-le: »Angleži, Irci, Američani in vsi prebivalci civiliziranih dežel., ki iščete odmora, prihajajte v milijonih v Jugoslavijo. Z vami bodo ravnali kakor s kralji. Dežela vam nudi dovršeno klimo in dovršeno scenerijo vsake vrste, in vse zastonj. Ta narod je vse tisto, kar vi mislite o sebi, da ste, pa niste. Jugoslovanski prebivalci so gostoljubni in zelo privlačni. Vsako mesto je slika, vsada deklica je filmska zvezda. Pridite hitro, dokler ne čutijo, kakšni smo. To je predobro, da bi dolgo trajalo.« Seveda je treba razumeti duhovitega Shavva, ki ima živo fantazijo Irca. Kljub temu boste priznali, da podaja prav privlačno sliko.
Ko sem lani odšel v Beograd, sem nekaj vedel o napredku Jugoslavije po vojni, toda bil sem zadi vijem, ko sem videl sedanje sla rije jugoslovanske prestolice. V dobi 10 let se je prebivalstvo povečalo na skoro 800.000. Ti žive v okolici, ki je lepa in sik or o popolnoma obnovljena od poškodb, ki jih je povzročilo topovsko bombardiranje med vojno. V vseh večjih mestih Jugoslavije, vlada moderno kozmopoliti<5no ozračje.
Jugoslavija obrača vedno bolj svoje oči na Zedinjene države. Njeni problemi so danes čudovito slični našiin, kakor simo jih imeli v preteklost. To velja posebno za razvoj industrije
v tej državi, ki je bila vedno oprla v glavnem na kmetijske proizvode. Narod te države se trudi, da prouči in da sipoana naše izkušnje iz preteklosti. Zahvaljuje pa se tudi Ameriki za sodelovanje, ki mu jo lahko nudi za dograditev svojega naroda v bodočnosti. Jugoslovani jako cenijo dejstvo, da imamo mi visoko spoštovanje za njihov položaj. Oni vedo, da je interes, ki ga mi kažemo za njihove probleme, osnovan na načelu vzajemne pomoči brez zahrbtnih diploma ti Snih motivov. Prepričan sem, da pet, po kateri gre Jugoslavija, vodi v smeri do vedno večje stabilnosti blagostanja.
Kongres jugoslovanskih zdravnikov
Beograd, 22. junija. AA. Izprememba dni in tčme na glavni letni skupščini jugoslovanskega zdravniškega društva se bo vršil od 17. do 19. septembra 1931. Glavna tema: »Skrb za duševne bolezni in za duševno manjvredne«. Stanovska tfema je: »Svobodni izbera zdravnika pri delavskem zavarovanju«. Referenti naj se Čim prej obrnejo s svojimi temami na dr. R. Z. Lo-paševiča, Stenjevac pri Zagrebu, ali pa na tajništvo kongresa, Beograd, poštni predal 310.
Zaključek zagrebškega procesa
Zagreb, 22. junija, (d). Danes ob 8. zjutraj se Je nadaljevala glavna razprava proti Hra-niloviču in tovarišem. Govoril je najprej branitelj obtoženega Buzika, dalje branitelj treh Kruhakov in nazadnje branitelj vseh treh Mar-kulinov. Nato je predsednik vprašal zastopnika javne obtožbe, ali ima kaj povedati. Ko je ta zanikal, je dal predsednik besedo posameznim obtožencem. Od teh so govorili Gabrijel Kru-hak, Marko Hranilovič, Stefan Novačič in Her-ceg. Ob pol 11. je predsednik razglasil, da je razprava zaključena in da bo razsodba razglašena 30. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne.
Resolucija pekovskih pomočnikov
Beograd, 22. junija. 1. Včeraj se je v polni dvorani Delavske zbornice vršil shod pekovskih pomočnikov, kt je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se v pekarnah ukine nočno delo.
Z letalom brez motorja črez Rokavski preliv
Calais, 22. junija. AA. Avstrijski letalec Kron-feld, ki je ponoči z letalom brez motorja preletel Rokavski preliv, je dobil nagrado 1000 funtov sterlingov, ki jo je razpisal list »Daily Mail«.
Kronfeld se je dvignil z letalom brez motorja »Dunaj« 3000 m visoko na letališču Saint Ingelbert in pristal po 1 url v Dovru. Po enournem počitku se je v Dovru dvignil 3000 metrov visoko in pristal po enournem poletu v Calaisu. Nemški pilot Krause, ki se je udeležil tekme za nagrado, je obstal zaradi silnih proti-vetrov na pol poti in se je moral po dveh brezuspešnih poskusili vrniti na letališče.
Mednarodni kongres za ribarstvo
Beograd, 22. junija. AA. O priliki velike ko-lonijalne razstave v Parizu bo zasedal tudi sedmi m« dnarodni kongres za ribarstvo, in si-ecr od 20. do 25. julija. Udeleže se ga zastopniki vseh kulturnih držav. V imenu naše države pojdeta kot delegata na ta kongres dr. Zivojin Gjurgjevič in Siniša Stankovič, univ. prof. v Beogradu. Na programu kongresa je cela vrsta pomembnih vprašanj, ki so važna tudi za našo državo. Tako se bo n. pr. razpravljalo tudi o pomorskem ribolovu in ribar-ski industriji ter o smotrenem izkoriščanju ri-barstva v sladkih vodah itd.
Glavna skupščina trgovcev
V •	•	1	•
z ZlVlll
Beograd, 22. junija. AA. Društvo trgovcev z živežem in mešanim blagom ima svojo glavno skupščino 5. julija I. 1. v Zagrebu.
Podmornica »Nautilus« v Corku
London, 22. junija. AA. Davi je ameriška vojna ladja »Wyoming« privlekla Wilkonsov pod-mornik »Nautilus« v luko Cork.
Dovolitev znižane vožnje
Beograd, < junija. AA. S sklepom ministra za promet je dovoljen 50“/» popust na vožnjah na sejme, ki bodo v Zagrebu od 29. avgusta do 7. septembra, v Ljubljani od 29. avgusta do
9.	septembra, v Osijeku od 29. avgusta do 7. septembra. Vozni listki, kupljeni pri odhodu, veljajo tudi za povratek. Za blago za te sejme veljajo popusti po drugem delu tarife B 13.
Beograd, 20. junija. AA. S sklepom prometnega ministra so dovoljeni popusti na vožnjah za obisk teh mednarodnih sejmov v inozemstvo (ob odhodu se kupi cel vozni listek, na povratku pa polovičen, tako da znaša popust 25%):
V Gradcu od 29. avgusta do 6. septembra, v Libercu od 15. do 21. avgusta, v Bratislavi od 26. avgusta do 2. septembra, v Lvovu od 5. do 15. septembra, v Pragi od 6. do 13. septembra, na Dunaju od 6. do 13. septembra, v Solunu od 16. do 30. septembra, v Lipskem od 30. avgusta do 3. septembra. Omenjeni popusti ne veljajo za SOE. Zablago veljajo popusti po dru-tem delu tarife B 13.
Veliko, uspelo zborovanje kmetske mladine
Občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani - Uspešno prosvetno udejstvovanje kmetske mladine na vasi
lahko pričakujete največ uspehov. Prej je bila vas pozabljena; da je tako, je bila tudi sama kriva, zakaj danes gre življenje tako, da je treba zastaviti komolce in dosti dela, da te ne odrinejo. Znane so vam kraljeve besede, da je vas^prva. Zavedajte se tega ter opravljajte svoje dolžnosti, zakaj, če se zavedate dolžnosti in jih tudi izpolnjujete, lahko tudi uživate vse pravice, ki vam gredo. Vas ima pravice in dolžnosti. Dolžnosti so ji nalagali vsa leta, s pravicami pa je bila bolj slaba. Ker so bile razmere take, stari pač niso imeli dovolj uspeha, vi jih boste pa imeli, ker greste na delo z mladeniškim ognjem. Kot je dejal vaš lovariš na -misijonarski način morate zgrabiti za prosvetno delo v vasi z požrtvovalnostjo in ljubeznijo. In trda ledina, ki jo orje-te, vam bo hvaležna za vaše delo.
Zborovalci so z odobravanjem in navdušenjem prejeli pozdrave svojega tovariša min. Ivana Puclja. Nato je pozdravil zborovalce inž. F. Zupančič. Navdušen je, ko vidi toliko zbrane mladine, ki se resno zanima za vsa pereča vprašanja. Posel :io za vprašanja v gospodarstvu, ki zelo trpi vsled občutne krize. Mladina bo tista, ki bo prebila jeklen obroč, ki se stvarja ter našla predor na svetovni trg. Z združenimi močmi se da mnogo napraviti, z organizacijo v zadružništvu.
Dr. Riiko Fux je pozdravil zbrane v imenu Sokola, s katerim prijateljsko im vzajemno sodeluje Zveza. Za njim pa je izvajal tov. dr. Jan-že Novak besede o Kmetski Prosveti ter povdarjal -potrebo starešinske organizacije Zveze. Povsod tam, kjer so društva kmetskih fanlov in 'deklet, naj se ustanovi tudi starešinska organizacija »Kmetska Prosveta«, ki naj roko v roki deluje z društvom za dosego ciljev kmetskega gibanja. Zbrati je treba vso prirodno >n vso šolano inteligenco, ki je spoznala veliko in važno misijo kmetskega gibanja. Izrekel je tudi najtoplejšo zahvalo dosedanjemu podpredsedniku lov. Sehauru za vse njegovo plodonos-no delo, ki ga je opravljal skozi šti.’i leta v Zvezi. V iskrenih besedah pa je pozval tudi predsednika tv. Kronovška ter novega podpredsednika tov. dr. Mačka, na: se z vnemo zavzameta za pokret kmetske mladine, kajti mnogo leta je odvisnega ravno od njiju.
Zatem so pozdravimi zb svake še naslednji: Stanko Tomšič v imenu Kmetijske tiskovne zadruge in tov. Alojz Gregorčič v imenu akademskega kluba »Njiva«. Tov. predsednik se je vsem najtoplejše hvalil za izražene pozdrave.
Sledil je referat tov. dr. Mačka o Sokolstvu in Društvih kmetskih fantov in deklet, kjer je pokazal v s0kolski’i četah odnosno sokolskem pokretu novega čimitelja na polju prosvete v vasi. Povdarjal je predvsem, na' sodelujeta kmel-sko-<mlad inski pokret in Sokol v prijateljskih oOno&a-jih. CM navzočih, k;.ikor tudi od zastopnika Sokola, je bila sprejeta nato naslednja reso! uoij-a:
Na občnem zboru Zveze kmetskih fantov in deklet dne ‘21. junija 1981. združena kmetska mla 'ina poad-ravlia v sokolskem pokretu na vasi novega -prosvetnega činitelja, ker uvideva utemeljenost sokolskega pokreta v njegovih telesnih in duševnih vzgojnih nalogah in vzgoji državljanske zavesti.
Smatra pa, da .sokolski pokret kot vsedržavni in vsenarodni ne more izčrpati tudi vseh tistih nalog, ki si jih je zadal naš pokret, stremeč .izrazito po kulturni in gospodarski osamosvojitvi ter duhovni samostojnosti kaneta po kmetski mladini.
Zato se bo naša organizacija ravnala tudi na-pram sokolski organizaciji, ki se na vasi Siri po četah po pire izkušenem načelu prijateljskega sodelovanja. V dolžnost si bomo pa šteli, da bomo kot posamezniki vedno stali v ospredju sokolskega pokifta na vasi, ker bi sic-r ne prišlo do velja Je v samem pravilniku sokolske čele postavljeno načelo, da veljaj četa predvsem kmetu in njegovemu dvigu. Pozivamo tedaj naše fante, da zavzamejo v sokolstvu na vasi prve vrste, ker bodo sicer prirodno potisnjeni v ozadje, tako da bi četa izgubila svoj osnovni pomen.
Delo na vasi naj se torej med društvom in četo razdeli tako, da tvorita oba delovno celoto, odnosno delujeta vzooredno vsako posvečujoč posebno pažnjo svojstvenim nalogam.
O potrebnosti čim prijateljskega sodelovanja Sokolom in Društvi kmetskih fanlov in deklet sla še govorila tov. dr. Novak in tov. R. Fux.
Nato pa je predsednik Iv. Kronovšek zaključil zelo uspelo zborovanje kmetske mladine ter predvsem pozival, naj se slehernik, ki se bo vrnil v svojo vas posveti vse svoje razpoložljive sile napredku vasi v kulturnem, gospodarskem im socijalnem oziru, ker bomo le na tak način dosegli lepšo im boljšo bodočnost našega naroda.
Ljubljana, 21. junija.
Danes dopoldne se je vršil zelo uspel občni zbor »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Na občni zbor je prihitela naša kmetska mladina iz cele naše banovine; zastopniki društev kmetskih fanlov in deklet so zastopali društva Dramlje, Sv. Jurij ob Ščavnici, Zapoge, škooijan, Krko pri Stični, Orlo vas, Medvode, Bi-rfcno vas, T-rgov.išče. Notranje gorice, Želimlje, Ribnico na Dol., Središče ob Dravi, Sv. Bolfenk pri Središču, Frankolovo, Sv. Jurij ob Taboru, Stranice pri Konjicah, BerHSevo in celjski, novomeški in ljubljanski pododbor. Udeležilo se je občnega zbora tud.i veliko uglednih oseb ter zastopnikov -raznih ustanov. Ob pol 11. uri je otvoril občni zbor Zvezin predsednik Ivan Kronovšek iz Orle vasi v Savinjski dolini. V iskrenih besedah je pozdravil vso veliko številno zbrano kmetsko mladino, imenoma pa gg. bivšega ministra Ivana Puclja, dr. Rika Fuxa. zastopnika Sokola kraljevine Jugoslavije inž. F. Zupančiča, predsednika ;'veze svetnika dr. Spiller-Muysa, urednika Milana Mravljeta, zastopnika akademskega kluba >Njiva« Alojza Gregorčiča, zastopnika Kmetijske tiskovne zadruge Stanka Tomšiča, ravnatelja >Ekonoma« Soršaka in vladnega zastopnika dr. Mašero.
Nato je prečital tov. France Geržclj zapisnik zadnjega občnega zbora. Nato je govoril Zvezin poslevodeči podpredsednik tov. D alf e Schauer, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je Zveza v pretekli poslovni dobi izvršila mnoga plodna dela. Povdarjal je tudi, da smisel za kmetski pokret zelo raste ter da to jasno izpričuje dejstvo, ko se povsod ustanavljajo nova društva, v katerih zelo agilno deluje naša kmetska mladina. Zveza pa je skušala tudi vzgojiti dobrih prosvetnih pionirjev, ki bi vodili vse prosvetno delo na vasi; v ta namen je priredila dva jako lepo uspela prosvetno orgamizatorična tečaja, na katerih je bilo okoli sto udeležencev iz vse Slovenije. Posebno pa je pri tej prosvetni nalogi podpiral Zvezo ban dr. Marušič, za kar mu Zveza dolguje toplo zahvalo. Zveza je sodelovala popolnoma prijateljsko tudi z drugimi prosvetnimi in k tul ti ir ni mi organizacijami, predvsem s Kokolom, Zvezo kulturnih društev. V pretekli dobi je napravila Zveza velik korak naprej ter jasno začrtala svoje kulturno delo na vasi.
Za tem je poročal Zvezin tajnik lov. France Gerželj. Uvodoma je predlagal, da gre v teh dneh tročlanska deputacija Zveze k banu dr. Marušiču, da se mu zahvali za njegovo naklonjenost ter ga prosi, naj raztolmači Nj. Vel. kralju v imenu Zveze kmetskih fantov in deklet izraze vdanosti in kmetsko-mladinske pozdrave. Vse Zvežimo delovanje in stremljenje je težilo za teni, da aktivizira ter usposobi kmetsko mladino za prosvetno delo na vasi, da najde il>i'i>niemo in odgovarjajočo zaposlitev M;i n sl v;i. bodiisi s prirejanjem različnih prosvetnih, gospodarskih, gospodinjskih in strokovnih tečajev. Velika ovira pri delovanju pa je lo, ker nimajo društva lastnega krova, pod katerim hi se vsa mladina zbirala. Da ni bil dosežen cilj v popolni meri, je ipa krivo tudi dejstvo, da je -primanjkovalo sodelavcev bodisi šolanih inteligentov ali pa kmetskih fantov in deklet nadarjenih s priredilo bistroumnostjo, sodelovcev, ki bi poznali resnične težnje naroda ter šlj in opravljali ono naravnost misijonsko delo, ki je zaobseženo v tistem majhnem podrobnem delu, ki je prepotrebno za uspešno rasi vsakega pokreta. Vendar pa se je v kratkem času zelo mnogo storilo, kar tudi izpričujeta oba fečaja Zveze ter mnoge kulturne prireditve vseh društev. Zveza šteje nad 35 društev s 1629 člani, vendar l»a v tej številki še ni jasno prikazan ves pokret, zakaj po vseh naših vaseh so raztreseni kmetski fantje in dekleta, ki v smislu pokreta delujejo, ki pa niso še formalno organizirani. Najmočnejši društvi pa sta Središče ob Dravi in sv. Junij ob fčavnici, ki štejeta največ članov in članic ter sta priredili največ prosvetno-kulturniih prireditev.
