$T. 17 - LETO 56 • CELJE, 26.4. 2001 - CENA 300 SIT govorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečko Pol>Vem, da sem le štirinajst- |.|[)a smrklja in nimam poj- ,3 o revščini, ekonomiji in jjrževanju miru, kar vi gos- (^je počnete za zajtrk. In toraj popolnoma sem pre- (iiana, da tole pismo sploh J bo prišlo do vas, kaj šele, , bi ga prebrali. A vendar ^n želim poslati to sporoči- Tako je zapisala učenka 8. jzreda Jera Petriček v pismu oditeljem Evropske unije itejšnji teden, ko so v I. OŠ alec sklenili projekt z naslo- jDiii Lepše okolje, lepša Evro- a, med katerim so raziskovali, a vstop Slovenije v EU pome- jza njihovo šolo in za okolje. v katerem živijo. »V projektu so sodelovali vsi učenci, ki so razi- skovali na več različnih po- dročjih. Preučevali so ceste, okčlje, učenje, menjavo denar- ja ter iskali dobre in slabe strani vključevanja Slovenije v Evrop- sko unijo,« pravi ravnatelj Adi Vidmajer. V I. OŠ Žalec se lahko pohva- lijo še z drugimi uspehi. »V vsakem razredu blesti vsaj pet učencev. Osmošolka Larisa Če- hovin se je uvrstila na štiri državna tekmovanja. Priprav- ljamo se na 10. bienale otroške grafike, ki bo v oktobru. Na šoli deluje planinska šola Ko- zorog, v katero je vključenih 50 učencev, polovica vseh krož- kov in interesnih dejavnosti je s področja kulture, kar tretjina pa s področja športa,« pripove- duje Adi Vidmajer, ki je pono- sen na »svoje« učence in učite- lje. »Če bodo letos zares preno- vili žalski stadion, bomo usta- novili mladinsko atletsko šolo, za katero bo zagotovo veliko zanimanje. Že sedaj je od 800 učencev, kolikor jih obiskuje našo šolo, 1400 vključenih v različne dejavnosti. To pomeni, da en učenec v povprečju sode- luje v dveh krožkih, pohvala pri tem pa gre tudi učiteljem, ki jim ni težko žrtvovati prostega časa, ki ga z učenci pogosto preživljajo tudi v popoldan- skem času.« Šestošolci I. OŠ Žalec so se posebej izkazali v akciji zbira- nja naročnikov Novega tedni- ka, pri čemer sta jim pomaga- li mentorici Dragica Povše in Sonja Vodovnik, ki sta tudi mentorici Šolske skupnosti. »Novi tednik nam je vedno bolj všeč, očitno pa ga radi primejo v roke tudi starši, sta- ri starši in učenci sami, saj so se akcije zbiranja naročnikov lotili zares z velikim navduše- njem,« pravi Adi Vidmajer, ki namerava v akcijo zbiranja naročnikov vključiti tudi učence drugih, predvsem niž- jih razredov. V I. OŠ Žalec imajo kar pet šestih razredov. V peti razred pridejo namreč učenci s po- družničnih šol v Ponikvi in Gotovljah in prav vsi so se vključili v akcijo zbiranja na- ročnikov Novega tednika. »Krasno bi bilo, če bi zmaga- li,« pravi Adi Vidmajer in ob- ljubi, da se bomo, ko bomo šolo obiskah naslednjič, po- govarjali samo z učenci. »Po- vedali bodo kaj veliko bolj zanimivega kot lahko jaz, ra- zen tega pa je mogoče le s pomočjo učencev začutiti pravi, pristni utrip življenja in dela v naši šoh.« ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Predstavniki učencev vseh šestih razredov L OŠ Žalec. Njihovi razredi so se v tej šoli prvi lotili akcije zbiranja naročnikov. 12 REPORTAŽA Peklensko vzdušje Zaključek šeste sezone Šolske košarkarske lige s finalom med srednješolci Šolskega centra Celje in Gimnazijo Bežigrad nikogar ni pustil ravnodušnega, domače občinstvo pa pike na i ni dočakalo. Zadnji met Celjanov se je odbil z obroča in ljubljansko slavje se je začelo. Največja celjska srednja šola se je tolažila z naslovom najboljše v skupnem seštevku ŠKL (prva mesta med fotografi, novinarskimi ter video krožki, druga pri novinarjih in akrobatsko - navijaških skupinah). V peklenskem vzdušju je bila nevarnost incidenta - papirnati zvitki pa tudi plastenke so leteli na parket, da o navijanju ne govorimo - a se praznik slovenske košarkarske mladosti ni izrodil. Sicer pa so to običajni pojavi v obračunih z Ljubljančani, ki so lani nešportno onesposobili Jureta Brkljačiča z LGimnazije Celje. Zaradi udarca v obraz je celo zaključil obetavno kariero, ravnatelj Jože Zupančič pa je prav zato obrnil hrbet ŠKL. Direktorica ŠCC Marija Marovt je tolažila svoje moštvo, skupaj s spremljevalci pa ga vseeno popeljala v Turško mačko. »Fantje so se borili kot levi in ničesar jim ni očitati. Peklensko vzdušje pred več kot dva tisoč gledalci je bilo nepozabno!« Zato pa so »tehniki« zmagali v finalu torkovega DP v svoji dvorani. S 55:53 so ugnali I.Gimnazijo Celje, ki je v polfinalu izločila Bežigrajčane. Naj igralec je bil Dejan Dunovič, najboljši v zabijanju pa Andrej Prime. DEAN ŠUSTER, Foto: GREGOR KATIČ REPORTAŽA 13 Oče ni le biološka nujnost Toni se že leta bori za pravico, da videva hčerko - Nedorečena zakonodaja in neodločna sociala Težko je biti oče. Tako težko, da marsika- leri oče tega ne prenese. In zapusti otroke, ^to ni čudno, da je kultna ameriška antro- pologinja Margaret Mead nekoč izjavila, da so očetje biološka nujnost in družbena po- nesrečenost... A včasih ne moreš opravljati očetovske vloge, četudi bi želel. In se moraš zanjo prekleto boriti. Tonijev zakon je dokončno počil pred sed- mimi leti. Takrat se je zanj začel mučen boj za pravico do stika s hčerko. Sodišče jo je po" slovenski ustaljeni praksi dodelilo materi, oče pa je zahteval, da mu omogočijo stike z jiijo dvakrat tedensko in dva konca tedna na fesec. Kar se je materi zdelo odločno pre- leč. Celo več kot to. »Najraje bi imela, da jtikov med njima sploh ne bi bilo, saj oče na leklico slabo vpliva, ta pa niti nima želje, da ga videla,« je izjavila kmalu po ločitvi, ^ko sta stopila na križev pot zamer in wraštva, udejanjenega preko otroka, pri .emer mati ni izbirala