Nato je podal namesto odsotnega blagajnika tov. Junca blagajniško poročilo tov. Jože Kramar, ki je povdarjal, da je bila ravno blagajna tista največija ovira še uspešnejšega napredka. Na r >dne dohodke Zveza na more računati, pomaga si le s podporami, kajti članarina je tako majhna in neznatna, da ne pride v poštev.
V imenu revizijskega odbora Zveze je izjavil tov. Milan Mravlje, da je našel vse v najlepšem redu -ter je nato predlagal odboru absotutorij s pohvalo. Ta absolut-orij je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje.
Po petminutnem odmoru so se vršile volitve ki izkazujejo, da se je odbor zelo pomnožil ter je od njega pričal-avati še večjih uspehov. V Glavni odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši In tovarišice: Potočnik Franc. Frankolovo; Go-mičšek Gavro, Celje; Klinc Ladislav, Gorenje polje; Zorko Cvetko. Družinska vas—Bela cerkev; Peršina Jože. Toplice pri Nov. m.; Šimenc Alojz, Beničevo; Blaž Jože, Tomačevo; Janhar Valentin, Medvode; Nemec Ivan, Slov. Roni’ e; Šavora Ivan, Središče; Hočevar Alojz ml. 'ru-ge; Kramar Alojz, Želimlje; Hočevar Alojz /i-poge; Alič Rezik«, Notranje gorice; Arhar, »t. Vid nad Lj.; Fran Trček; ravnatelj. Ljubljana; ing. Trzam, Ruše; Ivan Peček, Ribnica na Dol. V izvršilni odbor pa: Ivan Kronovšek, predsednik, Orla vas; dr. Maček Viktor, I. podpredsednik, Ljubljana; dr. Igor Rosina, II. podpredsednik, Maribor; France Gerželj, tajnik, Ljubljana; Stanko Deu, blagajnik, Ljubljana; odborniki: Josip Junc, Ljubljana; Jože Bradač, Ljubljana; France Kovič, Ljubljana; dr. Janže Novak, Ljubljana; Jenko Marjanca, Ljubljana; Mar Pavel, Ljubljana; ing. štrajner, Ljubljana, Skrabar Stane, Ljubljana; Ivan Breceljnik, Zg. Šiška; Anton Knez, Vič; Čuček Zoranka, Ljubljana; Albert Slavoljub, Račje. Revizijski odbor: Jože Kramar, Ljubljana; Milan Mravlje, Ljubljana in Joso ČuČek, Ljubljana.
Po volitvah so pozdravili zbrano kmetsko mla di.no posamezniki in zastopniki raznih gospodarskih in kulturnih ustanov. Prvi je pozdravil zborovalce bivSi minister tov. Ivan Pucelj, ki je izvajal: Pozdravljam vas v svojem in imenu starejše generacije, ki gleda z veseljem in dopa-d en jem na vaše delo. Vi ste listi, ki morate orati ledino, vendar pa od tega trdega del»
Sokolstvo na jubilejnem župnem zletu v Mariboru
Bratje in sestre, ki pridete na Vidovo dne ‘28. junija t. 1. bodisi z vlaki, bodisi z avli ali peš na dvodnevni jubilejni župni zlet v Maribor, se zberite ob prihodu osebnega vlaka ob 1749 na prostoru samo pred glavnim kolodvorom, od koder vas bodo člani stanovanjskega odseka vodili na razna, po spolu ločena prenočišča. V ta namen bodo tega dne tudi ob vsakem naslednjem vlaku, ki prihajajo v Maribor ob 18-26, 21-26, 22-22, 2248 uri, čakali na vas na istem prostoru. Označeni bodo na nadlehtih s trakom: »Stanovanjski odsek«. Pravočasno prijavljenim se bodo odkazala boljša, drugim pa, v kolikor ne bo boljših, manj udobna prenočišča. Prijave naj se pošljejo nemudoma, a najpozneje do 6. junija na naslov: »Sokolska župa v Mariboru, Narodni dom«. Za red in mir v prenočiščih in v javnosti prevzemajo vso odgovornost načelniki in načelnice. Opremo za snaženje obleke in obutve, brisače ter zamudniki tudi rjuhe, a oni brez kroja članske znake in izkaznice vzemite seboj!
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 22. junija, d. Že zopet toplejše, vendar pa ne popolnoma zanesljivo jasno vreme.
(Solcclska nedelja
Ban dr. Marušič v krajih, kjer je pustošila toča
Najpotrebnejšim je na mestu izročil denarno pomoč
škodo v občini Dramlje, ki je bila po neurjih najbolj prizadeta. Še pol ure pred prihodom g. bana je ponovno nad občino divjala huda ne vihta, ki je uničila še to, kar je pustilo zadnje neurje. V tej občini so uničeni vsi poljski pri delki, tako da se na njivah sploh več ne po zna, kaj je rasllo. Uničeno je tudi sadno drevje, povodenj pa je poplavila tudi vse travnike. Se po prihodu g. bana je na nekaterih krajih le žala toča 5 cm visoko. Vihar je odnašal opeko s streh ter celo prekucnil kozolec nekega posestnika. Ves kraj je nudil žalostno sliko opustošenja in je bilo prebivalstvo popolnoma zbegano, a zato tembolj hvaležno gospodu banu. da mu je s svojim prihodom vlil novega poguma. S solzami v očeh se je obrnilo za pomoč g. banu, ki je tudi takoj na licu mesta najpotrebnejšim izročil za prvo silo denarno pomoč. V Dramljah se je pridružil g. banu sreslci načelnik v Šmarju pri Jelšah g. Kartin, s katerim je g. ban nato čez Ponikvo, kjer je tudi sprejel deputacijo prizadetih krajev, odpotoval proti Šmarju. V tem srezu si je ogledal predvsem hudo prizadeti kraj Močle v občini Šmarje okolica. Tudi tukaj ga je prebivalstvo sprejelo polno hvaležnosti za takojšnjo pomoč.
G. ban se je šele pozno zvečer vrnil v Ljubljano. (AA.)
Ljubljana, 22, junija. *
Včeraj se je g. ban dr. Marušič Drago v spremstvu osebnega tajnika odpeljal čez Gornji grad, kjer se jima je pridružil sreski načelnik Kandrič, .v Mozirje in ostale kraje, ki so najbolj trpeli po zadnjih neurjih. Prebivalstvo Mozirja je bilo ob prihodu g. bana že polnoštevilno zbrano na trgu, da mu predloži svoje želje in prošnje. Ves trg je razobesil zastave. G. bana sla v Mozirju pozdravila župan trga Mozirja in župan okoliške občine. G. ban si je ogledal na licu mesta zaradi povodnji v trgu prizadeto škodo ter nato na občini sprejel de-putacije trga. Sprejela je bila tudi deputacija iz okoliške občine, kateri je toča uničila skoraj vse poljske pridelke. G. ban je izrekel prizadetemu prebivalstvu svoje iskreno sožalje, dal sreskemu načelniku potrebna navodila za ustanovitev pomožnega odbora ter tudi s svoje strani obljubil hudo prizadetemu prebivalstvu svojo pomoč.
Nato je nadaljeval pot v Celje, kjer sla se mu pridružila sreski načelnik Hubad in kmetijski referent inž. Dolinar. Iz Celja se je odpeljal v Šmartno v Rožni dolini. V spremstvu župana si je ogledal na licu mesta škodo, ki je tem večja, ker je prizadeta vsa župnija. Tudi tukaj je g. ban dal potrebna navodila za pomoč. Po kosilu v Celju si je g. ban ogledal
Impozanten nastop vojske in mornarice na zletu Sokolstva na Jadranu
V soboto in nedeljo so se vršili v okviru zleta Sokolstva na Jadranu zletni dnevi naše junaške vojske in mornarice. V Split so prispele edinice Iz področja XV. armijske oblasti v velikem številu. V soboto zjutraj so se pričele na zletišču tekme vojske in mornarice. Tekmovalo je 120 vojakov in 40 mornarjev. Prvi so tekmovali v prostih vajah, metu krogle in v skoku v daljino, drugi pa v metu krogle, plezanju po vrvi in v plavanju.
Uspehi tekem so bili prav lepi in so dosegli:
I. mesto .Uroš .Matovič, .redov 33. pešpolka 43 50 točk, dobil zlato uro, darilo ministra vojske in mornarice generala Stojanoviča, II. Ob-rad Egič, podnarednik 26. pp. 37 točk, zlato uro, darilo komandanta armije generala Beliča, III. Miloš Kokanov, kaplar-dijak, 27'50 točk, srebrno uro, darilo komandanta mornarice admirala Wickei'hauserja, IV. Miodrag Pavlovčič, podnarednik 32. pp. 26'50 točk, srebrn zletni znak, darilo sokolske župe Split.
Pri tekmah mornarjev je dosegel I. mesto Rada .Trbojevič, podnarednik strojne stroke, 42 90 točk, zlato uro, darilo ministra vojske in mornarice, II. mesto Ivan Bedina, podnarednik slektrične stroke, 39 to.k, zlato uro, darilo armij-skega komandanta generala Beliča, III. Zdravko Majnik, zrakoplovni podnarednik 2850 točk, srebrno uro, darilo admirala Wickerhauserja, IV. Ljuba Filipovič, mornar IX. razreda, 28. točk, srebrni zletni znak, darilo sokolske župe Split.
Tekme je vodil komandant 54. pešpolka polkovnik brat Petrovič s sodelovanjem tehničnega odbora sokolske župe Split. Kot delegat ministra vojske je prisostvoval zletu brigadni general brat Stevan Kneževič. Navzoč pa je bil pri vseh prireditvah tudi komandant IV. armije general Belič.
Povodom sokolsko-vojaških dni je izdala splitska mestna občina svečani proglas, ki je napravil najboljši utis med meščanstvom.
Višek manifestacij je bil dosežen v nedeljo dopoldne s slavnostno povorko in popoldansko javno .telovadbo.
Cel Split je bil slavnostno razpoložen, na vseh hišah In obali so bile razobešene državne zastave. Ob 6. zjutraj so se vršile na zletišču skušnje vojske in mornarice za popoldanski javni nastop, ki so trajale do 9. dopoldne. Kmalu po 9. uri je godba zaigrala koračnico in skozi splitske ulice se je pričela pomikati slavnostna povorka Sokolov, vojske in mornarice. Na čelu povorke je svirala splitska sokolska godba, za katero je korakalo starešinstvo sokolske župe dalje članstvo sokolskih društev, za njimi mornarica in nato pehota. Povsod, koder se je pomikala povorka, je stal gost špalir občinstva, ki je burno in navdušeno pozdravljal povorko. Neprestano so se čull vzkliki Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji. V povorki je korakalo 250 mornarjev ln 700 vojakov. Ko je povorka dospela na Francosko obalo, so se ovacije in manifestacije nadaljevale. Na slavnostni tribuni so bili komandant II. armijske oblasti general Belle, zastopnik ministra vojske in mornarice general Kneževič, starosta sokolske župe Split dr. Buic in predstvaniki civilnih oblasti, pred katerimi se je vršil mimohod Sokolstva in vojske.
Popoldne se je vršila na zletišču javna telovadba, ki je obsegala 10 točk. Značilno je, da so pri javni telovadbi nastopali predvsem mladi regruti, ki so komaj dober mesec v vojaški službi. Vse vaje so izvedli zelo skladno in strumno, kakor da bi bili že dolgoletni telovadci. Za svoje uspehe so bili nagrajeni z velikim odobravanjem od tisočglave množice.
S tem je bil zaključen izredno uspeli II. pred-zletni dan zleta Sokolstva na Jadranu, nakar se pričnejo koncem tega tedna glavni zletni dnevi Po dosedanjih prijavah se bo zleta na Vidov dan udeležilo nad 10.000 Sokolov iz cele države, velik pa bo tudi obisk sokolstva iz ostalih slovanskih držav. I. H.
Sokolska ideja se širi med naš narod
Ustanovitev sokolske čete v Lavrici
Najmlajše sokolsko društvo Ljubljana IV. zavedajoč se velikega poslanstva dr, Tyrša širiti sokolsko idejo med najširše plasti naroda, je v nedeljo popoldne ob 15. ustanovilo novo sokol-sk četo v Lavrici pri Ljubljani. Priprave za ustanovitev so se vršile že pred meseci, tako, da je v nedeljo že lahko vršil ustanovni občni zbor.
V gostilni pri bratu Ogrinu se je zbralo veliko število navdušenih članov in članic k ustanovni skupščini. Zborovanej je vodil bodoči starosta sokolske čete brat Ogrin Ivan, ki je v lepih besedah pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika kr. banske uprave dr. Andrejko, podstaro-sto sokolske župe Ljubljana brata Milka Krapeža, starosto Sokola Ljubljana IV. brata Zehata in zastponika štepanjskega Sokola brata Kopica.
Starosta brat Ogrin je nato imenoval upravo nove sokolske čete, ki jo tvorijo starosta brat Ogrin Ivan, podstarosta brat Ivan Čepon, načelnik Marijan Simčič, podnačelnik Jože Antonič, načelnica sestra Zalka Crnologarjeva, pod-na čelnica sestra Mici Možinova, tajnik Ivan Peric, blagajnik Franc Dremelj, člani uprave: Josip Vodenik, Franc Legat, Ivan Zajc, namestnika brat Jože Boh, Martinec Franc, revizijski odbor: Zupan Franc, Glavič Anton in Simčič Alojzij.
Med viharnimi ovacijami je bila sprejeta in odposlana vdanostna brzojavka starosti Saveza SKJ prestolonasledniku Petru, podstarosti bratu Ganglu in župnemu starosti br. dr. Pipenba-cherju.
Zastopnik kr. banske uprave dr. Andrejka je nato v lepem in jedrnatem govoru pozdravil skupščino in pojasnil pomen sokolskih čet moralni in fizični preporod našega naroda.
V imenu sokolske župe je izrekel nekaj bodrilnih besed brat Krapež in v imenu štepanjskih Sokolov brat Kopic. Končno je govoril še pro-svetar brat Kozina, zagotavljajoč, da bo mlada
sokolska četa gojila poleg telovadbe tudi prosveto, nakar je starosta brat Ogrin z zahvalo vsem udeležencem zaključil lepo uspelo ustanovno skupščino.
Nova sokolska četa ima že okrog 120 članov, pevski in tamburaški zbor. Mladi sokolski četi želimo čim lepšega in uspešnejšega razmaha. Zdravo!
Praznik sokolskega dela v Trbovljah
Da pokaže javnosti uspehe svojega požrtvovalnega dela v duhu neprekosljivega Tirševega vzgojnega sistema, je trboveljski Sokol priredil v nedeljo 21. t. m. z vsemi svojimi oddelki javno telovadbo popolnoma samostojno.
Kdor je poznal popreobratne razmere do zgodovinskega manifesta Nj. Vel. kralja v naši dolini, se danes čudi, da je mogel trboveljski Sokol doseči take presenetljive uspehe. Postavil si je ponosen sokolski dom v času, ko je bila iz tujine inspirirana antagonija proti našemu narodnemu pokretu v naši dolini najob-čutnejša. Toda našli so se rodoljubi, ki so krepko moralno in gmotno podprli vso akcijo za zgradbo sokolske trdnjave v Trbovljah ter s tem požrtvovalnim borcem pomagali braniti jugoslovansko nacijonalno in državno misel v rudarskih revirjih.
Nedeljski nastop vseh oddelkov trboveljskega Sokola, ki ga je otvoril ob 15. uri z vzklikom najvišjemu zaščitniku sokolstva Nj. Vel. kralju in starešini prestolonasledniku Petru starešina br. Sušnik Mirko, je bil sijajno organiziran in strumno izveden. V vseh oddelkih je nastopilo preko 500 telovadcev. Množice gledalcev so zelo navdušile ljubke proste vaje dece, kjer so nastopali dečki kot kosci, drvarji, žagarji in sejalci, deklice pa kot marljive perice. Pa tudi nastop dece in naraščaja je bil izveden slrunmo in disciplinirano. Proste vaje članov in članic so vzbudile posebno pozornost, kajti izvedene so bile z dovršeno točnostjo v vseh gibih. Najbolj pa so gledalce zadivile vaje na orodju, ki jih je izvedla vzorna vrsta trboveljskega Sokola, ki si je že ponovno na sokolskih zletih priborila slavo trboveljskemu Sokolu.
Z nedeljskim nastopom je sokolska ideja med prebivalstvom rudarskega revirja silno pridobila, kajti vsak se je mogel na lastne oči uve-riti, da stremi Sokolstvo za tem, da vzgoji svoji domovini državljane, fizično krepko in moralno zdrave, kajti telovadba krepi mladini telo in jekleni voljo k težkemu današnjemu življenju. Strnjena in složna, kakor je nastopala na telovadišču, naj bo tudi v tegobah življenja, brat bratu, sestra sestri v pomoč — Trboveljski sokolski mladini »Zdravo!«
Društvene tekme marenberškega in vuzeniškega Sokola
V nedeljo, dne 14. t. m, je koroško sokolsko okrožje določilo tekmovanje zgoraj omenjenih društev, da preizkusi svoje moči, ter, potem najboljše telovadce pošljejo na župne tekme v Maribor. Tekmovalo se je na letnem telovadišču Sokola v Vuzenici.