sredstev. Pripravljena ebila storiti vse, samo da bi Toniju onemo- gočila videvati hčerko in mu zagrenila življe- aje. Obtožen spolne zlorabe Njena jeza se je spremenila v pravo križar- jko vojno, ko je Toni spoznal novo dekle in ačel živeti z njo. Tako ga je bivša žena sredi eta 1995 prvič prijavila policiji, češ da jo je eto poprej zaklenil v njuno takrat še skupno itanovanje. Na tožilstvu so po preučitvi vseh akoliščin menili, da gre »za dejanje majhnega Mmena« in zavrgli ovadbo. V drugo se je Bati odločila za skoraj nerazumljivo prijavo, fcnija je obdolžila, da spolno zlorablja trilet- no hčerko. »Občutek imam, ampak res samo občutek, da se bivši mož spolno izživlja nad otrokom,« je povedala preiskovalcem. Ti so se morali odzvati. Sprožili so preiskavo in začasno prekinih vse stike med očetom in hčerko. »Ne morem povedati, kako me je to prizadelo. Kaj hujšega bi mi še lahko naredi- se Toni še danes ne more sprijazniti z ijenim ravnanjem. V preiskavi so natančno preučili njegovo ravnanje, hčerka pa je morala na preglede k zdravnikom in psihologom. Travmatičen po- % za otroka. Nihče ni opazil nič neobičajne- ga ali sumljivega, še več, večina strokovnjakov '^menila, da je Toni zgleden oče. »Ganilo me njuno srečanje. Deklica je obstala kot vko- ko je zagledala očeta, tudi on je bil ves ^njen,« je njuno snidenje po daljšem času Opisala vzgojiteljica vrtca, ki ga je obiskovala ^^erka. Po njenem mnenju med njima ni bilo ^^ narobe in ni se ji zdelo, da bi bil Toni slab Dejala pa je, da je dekličina mama malo f^^dna, vendar o tem ni želela govoriti, saj sta "•'i sodelavki. Bumerang S tožilstva .'^o nekaj mučnih mesecih so iz celjske ^fninalistične sporočili, da »sumi matere ni- pjo realne osnove«. Še več, v poročilu, ki ga ^ Podpisal takratni načelnik urada Dušan ^ohorko, so ugotavljali, da »...se mati ne ^^^ sprijazniti z ločitvijo... (ki jo je sama ^ievala, op. p.) ...njeno razočaranje pa je še '^Pnjevalo dejstvo, da si je bivši mož ustvaril izvenzakonsko skupnost z novo partnerko, tako da se sedaj počuti ogroženo in ljubosum- no ob misU, da si bo le-ta pridobila dekličino naklonjenost in da ji bo nova mama«. Njo pa je kot bumerang zadela obtožba, da je vložila lažno prijavo. Tonijev boj za stike s hčerko se je nadalje- val. Ker z materjo očitno ni več mogel najti skupnega jezika, je od centra za socialno delo (CSD) zahteval izdajo odločbe o stikih. In vztrajal pri dveh dneh na teden ter dveh koncih tedna in pri tem uporabljal vsa prav- na in zakonita sredstva. Ker na CSD njego- vemu predlogu niso v celoti ugodili, se je pritožil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter uspel preko njih. Mati pa je izkoriščala svoj položaj v vrtcu, kamor je Toni hodil po otroka, in mu kljub odločbi z ministrstva preprečila stike s hčerko. A je posredovalo vodstvo vrtca in mater preme- stilo v drugo enoto, kjer ni več mogla vpliva- ti na stike hčerke in očeta. Ta je kljub temu moral večkrat zahtevati izvršbo odločbe o stikih, za kar je zadolžena upravna enota, ki posreduje, če mati ne dovoli stikov ali sicer krši pravnomočno in izvršljivo odločbo CSD. Očetova vztrajnost Toni je kasneje zagrizel še v kislo jabolko daljših stikov med letnim in zimskim dopu- stom. Tokrat je bila mati tista, ki je preko ministrstva dosegla, da so razveljavili odloč- bo CSD o daljšem stiku med hčerko in očetom. Na takšen način odnose urejata še sedaj. Oče pravi, da se je nagajanje in meta- nje polen pod noge zaostrilo, ko se mu je v drugem zakonu rodila še druga hčerka. Starejša se je menda zelo razveselila sestri- ce, prva žena pa je spet skušala storiti vse, da bi jo odvrnila od očeta in njegove nove družine. Pri tem pa ves ta čas vedno znova ignorirala razgovore, ki so jih pripravili na CSD in na katere je redno prihajal le Toni. Kaplja čez rob je bila materina odločitev, da spet omeji stike med njim in hčerko. Ta je medtem začela hoditi v osnovno šolo, v odločbi pa je zapisano, da Toni odhaja po njo v vrtec... Na pristojnem CSD odnos med staršema ocenjujejo kot problematičen, kar je posledica nerazčiščenih partnerskih odnosov enega ali obeh zakoncev. »Do sedaj pa sta se starša uspela vsaj toliko dogovoriti ali pa upoštevati odločbe, ki so bile izdane, da se stiki med hčerko in očetom niso prekinili in ni prišlo do posledično problematične odtujitve,« je dejala direktorica. Na CSD podpirajo Tonijevo vztraj- nost. »Očetova pričakovanja so realna, po našem strokovnem mnenju pa so stiki otroku v korist. Lahko celo rečem, da je eden redkih očetov, ki že toliko časa vztraja pri svojih zahtevah do stikov z otrokom in je pri tem izredno strikten, hkrati pa upošteva napotila in zakonitosti uradnega postopka.« A se stri- nja, da otrok starševski boj za stike občuti kot pritisk. »Katera koli starša, ki se sovražita in drug drugemu kot roditelja nasprotujeta, s svojim vedenjem in dejanji izredno slabo vpli- vata na otroka, mu celo škodita, čeprav tega sovraštva nikoli ne izražata z besedami ali prepiri. Otrok čuti hlad v njunih odnosih,« je prepričana direktorica CSD. Nedorečena zakonodaja Strokovnjaki poudarjajo, da je otrok ne- skončno občutljiv in dojemljiv za posredne in neposredne vplive na svoje vedenje, stališča in celo čustveno doživljanje do drugega star- ša. Nobene možnosti nima, da se takih vpli- vov zave ali se jim celo upre, do njih ne zna in ne more biti kritičen, prej ali slej lahko take napotke, uperjene s strani enega ali drugega, vzame kot svoje. S tem sicer »zmaga« močnej- ši od obeh staršev, izgubi pa predvsem otrok. Ta izguba je lahko v nadaljnji gradnji njegove osebnosti skrajno