Pri tekmi se je videlo, da imata obe društvi, posebno med mlajšimi močmi, prav dober ma-terijal, ki bo pod spretnim vodstvom dosegel še lepe uspehe. Rezultati so pokazali, da so se tekmovalci skrbno pripravili. Celotni uspeh najboljših telovadcev iz Marenberga je sledeči: 1. Kolšek Rado, 2. Železnik Riko, 3. Mravljak Ivan.
Moški naraščaj: 1. Lešnik Vlado 2. Konrad Mravljak. Posebno prvi je naravnost zadivil prisotne brate s svojo spretnostjo.
Najboljši tekmovalec je dosegel 44’20 točk, kar je za podeželsko, društvo vsekakor lep uspeh, posebno, ker nimajo telovadci vsega orodja pri rokah. Seveda pa bi bili rezultati mnogo boljši, če bi lahko tekmovali ves dan, tako pa jim je bilo odmerjenih par uric kar je preveč naporno. Zato Je marsikdo izgubil precej točk.
Da je začel tudi naš Sokol v telovadbi uspešno napredovati, je največja zasluga požrtvovalnega načelnika brata Ivana Mravljaka iz Vuhreda. Pri okrožnem zletu, ki se vrši v nedeljo 21. t. m. v Slovenjgradcu, bo postavil naš Sokol svojo štafeto, na katero stavimo vsi precejšnje nade, ker so tekači dobro pripravljeni. Vidi se, da se ljudje po naši dolini vsak dan bolj oklepajo sokolske ideje ter z navdušenjem motrijo polcret Sokola, Vi, bratje telovadci, pa le po poti. ki ste si jo začrtali! Zdravo!
25-letnica sokolskega društva v Krškem
Leta 1906 se je na pobudo nekaterih že takrat navdušenih Jugoslovanov in boriteljev za sokolsko idejo — v takrat še močno nemšku-tarskem Krškem ustanovilo sokolsko društvo, katero je naglo in plodno uspevalo. Med drugimi imajo največ zaslug za to bratje Runipre-tovi, ki so bili in so še vedno velika opora krškega Sokola, kateri je praznoval danes svojo 25-letnico in proslavo razvitja novega sokolskega prapora.
Že včeraj je vse mesto razobesilo zastave in vsa okna so bila kar najlepše okrašena z venci iz lipovega listja, cveticami, balončki in zastavicami.
Ob pol 9. uri je krenila gasilska godba s plamenicami po mestu pred stanovanje kuniice gospe Romihove, kjer je zaigrala, nato je krenila po mestu pred pisarno staroste brata Borštnika in zopet tam zaigrala. Brat starosta se je v kratkih a jedrnatih besedah s pozivom na delo za sokolsko idejo, narod in kralja zahvalil za pozornost. Sprevod je krenil nato po mestu, spremljan od številnega občinstva, katero je dalo z vzklikanjem Sokolu, domovini in kralju duška svojemu navdušenju in veselju spričo sokolskega praznika v Krškem.
Danes na vse zgodaj so bile ulice polne občinstva. Ob 930 smo sprejeli na kolodvoru Vi-detn-Krško goste, nato pa se je vršilo razvitje novega sokolskega prapora, kateremu je kumo-vala gospa Romihova. Bila je že kumini prvega sokolskega praporja pred 25 leti. Nad vse ganljivo in navdušeno je bilo razvitje novega prapora in brat starosta je zopet naglalal po-
men sokolstva in njegovih načel. Za njim je še govoril brat Zdolšek, starosta iz Brežic, ki je tudi s krepkimi besedami očrtal pomen in delovanje sokolstva. Nato se je razvila mogočna povorka po mestu — na čelu ji 24 Sokolov na konjih in godba. Občinstva jih je z oken obsipavalo s cvetjem. Navdušenje je bilo veliko in prebivalstvo je mogočno manifestiralo za sokolstvo in za svoj sokolski praznik.
Vsa čast krškemu Sokolu, ki je ta jubilej tako lepo proslavil — ravno tako vsa čast in javna zahvala vsem prirediteljem — neumornim sokolskim delavcem za procvit sokolskega društva in duha.
Skupnemu delu za sokolsko idejo so se združili vsi stanovi. Gospe v narodnih nošah so sprevodu dale še bolj svečano lice. G. Gliha je lepo pripravil jezdni odsek.
Ob 16. se je vršila na sejmišču javna telovadba dece, naraščaja in telovadcev, katera je nad vse lepo uspela. Pod večer je pa bila pod hladnimi orehi prisrčna zabava.
Slovesen sprejem češko-slovaških Sokolov v Mariboru
Maribor, 22. junija.
Danes ob 14-80 so s posebnim brzim vlakom prispeli na tukajšnji glavni kolodvor, ki je bil
ves okrašen z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami, češkoslovaški Sokoli, ki potujejo na zlet jadranskih sokolskih žup v Split. Prvi sprejem jim je naše sokolstvo priredilo v Št. liju v Slovenskih Goricah, kamor sta jim šla naproti starosta mariborske sokolske župe dr. Kovačič in odposlanec splitske župe brat Škar.ič. Pri sprejemu na glavnem kolodvoru se je zbralo preko 1000 tukajšnjih članov, članic in naraščaja ter mnogoštevilno zastopstvo češkoslovaškega kluba in jugoslovanskih lig.
Oblast so zastopali okrajna glavarja dr. Ipavic in dr. Hacin, občino magistralni ravnatelj Koch-ler, narodno obraj.o minister v pokoju dr. Kukovec itd. Dobrodošlico je češkoslovaškim bratom izrekel v imenu mariborske župe dr. Ljudevit Pivko. Zahvalil pa se je nadalje češke obec sokolske in vseslovanskega sokolstva brat Agaton Heller. Ob prihodu in odhodu, ter ves čas postanka na kolodvoru je isvirala vojaška godba narodne himne in pesmi. Mariborske članice in narašSajnice so goste obsule s cvetjem da jim nudile okrepčila. V celoti je dospelo okrog 500 članov in članic in naraščajnikov, ki potujejo najpr j v Orikvenioo, od tam na Plit-viička jezera in v Dalmacijo, kjer se na Vidov dan udeleiže zleta jugoslovanskih sokolskih žup.
Neznan utopljenec z 10.000 dinarji
Nesreča ali samomor?
Kamnik, 21. junija.
V soboto zvečer je neki mladenič potegnil iz Bistrice pri betonskem mostu nasproti cerkve v Stranjah naplavljeno moško truplo. Potegnil ga je na levi breg in takoj obvestil o najdbi kamniško orožniško postajo. Dasi je bilo truplo najdeno ravno nasproti farne cerkve v Stranjah, so <ga vendar odpeljali v mrtvašnico v Mekinjah, ker spada ves levi breg Bistrice do Stahovice pod mekinjsko faro.
Neznani utopljenec je nad 60 let star, precej močan, sivolas s kratko pristriženimi brkami. Oblečen je bil v črno obleko, imel je črn klobuk in belo-modro delavsko srajco. Po vrhu obleke je nosil navaden delavski predpasnik modre barve, ki je bil videli še popolnoma nov. Utopljenec ni imel pri sebi nikakih dokumentov, iz katerih bi bila razvidna njegova identiteta, pač pa so našli pri njem listnico z blizu
10.000	dinarjev gotovine. Da bi bil postal žrtev kakega napada torej ni misliti; pa tudi niso opazili na njem nikakih znakov nasilja. Na glavi im sicer nekaj brazgotin, ki pa izvirajo najbrž iz poškodb, dobljenih pri padcji. Ni izključeno, da je pomoloma zabredel k Bistrici in padel v vodo, kjeij je utonil. Voda ga je valila najbrž še nekaj časa naprej.
Orožništvo je takoj uvedlo akcijo, da ugotovi neznančevo identiteto, vendar do sedaj še ni imelo uspeha. Moža so opazili pred dvema dnft-voma v Stranjah v gostilni pri »Korintu, kjer je sedel z nekim moškim. Iz pogovora sklepajo, da je bil utopljenec prekupčevalec z živino, zato je imel tudi toliko denarja s seboj. Proti svojemu tovarišu se je tudi izrazil, da ne misli dolgo živeti, češ da je že sit življenja. Z verjetnostjo se torej lahko domneva, da je izvršil samomor. Pokopali ga bodo v ponedeljek na mekinjskem pokopališču. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to javi kamniški orožniški postaji.
Ponočnjakova tragedija
Orožnikova krogla ga je zadela v trebuh
Novo mesto, 22. junija
V Jakšetovo gostilno v Uršnili selih pri Dolenjskih toplicah sla prišla v soboto zvečer po službenem poslu orožniški narednik Miloš Prenta in kaplar Matija Jere. Pregledovala sta lovskim zakupnikom lovske karte in orožne liste. Med tem so prišli v gostilniško sobo 23-letui posestnikov siti Janez Klobučar, 281etni Vincenc Klobučar in cigan Macija Brajdič in poklicali liler vina. Ker so bili fanlje že pijani, jim je gostilničar odrekel postrežbo in jih pozval, naj gredo domov. Fantje pa niso boleli slušati, zato sla jih orožnika postavila pred vrata. Jezni in užaljeni so se fanlje poskrili za hišne vogale. Ko sta kmalu zatem prišla orožnika iz hiše, je pričelo nanju padati kamenje. Videti pa ni bilo nikogar. Narednik Porenta je za strah ustrelil v zrak in pozval nevidne napadalce k redu. Ko pa kamenje le ni pojenjalo, je Prenta pomeril v pregibajočo še senco, ki jo je opazil za kupom grmičja. 'Z vzklikom »ojoj« je skočil zadeti mladenič še nekaj korakov naprej, nato pa se je zrušil. Bil je 231etni Janez Klobučar, ki je prej razgrajal po gostilni. Naložili so ga na samokolnico in odpeljali domov. Drugo jutro pa so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kamiiji Ker je imel prestreljen trebuh, mu niso mogli pomagati in je danes ob 2. popoldan podlegel ranam.
Hotelir Dol*r*iy se je smrtno ponesrečil
Murska Sobota, 21. junija.
V petek okrog pele ure se je bliskovito raz nesla vest, da je v Ledavi utonil hotelir Do bray. Dobray se je peljal s konjem na svoje zemljišče v Mlajtincih. Pot ga je vodila čez potok Ledavo pri Budinskem mlinu. Ko je prišel čez most, je zavil s konjem v potok na položnem kraju, da napoji konja. Ko se je pa hotel v vodi obrniti, je zašel pregloboko in se je voz s konjem prevrnil radi močno izpodkopanega dna. Dobray se je pri tem še hudo udaril po glavi ter je po nekoliko zamahih izginil pod vodo. Ker so se v bližini nahajali ljudje, so ga kmalu spravili na suho. Toda že tedaj ni kazal nobenega znaka življenja.
Takoj je neki kolesar oddirjal v štiri km oddaljeno Soboto, da obvesti svojce. Na kraj nesreče se je odpeljal z avtomobilom dr. Škri-lec, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Tudi njegova žena in mnogi prijatelji so se podali z avtomobili na kraj nesreče. Konja, ki se ni mogel oprostiti in je utonil, ter voz radi globoke vode še dolgo po nesreči niso mogli najti.
Nesrečno preminuli Dobray Janez je bil last nik hotela »Krona« in eden naj premožnejših ljudi v okolici. Soboški gospodarji so izgubili z njim svojega odličnega tovariša in prijatelja.
Murska Sobota
Smrtna kosa. Družino žatid. majorja g. Bo-jiča je zadela huda nesreča. Po kratki bolezni jim je umrla hčerka Mirica, stara komaj osem lel. Tragična izguba edinke je vzbudila veliko sočutje. Priredili so ji krasen pogreb in grob so ji pokrili prijatelji s cvetjem. Naše sožalje!
Jz dravske banovine
Priprave za izseljeniški kongres
Zveza organizacij izseJjenikov pripravlja svečan sprejem našim rojakom-izletuikom iz Amerike, ki bodo prišli ‘26. t. m. na kongres v Jugoslavijo. Na Jesenicah jih bodo pozdravili zastopniki vseh izseljeniških organizacij v domovini in jeseniško delavsko društvo z godbo. Navzoči bodo tudi zastopniki oblasti, zlasti izseljeniških. Dne 26. t. m. zjutraj bodo ravnotako svečano sprejeli goste v Ljubljani. Isti dan zvečer pa v Zagrebu, tri dni pozneje pa v Beogradu.
izseljeniški kongres se bo pričel, v Ljubljani in se bo nadaljeval v Zagrebu. Zaključili ga pa bodo v Beogradu. Na kongresu bodo razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo naših izseljenikov in domovine. Za ta vprašanja se zelo zanimajo tudi naši kidustrijci, trgovci, kulturne ustanove ild. Zastopniki teh se bodo kongresa udeležili, da jim bo omogočeno dobiti tesnejše slike s predstavniki naših izseljenikov. Kongres se bo vršil v Ljubljani najbrže v Delavski zbornici, v Zagrebu v banski posvetovalnici, v Beogradu pa v občinski posvetovalnici.	__________
d Naša društva predvsem pevska in narodno občinstvo vabimo, da se udeleži v nedeljo popoldne ob K>15. uri odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku v Cerkljah pri Kranju. Isti dan bo v šoli izredno zanimiva razstava cerkljanskega okraja in pa razstava, ki se bo nanašala na delo raznih veljakov, ki so doma v cerkljanski občini in ki so uživali prvi pouk na cerkljanski šoli. Šola praznuje namreč isti dan zemo slovesno 146 odnosno 120 letnico svojega obstoja. Kakor kažejo predpriprave in napovedana udeležba bo v nedeljo v Cerkljah pravi narodni tabor.
d Prošnje za, sprejem v naše državljanstvo. Policijski komisar pri zagrebški policiji dr. Ju-raj Špiler je izdal knjigo »Uputa za sastavlja-nje molba za prijem u državljanstvo kraljevine Jugoslavije«. Te »Upute« vsebujejo vse, kar je potrebno vedeti pri sestavljanju prošenj za sprejem v naše državljanstvo. Knjiga stane 25 Din in se naroča pri dr. Juraju Špilerju, Zagreb, 1'etrinjska ulica 18.
d Tujina slavi našega umetnika. V cleveland-»kem dnevniku »Plan Dealer« je napisala kritičarka tega lista G race V. Kelly dal jši članek o grafiki, ki je zastopana na umetniški razstavi v clevelandskem umetniškem muzeju, in prihaja do zaključka, da zavzame naš slikar Jakac prvo mesto. »Odlično mesto zavzema zlasti Jakčeva risba »Stranska ulica« kot svetel vzgled, kaj se da doseči s tako enostavnimi sredstvi.« V isti številki lista dne 7. t. m. je priobčena tudi reprodukcija Jakčevega pastela »Na griču«, ki ga je Jakac izvršil za časa svojega obiska v San Franciscu. O tem pastelu pravi odlična ameriška kritičarka, da je »najbolj živ vzgled grafične umetnosti, kar jih je na tekoči razstavi v clevelandskem umetniškem muzeju«.
d Tovarišu v spomin! Kot strela iz jasnega neba je udarila grozna novica med nas, da ni več med živimi Tebe, dragi Rudolf Valjavec, ki si bil naš tovariš — vodja našega odseka v Kamniku, ker si videl v nas enakovredne strokovno in s šolsko izobrazbo enakovredne prijatelje in druge, katerim ni bilo mar časa niti drugega, da dvignejo s Teboj vred sloves naših domačih kovinarskih delovodskih šol, da tako pokažemo tudi v domačih obratih in delavnicah, kjer je bil preje nenadomestljiv tujec, da imamo domače izvežbane moči, katere so enakovredne tujim. Sedaj, prijatelj, je končano vse; zapustil si nas, odpadel kot odpade posušen list z drevesa; ne, to ni mogoče, ostal si naš, ako-ravno Te je usoda tako tragično iztrgala nam; nenadno si odšel, a spomin na Te nam ostane trajen. — Tajnik »OPEST*.
d V I. razred dekliške vadnice na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v Torek, 30. junija od 9. do 11. ure. V septembru ne bo vpisovanja. Ravnateljstvo.
d Občni zbor Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov, V soboto 20. t. m. je imela Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu svoj redni občni zbor. Na tem občnem zboru je bil izvoljen v upravni odbor te največje in najmočnejše organizacije denarnih zavodov tudi dr. Ivan Slokar, gene-in predsednik društva bančnih zavodov v Ljubljani. Po občnem zboru se je vršila seja upravnega odbora, na kateri je bil dr. Slokar izvoljen za podpredsednika poleg Gjorgia Velislav-ljeviea, generalnega ravnatelja Srpske banke v Zagrebu. Predsednik Zveze je dr. Branko Pli-verič generalni ravnatelj Prve hrvatske steci ionice v Zagrebu. Izvolitev dr. Slokarja za podpresednika te odlične organizacije je znamenje ugleda, ki ga vživa ne samo v Dravski banovini, ampak tudi v Zagrebu. Njegova zasluga je, da se še stvarjajo enotni bančni pogoji, veljavni za območja društva bančnih zavodov v Dravski banovini, kakor tudi za področje Zveze v Zagrebu. To vprašanje je ogromnega pomena ne samo za bankarstvo, ampak tudi za celokupno narodno gospodarstvo, ker samo z enotnim sistemom bančnih kondicij, enotno ureditvijo obrestne mere, s strogo kontrolo iri evidenco kreditov se more specijalho v časih težke gospodarske depresije doseči ozdravljenje in okrepitev gospodarstva. Vsi uvidevni krogi ga bodo pri tem podpirali.
d Požar v Logu. Pri nedeljskem nalivu je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Čudna in ga upepelila. Živino razen enega vola so na srečo rešili.Posestnik lipi nad 100.060 Din škode.
t d Velik požar pri Gornji Radgoni. Pretekli petek je nastal požar v poslopju posestnika Ivana Špindlerja v Gornji Ščavnici. Pogorelo mu je gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in stanovanjska hiša. Posestnik je bil zavarovan za majhno vsoto in trpi zato veliko škodo.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7G9'2, termometer 15'2, relativna vlaga 86%, smer vetra NE, oblačnost 10, dež (16'5). V Mariboru je kazal barometer 767'5, termometer 15-3, relativna blaga 78%, smer vetra NW, oblačnost 6, dež (30-8 mm). Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 28.8 (134), v Mariboru 236 (10*4), v Zagrebu (16*5), v Beogradu 35'2 (17*2), v Sarajevu (16-3), v Skopi ju (16-2), v Kumboru 32-9 (20), v Splitu 32-8 (20-5), na Rabu 319 (19-3) in na Visu 32 (19'8). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
SZ-gubli&ivMaL
Torek, 23. junija 1931, Truda. Pravoslavni:
10.	junija, Timotej.