daljnosežna in uničujoča. Odgovornost zrele osebe je, da take - za otroka ogrožujoče - vplive zaustavi. Z njimi se tudi obračuni med odraslimi nikoli ne razreši- jo. Zato je toliko bolj nujno, da v primerih, ko eden ali oba starša ne doumeta, kako s svojim nerazumnim ravnanjem škodujeta otroku, ustrezne institucije posredujejo na primeren način. Slovenska stroka se strinja, da so trenutne razmere v naši državi - milo povedano - nedorečene, saj se skrb za otroka razvezanih staršev pretaka med CSD in so- diščem. Predvsem bi bilo potrebno spreme- niti zakonsko določilo, po katerem centri za socialno delo z upravnim postopkom odlo- čajo o izvajanju osebnih stikov in jih lahko omejujejo mimo sodišč. Odločitve bi morali zgostiti v eni instituciji, tako da bi o dodeli- tvah otrok in izvajanju osebnih stikov odlo- čala sodišča v sodnem, ne pa v upravnem postopku. Socialna policija? Kljub naštetim pomanjkljivostim pa so ne- kateri strokovnjaki za družinsko pravo pre- pričani, da bi lahko centri za socialno delo že sedaj učinkovito ukrepali v spornih primerih, kot je Tonijev, in s strožjim nadzorom poskr- beli za spoštovanje odločb. Po njihovem mnenju bi morali izkoristiti možnost, da so- dišču predlagajo predodelitev otroka od ene- ga k drugemu staršu, če oče ali mati, pri katerem otrok biva, stike onemogoča. Tisti od staršev, ki onemogoča osebne stike dru- gega starša z otrokom, ravna očitno v nas- protju z otrokovimi koristmi, saj lahko to usodno vpliva na razvoj otrokove osebnosti. To pa je ob upoštevanju vseh drugih okoliš- čin utemeljen razlog za predodehtev otroka, trdijo pravniki. Zaradi zaščite Tonijeve hčerke smo se odločili, da v besedilu ne bomo uporabili imen sodelujočih. Takšna vloga »socialne policije«, značilna predvsem za ameriško pravno ureditev, se slovenskim socialnim delavcem izrazito upi- ra, »mi želimo predvsem pomagati in sveto- vati, z nadziranjem in kaznovanjem naj se ukvarjajo sodišča,« pravijo. To podpirajo tudi domača strokovna spoznanja in v to smer gre tudi sedanji razvoj. Direktorica CSD, pri- stojnega za Tonijev primer, je prepričana, da »mora vsak starš sam zbrati zrelost, odgo- vornost in tudi pogum, da sam zaprosi za predodelitev. Odločitev za tak postopek ni lahka in nobena institucija je staršu ne sme vsiliti, temveč ga mora podpreti, ko bo pri- pravljen.« Toni pravi, da o predodelitvi že dolgo raz- mišlja. »Vendar se je zaradi slovenske sodne prakse, ki podpira večinoma samo matere, zelo bojim. Zato bom počakal, da bo hčerka stara deset let.« Takrat se namreč po sedanji zakonodaji lahko sama odloči, pri katerem od staršev bo živela. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GREGOR KATIČ 14 JURJEVANJA Šentjurski Jurij privabil sonce Organizacije 11. veselega jurje- vanja, mjvečje turistične priredi- tve v šentjurski občini in prve večje vsako leto na Celjskem, so se Šentjurčani lotili izredno resno. V pripravo širokega programa je vključenih vsako leto več ljudi in organizacij, kar tudi zagotavlja dobro izvedbo vseh prireditev. Poleg tradicionalnih prireditev, kot so Jurjeva povorka s fantovski- mi igrami, Jurjev pohod, Jurjev se- jem obrti in malega gospodarstva, sejem zelišč, kulinarike in vin in 5. Jurjeva revija godb in pihalnih or- kestrov, so letos v program uvrstili še predstavitev konj, viteške igre, igro na prostem Kunigunda s Hrad- čan, srednjeveško tržnico ter uspe- lo revijo narodno - zabavnih an- samblov. V Jurjevi nedeljski povorki je sodelovalo trinajst konjskih vpreg s prikazom starih kmečkih opra- vil ter kar 60 konjenikov konjerej- skih in konjeniških klubov iz Šentjurja, Blagovne, Štor in od drugod. Pred okoli 3 tisoč obisko- valci je župan Jurij Malovrh pre- bral tudi listino, ki jo je podpisal z županom občine Slovenske Konji- ce Janezom Jazbecem o tesnej- šem sodelovanju obeh občin, zla- sti na področju turizma, gospo- darstva in kulture. Po Jurjevi povorki so bile fantov- ske igre, ki se jih je udeležilo sedem ekip, prehodni in trajni pokal pa je osvojila ekipa Podeželske mladine Šmarje pri Jelšah. Predsednik KS Šentjur - mesto Cveto Erjavec je bil z letošnjim jur- jevanjem nadvse zadovoljen: »Pri- reditve si je ogledalo več kot 5 tisoč ljudi. Sedaj je čas za oceno in priče- tek priprav za prihodnje leto. Prav gotovo bomo časovno prestavili fantovske igre, saj smo ugotovili, da je po Jurjevi povorki praktično jurjevanja konec. Več bomo naredi- li tudi za promocijo, saj želimo ob Šentjurčanih privabiti še več ljudi od drugod.« T. VRABL Foto: GREGOR KATIČ Prireditve si je v Šentjurju ogledalo več kot pet tisoč ljudi. Ponosni vitez, udeleženec viteških iger. Najdaljši rog in šopki Laški Zeleni Jurij je v spremstvu učencev iz Os- novne šole Primoža Trubar- ja krenil na pot v torek do- poldne in se sprehodil po središču mesta. Pot se je za- čela in končala na šolskem igrišču, kjer so šolarji prika- zali številne rajalne in pa- stirske igre, iz nabranih da- rov pa pripravili cvrtnjak iz jajc in slanine. V prireditvi, ki si jo je ogle- dalo kar nekaj radovednih glav, je sodelovalo 250 otrok nižje stopnje z učitelji in vods- tvom šole ter Odbor za etno dejavnost Možnar. Ob za- ključku so izbrali še najdaljši in najbolj trobeč rog, ki ga je letos izdelal Rok iz 3.c razre- da, seveda skupaj z očetom. Drugo nagrado si je prislužil Robi iz 4.a in tretjo Anže iz prvega razreda. Jurjevanje v Laškem je bi- lo že dvanajsto po vrsti in se uvršča v sklop izvirnih na- rodopisnih posebnosti kra- ja, ki temeljijo na pisnih vi- rih iz 19. stoletja. Otroci so se celo dopoldne prijetno zabavali in mimoido- čim delili šopke iz travniške- ga cvetja. Vsaj za nekaj časa so popestrili dogajanje v Laš- kem, žal pa si tega ni moglo ogledati prav veliko ljudi. Prav zato bi morda ne bil odveč namig, da bi takšna jurjevanja v prihodnje raje prestavili v popoldanski čas. B. JANČIČ Foto: G. KATIČ Konjiški zmaj, ki ga premaga vitez Jurij, ima sicer tri glave, a je pravzaprav čisto prijazen zmajček. Pravljica po pasijonsko strašni triglavi zmaj in vi- tez Jurij Konjiški sta s svoji- mi spremljevalci iz konjiš- kih hiš na ulice in trge zva- bila staro in mlado. Pridru- žili so se jim konjeniki in pihalni orkestri iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije in gostje z namazanimi jeziki (med njimi je bil tudi Van der Kronn iz Amsterdama, ki za- stopa evropska karnevalska mesta). Marjan Rožič, glavni mož Turistične zveze Slovenije, je pohvalil konjiški turizem in občino označil za vzgled; pi- satelj in poslanec državnega zbora Tone Partljič, ki je go- voril v svojem imenu, je Ko- njice označil za enega najlep- ših krajev v Sloveniji, jurjeva- nje pa za lep praznik. Poslu- šalcem se je vsedel v srce z željo, da bi imeli še kakšnega »jurija« več v žepu... Konjiški župan Janez Jazbec je vsem povedal, kakšno listino sta v soboto podpisala s šentjur- skim županom Jurijem Ma- lovrhom - no, prijateljsko so- delovanje bo lažje zaživelo, ko bosta občini povezani z boljšimi cestami... Ampak, kdo bi na jurjevanju mislil na ceste, razen seveda tistih, ki so odstranjevali »zapuščino« številne konjenice, ki je tudi označila začetek nedeljske prireditve. Ampak čisto resno: v Konji- cah so jurjevali, kot verjetno še nikoli. Na Mestnem in Sta- rem trgu, pred cerkvijo sv. Jurija in graščino Trebnik se je zbralo več kot tisoč ljudi, k' so imeli kaj videti. Če pa so hoteli slediti celi legendi ^ tem, kako dobro premaga zlo (vitez zmaja, se razume), še ustoličenje Jurjeve prince- ze, si ogledati menihe, grofe viteze in princeze ter folklof' ne skupine, prisluhniti ljud- skim pevcem in pihalnim of' kestrom, so si morali kar vze- ti čas in se skupaj z nastopa- jočimi sprehoditi po prazni^' nem mestu. Ni jim bilo žal. MBP, Foto: GP NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Stari grad oživlja Javni zavod Celeia, Lo- l;aina turistična organiza- cija, si prizadeva, da bi celj- ski Stari grad postal to, kar je bil davnega leta 1978 - najbolj obiskana turistič- na točka Slovenije. Vsako zadnjo nedeljo v me- secu bodo pripravili grajsko nedeljo. Ustavili se bodo v času mogočnih Celjskih in skupaj z njimi, med obisko- valci se bo sprehodil knežji par, ogledati si bo moč sred- njeveško tržnico, občudova- ti hrabrost in bojevitost vi- tezov, v srednjeveški Herma- novi krčmi bodo ta dan na voljo srednjeveške speciali- tete, po gradu pa se bo raz- legala srednjeveška glasba. V torek, 1. maja, priprav- ljajo na Starem gradu sre- čanje, ki se bo pričelo ob 12. uri. Popotnike bo čakal pr- vomajski golaž, za zabavo in dobro voljo pa bodo poskr- beli člani glasbene skupine Globus band. Vse praznične dni bo na gradu odprta Gale- rija likovnih del mladih. Svo- ja vrata bo odprla tudi graj- ska informacijska pisarna, prav tako pa bo začela delo- vati vodniška služba. : KK w Šentjurski sejem V n®deljo, 29. aprila, bodo v Taboru pripravili tradicio- nalni Šentjurski sejem. Ob 8.30 uri bo konjeniško društvo Mustang prikazalo na- laganje hlodovine na vozove in pvoz na železniško postajo Šempeter, sledila bo slovesna sveta maša, ob 11. uri bodo s prihodom konjenice uradno odprli sejem, ob 12. uri pa se bo pričel gostinsko - družabni del z ansamblom Dan in noč. Ob 15. uri bo sprevod oldtimer- lev, ob 17. uri pa bodo prikaza- li stara kmečka opravila. SK Veselje malčkov na novem igrišču na Spodnji Hudinji. Igrišče le za najmlajše Mestna občina Celje je poskrbela za ureditev otroškega igrišča na Spodnji Hudinji. Igrišče bo namenjeno otrokom v vrtcu Tončke Čečeve, pa tudi staršem s predšolskimi otroki. Za vsakodnevni pregled igrišča bo skrbel vrtec, za sprotno vzdrževanje pa hišnika obeh sosed- njih blokov, jgrišče bo odprto od 10. do 19.30 ure. Ravnateljice vseh treh celjskih vrtcev si prizadevajo, da bi bilo na voljo v Celju čim več primer- no urejenih igrišč, še posebej v bližini vrtcev. Opozarjajo, da odpadki niso več le nedolžni papirč- ki, med njimi so kužne in nevarne zadeve, kot so uporabljene igle, uporabljeni kondomi in pasji iztrebki. Ravnateljice vidijo rešitev problemov predvsem v višjih in v popoldanskem času zakle- njenih ograjah, na igrišča pa nameravajo namestiti tudi table, da so igrišča namenjena predšol- skim otrokom. Velikokrat jih uporabljajo tudi starejši in jih tako poškodujejo, kot se je že minuli teden zgodilo novemu igrišču na Spodnji Hudinji. SIMONA BRGLEZ Foto: GAŠPER DOMJAN Potomka z Lenta pod Škalcami Svečana zasaditev potomke stare trte z mariborskega Lenta je bila zadnje dejanje ne- deljskega jurjevanja v Slovenskih Konjicah. Potomko stare trte sta ob vznožju zlatih gričev - Škalc ob pomoči konjiških vinogradnikov s predsednikom Jožetom Tominškom zasadila mariborski župan Boris Sovič in mariborski mestni viničar Tone Zafošnik. Slovesno dejanje so zalili z najboljšimi vini letnika 2000, poskrbljeno pa je bilo tudi za odlične domače prigrizke. To pa je bila tudi priložnost za pogovore o tesnejšem turistično gospodarskem sodelovanju med konjiškim županom Janezom Jazbecem', mariborskim županom in predsednikom slo- venske turistične zveze Marjanom Rožičem. MBP Celjani so prvaki v debatiranju Na Gimnaziji Celje-Center je bilo minuli vi- kend državno srednješolsko debatno prvens- tvo na temo Storilci spolnih zločinov bi