Nočno službo imajo danes lekarne Kmet na Dunajski cesta, Levstik na Resljevi cesti in
Bohinec na Rimski cesti.
*
H Pnnait Istrati v Ljubljani. V nedeljo zjutraj so v Postojni pri reviziji potnih listov zavrnili znanega pisatelja Panait Is tira ti ja, ker je v seznamu protifašističnih pisateljev. Panait Istrati se je vrnil v Ljubljano, ki si jo je v nedeljo in včeraj temeljito ogledal. Nastanil se je v hotelu »Union« in sprejel tam tudi več svojih oboževaleljev. Snoči je odpotoval preko Monakovega in Švice v Pariz.
■ Poljsko pevsko društvo »Eclio«, ki je dospelo v nedeljo zvečer iz Zagreba v Ljubljano, so pozdravili na glavnem kolodvoru, kjer jim je bil prirejen prisrčen sprejem, predsednik Zveze slovenskih pevskih zborov dr. Švigelj, predsednik pevskega zbora Glasbene Matice Pečenko in za mestno občino magistralni nadsvet-nik Govekar. Za pozdrave se je zahvalil podpredsednik društva g. Borovviejski, nakar je pevski zbor zapel poljsko pozdravno pesem »Haslo«. Pevci so si včeraj ogledali Ljubljano in se zelo pohvalno izrazili o njej.
■ Petje Poljakov v stolnici. Poljsko pevsko društvo »Ecbo« iz Krakovega bo danes ob 10. uri pelo v stolnici. Spremljal ga bo na orgijah ravnatelj Premeri.
■ Pevski zbor Glasbene Matice. Danes in v četrtek ob 20. uri obvezna vaja mešanega zbora. Odboif.
B Odbor »OPEST« poživlja vse članstvo, da se po možnosti v čim večjem številu udeleži pogreba tragično preminulega tovariša Valjavca Rudolfa, ki bo danes ob 18. uri v Kamniku.
H Gospodinjska šola »Mladika« priredi od 25. junija do 5. julija poseben tečaj s predavanji in praktičnimi poizkusi za pripravo zelenjadi in sadja po načelih najnovejših izkustev v prehrani. Vpisovanje v ta tečaj je v sredo 24. t. m. od 17. do 19. Prednost za sprejem imajo gospodinje, ki sam 1' »ajo.
W »M0T0H« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi točno ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Nastopi konservatonijski orkester.
■ Fotoaparate in potreščine, gramofone in plošče kupile le pri »Jugošport« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34.	1436
B Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 B Fotoaparate in potrebščine, gramofone in plošče kupite le pri »Jugošport« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva c. 34.	1436
■ Vpisovanje na državni meščanski šoli v Zgornji šiški bo 29. junija t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne v zdravniški sobi poleg glavnega vhoda. Učenci, ki se bodo vpisali v L razred, naj prinesejo s seboj rojstni list in šolski izkaz.
B Nesreče. V bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev. 3-letna hčerka posestnika Slavka Jakopin iz Otavice, občina Cerknica, se je poparila z vrelim mlekom po vsem životu. Njene opekline so nevarnega značaja. — 3-letno hčerko vpokojenega rudarja Veroniko Vrankarjevo iz Roj pri Moravčah, je popadel in ugriznil v glavo sosedov pes. — 28-letnega delavca Antona Urbanijo iz Stela pri Ihanu je sunil neznan napadalec z nožem v levo roko. — 25-letnega posestnikovega sina Leopolda Potokarja iz Velike Češnjice pri Litiji je udaril neki pretepač s kolom po levi nogi. — 22-letnega kolarskega pomočnika Frana Lečnika iz Brezij pri Dobrovi je udaril neki pretepač s kolom po glavi.
■ Otroci — napadalci na avto. Prokurist tovarne »Titan« v Kranju Branko Operman je prijavil policiji, da se je okoli 18. ure peljal z osebnim avtomobilom skozi Stožice proti Ljubljani in da je na Stožicah pred hišo št. 132 stalo več otrok, izmed katerih je neki 10—12-letni deček vrgel proti drvečemu avtomobilu precej velik kamen. Kamen g'a k sreči ni pogodil, prav tako tudi ne avtomobil, temveč je priletel pod avto.
B Desetletno deklico povozil. Elizabeta Hrbst, žena železniškega uslužbenca, stanujoča v Mostah, Zvezna ulica 23, je prijavila policiji, da je njeno 10-letno hčerko Drago, učenko V. razreda osnovne šole Lichtenturnovega zavoda, podrl na tla na Kodeljevem ob Ljubljanici neznan kolesar in ji zadal več poškodb na glavi in po životu.. Na kraju nesreče se je zbralo precej občinstva, izmed katerega pa ni nihče spoznal
kolesarja, ki je bil star do 30 let in se je takoj po nesreči hitro odpeljal.
B Zopet dve kolesi ukradeni. Na Aleksandrovi cesti je bilo iz veže hiše št. 9 ukradeno Albinu Magistru, delovodji pri Marnu, kolo »Torpedo«, vredno 1200 Din. Z dvorišča gostilne Perles v Prešernovi ulici pa je bilo ukradeno kolo »Libah« pleskarju Francu Zorcu. Kolo je bilo vredno 1500 Din.
m Prihod poljskih pevcev. Člani poljskega pevskega zbora »Echo« iz Krakova prispejo v Maribor danes z ljubljanskim brzirn vlakom ob 15. uri popoldne. Pozivamo vse rodoljube, da se zberejo na glavnem kolodvoru k sprejemu.
m Poljski konccrl. Opozarjamo na pocojšnji koncert pevskega zbora »Echo Krakovvskie« v Narodnem gledališču!
m Jubilejni zlet Mariborske Sokolske župe. Dne 28. in 29. t. m. bo v Mariboru velik jubilejni zlet Mariborske Sokolske župe. Dne 28. ob 15. uri bo nastop vojaštva, ob 2030 telovadna akademija na prostoru poleg letnega telovadišča, dne 29. pa ob 10 30 povorka s telovadišča po mestu, ob 11-30 stik na Trgu svobode in razvitje župnega prapora po gospodu banu dr. Marušiču in ob 15. uri javna telovadba ter na to veselica na telovadišču in igrišču ISSK Maribora. Prijave za prenočišča sprejema do 26. t. m. Sokolska župa Maribor, Narodni dom.
m Navodila dijakom za odhod na morje v Martinščico. V torek 30. t. ni. odidejo naši dijaki ua letovanje v Martinščico. Zbirališče ob 17. uri na glavnem kolodvoru, odhod ob 17-25.
S seboj naj prinese vsak 64 Din za vožnjo tja in nazaj. Na letovanje pa naj vzame: dve rjuhi, blazinico, koc, ščetko za zobe, kozarec, par čevljev, telovadne hlačke, nekaj perila in eno obleko. Nadalje ne sme pozabiti na milo in brisačo! Kdor igra kak instrument, naj ga ponese s seboj, prav tako bodo dobrodošle knjige, šali, in slične igre. Vse naj bo lepo spravljeno v nahrbtniku.
ni Pridobninski davčni zavezanci! Mestno načelstvo razglaša, da bodo seznami o pridobnin-skih davčnih zavezancih in davčnih osnovah razgrnjeni na vpogled na mestnem načelstvu, vložišče, soba št. 6 od 23. do vključno 30. t. m. med 8. in 12. uro. Obenem se davčni zavezanci opozarjajo na seje davčnega odbora, ki bodo pri davčni upravi v Mariboru od 3. do 10. julija od 8. ure naprej. Razpravljalo se bo po vrstnem redu, ki je rzviden v 4. razpredelku razgrajenih seznamov.
m Sreski kmetijski odbor Maribor — levi breg. Uradni dnevi sreskega kmetijskega odbora za srez Maribor — levi breg se vrše vsako sredo od 9. do 11. ure v prostorih sreskega načelstva, soba štev. 61, II. nadstropje. Ako pride na sredo kak praznik, potem ta dan odpade. Po teh uradnih dnevih bo navzoč načelnik sreskega kmetijskega odbora g. Alojzij Schicker. m Kongres zveze jugoslovanskih srednješol-
cov. Od ‘2. do 5. juliju bo v Mariboru XIII. kon-
gres zvezo jugoslovanskih srednješolcev.
m Gostovanje članov zagrebške drame. Za zaključek letošnje sezone se je gledališki upravi posrečilo pridobiti odlične umetnike zagrebškega dramskega gledališča za gostovanje. Uprizorila se bo Klabundova duhovita komedija »XYZ«, ki jo je bil zrežiral pred dnevi preminuli režiser Ivo Raič. Ker je za to gostovanje članov najboljše jugoslovanske drame veliko zanimanje, prosimo, da se vstopnice čim preje nabavijo. Predstava v sredo, 23. t. m., velja za red B, v četrtek, 24. t. m. pa za red A. Red C je zopet razdeljen med B in A. Lastnike blokov opozarjamo, da velja prvi večer le 20 blokov, drugi večer pa ostali. Zalo prosimo, da se za prvi večer nabavijo vstopnice čim prej pri dnevni blagajni.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	1184
m Sprememba posesti. Ivan in Terezija Schwarzl, gostilničarja in posestnika iz Eggen-berga pri Grazu, sta kupila za 75.000 Din hišo Ane Jeseničnikove v Pristaniški ulici 2.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Srečko Bazovik, skladiščni delavec in Veronika Hajnc, tkalka; Janez Grašič, čevljar in Veronika Kodrič, tkalka; Alojzij Miklar, elektromonter in Antonija Majcen, posestniška hči; Andrej Miškot, Sodni pripravnik in Marija Modrijan, hči uradnika; Ivan Lesjak, kmečki sin in Neža Zajc, posestniška hči ter Jakob Svržnjak, livar in Ivana Rojko, delavka. Bilo srečno!
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Peter Geiger, zidar, 59 let; Marija Kožuh, tkalka, 23 let; Konstantin Blasutto, brusač, 20 let; Leopold Mulec, železniški poduradnik, 38 let; Jurij Spreitz, poštni poduradnik, 70 let; Marija Kaschke, zasebnica, 71 let; Zofija Falnoga, hči delavca, 2 meseca; Marija Krenner, vdova po ravnatelju, 67 let; Marija Stiper, šivilja, 23 let; Alojzij Kokol, delavec, 54 let star. Naj v miru počivajo!
m Kap. V soboto zvečer je v Trubarjevi ulici zadela kap 71-letnega posestnika Jožefa Pivca od Sv. Jurija ob Pesnici. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
m Pijte original »CIIABESO«.	1114
m Zabrana igralnih avtomatov. Politična oblast je te dni prepovedala vsako nadaljno uporabo igralnih avtomatov za denar v javnih lokalih. S tem je ustreženo številnim pritožbam, ker se je dogajalo, da so posamezni nesrečniki zaigrali po več tisoč dinarjev.
m Umestna prepoved. Oblast je prepovedala šolski mladini prodajanje vsakršnih srečk, igralnih listkov itd.
m Kinematografi. Grajski kino: do vključno danes zvočni velefilni »V službi cesarja«. Kino Union: do vključno danes zvočni film »Ljubezen Renate Langen«.
m Nesrečno dete. V soboto je neka Jožefa R. prinesla Rezi Kopšetovi v Gozdno ulico št. 50 šele 14 mesecev starega dečka in ga tam pustila, ker sta oba z možem brez posla in ga ne moreta več preživljati. Deček je sin neke Ane Vollmajerjeve, ki je zaposlena v Park-hotelu v Amsterdamu, oče pa je rudar na Westfalskem. Bilo bi želeti, da bi se otroka kdo usmilil in ga vzel za svojega.
m Požar. V noči od torka na sredo je nenadoma pričelo goreti pri posestniku Jožefu Črn-ku v Vurberku. Pozvani gasilci so rešili samo govedo in perutnino, vse drugo je pogorelo do tal. Črnko je bil zavarovan le za 17.000 Din in škoda znaša trikrat toliko. Ogenj je bil najbrže podtaknjen in je tozadevno v teku obsežna preiskava.
m Radi kvaliteto in ceno — samo »Karo čevlje!«	985
m Povožena. Nek motociklist je v nedeljo povozil na Glavnem trgu 6-letnega posestniškega sinčka Franca Sikova. Otrok se je le lažje poškodoval. Istega dne popoldne je na Pobrežki cesti neki kolesar podrl na tla 23-letnega mehanika Hinka Geriča in ga poškodoval na levem kolenu in laktu. Prvo pomoč mu je nudila rešilna postaja.
m Nesramna predrznost. V petek opoldne je češkoslovaški Nemec P., zaposlen kol uradnik v neki tukajšnji tekstilni tovarni, sirovo na-nal natakarja v Veliki kavarni«, ker ga je ogovoril slovensko. Obenem je zahteval pojasnilo od plačilnega natakarja, »kako si drzne poslati mu natakarja, ki ne zna nemško«. Kakor smo se informirali, je la prepotentni gospod čisto navaden uradnik, kakršnih je pri nas vse polno na razpolago, zato bi bilo umestno, da bi se malo revidiralo njegovo dovoljenje za zaposlitev v naši državi.
m Tovoren avtomobil se razbil oh plotu. V nedeljo zvečer se je hotel veletrgovec Srečko Kranjc iz Sv. Lenarta v Krčevini ogniti s tovornim avtomobilom nekemu pijancu. Pri tem pa je zavozil v ograjo, oh kateri se je vozilu zlomila os in so odletela tudi prva kolesa. Kranjc ih lastnik avtomobila gostilničar Klug iz Besnice sta k sreči ostala nepoškodovana.
lil Strel na ulici. V nedeljo ponoči sta se na Koroški cesti sprla in v pijanosti razgrajala Ivan Ž. in Anton C. Da bi na pretep opozoril stražnika, je plačilni natakar Anton Č., ki je prišel slučajno mimo, potegnil samokres in u-slrelil. Strel je prebudil vso okolico.
m Kršitev cestnih predpisov. Policija je pričela v zadnjih dneh izredno energično zasledovati kršilce cestnih voznih predpisov. Vsak dan se bolj množe prijave. V nedeljo so že dosegle število 18 od celokupnih 24.
m Roparski napad. V nedeljo okrog 2. ure zjutraj je neznanec z nožem v roki napadel upravitelja Franca Žmavca, ki se je vračal domov proti koncu Koroške ceste in zahteval od njega denar. K sreči pa se je napadeni roparja ubranil in ga nagnal.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Vlom. V noči na nedeljo je neznanec vlomil v Prešernovi ul. 18 v stanovanje zasebnice Katarine Mesareč in odnesel več oblek, perila itd. Dozdevno isti je skušal vlomiti tudi v neko stanovanje v Maistrovi ul. 13, bil pa je pravočasno opažen in pregnan.
m Aretacije. V soboto ni bil v Mariboru nihče aerliran, v nedeljo pa so romali k »Grofu«: Julijana G. radi vlačuganja, Franc K. radi prelepa in razgrajanja in Mihael K. radi lahko telesne poškodbe.
m Žepna tatvina. V nedeljo dopoldne je neznanec izmaknil na Glavnem trgu posestnici Mariji Žurko iz Radvanj 220 dinarjev in hranilno knjižico.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 23. junjja ob 20. uri: Koncert poljskega moškega zbora »Echo«.
Ge2ye
* G. ban pride na Sokolski župni zlet v Celje. Na glavni zletni dan dne 29. junija pride v Celje g. ban dr. Drago Marušič in bo prisostvoval javni telovadbi na Glaziji.