mo- rali biti strožje kaznovani. Pivenstva se je udeležilo dvajset slovenskih sred- njih šol z več kot osemintridesetimi ekipami. Slo- venski debatni program je vključen in delno fi- nanciran v okviru Delegacije evropske komisije v Sloveniji, saj je sestavni del projekta Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice. Med sto dvajsetimi debaterji so bili najbolj prepričljivi dijaki in dijakinje Gimnazije Celje - Center, pod mentorskim vodstvom profesori- ce Barbare Hernavs. V finalu sta se soočili prav ekipi Gimnazije Celje - Center in dosegli prvo in drugo mesto na državnem prvenstvu. Tretje mesto so osvojili dijaki Gimnazije Kočevje. Ce- ljani so kronali ekipni uspeh še s prvima naj- boljšima govorcema prvenstva Ano Jager in Ser- gejem Šuštarjem. Že v začetku meseca so se člani angleškega debatnega kluba pod mentorstvom prof. Mate- je Glušič Lenarčič udeležili mednarodnega tur- nirja v Črnomlju, kjer so debatirali v angleš- kem jeziku in zasedli peto mesto. Barbara Rup- nik je bila četrta govorka prvenstva in bo ena izmed slovenskih debaterjev, ki bo predstavlja- la Slovenijo na svetovnem srednješolskem pr- venstvu naslednje leto v Singapurju. SIMONA BRGLEZ ^ NA KRATKO Silod mladih v celjskem Golovcu v sredo, 2. maja, bo v dvorani Golovec in na Celjskem sejmu ■elik celodnevni shod oziroma srečanje mladih iz vse Sloveni- je. Shod, ki ga v sklopu Škofijskega zbor^^o mladini organizira škofija Maribor, bodo s pesmijo pričeli ob 9. uri, ga nadaljevali s pozdravi, koreografijo načrta mladinske pastorale in trinajstimi ■■azličnimi forumi. Gostili bodo tudi Brigito Bukovec in Dava l^arničarja. Popoldanski del bodo pričeli z monodramo, sledile Wo različne delavnice in predstavitve projektov. Vrhunec dne- bo mladinska sveta maša z razdelitvijo načrta mladinske pa- ^^orale. Shod bodo sklenili s koncertom Adija Smolarja. SK Podelitev diplom iz nemškega jezika Srednja ekonomska šola Celje je prva šola na celjskem Področju, ki je pripravljala dijakinje in dijake na opravlja- ''le diplome iz nemškega jezika. Diplomo je uspešno opravilo enajst dijakov, med njimi je bila '^di dijakinja Gimnazije Celje - Center Alja Tihle, ki je diplo- opravila najbolje v Sloveniji. Dijakom z diplomo je prizna- aktivno znanje nemškega jezika, če pa bi se kateri izmed njih Odločil za študij v eni izmed nemško govorečih držav, mu ni '"'^ba opravljati jezikovnega izpita. Projekt je nastal na pobudo dr. Helmuta Sauermanna in ga bo ob pomoči mentoric Marije Sodin Tihle in Marjetke Halužan vodil tudi prihodnje šolsko leto. SK TD Celje še brez novega predsednika Na volilnem občnem zboru Turističnega društva Celje minuli petek niso izvolili novega predsednika. Dosedanjo predsednico Andrejo Rihter tako še vedno nadomešča Matija Golner. Kdo bo novi predsednik, bo predvidonra znano na naslednji seji uprav- nega in nadzornega odbora društva. Na petkovem srečanju so predstavili tudi društven program in finančni načrt društva za letošnje leto. Celjski dom odpira svoja vrata Danes ob 18. uri bodo za obiskovalce ponovno odprli Celjski dom. Poleg pijače bodo odslej na voljo tudi prigrizki. V mesecu maju pa bo zaživela dvorana Celjskega doma, kjer se bodo odvi- jale številne prireditve. SK V Žalcu zasadili drevored v Žalcu so ob mednarodnem dnevu Zemlje v centru mesta zasadili 60 dreves. Akcijo so podprle občine Žalec, Mestna skupnost. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in drugi. Ta dan so pripravili tudi sejem cvetja in sadik, učenci I. OŠ Žalec pa so predstavili turistični krožek. T. TAVČAR V SPOMIN Dare Medvešek Ni dolgo tega. kar sva sku- paj gledala slike in obujala spomine na čas lepih atlet- skih dosežkov, enkratnih spo- minov z atletskih mitingov, prvenstev, srečanj prijateljev športnikov iz različnih držav. V Žalcu je bila atletika ne- koč prioritetni šport, saj so tu zrasli mnogi znani atleti, ki so kasnejezastopaU barve At- letskega kluba Kladivar Ce- lje. Dare je bil eden od naj- bolj nadarjenih mladih atle- tov svoje generacije. Pionirje še bil, ko je v višino preskočil rekordnih 191 cm. Postal je stalni član Kladivarjeve mla- dinske in članske ekipe, prav tako pa tudi član mladinske državne reprezentance. Dare je bil vsestranski šponnik. Izredno dobre rezul- tate je dosegal kot košarkar v Žalcu in Trbovljah. Kot atle- ta, košarkarja in rokometa- ša ter teniškega igralca ga je pot vodila tudi v ustrezen štu- dij. Kot športni pedagog je služboval na šolah v Trbov- ljah, Šoštanju in na Dobrni. Pred osmimi leti se je zapo- slil na I. osnovni šoU Žalec, kjer je bil med učenci zelo pri- ljubljen. Dare je delal tisto, kar je najbolje znal in kar je delal s srcem. Pri svojem de- lu je bil dosleden in uspešen. Zelo ponosen je bil na lepe dosežke ekip učencev, ki so dosegale najvišja mesta v dr- žavi. Nihče ni mogel vedeti, da se njegov čas izteka, da je že opravil pot svojega učenja. Ra- čunali smo, da bomo še dol- go drug z drugim delih ta čas; pravzaprav o času nismo ni- koh razmišljah. BiU smo. Da- reta ni več tu. Lahko prisluh- nem v tišino: »Kratki so bili moji dnevi med vami in še krajše so bile besede, ki sem vam jih govoril. Odhajam z vetrom, a ne v praznino...« Sodelavci in učenci bomo Dareta ohraniU v spominu kot dobrega in zvestega kolega in učitelja. Žalčani in mno- gi drugi pa sega bomo vedno spominjali kot odličnega žal- skega športnika. ADl VIDMAJER MODRI TELEFON Parkirišče na črno Bralka Anica iz Laškega je mo- dri telefon opozorila na črno po- stavljeno parkirišče na Rimski cesti v Laškem, za pokopališ- čem. Okoliške stanovalce to par- kirišče zelo moti, postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja zanj pa naj bi bil zavrnjen. Ka- ko bodo ukrepale inšpekcijske službe, sprašuje Anica. Na vpra- šanje odgovarja Andreja Gobec- Vidali z inšpektorata za okolje in prostor. »Urbanistična inšpekcija je že lani uvedla postopek zoper ne- dovoljen poseg v prostor - parki- rišče za tovornjake pri pokopališ- ču v Laškem. Investitorki smo iz- dali odločbo za sanacijo nedovo- ljenega posega in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. Poda- li smo tudi ustrezne predloge za kaznovanje. Investitorka je s po- sebno zahtevo zaprosila za odlog upravne izvršbe, zlasti zato, ker je v občini Laško v programu spre- jemanje odloka o ureditvi načrta za parkirišče tovornih vozil na tej lokaciji. Po programu naj bi odlok prišel v javno obravnavo maja le- tos. Glede na rešitve iz ureditve- nega načrta bo urbanistična inš- pekcija s postopkom nato nemu- doma nadaljevala.« Izključena javnost? Naš zvesti bralec Franc Špes iz Celja je to pot modremu te- lefonu zastavil vprašanje, zakaj je na obravnavah na sodišču jav- nost še vedno praviloma izklju- čena. Za pojasnilo smo zapro- sili predsednika okrožnega so- dišča v Celju, AndrejaPavlino: »Dejal bi, da je prej obratno, da je torej javnost praviloma pri sod- nih obravnavah vključena, izklju- čena pa le izjemoma, v primerih. ki jih določa postopkovna zako- nodaja. Če bralec misli na kazen- ske postopke pri sodiščih po Ka- zenskem zakoniku RS, potem 294. člen določa, da je glavna obrav- nava javna in ji laliko poleg strank v postopku prisostvujejo vse zain- teresirane polnoletne osebe. 297. člen opredeljuje izjeme, ki zade- vajo javnost obravnave. O izklju- čitvi javnosti odloča sodni senat in tovrstno sodbo mora javno raz- glasiti. Izključitev javnosti pa ne predvideva izklj učitvje strank v po- stopku. 295. člen govori o razlo- gih za izključitev javnosti iz ce- lotne ali dela obravnave. Med njimi navaja varovanje tajnosti, javne- ga reda, morale, našteva osebne ali razloge iz družinskega življe- nja, zaščito koristi mladoletnih oseb, itd. Obravnave so praviloma jav- ne, razen tistih, ki liadevajo so- jenje mladoletnim osebam in ti- stih, ki zadevajo spolno nasilje. Obravnav, iz katerih je javnost izključena, je največ do 10 od- stotkov. Res pa je, da sodišče o razpisanih obravnavah obvešča le stranke v postopku, javnost pa preko oglasne deske na sodišču.« Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala Bojana Jančič. Na telefonsko številko 031/569- 581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. 16 ŠPORT Še bodo trepetali Spodrsljaj Pivovarne - Odstopil Zrinski - »Mali« lokalni derbi Šentjurčanom Košarkarska sezona pri nas je tik pred vrliuncem - končnico državnega prvenstva. V boju za 1. in 3. mesto po dveh delih tekmovanja je še vse odprto, bržčas bosta odločali prav tekmi zad- njega kroga prihodnjo sredo, spodrs- ljaji pa so lahko vse bolj usodni. Na srečo Laš^anov njihov poraz v Treh hhjah ni bil odločilen, kajti prednost pred Geoplin Slovanom se ni stopila do te mere, da bi morali trepetati za končno tretje mesto, ki si ga želijo. So pa pivo- varji zapluli v nevarnejše vode, saj bo verjetno odločilna prav zadnja tekma s Kodeljevčani v Laškem. Proti zreški Ro- gli minulo soboto je Pivovarna Laško izgledala precej klavrno, saj je prejela kar 113 točk, kar si ekipa takega slovesa pač ne more privoščiti. Zrečani so bili sicer blizu uspeha v Laškem že v prejš- njem delu prvenstva, ko so slabo odigra- li končnico, tokrat pa so varovanci Go- razda Bokšana brez poškodovanega Be- niča prav v zadnji četrtini presegli sebe in zapečatili usodo ravnodušnih domači- nov. Za svojevrsten zaplet je poskrbel tudi komisar lige Andrej Camplin, saj je spregledal 5. osebno napako laškega kapetana Mileta Lisice in mu dovolil igrati še približno pol minute, potem pa le reagiral. Gostje bi se seveda v drugač- nih okoliščinah pritožili in verjetno dose- gli svojo pravico, tako pa so se raje prešerno veselili zmage, ki jim je na široko odprla vrata do končnega 5. me- sta, ki ga v Zrečah pred sezono ni nihče upal napovedati. Za uresničitev sanjske- ga rezultata bodo morali Zrečani čez 6 dni pred svojim občinstvom odpraviti Kraškega zidarja, kar jim je v tej sezoni uspelo že dvakrat, edini poraz proti Se- žancem so doživeli na zadnjem gostova- nju na Krasu. Z mislimi v Šoštanju »Mali« lokalni derbi nv Šentjurju ni bil niti približno tako zanimiv kot tisti v Treh lilijah. Polzelani so se namreč le v uvodnih desetih minutah dostojno upi- rali domačinom, potem pa so povsem popustili in prednost Kemoplast Alposa je le še naraščala. Tik pred koncem tekme, ko je bilo že davno vse odločeno, so Savinjčani nasprotnika začeli agresiv- no pokrivati po vsej igralni površini in nekajkrat uspeli zaustaviti napade tek- meca, ter s tem pokazali, kako bi lahko presenetili Šentjurčane. Toda poteza je bila [lovlečena prepozno, odgovora na vprašanje o zakasnelosti taktične novo- sti pa žal nismo dobili, kajti trener Sa- vinjskih Ilopsov Boštjan Kuhar ni bil pripravljen na pogovor. »Raje poiščite katerega izmed igralcev,« nas je odslovil. Njegova predhodnika sta vsaj postregla z izjavami, sedaj, ko je položaj Polzela- nov že jasen - morali bodo v kvalifikacije za obstanek v elitni druščini - pa nape- tost še narašča. V dvoboj s šoštanjsko Elektro za slovo od sezone še pred pol leta ni verjel nihče, danes pa o njem razmišljajo z vsem spoštovanjem. More- biten poraz bi bil namreč usoden za polzelsko košarko. Sobotni zmagovalci so si prvoligaški status zagotovili že v prvem delu nada- ljevanja prvenstva, zato so tudi