* Češki Sokoli na potu skozi Celje. Včeraj popoldan se je z zagrebškim brzovlakom peljalo skozi Celje 1500 češkoslovaških Sokolov, ki potujejo na sokolski zlet v Split. Dasi njih prihod ni bil javljen, se je na peronu zbralo lepo število občinstva, ki je drage brate pozdravljalo.
* Kolonija Kola jugoslovanskih sester. Prva kolonija jugoslovanskih sester v Celju se je 14. t. m. odpeljala v Bakarac in je srečno dospela tja. Z deeo se je peljalo tudi nekaj odraslih. Ker'se je to pomlad zgradilo v Bakarcu kopališče, je v počitniški koloniji prav živahno. Ponovno se opozarja na to. da pobirajo članarino nepoklicane osebe. Nabiralec Kola je g. Butinar, ki ima člansko knjigo z žigom društva, v katero vpiše članico, znesek ter svoje ime. Vsako drugo osebo, ki bi se izdajala kot nabiralka, naj se jo zavrne in naznani oblastem.
* V nedeljskem poročilu o višjem tečajnem izpitu lia gimnaziji je pomotoma izostalo ime g. Antona Mastnaka, ki je tudi položil maturo.
* Smrtna kosa. V mestni ubožnici je v nedeljo umrla ga. Bračič Rozalija, vdova po mizarskem mojstru, stara 75 let. — V javni bolnici sta 20. t. m. umrla 59-letni Kores Gašpar, posestnik iz Cermožiš ter 32-letni mali posestnik Grohar Mihael iz Arclina pri Vojniku, 21. t. m. pa 65-letna Ropotal' Uršula, posestnica iz Medloga.
* Avtobus v Logarsko dolino. Iz vrst celjskih planincev se sliši želja, da naj bi mestni avtobus sprejel prijave za vožnje v Logarsko dolino ob sobotah za osem nedelj skupaj. Na ta način bi bila udeležba večja in sjgurneja. če bi se ne odpeljalo iz Celja dovoljno število ljudi, hi pa sigurno med potoni jih nekaj vstopilo. Končno pa bi se z avtobusi gotovo velika večina planincev vračala, ker odhaja šele ob 19. od Piskernika, dočiin morajo sedaj že ob 14. oditi, če hočejo priti na vlak.
* Borza dela v Celju išče 20 rudarjev, 10 hlapcev za govejo živino, 7 poljskih delavcev, 5 hlapcev h konjem, 4 tesače, 3 kolarje, po 2 kleparja, peka, pleskarja, po 1 majarja, pastirja, vrtnarja, pečarja, mizarja, kovača, ključavničarja, čevljarja, raznašalca kruha, 3 mizarske, 2 pekovska, po 1 kamnoseškega, podobarskega, mebaniškega kovaškega vajenca, 25 kmetskih dekel, 17 služkinj, 4 gostilniške služkinje, 3 natakarice, po 2 kmetski gospodinji, poljski delavki, kuharici, po 1 likarico, šiviljo, hotelsko sobarico, hotelsko kuharico, varuško, sobarico,
' prodajalko, 3 šiviljske vajenke.
Dve mladi žrtvi strele sredi Kamnika
Velikanski gozdni požar na Gorjancih
600 vagonov lesnih odpadkov in del gozda v ognju
Nov« mesto, 22. junija.
Na Gorjancih poti Trdinovim vrhom je velika parna žaga in lesna tovarna imlustrijilea Šiške iz Ljubljane. V nedeljo je na vse zgcdaj opazil oskrbnik in delovodja podjetja Zemljak močan dim, ki se je valil vi jarka, kamor so že leta in leta odlagali žaganje in lesne odpadke. Nenadoma je na več krajih obširnega kompleksa izbruhnil ogenj, čegar plameni so segali do 50 m visoko. Zaplaintelo je okrog <>0(1 vagonov lesnih odrezkov, ki jih je podjetje prodajalo po 30 Din za voz. Trenutno znaša škoda že li; d 200.001) Din. Tovarna v nedeljo ni obratovala 111 trajalo je precej časa, da so
dospeli gasilci iz Novega mesta, Stopič in Ga-herij, ki so vsaj malo omejili divjanje strašnih plamenov, udušiti ognja pa seveda niso mogli. Naslednjo noč je močno deževalo, vendar pa ogenj ni ugasnil, temveč je preskočil celo na gozd, kjer je uničil že irad 100 kv. metrov. Ogrožena so že tudi tovarniška poslopja. Strokovnjaki trde, da bo tlelo in gorelo še več dni. Po mnenju oskrbnika Zemljaka je moral ogenj tleti na dnu nagromadcnega žaganja že 4 ieta. Takrat je na istem mestu pogorelo veliko lesno skladišče. Po takratnem požaru so zasuli jamo z žaganjem in pustili ogenj, ki je ves čas tlel in sedaj z vso silo nenadoma izbruhnil.
Zopet, neurje s točo
Kamnik, 22. junija.
V nedeljo ob 7. uri 10 minut se je v Kamniku pripetila nesreča, kakršne še ne pomni kamniška kronika. Strela je sredi mesta ubila dvojico mladih ljudi, ki je vedrila pod drevesom. Tragični dogodek se je odigral tako-le:
V nedeljo dopoldne je bilo v Kamniku krasno vreme in nihče ni pričakoval, da se bo tako hitro izpremenilo, zlasti ker je barometer oslal neizpremenjen. Že proti poldnevu pa se je od Domžal začulo zamolklo grmenje in pričel je rosili pohleven dež, kateremu pa je kmalu sledilo lepo vreme, tako da se je lepo število Kamničanov odpeljalo na sokolski nastop v Dobo. Kmalu proti 19. uri pa so se nagromadili nad kamniškimi planinami težki črni oblaki in v Kamniku je nastala prava tema, katero so od časa do časa razsvetlili bliski. Pričel je pihati močan veter, ki se je izpremenil v veliko nevihto z močno ploho, bliskom in gromom. Vse se je poskrilo po hišah.
V tem času je šla proti kolodvoru 23-letna Ivanka Balantič iz Godiča pri Kamniku čakat
avojo mater, ki je imela priti z večernim vlakom iz Ljubljane. Spremljal jo je 27-letni Rudolf Valjavec, uslužbenec v tovarni »Titan«. Ko sta se bližala kolodvoru, ,se je vlila najhujša ploha. Ustavila sta se pod kostanjem pred Ex-lerjevo hišo, da bi poiskala zavetja pred nalivom. Čeprav sta imela dežnik, ta ni mnogo izdal, ker je vlekel močan veter.
Kraj, kjer sta se ustavila fant in dekle, leži kakih 100 korakov pred kamniškim kolodvorom. V trikotniku med cesto, Exlerjevo in Pavličevo hišo (staro znano gostilno pri »Korobaču ) stoji 8 dreves. Tik ceste so trije kostanji in pod srednjega sta vstopila Valjavec in Balantičeva, da bi bila vsaj kolikor toliko varna pred silnim nalivom. Po gorah in v okolici mesta je grmelo, da je bilo strah.
Ko sta nekaj časa vedrila, je nenadoma osvetlil nebo silen blisk, da je ljudem kar vid jemalo. Strela je nekaj trenutkov, kakor pripovedujejo, švigala nad Šutno, nato pa je s strašnim pokom treščilo in po neverjetnem naklučju ravno v drevo, pod katerim sta vedrila Valjavec in Balantičeva.
Naklučje je res neverjetno in st nihče ne zna raztolmačiti, zakaj je strela udarila ravno v kostanj, saj stoji poleg njega 6 metrov višji oreh, za njim pa še višja drevesa. Poslopje restavracije »Rode«, ki stoji na nasprotni strani ceste, je bilo oddaljeno komaj par korakov in je mnogo višje kot kostanj. Tudi Exlerjeva hiša je višja. Nihče ne bi pričakoval, da si bo strela izbrala ravno ta kraj in med osmimi drevesi najmanjšega, pod katerim sla stala mlada človeka.
Učinek strele je bil grozen. Valjavec in Balantičeva sta se takoj zrušila na tla. Priča usodnemu dogodku je bil posestnik g. Pavlič, ki je pri oknu svoje hiše opazoval potek nevihte, ko-
f**yfcvczz2#e po zvezdi večernici
v domžalski okolici
maj 6 metrov od kraja nesreče. Po strašnem tresku prvi hip sploh ni vedel, kaj se je pripetilo. Mislil je, da je morda počila pnevmatika pri Kregarjevem avtomobilu, ki je v onem tre-notku privozil mimo. Šele ko je zagledal, da sta mlada človeka popadala na tla, moški v smeri proti kolodvoru, ženska pa v smeri proli mestu, se je zavedel, da se je zgodilo nekaj strašnega. Poklical je brž domače in skočil pod drevo, kjer je našel Valjavca in Balantičevo v strašnem položaju na tleh brez znaka življenja. Valjavec je imel močno ožgano levo polovico obraza, Balantičeva pa je imela velike opekline po vratu in prsih. Dežnika in obleka sta bila pri obeh ožgana in raztrgana. Balantičevi je strela na čevlju celo odtrgala peto.
Obe žrtvi strele so takoj prenesli k Pavliču, kjer so ju poskušali obudili k življenju z umetnim dihanjem, obenem pa so poklicali zdravnika g. dr. Polca. Po poldrugournem prizadevanju pa se je pokazal ves trud brezuspešen — bila sta mrtva.
Nihče ne more popisati žalosti nesrečne matere, ko je prišedši iz vlaka zagledala pred Pavličevo hišo množico ljudi, ki se je zbrala 'okrog nesrečnega fanta in dekleta, v kateri je spoznala svojo hčer.
Truplo Valjavca so prepeljali na njegovo stanovanje pod Zaprice št. 22, truplo Balantičeve pa na njen dom v Godič.
Rudolf Valjavec je bil doma na Visokem, vzgojen pa je bil pri svoji teti v Dravljah, ker je že kot 3-letni otrok izgubil stariše. Uslužben je bil v tovarni »Titan« na Perovem. Bil je vesten pri delu, vesel v družbi in pri svojih tovariših splošno priljubljen. Z Ivanko Balantičevo se je poznal že dalj časa, ker je bila tudi ona uslužbena v isti tovarni. Hotela sta se v kratkem poročili in komaj eno uro pred tragično smrtjo je rekel nekemu svojemu prijatelju, da se bo poročil lakoj, ko si bo prihranil primerno vsoto denarja. Žalibog je usoda hotela drugače.
Pokojnega Valjavca jp gospodinja še malo prej svarila, naj ne hodi ven pred nevihto. »Saj grem samo do kolodvora, kjer se mi gotovo ne bo nič pripetilo. Strela nikdar ne udari med hišami, le pod drevesom je nevarno.«
Celo mesto je v globokem sočutju pod vtisom tega tragičnega dogodka, kajti v Kamniku se kaj takega kar ljudje pomnijo še ni pripetilo. Strela je udarila že večkrat v okolici in tudi zahtevala par žrtev, nikdar pa še ne med hišami, takorekoč v sredini mesta.
Strela ni udarila direktno v fanta in dekle, kakor se splošno govori po Kamniku, pač pa najprej v kostanj, iz katerega je preskočila na
železno palico dežnika, pod katerim sta oba stala. Od vrha drevesa se razločno pozna sled strele in neha v višini glave, kjer je lubje močno poškodovano. V višini kolena se zopet pozna sled strele, ki je deblo v vijugasti črti precej ožgala in nato izginila v zemljo.
Pogreb tragično preminulega mladeniča in mladenke bo v torek popoldne. Kje bosta pokopana, se še ne ve, ker leži Valjavec na mrtvaškem odru v kamniški, Balantičeva pa v mekinjski fari, občinstvo in svojci pa želijo, da bi bila skupno pokopana.
*
Kamnik, 22. junija.
V nedeljo opoldne je zopet prihrumela nad Domžale velike nevihta, med katero je pričela padati kot oreh debela toča, ki v Domžalah sicer ni napravila velike škode, ker je padala malo časa, prizadela pa je hudo kraje od Ra-domlja proti Skanu. Tod je stolkla toča še ono, kar je ostalo od prve nevihte. Tudi treskalo je močno in je strela dvakrat udarila v domžalsko radiopostajo, kjer je napravila nekaj škode na aparatih. V Kamniku je med tem rosil le pohleven dež in tudi južno od Domžal ni bilo opaziti hujšega. Domneve o takozvani pogubni moravski struji so najbrž pravilne.
Od prve elementarne nezgode v domžalski okolici prizadetim posestnikom je bilo na pobudo g. sreskega načelnika dr. Ogrina razdeljeno vagon koruze. G. sreski načelnik si je v nedeljo že v drugič ogledal škodo v prizadetih krajih in obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se prebivalstvu nakloni podpora, katere je nujno potrebno.
Zanimiva rfeltma koscev v R^iaVvem
113.
Dalje in dalje se je šilila z ostro travo porastla pokrajina. Nikjer ni bilo drevesa, še grmička ne. šele po dvodnevni hoji so Dušan, Danica in čučiruči dospeli do manjših močvirnatih ribnikov, porastlih ob bregu z bičevjem. In tu so opazili novo čudo — ribe. ki so se sicer nerodno toda precej naglo sprehajale po peščenih tleh. Bile so dvoživke moče-radnice.
Le4o strupenih Lati
Škofja Loka, 22. junija.
Izredno vroči in soparni dnevi so izvabili na piano v neposredni loški okolici strupene kače in ne mine skoro dan, da ne bi ta ali oni Ločan ualetel na nevarno plazilko. Ljudje pravijo, da je letos leto strupenih kač. Po sedanjih znamenjih sodec bo res tako. Posestnik Bernik Janez je kosil za uršulinskim gradom na svojem travniku. Iznenada se mu zvije pred nogami v ldopčič velik modras, ki je nenadejano prilezel iz bližnje groblje. G. Bernik je modrasa s koso pokončal. Na Stari fužini ob potoku Sel-šcice in Poljanščice se je kopal Marguč France, lant se je bas solnčil na obrežnem skalovju, ko zagleda v bližini izredno velika modrasa. Marguč se plazilca ni ustrašil in je žival usmrtil. Tudi gostje nalete sem in tja na kače. Dva Ljubljančana sta se mudila le dni v Škofji Loki. Ulovila sta 2 gada. Ljudje, ki hodijo preko brvi črez Poljnščico, vedo povedati, da je v grušču in kamenju pod mostovjern tudi leglo nevarnih kač. Modrase so že večkrat videli.
Navedeni primeri kažejo, da je na prisolnčnih krajih treba potrebne pazljivosti!
Kdo bo prvi? — Tekmovalci med ko^nj«.
ipote je v kmetskem delu na vasi. Na prostranem travniku se je zbrala nad 2 lisočglava množica. Po tretji uri je prikorakalo na travnik 39 koscev s kosami na ramah. Lepa vrsta zdravih in krepkih kmetskih mladeničev, ki so se šli koisat za naslov prvaka. Na travniku, kjer so bili odmerjeni posamezni pasovi, so se kosci postavili vsak k svojemu pasu ter so na dano znamenje pričeli tekmovati. Tekma je bila zelo naporna, ker je pred nekaj dnevi toča popolnoma pobila travo. Vendar pa je bilo veselje gledati tekmujoče kosce, za katerimi so v trenutkih rastle redj pokošene Irave. Pa tudi dež je pričel polagoma nagajati. Za glavno tekmo se je vršila še tekma koscev-škricev, ki je nudim« obilo veselja in zabave prisotnemu občinstvu.
Silen naliv je privedel mnogo ljudi v zavetje pri Iv. Gradu, kjer se je vršila zelo lepa in dostojna kmetska prireditev. Tam so tekmovalci čakali na rezultat, ki ga je komisija kmalu nato razglasila.
Prvo nagrado in ime prvaka je dobil Avsec Jože iz Beričevega, ki je najhitrejše in najčistejše kosil. Zastopnik bana dr. Brezigar mu je osebno izročil banovo nagrado, uro z verižico, zastopnik Zveze pa Din 200-—. Prisotni so zmagovalcu navdušeno čestitati. Za tem pa je dr. Novak, ki je pred razglasitvijo imel na zbrane lep govor o lepoti kakor tudi vsej trdoti kmetskega dela, klical imenoma še naslednje zmagovalce: I. b nagrado je sprejel Ivan Ocvirk iz Sv. Jurija ob Taboru; sprejel je brzoklepal-nik (darilo firme F Kratz, Stražišče) in 150 Din ter naslov prvaka v čistoči košnje. Sledijo Mastnak Ludvik iz Dramelj, ki je sprejel darilo Zveze slov. zadrug (uro) in 100 Din; Guštine Jože iz Beričevega je sprejel razpršilec, dar Kmetijske družbe in 50 Din; žle Franc iz Beričevega je sprejel uro budilko, dar Kmetskega lista in 50 Din; Majdič iz Beričevega je -prejel pnevmatiko, dar firme »Centra;, in 25 Din; Kramar Alojz iz Želimelj je sprejel listnico, dar Grudj in 25 Din; Ivan Kronovšek iz
Pri tekmi koscev-škricev je dobil prvo nagrado Iglič Leo, magistralni sluga v Ljubljani; drugo urednik Milan Mravlje; tretjo Toplak Josip in čfetrto (tolažilno) Kocjan Franc. Vsi so dobili umetniško izdelane diplome, ker pač še niso pozabili vihteti kose.