rezul- tatsko padli. »Težko je motivirati ekipo, ko pred njo ni več pravih izzivov. Na srečo so fantje proti Polzelanom spet odigrali tako kot znajo in smo zasluže- no slavili. Ocena sezone bo seveda po- zitivna, želim si le še zmage v zadnjem krogu proti Zagorju, saj bi se tako na najlepši način poslovili od naših navija- čev,« je po tekmi dejal trener Kemoplast Alposa Igor Pučko, ki se je uspešno prebijal skozi pretekle mesece, čeprav bi ga nekateri najraje zamenjali že po nekoliko slabšem štartu. Večina šent- jurskih igralcev je z mislimi že v nasled- nji sezoni, kajti pojavile so se ponudbe za posameznike. Najnapornejše ob- dobje za vodilne može kluba je tako šele pred vrati. Pozabavati se bodo mo- rali z vprašanjem, kako zadržati naj- boljše. Kemoplast Alpos je imel;namreč letos verjetno najnižji proračun v ligi Kolinska, zato zvezdnike vleče drugam. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ Gorazdu Bokšanu je pripadla »zmaga kroga«, po kateri je odstopil trener Boris Zrinski, ki ga je na tekmi z Olimpijo zamenjal Srečko Lesjak. Pisno pojasnilo Zrinskcga bo danes obravnaval predsed- nik kluba Jože Sadar, ki se je vrnil s službene poti. SM SAVINJSKA trgovska družba, d.d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 UGODNO PRODAMO: a) v centru Žalca: -1263 m^ skladiščno-poslovnih prostorov z lastnim parkiriščem površine 563 m^ (cena 55 mio SIT) in - 783 m^ površin žalske tržnice s funkcionalnimi objekti ter - 892 m^ lastnih parkirnih površin tržnice (skupna cena 36 mio SIT); b) Velika Pirešica ob cesti Arja vas - Velenje: -177,33 m^ poslovni lokal, od tega 164,49 m^ v pritličju s sorazmernim delom asfaltira- nega parkirišča neposredno pred lokalom (cena 14 mio SIT); c) v centru Celja: -126 m^ pisarniških prostorov s souporabo pomožnih prostorov v objektu Razvojnega cen- tra Celje, Ul. XIV. divizije (cena 20 mio SIT) in - 48 m^ trgovinskega poslovnega prostora v objektu »Pri vrtnici«. Ljubljanska c. 7 v Celju (cena 15 mio SIT); d) v Termah Čatež: - opremljen počitniški apartma površine 46 m^ (cena 7,3 mio SIT) ter e) v Barbarigi na morju (Hrvaška): - opremljen počitniški apartma površine 37 m^, z lastno teraso, v bližini trgovin in morja (cena 4,5 mio SIT). Neprodane nepremičnine iz objave nudimo v najem. V najem oz. podnajem nudimo tudi: - poslovni prostor velikosti 13 m^ v pritličju objekta na naslovu Šlandrov trg 35, Žalec ter -115,9 m^ poslovnih površin bivše Tehnične trgovine v Žalcu. Vse informacije po telefonu; 03/713-6902 ali 713-6906, vsak delavnik med 7. in 15. uro. PANORAMA NOGOMET I.SNL 27. krog: CMC Publikum - Rudar 3:1 (1:1); Bogatinov (2),Pekič (65,85);Plesec(23). Vrstni red: Maribor Pivovar- na Laško 52, Olimpija 50, Pri- morje 39 (-1), CMC Publikum 38, Rudar 37, HIT Gorica 37, Mura 36, Korotan 36, Koper 33, Dravograd 31(-1J, Domža- le 31, Tabor 27. II.SNL 22. krog; Esotech Šmartno - Renkovci 4:2 (2:1); Repovž (36,67, ll-m),Arlič (3),Muja- kovič (59). Brda - Dravinja 1:2 (1:1); Sire (15), Cugmas 81). Vrstni red: Živila Triglav 51, Elan Granit Commerce 45, Aluminij 42, Esotech Šmartno 41, Jadran Šepič 38, Livar Ivančna Gorica 33, Zagorje 31, Dravinja 29, Nafta 28, Železni- čar Ligro 26, Viator&Vektor 24, Beltinci 21, Feroterm Len- term 20, Brda 11, Renkovci 9. III.SIML- sever 19. krog: Gerečja vas - Vransko 0:0, Stojnci - Zreče 0:2, Usnjar - Paloma 6:2, Krš- ko - Mons Claudius 1:1. Vrst- ni red: Asfalti Ptuj 47, Usnjar 46, Paloma 37, Kozjak 35, Zre- če 26, Krško 25, Montavar Ro- goza 23, Kovinar Mascom 21, Vransko 21, Mons Claudius 20, Hajdina 19, Stojnci 18, Ge- rečja vas 18, Fužinar 14. KOŠARKA LIGA KOLINSKA 6. krog II. dela - liga za prvaka: Kraški Zidar - Pivo- varna Laško 79:103 (70:84, 45:63, 29:33). Lisica, Dragšič 18, Jurak, Duščak 17, Ovčina 16, Nakič 7, Dunovič, Bajra- movič, Eržen, Udrih, Brolih 2. Union Olimpija - Rogla 89:59 (58:48, 46:22, 23:11). Dundo- vič, Starovasnik 12, Petrano- vič 11, Temnik 10, Sivka 7, Zarič 4, Šporar 3. Od 7. do 12. mesta: Loka kava - Kemo- plast Alpos 99:89 (72:65, 50:46, 27:22). Novakovič 24, Misirača 17, Petrovič 16, To- mažin 12, Kahvedžič 8, Rov- šnik. Kočar 6. Helios - Savinj- ski Hopsi 92:78 (68:56, 42:42, 23:18). Ručigaj 19, Behna 17, Cizej 12, Kadič 11, Kobale 7, Hughes 6, Skok, Čatovič 2. 7. krog Pivovarna Laško - Rogla 104:113 (79:79, 58:53, 28:26). Lisica, Nakič 22, Jurak 21, Duščak 13, Dragšič 9, Udrih 8, Eržen, Ovčina 4, Bro- lih 1; Šporar 23, Zarič 20, Zi- nrajh 16, Dundovič 15, Staro- vasnik 14, Sivka 13, Petrano- vič 8, Temnik 4. Vratni red: Union Olimpija 56, Krka 55 Pivovarna Laško 48, Geopijjj Slovan 46, Rogla, Kraški Zidaj 41. Od 7, do 12. mesta: Kei^o, plast Alpos - Savinjski Hopji 92:79 (73:53,46:29,19:15). Mj, sirača 25, Kočar 18, Kahvedžič 17, Novakovič 14, Petrovič 8 Rovšnik 5, Ribežl 3, Toniažiij 2; Čatovič 14, Cizej 13, Skok Ručigaj 12, Kadič, Hughes 9' Belina 3, Plotnikau, Dimnik2' Vrstni red: Helios 45, Triglav 44, Kemoplast Alpos 41, Za- gorje Banka Zasavje 38, Sa- vinjski Hopsi 36, Loka kava 34. 1.B SKL 5. krog II. dela: Elektra - ZM Maribor 105:92 (82:66 52:45, 24:28). Tajnik 26, Vug' dalič 23, Rizman 14, Milič 13_ Božič, Karlo 10, Brinovšek Kovačevič, Maličevič, Zupane 2. Vrstni red: Koper 48, Elek- tra 45, ZM Maribor 42, Yurij Plava Laguna 40. ROKOMET 1.A DRL (m) 19. krog: Celje Pivovarna Laško - Avtomikolič Rudar 2 9:21 (12:11). Pa j ovič 6, Vugri- nec 5, Načinovič, Stefanovic, Žvižej 4, Šerbec 3, Bedekovič 2, Kulinčenko 1. Gorenje - Piv- ka Perutninarstvo 33:24 (16:12). Rutenko 14, Kavaš 5, M. Oštir, Sovič 4, Kukavica, Gajšek 2, Kavtičnik, Plaskan L Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 36, Mobitel Prule 33, Prevent 30, Gorenje 28, Velika Nedelja 22, Trimo Trebnje 21, Avtomikulič Rudar 19, Termo 13, Slovan 9, Dobova 8, In(es Riko 8, Pivka Perutninarstvo 1. 