Domača in prijetna zabava pri Iv. Gradu je potem zaključila lepo in zelo uspelo kmetsko-mlad insko pri red itev.
Trbovlje
Javna dražita za dobavo gramoza. Sreski cestni odbor za laški srez razglaša, da bo na Petrovo 29. t. m. v pisarni sreskega cestnega odbora v Laškem javna zmanjševalna dražba za dobavo gramoza za banovinske in bivše okrajne ceste v laškem srezu. Natančni pogoji se dobe v pisarni cestnega odbora v Laškem ali pa pri vodji dražbe.
Piščanci kmetijske družbe. Kmetijska družba v Trbovljah razgalaša, da so dosti piščanci, ki so jih svojčas člani im drugi interesenti naročili. PošSanoi se dobe pri posestniku g. Grčarju v Gaberskem. Dobe jih pa lahko tudi drugi interesenti.
Nedeljski nesen let. Nogometna tekma, ki jo je v nedeljo popoldne ob 15. uri igral tukajšnji S. K. Dobrna proti S. K. Laško, je končala z 0 : 0. Izid tekme je pokaazl velik napredek S. K. Dobrne, ki je bil šele lani ustanovljen. Mlademu, agilnemu klubu in požrtvovalnemu mo-šivu čestitamo.
Občni zbor zadružne elektrarne. V četrtek 25. junija ob 10. uri bo v dvorani Sokolskega doma redni občni zbor Zadružne elektrarne v Trbovljah.
Gasilska tombola rudniškega gasilnega društva, ki se je vršila v nedeljo, je popolnoma uspela. Akoravno je spočetka skušal prireditev motiti dež, se je vseeno zorala na tombolskem prostoru ogromna množica ljudstva, k j so čakali sreče. Sreča pa je bila mila le sledečim (glavni dobitki): Prejeli Singer Šivalni »troj, Klemen Marija, žena rudarja; moško dirkalno kolo Lipar J c žel a, žena rudarja; otomano, Le-sičar Franc, električar; 8 lastnikov srečk je dobilo po 1 vrečo moke, 2 blago za moško obleko in 6 po 1 zavoj sladkorja,
Pri tekmi koscev v Beričevem nagrajeni tekmovaic.
Vsredini zastopnik g. bana g. dr. Mašera, na desni za njim g. Avsec Jože iz Beričevega, ki je dobil prvo nagrado, na levi g. Iglič Leo, magistratni sluga, ki je dobil prvo nagrado pri tekmi »škricev«
Popoldne pa je priredila Zveza v Beričevem pri Ljubljani veliko in zelo uspelo svojevrstno tekmo koscev za naslov Zvezinega prvak oziroma prvaka Dravske banovine. Kljub obetajočemu dežju so se zgrinjale na avtomobilih, kolesih vozovih in peš množice kmetskega in tudi mestnega prebivalstva v Beračevo, da si ogledajo zanimivo tekmo in vidijo, koliko le-
Onle vasi knjige »Kmetijske matice« in 25 Dir, V celoti je bilo obdarovanih 26 tekmovalcev, k so sprejeli razne nagrade, sama darila »Jutra« firme Ahačič iz Tržiča, Globočnik iz Tržiča, Scihmeider im Verovšek iz Ljubljane, Breznik iz Ljubljane, Zalta iz Ljubljane. Po razdelitvi nagrad so fantje iz Štajerske odpotovali, drugi pa so še ostali na prireditvi.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna oiotvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
gospodarske vesti
X Mednarodna banka za agrarni kredit, pri
kateri ‘je znatno udeležena naša država, je biila ustanovljena z namenom, da ae pomaga agrarnim državam s potrebnimi dolgoročnimi krediti. Banka bo pričela z rednim poslovanjem 1. julija t. 1.
X Pomoč nezaposljenim rudarjem. Vprašanje nezaposljenosti v naših rudnikih, posebno v premogovnikih je postalo predmet živahnega zanimanja v ministrstvu za šume in rudnike. Tudi novi Savez rudnikov in topilnic je ministrstvu predložil predloge v svrho zmanjšanja rezaposlenosti rudarjev. Do konca lega meseca bo ministrstvo izdelalo navodila o pobijanju ue-zaposljenosli v rudarskih podjetjih.
X Kolektivacija ruskega poljedelstva. V plenarni seji centralnega komiteja komunistične stranke se je poročalo tudi o kolektivaciji ruskega poljedelstva. V glavnih žitnih predelih Ukrajine, severnega Kavkaza, področjih reke Volge in na Krimu je kolektivacija zaključena. Več ko 00% kmečkih obratov in več ko 90% nasadilih površin je lanvkaj združenih v kolektivnem gospodarstvu. Dosedaj je bilo vsega ko-iektiviranih 13 milijonov kmečkih obratov. Poleg lega pa je še 40<X) državnih domen. Poročilo zatrjuje, da izkazuje kolektivno delo še mnogoštevilne ned-oslatke in nepravilnosti, kar velja tudi za državne posesti.
X Am-delbank, Amsterdam v plačilnih težko-?ah. Nečedni posli dunajskega Kreditanstalta posegajo tudi že v inozemstvo. Z državnim patentom ustanovljena Amstelbanka v Amsterdamu je zašla v plačilne težkoče in zaprosila za odlog plačil. Ta zavod se je z dunajskim Kre-dilanstaltom nahajal v tesni interesni sferi in posebno garantiral za vsa večja posojila, ki jih je la zavrni najemal.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 80.000 kg cementa; do 0. julija t. 1. glede dobave 30 kg klingerit plošč in 200 kg podloženih plošč; do 13. junija t. 1. p glede dobave 1 avtomatične telefonske naprave.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg livarskega grafita.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 50 posod za vodo.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državnega rudniku Velenje sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave zapiračev za vodo.
Borzna poročila
dne 22. junija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 22. junija. Amsterdam 22'73—22'79, Berlin 13-405—13-435, Bruselj 7-8696, Budimpešta 9874. Curih 109680. Dunaj 7-9220—7-9526. London 274-71—275-51, Newyork 5632-56-52, Pariz 221-48, Praga 166-81—167-61, Trst 294-95 do 296-95.
Zagreb, 22. junija. Amsterdam 22'76 bi., Dunaj 792-26—795-26, Berlin 13-405—13-435, Bruselj 786-96 bi., Budimpešta 985-90—988-90, London 274-41—275-21, Milan 294-9578—296-9578, Newyork ček 56'32—56'35, Pariz 220'48—222’48, Praga 166-81—167’61, Curih 1095-30—1098-30.
Beograd, 22. junija. Amsterdam 22-73—22-79, Berlin 13 4050—13 4350, Bruselj 7-8544—7-8844, Budimpešta 9-8590-9 8890, Dunaj 7-9226-7-9526. Milan 294-94—290-94, Newyork 56-32—56 52, Praga 166-81—167-61, Curih 1095-30—1098-30.
Dunaj, 22. junija. Amsterdam 286-45, Atene 9-2325, Beograd 12'595, Berlin 108-92. Bruselj 9904, Budimpešta 124-97, Bukarešta 4-2358, London 34-6163, Madrid 67'75, Milan 37'2525, New-york 711-20, Pariz 27-875, Praga 21'0687, Sofija 5 1335, Stockholm 19080, Kopenhagen 190-50, Varšava 79 64, Curih 138'08.
Curih, 22. junija. Beograd 9-1175, Pariz 2019, London 25-095, Newyork	Bruselj	71'80,
Milan 27, Madrid 49 50, Amsterdam 207-55, Berlin 122-45, Dunaj 72’40, Sofija 3-7325, Praga 15-265, Varšava 57-75, Budimpešta 90 01.
Vrednostni papirji Ljubljana, 22. junija. 7% Bler. 81, 8% Bler. 91, Celjska pos. 150, Ljublj. kred. 120. Krva hrv. štedionica 950, Kred. zavod 195, Vevče 120, »Stavbna« 40, Ruše 220.
Zagreb, 22. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86—86-75, voj. škoda ar. 406 50—407 (406, 409, 407, 406 50), voj. škoda kasa 406"50—407 (407"50, 408), voj. škoda avg. 407—409, voj. škoda dec. 410—410-50 (410), 4% agr. obv. 48-50 do 50, 7% Bler. 80 d., 8% Bler. 91-91-50, 7% pos. hipot. h. 80'50—81"25, Begluške 64—65. — Ba n k e : llrvatska 50—60, Praštediona 950 do 900, Union 165—166, Jugo 67—67-50, Ljublj. kreditna 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodua 7100 bi.. Srbska 191—193. — Industrije: Seče ran a Osijek 235 d.. Trboveljska 240—245, Slavonija 200—205, Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., Guttm. 110—120, Danica 65—70, Drava 235 do 236, Isis 39—45, Dubrovačka 300 d., Jadr. pl. 480 d.
Beograd, 22. junija. 7% inv. pos. 83, 7% Blaire 80—83, 8% Blaire 91. 7% pos. hipot. banke 81—81-75. 4% agr. obv. 49, 6% begi. obv. 65-50, lot. srečke 92—93, vojna škoda 407-50—408, Narodna banka 6700—7000.
Dunaj, 22. junija. Bankverein 15. Dunav-Sava-Adria 13-95, Prioritete 92, Ruše 16-50, Trbovlje 31-90, Leykam 2-35.
Žilna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 22. junija. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 10 vagonov, koruza 8 vagonov,
moka 5 vagonov, otrobi 3 vagoni. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 22. junija. Tendenca: prijaznejša. Promet: majhen. Pšenica : junij 14'75 (14-65 do 14-70). — Koruza: julij 13-29—13-39, (13-28—13-30), avg. 13-50—13-60 (13 49—13 50), maj 11-52—11-58 (11-50-11-52). trans. jul. 10'90. avgust 11.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca: mlačna; promet: 2 vagona oglja.
Speri
Ilirija si pribori z zmago nad državnim
Srvakom Concordio prvi dve točki. — lajduk zopet poražen. — Mednarodni miting v Mariboru.
Ljubljana, 22. junija. Počasi, toda čim dalje zanimivejše se vrti kolo državnega prvenstva. Se vsako kolo nam je prineslo presenečenja. Tako tudi včeraj. Po zmagi nad Hajdukom nt nihče dvomil, da bo Concor-dia odnesla iz Ljubljane obe točki. Prišlo je drugače. Po dveh porazih, ki so znatno omajali moštvo prvaka Slovenije, je nastopil včeraj nenaden preobrat. Mogoče je temu pripomoglo dejstvo, da gre za čim boljši izid v srečanju z državnim prvakom — stvar je postranskega pomena — glavno je, da se je belo zeleno moštvo popolnoma rehabilitiralo, kar bodo z veseljem pozdravili vsi prijatelji slovenskega nogometa.
V drugih tekmah ni bilo presenečenj. Na poraz Hajduka se je kolikor toliko že vnaprej računalo, ker ni mogel nastopiti kompleten.
V beogradski in vojvodinski ligi sta si vodilna BSK in Mačva znatno utrdila pozicijo.
Ilirija — Concordia 4:2 (1:1)
Prvo, kar moramo konstatiratl, je, da je bila zmaga Ilirije zaslužena. Predvedla ji mnogo boljšo igro kot državni prvak in je prevladovala v obeh polčasih. Naravnost občutna je bila premoč po odmoru in se je večina igre odigrala na polovici Concordie.
Moštvi sta nastopili v postavah:
Ilirija:	Malič—Strehovec,	Bergles—Oman,
Unterreiter, Pogačnik—Ice, Žitnik, Košak, Do-berlet, Pfeifer.
Concordia: Demič—Pavičič, Babič—Ralič, Premrl, Low—Martinovič, Lolič, Zivkovič, Pavelič, Praunsperger.
Spremenjena formacija Ilirije se je izvrstno obnesla. Vsi deli moštva so zadovoljili. Igrači so bili z izredno požrtvovalnostjo In navdušenostjo pri stvari, kar je povzročilo, da je igral njihov renomirani nasprotnik docela podrejeno vlogo. Hvaliti posameznika, bi značilo omalovaževati ostale — vsi imajo enake zasluge na zmagi.
Pred odmorom je bila igra razmeroma odprta, vendar se je igralo več na polovici Concordije. Začetna nervoznost se je pokazala v dveh za-streljanih enajstmetrovkah, že v 3. minuti je Bergles poslal radi roke diktirano 11 m v out, isto je ponovil v 15 minuti Zivkovič. Ze se je videlo, da stoji Concordija pred Izredno težko nalogo. Vsi nevarni igrači so bili dobro pokriti in niso mogli razviti običajne igre. Premrla sploh ni bilo opaziti, kvečjemu po storjenih foulih. Zivkovič je bil čisto izoliran — izvrstna obramba Ilirije ga ni pustila do strela. Praunsperger je bil edini, ki je vsaj nekajkrat resnejee ogrožal svetišče Maliča, vendar je slabo streljal ter se je poleg tega zameril gledalcem, ker je neprestano foulal.
V odmoru se je vlilo kakor iz škafa — nevihta ni prenehala tekom celega drugega polčasa in igrišče je bilo podobno močvirju. Zoga je dostikrat obtičala v vodi, vendar je to domače znatno manj oviralo kot goste, šele sedaj je popolnoma zagospodarila Ilirija,, Concordije ni bilo več. Veliko število cornerjev daje Jasno sliko o premoči Ilirije.
Goli so padali: v 42. minuti doseže Doberlet Pogačnikov podložek preje kot Demič in plasira mimo njega. Ze v naslednji minuti izenači Concordia iz šolskega primera off-sidea.
V 12. minuti druge polovice strelja nenadoma Pogačnik iz večje oddaljenosti in žoga gre tik poleg droga mimo presenečenega Demiča v gol. V 30. minuti solo Doberleta in že 3:1. Ilirija stalno napada. Eden mnogoštevilnih prodorov Pfeiferja — krasen center pas, Pavičič odbije z glavo prostojočemu Košaku, ki strelja volley iz preko 20 m in 4:1. V 43. min. zdrsne Maliču polžka žoga iz roke — ugrabi jo Praunsperger, Malič se ponovno vrže na žogo, toda Praunsperger Jo obdrži in strelja lz brezupne pozicije. Žoga se odbije od desnega droga v gol. 4:2 in konec.
Sodnik g. dr. Planinšek je imel igro v rokah, vendar je napravil nekaj pomembnih napak.
V predtekmi sta remizirala Jadran — Ilirija rez. s 2:2.
Gradjanski — Hajduk 2:1 (0:1)
Po popolnoma izenačeni igri je odnesel Gradjanski srečno zmago nad oslabljenim Hajdukom. Hajduk je igral zelo fair, kar se o Gra-djanskem ravno ne morje reči.
Ostale ligine tekme;
Beograd: BSK — Sašk 5:2 (3:1). šabac: Mačva — Slavija 5:2 (2:1).
Osjek: Gradjanski — Vojvodina 5:1 (4:0). Subotica: Sand — PSK 6:2 (3:1).
Vel. Bečkerck: Bačka — Obilič 3:1 (1:0). Stanje lig je sedaj naslednje:
1. liga
Gradjanski	6	5	0	1	9:4	10
Concordia	6	4	11	12:9	9
Hajduk	4	2	0	2	21:5
Hašk	5	113	12:10	3
Primorje	4	1	0	3	7:12	3
Ilirija	5	1	0	4	7:28	2
BSK
Soko
Slavija
Sašk
Jugoslavija
Jug
Mačva
Gradjanski
Bačka
Slavija
Vojvodina
Obilič
Sand
PSK
Z. liga
3. liga
6 6
0
1
0
0
0
1
o
o
o
o
o
o
o
o
0 2
1 2 2 1
0
2
2
3
3
4
4
5
18:3
6:8
2:3
5:7
3:7
1:8
10:2
19:9
10:6
11:12
10:10
12:16
6:7
12:25
8
3 2 2 2 1
12
8
8
6
4 4 2 2
Mariborski šport Mednarodni lahkoatletski miting Maribor, 21. junija.
Danes se je vršil na igrišču SK Rapida in-ternacijonalni lahkoatletski miting SK Železničarja. Po udeležbi atletov je bila to najlepša lahkoatletska prireditev, kar smo jih do sedaj imeli v Mariboru. Nastopilo je okrog 60 tekmovalcev, ki so reprezentirali 6 klubov, in sicer Grazer Atletik klub, ASK Primorje in SK Ilirijo iz Ljubljane, SK Rapid, SK železničar in SK Maraton iz Maribora, Organizacija je bila taka, kakor pri vseh dosedanjih mitingih — namreč zelo pomanjkljiva. Doseženi rezultati so izborni, postavljeni so celo trije slovenski rekordi. V naslednjem rezultati:
Tek 100 m: 1. Helferich (GAK) 12'2, 2. Kovačič (Primorje) 12:4, 3. Stropnik (Železničar) 12'6.
Tek 200 m: 1. Mesareč (R) 254, 2. Kovačič (Primorje) za prsa zadaj, 3. Stropnik (Zel.) 256.
Tek 400 m: 1. Korče (Prim.) 54'7, 2. Tammel (GAK) 55, 3. Gutmajer (R) 56.
Tek 1500 m: 1. Margreitner (GAK) 4:25, 2. Lojka (Prim.) 4:30'5, 3. Soukal (Ilirija) 4:41'6.
Tek 5000 m: 1. Margreitner (GAK) 16:496,
2. Krevs (Prim.) 16:51'4, (nov slovenski rekord).
3. Podpečan (Zel.).
Met krogle: 1. Kamputsch (GAK) 12’50 m, 2. Jeglič (Ilirija) 11'47 m, 3. Cerkovnik (Prim.) 10 82 m.
Met diska: 1. Kamputsch (GAK) 1‘75 m, 2. Zgur (Prim.) 1'70 m, 3. Marek (Prim.) I'65.
Skok v višino s palico: 1. Orosci (Ilirija) 2'95 m, 2. Smrdelj (Maraton) 2'95 m (prvo mesto je odločil žreb). 3. Zupan (Zel.) 2'70 m.
štafeta 4 krat 100 m: lč Rapid (Monderec, Jeglič, MUhleisen. Mesareč) 49 sek., 2. Primorje 491, 3. Ilirija 49'2, 4. Železničar 49'4, 5. Maraton 495.
Končni placement je sledeči: 1. GaK (Gradec) 37 točk, 2. Prjmorje 33 točk, 3. Rapid 16 točk, 4. Ilirija 15 točk, 5. železničar 4, Maraton 3 točke.
Atletik SK (Celje) — ISSK Maribor 2:1 (1:0)
Celje, 21. junija. Na igrišču pri Skalni kleti se je danes odigrala prva semlfinalna nogometna tekma za prvenstvo LNP med celjskimi Atletiki in ISSK Mariborom. Tekma je končala z zasluženo zmago domačinov v razmerju 2:1.
Sodil je objektivno g. Cimperman iz Ljubljane.
Kolesarske dirke za prvenstvo v Mariboru
Maribor, 21. junija. Koturaški savez, pododbor Maribor, je priredil danes na 74 km dolgi progi Maribor—Fram —Hajdina—Ptuj—Sv. Lenart—Maribor kolesarske dirke za prvenstvo mariborskega pododbora. Doseženi uspehi so bili naslednji:
Seniorji: (74 km): 1. Štefan Rozman (Perun) 2:18'25, 2. Lah (Edelweiss) 2:20:43, 3. Faninger (Poštela) 2:24:44, 4. štrukelj (Perun) 2:25:50, 5. Cotič (Perun) 2:29.
Juniorji: (74 km): 1. Mavrič (Perun) 2:34:29, 2. Ružič (Poštela) 2:4953.
Odličen dirkač Štefan Rozman je dosegel z današnjo zmago jubilej svojega 25. zmagovitega nastopa. Čestitamo!
Po dirki se je razvila po Aleksandrovi cesti povorka z godbo na čelu do hotela »Halbwidl«, kjer se je tudi zvečer vršila razdelitev nagrad.
Medmnarodne rokoborbe. 15 večer mednarodnih rokoborb, ki se vršijo na verandi pivovarne Union, je končal sledeče: Oršowsky (Poljska) je premagal v 1 minuti Krajčeviča (Zagreb). Frank (Nemčija) je v 46. minuti položil Cson-tasa (Sedmograška). Tom Sayer (Afrika) pa je v 1. minuti premagal Bognarja (Madžarska). V nedeljo so bili sledeči rezultati: Oršowsky je zmagal nad Csontasom. Borba Belič : Bogner je bila vsled poškodbe Beliča prekinjena. Tom Sayer pa je položil Franka v 40. minuti.
Organizacija praktičnih elektro in stroinlh tehnikov v Ljubljani „OPEST“ javlja vsemu članstvu žalostno vest, da je v nedeljo, dne 21. junija t. 1. v Kamniku tragično preminul njen zvesti član
vodja odteLa „OPEST
Pogreb preminulega tovariša se vrši v torek, dne 23. junija ob 6. url popoldne v Kamniku.
Nepozabnemu tovarišu ohranimo trajen spomin.
Odbor „OPESl“
SIR 145,11
vse vrste domačega izdelka ter I inozemske specijalitete dobite [ po najnižjih cenah pri tvrdki
julij Zupan
| Ljubljana, Sv. Petra c. 35
NAZNANILO!
Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvoril
flutobrzoprevozništvo
Priporoča se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi Izven Ljubljane.
CENE KONKURENČNE!
Naročila se sprejemajo v pisarni: Dunajska cesta. Telefon štev. 31-07, zraven Strojnih tovaren in livaren, Ljubljana Vil., Sv. Jerneja cesta št. 25, telefon štev. 27-08.
Z velespofttovanjein
VELEPIČ RUDOLF
1487	TRGOVEC	S	KURIVOM
Hnegiflia Zurova
prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30‘—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „,lugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4
Trgovec
Anion Vahčič
Leskovec pri Krškem, išče marljivega učenca iz boljše hiše. 1497
Dako
ličunje
in tapeciranje «vie~. mobilov
Mariin Mali
Domžale 1240 gMI"
I Bukova drva I itUfdjflii premog
pri tt.
..KURIVO*'
II (SEBI JAKA I
Dunajska cesta 33 I (na Balkanu)
Telefon št. 34 - 431
^£aJiulaiumljpapjfr
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
BULC CO.
Industrija emajlnih izdelkov
1485
Kaznih napisnih tabel: hišnih, uličnih in krajevnih, [zdelava raznih črk za firme v žganem emajlu. Jamstvo izdržljirostl 20 let. Prodaja raznih patentnih Izdelkov.
Ljubljana, Pisarna Sv. Petra c. 2-11. Telefon 29-44
Kolesa 1422 po Din 1500.—•
»CENTRA«
Ljubljana
Masarykova cesla
Fotoineyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse loto-potreb-ščine kakor aparati so dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
Vinonoic
mlada dekleta, išče Hotel Jekler, Bled 1468
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnfcmu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino Din 1 v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna.
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg ‘25-1.	507
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 469
tajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PSELOO Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Torek. 23. junija
JUGOSLOVAN
S’ an 7
jbboto^bu’!1« ji-vaac^n
Novo mesto
SJfiteljhku društvo za novomeški in Irebanski sodni okraj ima izredni občni zbor v sredo 21 t m. ob devetih dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. Na dnevnem redu je v prvi vrsti sprememba društvenih pravil in prilagoditev organizacije predpisom §§ 76. in 345. 'L. U., dalje izbor delegatov za banovinsko in glavno skupščino ter slučajnosti. — Radi važnosti pričakuje odbor polnoštevilno udeležbo.
Vpisovanje šolodolžnih otrok, dečkov in deklic v prvi razred se bo na novomeških osnov nih šolah vršilo v torek 23. I. m. dopoldne in popoldne v upraviteljskih pisarnah. Vpisati se morajo vsi otroci, ki bodo do 31. decembra 1931. izpolnili sedmo leto. Sprejemali pa se bodo tudi zdravi otroci, ki bodo do 1. septembra dovršili šest let. K vpisovanju naj pridejo z otrokom še slarši ter naj prineso njegov krstni list.
Oblastna skupščina Jadranske Straže se bo po
zadnjem njenem sklepu vršila prihodnje leto v našem mestu. Zato vsi, ki še niste člani te prepotrebne pomorsko-obrambne organizacije, vsi v njene vrstel Prijave sprejema vsak čas učitelj Viktor Pirnat.
Prenova mostu. Edini most, ki ga imamo Novomeščni za pešhojo in vožnjo, edini most, ki vzdržuje promet med obema bregovoma Krke, ta edini most je zdaj tudi le napol v prometu. Prenovoli ga bodo, izboljšali. Delo je prevzela agilna Ljubljanska gradbena družba, ki že nekaj let lepša naše mesto. Stroški so proračunani na 115.000 Din. — Ob tej priliki se je spet pokazala potreba še enega potniškega mostu. Morda se bodo odločilni krogi le zgani li!
Kundija se lepša. Prav za prav Sukljejeva cesta na desnem regu Krke. Mehanik Lojze ftkedelj je podrl sfaro šupo, ki je kazila lice cele proge o Krki. Postavil bo na njenem mestu obširno a v toga ražo in moderno mehanično delavnico.
Krško
Smrt gospe Julije Lapajnetove. V nedeljo je umrla v Krškem gospa Julija Lapajne, soproga ravnatelja meščanske šole v Krškem v pokoju in ravnatelja Okrajne posojilnice v Krškem. Pokojnica je umrla v 77. letu po kratki mučni bolezni. Pogreb bo danes dopoldne na mestno pokopališče v Krškem. Bila je blaga, liha gospa in živela je le za svojo deco, katero je vzgojila v narodnem duhu. Sinovi zavzemajo visoka mesta v javnem življenju. Sin Stanko dr. Lapajne je univerzitetni profesor, drugi sin Živko dr. Lapajne je pa železniški zdravnik v Ljubljani. Ena hčerka je bila soproga odvetnika dr. Horvata v Ptuju in je pred leti umrla, druga hči pa je soproga ravnatelja drž. žel. v Zagrebu. Vse naokoli spoštovani rodbini, posebno pa go-»podu soprogu naše najsrčnejše sožalje. Pokojnici blag spomini
Mokronog
Kačji zagovornik je bil silno ogorčen, ko jr po nekaj dneh zvedel, da je Amalijo Perme pičil modras in ne.,gad. On je pa uporabil gadje zagovorniSIvo, zato pač ni zagovor učinkoval. Tudi niso poslali v Škocjan po duhovnika, češ k takemu, ki ga kača piči, ne sme priti gospod. Tako je bila sirola brez dušne in te lesne pomoči zaradi babjevernosti ljudstva. Pii vsem tem gre pa bolnici na bolje in bo okrevala.
Št. Rupert na Dolenjskem
Truplo Zidarja Alojzija, ki je pred lednom utonil v Savi pri Radečah, so našli blizu Krškega in ga pripeljali s tovornim avtomobilom v nedeljo v St. Rupert. Pokopali so ga istega dne na farnem pokoplišču v Št. Rupertu. Pokojni je bil veselega temperamenta in splošno priljubljen. Lep pogreb je pričal, da je imel mnogo prijateljev. Naj počiva v miru!
Gospodinjski tečaj, ki ga je priredila uprava Dravske banovine, prav lepo uspeva. Vodi ga g. strok, učiteljica V. Benigerjeva. Poseča ga 19 deklet iz Št. Ruperta in okolice.
Šolska mladina bo ob zaključku šolskega leta priredila vidovdansko proslavo z Ribičičevo igrico »Kraljica palčkov«, ki je nadaljevanje igrice :>V kraljestvu palčkov«, ki je bila uprizorjena na koncu lanskega šolskega lela.
Ljubljana, torek, 23. junija. 12.15 Plošče (Solo instrument, šlagrrji). 12.45 Dnevne vesli. 13.(10 Čas, plošče, borza. 18.00 Kresovanje v Beli Krajini, g. Drago Piškur. 18,80 Salonski kvintet.
19.30 Dr. Ivan Grafenauer; Nemščina. 20.00 Dr. Reya: Klima in življenje. 20.30 Prenos iz Zagreba.
Ljubljana, sreda, 24. junija. 12.15 Plošče (Slovenska in operetna glasba). 12.45 Dnevne vesli.
13.00 čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet.
19.00 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (Kr.ist.ian Andersen). Koncert delavske godbe >Zarja«. 21.(K) Prenos ■l Bleda. 22.00 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, (orek, 23 junija. 22.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.80 Novice. 20.00 Predavanje. 20.15 Potočila. 20.30 »Čarobna piščal«, o.pera, Mozart.
22.00 Komorna glasba. 23.00 Novice in vreme. Zagreb, sreda, 24. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30
Plošče. 13.30 Novice. 20.05 Poročila. 20.30 Klavirski koncert. 21.50 Novice in vreme, 22.00 Zvočni film.
Beograd, torek, 23. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkesler. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne melodije (kvintet). 17.30 Citre. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 N'a rodne pesmi 20.30 Zagreb. 22.80 Poročila. 22.50 Radio orkester.
Beograd, sreda. 24. junija. 10.00 Šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Glasbene uganke (IV.)
21.30 Novice. 22.00 Melodrama.
Praga, torek, 23. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkesler. 17.15 Plošče. 19.05 Igra. 21 00 Radio orkesler. 22.20 Plošče.
Praga, sreda, 24, junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 17.10 Poletno fotografiranje. 17.20 Plošče. 19,30. »Vesele žene Vindzorske«, op.
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. 15027/1	1743
Uradni razpust društva.
Društvo »Godbeno društvo v Kočevju« je razpuščeno, ker več ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej (udi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1931.
objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 13/31-54	1707
Naročilo, priseči razodetno prisego*
Stečajna stvar Lenarda Josipa, trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Prezadolžencu se naloži, da položi pred sodiščem razodeto prisego glede svojega premoženja.
Narok v to svrho se določa na dan 2 6. junija 1931. ob šestnajstih pri tem sodišču v sobi št. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. Ul., dne 10. junija 1931.
C II 798/31-1	1731
Oklic
Tožeča stranka Dravska banovina, zastopana po državnem pravobranilstvu v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Čeh Alojzij in Frančiška iz Hrastja št. 3, sedaj neznanega bivališča, radi priznanja lastninske pravice in dovolitve vknjižbe lastninske pravice pri delu parcele 846 k. o. Stranska vas. k opr. št. C II. 798/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 11. julija 1931 ob pol devetih pred tern sodiščem v izbi št. 50 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Petrovčič M., odv. pri pr. pri dež. sodišču v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 16. junija 1931.
•J;
E V a 21/31-9.	1709
Dražbeni oklic '
Dne 14. julija 19 3 1 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga: k. o. Sv. Agata, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: 129.000 Din; najmanjši ponudek: 86.000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 6. jnnija 1931.
E 410/31-6	1728
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Genterovci, vi. št. 31, 266, 10« in 199.
Cenilna vrednost Din 3.115'—; najmanjši ponudek: Din 2.078-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava, dne 11. junija 1931.
*
E 227/31-8	1661
Dražbeni oklic.
Dne 17. julija 1931. ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Javornik, vi. št. 256.
Cenilna vrednost: 49.040 Din; najmanjši ponudek: 32.700 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
dne 10. junija 1931.
E 394/31-6	1727
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. julija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemlj. knjiga k. o. Dolgavas vi. št. 113.	*
Cenilna vrednost: Din 1.250'—; najmanjši ponudek: Din 834'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 16. junija 1931.
Nc VI 917/31-4	1711
Amortizacija.
Na prošnjo Breznik Aleksije, zasebnice v Novi vasi, Bolfenkova ulica št. 6 se uvede postopanje v svrho amortizacije vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom šest mesecev od dneva, ko se ta oglas objavi v službenem listu svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica štev. 26.167 Posojilnice v Mariboru r. z. z o. z. na ime Breznik Aleksije v vrednosti Din 32.000-—.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 6. junija 1931.
P 110/31—1.	1746
Postavitev pomočnika.
S sklepom okrajnega sodišča v Laškem z dne 10. maja 1031 L 1/31-4 je bil Terbovc Franc, 31 let star, oženjen, posestnik v Brodnicah št. 13 zaradi zlorabe alkohola
omejeno preklican.
Njegova žena Terbovc Marija se postavi preklicancu za pomočnico.
Dne 26. junija 1931 dopoldne ob 10. uri ima priti na sodišče v sobo št. 4, da zaobljubi; s seboj naj prinese dekret o imenovanju.
Kdor je omejeno preklican, je enak doraslemu nedoletniku.
Pomočnik ima pravico in dolžnosti varuha, toda varstveno in skrbstveno sodišče more pomočniku pridržati razpolaganje s teni, kar si preklicanec pridobi s svojo pridnostjo.
Imovino preklicanca je upravljati ] o predpisih odz. o varuhovi upravi imovine (§§ 222 do 248 odz.)
Pri Terbovc Francetu lastni polovici posestva vi. št. k. o. Lože je zaznamovati, da je slednji bil s tus. sklepom z dne 10. maja 1931 L 1/31 omejeno preklican.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. L, dne 16. junija 1931.
$
P 52/20—40.	1745
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 20. maja 1921, opravilna štev. L 2/31 je bil Šerbec Albin, pos. sin v Velikem kamnu št. i sedaj v zaprtem zdravilišču v Ljubljani zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbni ka-pomočnika je bil postavljen Šerbec Anton, gostilničar na Velikem kamnu št. 1.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I., dne 18. junija 1931.
•j!
L 8/31-11	1738
Sklep.
S sklepom okrajnega sodišča v Litiji z dne 28. maja 1930., opr. št. L 8/31-10 je bil preklic radi blaznosti, ki ga je izreklo okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom 22. aprila 1915, L I 22/14 nad Kranjc Alojzom, vpokoj. poštnem olicijalu sedaj v Sv. Križu pri Litiji, dvignjen.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 16. junija 1931.
Konkurzni razglasi
S 16/31-2	1710
693,
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Kumra Karola, neprot. trgovca v Kamniku. Konkurzni sodnik Hutter Ivan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku. Upravnik mase Dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku
dne 25. junija 1931. ob desetih.
Oglasitveni rok do 30. julija 1931. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kamniku
dne 6. avgusta 1931. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. junija 1931.
•j;
Sa 11/31-2	1706
694.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Bernik Franc-a, trgovca s klobuki v Ljubljani VII., Celovška cesta št. 43.
Poravnalni sodnik Hudnik Adolf, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik dr. K and are Albin, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 25. julija 10C1. ob desetih. Bok za uglasitev do 20. julija 1931.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. junija 1931.
Sa 14/31-4 «95.
*
1714
Poravnalni oklic.
1732
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini tvrdke Frohlich-Navratil v Celju, re-gistrovanega pod firmo A II 12.
Poravnalni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju, poravnalni upravnik dr. Kakun, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 14. julija 1931. ob devetih. Bok za oglasitev do 5. julija 1931.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 3. junija 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Razglas.
S pravomočno razsodbo novomeškega okrožnega sodišča Kzp 965/30 se je izre-Ha Krašovcu Josipu, dne 14. avgusta 1874
Jelšah rojenemu, v Št. Peter pristojnemu, r. k. v., oženjenemu posestniku in mizarju v Jelšah št. 1, prepoved posečanja krčem za dobo 1 leta in sicer od 28. maja 1931. do 28. maja 1932.
Načelstvo sreza Novo mesto,
dne 17. junija 1931.
*
1733
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razsuje za na dan 30. junija 1931. ob 11. uri nabavo: 15 kom. zapiračev za vodo, 8 kom. litoželez. T-kosov in 9 kom. litoželez. 90° kolen. Pogoji se dobe pri podpisani,
Direkeija drž. rudnika Velenje.
*
Štev. 6022/11.	1750—2— 1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 30. junija 1931 ob 11. uri nabavo:
20.000 kg pšenične moke.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 19. junija 1931.
Razne objave
1744-3-1
Objava.
Podpisani podpreglednik lin. kontrole Lovšin Franjo javljam, da sem izgubil uradno legitimacijo, izdano od Oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani z dne 30. marca 1925, št. 1912 ter legitimacijo za polovično vožnjo po železnici dano od direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 1. januarja 1930 št. 18379? ter jih proglašam za neveljavne.
Jesenice, 19. junija 1931.
Lovšin Franjo, s. r., podpreglednik fin. kontrole na Jesenicah.
(Gorenjsko).
*
1748
Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Golja Bado, rodom iz Pazina. Proglašam ga za neveljavnega.
Golja Rado s. r.
*
1737
Razid društva.
Izobraževalno društvo Tezno pri Mariboru se je vsled soglasnega sklepa občnega zbora z dne 17. junija 1931. prostovoljno razšlo.
Maribor-Tezino, dne 20. junija 1931.
Visočnik Miha, 1. r., predsednik.
£. 2M. Hemar</«e:	121
f>ef razizaj
Homan
(Copyriglit hy M. Feulure Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
»Laž!« je zavpil, »ona nesramno laže! Kurbala se je s tistim kujonom, saj je bila napol naga, ko je prišla ven!«
Hrušč. Državni pravdnik je viknil. Predsednik je ukoril Willyja. Toda tega ni bilo mogoče več zadržati, četudi ga je Albert gledal ves obupan, »četudi poklekneš predme, na dan mora,« je zaklical Willy Albertu, »kurbala se je, in ko je stal Albert pred njo, mu je začela pripovedovati, da jo je Bartscher vpijanil. Tedaj je Albert zbesnel in je streljal! To mi je sam pripovedoval, ko je šel na policijo!« *
Zagovornik je sekal vmes, dekle je zmedeno kričalo: »Me je — me je!« Državni pravdnik je krilil z rokami. »Ugled sodišča zahteva —«
Willy se je obrnil ko bik proti njemu. »Le ne jahajte tako visoko, vi kača iz paragrafov, mar mislite, da bomo pred vašim opičjim talarjem držali gobce? Poizkusite nas vreči ven! Kaj pa veste sploh o nas? Ta fant tu je bil tih in blag, le vprašajte njegovo mater! Danes pa strelja tako, kot je prej metal kremene. Kes! Kes! Kako se more le kesati, če je moral
prej štiri leta streljati nedolžne ljudi in je zdaj obračunal z nekom, ki mu je vse raztrgal v cunje? Edina napaka, ki jo je napravil, je bila ta, da je streljal na napačno osebo! S to žensko tu bi moral obračunati! Mar mislite, da je možno z bedasto besedo mir kot z mokro gobo izbrisati štiri leta moritve iz možgan? Sami vemo, da ne smemo naše zasebne sovražnike kar po svoji volji streljati, toda, če nas pograbi jeza, se vse v nas preobrne ter nas vse omami; pa premišljujte, odkod to pride! Kar le moremo, si prizadevamo se uravnovesiti, toda, menite, da je to tako lahko? še nismo tako daleč, razlike za nas še niso dovolj velike, vse še zamenjavamo! Pretaknite naše glave, če morete!«
Nastal je divji hrušč. Brezuspešno si je prizadeval predsednik, napraviti mir.
Tesno drug ob drugem smo stali, Willy je bil strašen videti, Kosole je stiskal pesti; v tistem trenutku niso imeli nobene moči proti nam, prenevarni smo jim bili. Stražnik se ni upal do nas. Willy je skočil pred porotniško klop. »Za našega tovariša gre!« je zaklical, »ne obsodite ga! Tudi on ni hotel postati tako ravnodušen do smrti in življenja, tudi mi nismo hoteli, toda tam zunaj smo izgubili vsa merila, nihče nam ni pomagal! Sami sebi smo vedno govorili o domoljubju, dolžnostih in domovini, samo zato, da bi mogli vzdržati in opravičiti naša dejanja! Toda to so bili samo pojmi, preveč krvi je bilo tam zunaj, ta je
te pojme izplanila! Pred enim letom je ležal ta tu« — pokazal je na Alberta — »samo z dvema tovarišema v nekem gnezdu s strojno puško. Samo ta strojna puška je bila v vsem tistem odseku. Napad se je začel, ti trije so pa ostali povsem mirni, merili in čakali so in niso prezgodaj streljali; natančno do trebušnih višin so namerili strojnico, in ko so kolone pred njimi že mislile, da je vse prosto in so začele prodirati, takrat šele so začeli ti streljati, neprestano streljati, dokler niso dobili pomoči. Napad je bil odbit. Pozneje smo pobirali tiste, ki jih je postrelila strojna puška, sedem in dvajset brezhibnih trebušnih strelov je bilo, vsi eksaktni, vsi namreč smrtni; o drugih strelih, o strelih v noge, mošnje, želodce, pljuča, glave niti ne govorim. Ta tu« — pokazal je zopet na Alberta —, »je sam z dvema svojima tovarišema preskrbel ves lazaret z bolniki, dasi oni, ki so dobili strel v trebuh, niti tja niso prišli. Za to je dobil železni križec prve stopnje in polkovnik ga je pohvalil. Morete li to razumeti, da ta mož ne spada pred vaše paragrafe in vaše civilno sodišče? Kako morete zahtevati od njega, da naj smatra naenkrat to za zločin, kar je bila dolga leta njegova dolžnost in za kar je bil odlikovan? Vi ga ne smete soditi! Vojak je, k nam spada, mi ga oprostimo!«
Zdaj šele je prišel državni pravdnik do besede. »Ta usodepolna podivjanost,« je hreščal in kričal nad stražnikom, naj prime Willyja.
Izdaja tUkarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilck.- Urednik Milan Zuduck. — Za inseratni del odgovarja &Ygust Koman. — Val v Ljubljani.
Cerkev sv. Odrešenika v Moskvi
Ena najlepših zgradb v celi Rusiji je cerkev Sv. Odrešenika v Moskvi. To cerkev pa bodo prezidali v »palačo sovjetov« in bodo v njej
prirejali razstave, kongrese in zborovanja.
Ruslu listi o razmerah v Rusiji
Graški list »Tagespost« je objavil v nedeljo 21. junija nekaj izvlečkov iz raznih ruskih listov, da pove svojim bralcem, kako pišejo ruski sovjetski listi sami o razmerah v Rusiji. Ti izvlečki so prav zanimivi in zato jih nekaj objavljamo v prevodu.
O analfabetih in o zanemarjenih otrokih pišejo »Izvestija« 18. maja: »Po navodilih šestnajste strankarske konference in centralnega komiteja stranke bi moralo obiskovati šole 15 milijonov oseb, v šolo jih pa hodi le 78 milijonov, torej komaj polovica. Načrt za odpravo analfabetizma se torej prav počasi izvršuje. Vladni ukrepi veljajo v praksi le za 68 odstotkov prebivalstva, 32 odstotkov analfabetov pa še vedno preostaja. V industrijskem okrožju ivanovskem 50.000 delavcev še vedno ne zna brati in pisati. Prav slabo gre tudi s poljo-delskimi delavci. V fabriki »rdeči htyborg«« v Leningradu zna brati in pisati le 41 odstotkov delavcev.« — V ravno istem listu pa stoji 17. maja: »V iulcuškem okrožju na Kavkazu obiskuje šolo le 30 odstotkov šoloobveznih otrok, c
Ljudski komisar Zemaško pa piše v »Iz-vestjih« 18. maja: »Zakaj je toliko otrok brez nadzorstva? To so napake našega organiziranega socialnega življenja. Posebno slabo gre z vzgojo otrok. Napačno ravnanje z otroci doma, prepiri in pijanost staršev, vse to goni otroke na ulico. Tudi še prihodnja leta bomo videli na ulicah mnogo zanemarjenih otrok.«
V moskovskem »Večernem listu« pa beremo v rubriki »Raznoterosti« prav čudna naznanila: otroci se javno odpovedujejo svojim starišem. V številkah od 16. do 18. maja je nad 30 takih odpovedi. Glase se n. pr. takole: »Jaz, S. N. Šukov, sem prekinil vse zveze s svojimi stariši. Sem odšel od njih proč.« — »Me, sestri Linaide in Lidija Korotkovy, smo prekinile vsako zvezo z najinimi stariši in stanujeva zase posebej.«
Moskovski »Večerni list« poroča dalje (16. maja): »V Krasnaji Presni (del Moskve) je vse strašno umazano. Pred hišo .št. 20 se dvigajo kar celi bregovi smeti in nesnage, ki segajo skoro do drugega nadstropja. Na umazanih dvoriščih se igrajo otroci cel dan. Cim postane vreme bolj toplo, razširja nesnaga neznosen smrad.«
V isti številki »Večernega lista« beremo: »S kopališči v Moskvi je slabo. Slika je vedno ista: enkrat ni hladne, drugič pa zopet ne tople vode. Kopalski mojstri in nadzorniki so kvartopirci in pijanci. Od kopalcev izsiljujejo napit-
nine in tudi najmanjšo uslugo jim je treba plačati. Kopališča v Moskvi bi morali preurediti popolnoma. Dnevi, ko so kopališča zaprta, so vedno drugi, da nihče natanko ne ve, kdaj so kopališča odprta. Ljudje so nad tem silno nejevoljni.«
Po sobah in prenočiščih vlada silno povpraševanje. To se vidi najbolje iz časopisnih oglasov: »Iščem dve opremljeni sobi. Plačam 100 rubljev.« — »Iščem sobo. Plačam 50 rubljev.« — »Za sobo plačam 100 rubljev.«
V moskovski »Pravdi« beremo 18. maja; »Rekord v zakasnitvah so dosegle železnice na severu. Od 545 vlakov, ki so privozili skozi Moskvo, jih je zakasnilo 295, t. j. 55 odstotkov. Mednarodni mandžurski ekspresni vlak je meseca maja samo enkrat točno prišel. Brzovlak Moskva-Vladivostok ni prišel meseca maja še nobenkrat ob določenem času. 12. maja je imel 17 ur in 20 minut zamude, 13. maja 10 ur, 14. maja 17 ur in 30 minut, 15. maja 21 ur in 30 minut in 16. maja 22 ur in 30 minut.«
Moskovska »Izvestija« pa pišejo 17. maja: »Tudi tovorni promet se ne ravna po voznem
redu. Organizacija prometa je pod vsako kritiko.«
Taka in podobna poročila gotovo niso prijetna. Zanimivo pa je, da jih smejo ruski listi objavljati. Ali pa je morebiti vse skupaj izmišljeno?
Pomagati si znajo
Na zadnji seji občinskega sveta v Kolnu ob Reni »Kelmorajn«) je prišlo do hudih spopadov med raznimi političnimi skupinami. Boj je bil tako hud in srdit, da so se začeli gospodje mestni očetje obmetavati s tintniki in s kozarci in z ravnili in z drugimi trdimi predmeti. Z ozirom na tako neprijetne in tudi nevarne dogodke je odredil župan dr. Adenauer, naj se nadomeste tudi stekleni kozarci s papirnatimi, ravnila naj bodo tudi iz papirja, pepelniki pa iz azbesta. Nekaj podobnega je ukrenil tudi župan dr. Brest v Essenu, ki je dal postaviti v mestno posvetovalnico mogočno fabriško sireno, ki tako glasno tuli, da pretuli lahko vsako, še tako hudo kričanje in rjovenje gospodov mestnih očetov. Kakor je torej videti, tudi v Nemčiji nimajo še najboljših in najlepših parlamentarnih navad.
Požar na kolodvoru v Ženevi
Na francoskem obmejnem kolodvoru v Ženeva se je vnel velik požar, iti je vpelili glavni kolodvor in skoro vsa skladišča.
Pogreb prvih žrtev potopa izletniškega parnika »St. Philibert«
Poročali smo že o silna nesreči, ki je zadela izletniški parnik »St. Philibert«, potopilo se je ž njim vred 550 oseb. Nekaj nad 70 potopljenc.ev so že spravili na suho. Trupla so prepeljali najprej na grad vojvodinje de Bretague, od tam pa v stolnico v Nantes. Rakve so vozili na
topniških lafetah.
lidaj je bil vesoljni potop
V Carigradu se mudi že več časa nemški starinoslovec profesor Duesberg, ki proučava zlasti vprašanje vesoljnega potopa, o katerem beremo v sv. pismu. Carigrajskim časnikarjem je dal o svojih študijah zanimivo izjavo. Rekel je:
»Vprašanje vesoljnega potopa zanima učenjake že dolgo. Danes je namreč nesporno dognano, da se je ta katastrofa res dogodila; to dokazujejo odkritja v dveh mestih, namreč odkritja v mestu Ur, skozi katero je tekla reka Evfrat, potem pa odkritja v mestu Kiš, ki se danes imenuje El-o-keimir. To mesto leži vzhodno od starega Babilona.
Mesto Kiš je bilo sezidano že nekaj tisoč let pred Kristusom. Stalo je ob reki Evfrat, kar dokazujejo napisi »... leta, ko so bili sezidani zidovi mesta Kiš na Evfratu.« Po vesoljnem potopu je reka Evfrat spremenila svoj tok, vesoljni potop pa je obe mesti, Ur in Kiš, uničil.
Ko pa so izkopali razvaline obeh mest, so videli, kako so se stvari razvijale. Nad grobovi, ki jih imenujemo »pred-dinastične«, so naleteli namreč na 3—4 metre debelo plast zemlje. Ko pa so to plast odkopali, so naleteli na čisto drugačne ostanke nekdanje kulture kakor prej. Vidi se razločno, kako ta plast deli dve kulturi.
Računi dokazujejo, da je moral biti vesoljni potop okoli 1. 3300 pr. Kristusom; to tudi trdi
starinoslovec Langdon. Ameriški starinoslovci pa so našli še druge napise, iz katerih se vidi, da je bilo tedaj potopljenih več mest; doslej jih je znanih šest. V vseh teh mestih se je bila razvila posebna civilizacija, njene sledove pa odkrivajo danes.
Kuharice iščejo
Dobre kuharice so dandanes zelo redke in zato so tudi njihove plače razmeroma prav dobre. Nikjer pa kuharic ne cenijo tako visoko kakor v Ameriki in na Angleškem. Ameriška ali pa angleška rodbina, ki ima dobro kuharico, mora biti že zelo »boljša«.
Kaj vse ponujajo kuharicam v Angliji in v Ameriki, vidimo najbolje iz časopisnih oglasov, kjer gospoda išče kuharice. Neki oglas se n. pr. glasi takole:
Iščemo kuharico! Imamo kuhinjsko deklo in še dva moška in 4 ženske posle. Rodbina dveh oseb. Patentno ognjišče. Izborna naprava za toplo vodo. Plina nimamo. Ponudbe na naslov ...
Drugi oglas se glasi:
»Majhna rodbina na deželi, 15 kilometerov od Londona, išče dobro kuharico. Služba ni naporna. Pravice kuharice zavarovane; služba pa ni za klepetave ali zlovoljne ženske, in tudi ne za take, ki se večno prepirajo z vrtnarjem. Gostje so redki: Nekaj več je dela, kopridejo otroci na počitnice. Prostega časa za sprehode je dovolj. To je resna ponudba gospe, ki spoštuje domače delo in ki pošteno delo seveda tudi dobro plača. Ponudbe na .. t
Za ljudi, ki se ne plaše nobenega dela in ki res hočejo in znajo delati, je na svetu še vedno prostora dovolj.
Angleška lctalka 0’Brien
Angleška letalka O’ liri en je padla na letališču Hatfieldu na tla. Letalo se je na tleh vnelo iti zgorelo, zgorela pa je tudi letaLka 0’Brien in njena spremljevalka.