1.ASRL (ž) 6. krog II. dela: Žalec ■ Olimpija 27:25 (15:13). V. Do- lar 10, Derčar 6, Zidar 5, Kline 3, T. Dolar 2, Jukič 1. Vrstni^ red: Krim Eta Neutro Roberts 46 (-1), M-Degro Piran 34, Ža- lec 28, Olimpija 26 (-1). ATLETIKA OP 10.000 m (Ravne) - čla- nice: 4. Poznič (Velenje), šta- feta 4x800 m: 1. Velenje (Tam- še, Arzenšek, Hozjan, Če- plak). BOKS DP (Maribor) - mladinci: do 91 kg 1. Sebastjan Dimec (Celje.) KEGLJANJE ' DP (Tržič) - kadetinje dvo- jice: 1. Vučenovič- Fidel 1723, 3. Gluvič- Koljič 1614, 4. Savič- Savič (vse Miroteks Celje) ŠPORTNI KOLEDAR PETEK 27.4. KOŠARKA Liga Kolinska, 9. krog II. dela; skupina za prvaka: Geoplin Slovan - Rogla Zreče (17). SOBOTA 28.4. NOGOMET 1. SNL, 28. krog - Velenje: Rudar - HIT Gorica (18). 2. SNL, 23. krog - Beltinci - Esotech Šmartno (17). ROKOMET 1. A DRL moški, 20. krog - Velika Nedelja - Celje Pivovar- na Laško (19), Dobova - Gore- nje (19). Zaključni pokalni turnir ženske, polhnale - Ljubljana: Žalec - M- Degro Piran (16). KOŠARKA Liga Kolinska, 9. krog 11. dela; skupina za prvaka - Krka Telekom - Pivovarna Laško (17.30). Od 7. do 12. mesta - Zagorje Banka Za- savje - Savinjski Hopsi (19), Triglav - Kemoplast Alpos (20.15). NEDEUA29.4. NOGOMET 1. SNL, 28. krog - Celje: CMC Publikum - Dravograd (17). 2. SNL, 23. krog - Slovenske Konjice: Dravinja - Feroterm Lenterm. ROKOMET Zaključni pokalni turnir ženske, za 3. mesto (15.30), finale (18). SREDA 2.5. VESLANJE Slovenski pokal in tradi- cionalni majski spust po Sa- vinji (Petrovče - Leveč - Ce- lje), 11-16.30. NOGOMET 1. SNL, 29. krog - HIT Gori- ca - CMC Publikum (17), Ma- ribor Pivovarna Laško - Ru- dar. NA KRATKO Jesenice: Na mednarod- nem tekmovanju v umetnost- nem drsanju za Triglav trophy so nastopili tudi trije mladi celjski drsalci, zaradi bolezni pa je bila odsotna An- ja Bratec. V kadetski konku- renci je Urban Kalšek zasedel 7. mesto, Alja Pahor 19., Eva Jenšterlepa25. (J.K.) Celje: Skupina bivših roko- metašic PUV Nivo nastopa se- daj za ŽRK Celje, ki je v prija- teljski tekmi ugnal prvoligaš- ko ekipo Burje s 30:23. Naj- boljše strelke so bile Bilič 6 ter Kikanovič in Mitrovič po 5 golov. (J.K.) Ljubljana, Izola: Rokomet- ni klub PUV Nivo niza uspehe pri najmlajših kategorijah. Starejše in mlajše deklice so se uvrstile v finalni del DP, kadetinje pa so obtičale v pol- finalu za Velenjem in Žalcem. Danes bo v Celju finale za deklice letnika 88 in mlajše. (J.K.) Celje: Namiznoteniškega turnirja za 38. Frenkov in Bo- žičev memorial se je udeleži- lo 48 tekmovalcev. Posebno priznanje je prejel častni ob- čan občine Celje, 80-letni Lud- vik Rebeušek za sodelovanja na vseh memorialih. Med ve- terankami je bila 3. VelenjČan- ka Boža Meža, 6. Celjanka Silva Mole in 7. Petrovčanka Marija Vok. Celjana Marko Rupnik (3.) in Milan Hohnjec (6.) sta dosegla vidni uvrstitvi pri starejših članih, pri vetenv nih pa Petrovčan Ivan Vol* (5.) in Celjan Ivan Vrečer (7.]' ŠPORT 17 Sin Golovca želi drugam Kjer je dim, je tudi ogenj. pj,n je bil obisk celjskega ro- |,piiietaša Aleša Pajoviča pri .pjiiskem prvoligašu Ciudad Ijealu. ogenj pa menda tli v gdpisu, ki naj bi ga pustil pirenejskem polotoku. Še ^^(ino trdi, da do dogovora ni pfišlo, v kar pa celjsko vods- no dvomi. »14. marca je izrazil žt-ljo za iiovo pogodbo, ki bi začela ve- ljati sredi leta 2002. Pogovor opogojih smo prestavili na maj. Obljubil je, da se do tedaj ne [,0 dogovarjal z nikomer. Pre- l^ršil je pravila kluba! Za nika- kršno ceno ni pripravljen na- daljevati pogovorov z nami. Po- čutimo se izigrane...« je pove- dal predsednik kluba Tone Turnšek. Aleš Pajovič po zadnjih novi- cah bržkone sredi prihodnjega leta dokončno odhaja iz Celja. Zadnja afera bo vsaj zaprla usta tistim, ki prečenjLijejo celjski proračun. Če bo postal še manj konkurenčen španskim in nemškim, bo pet uvrstitev v pol- finale lige prvakov z leti prido- bivalo na sijaju. A Tone se ne bo predal... Sicer pa, Pajo se lah- ko v naslednji sezoni »izmaže«, če Pivovarji le posežejo po evrop- skem finalu. • U.Š. Durakovič brez saxoja Sobotno hokejsko slav- je je slovensko športno ob- činstvo spremljalo na vseh toriščih preko radijskih ali telefonskih zvez, ali pa tre- petalo in uživalo v dvora- ni Tivoli oziroma ob TV pre- nosu. Slovenija se je v sku- pino A uvrstila brez Celja- na Davorja Durakoviča, ki je kandidiral za 23. mesto v selekciji, a ga selektor Matjaž Sekelj ni »vpisal«. Durakovič je tako tudi ostal brez nagrade - avtomobila saxo. Takoj po slavju na le- du je bil v garderobi. »Še dolgo smo slavili v sla- čilnici. Bilo je noro. Če sem bil silno potrt po srečanju med Britanci in Kazahstan- ci, sem bil navdušen nad predstavo soigralcev proti Es- toniji. Potem smo odšli v di- skoteko Babilon, kjer pija- če nisi mogel plačati. V ne- deljo popoldne je pome priš- la sestra Sandra in pred po- vratkom v Kanado sem obi- skal mamo Dano in očeta Jo- leta.« V reprezentanci se mu obeta priložnost, kajti bra- nilci so že »v letih«. Najbrž bo zapustil Plin Flon in pro- vinco Saskachewan. 5. ma- ja bo za Bomberse odigral zaključni turnir mladinskega prvenstva, in pisal teste, ki jih bodo njemu in še neka- terim obetavnim soigralcem prinesli predstavniki ame- riških univerz iz Colorada in Bostona. D.Š. Varovanci Silva Marica so bili zelo prepričljivi. Sedem kolajn ostalo v Žalcu Na evropskem prvenstvu, ki bo ob 11. do 13. maja v Sofiji, bodo nastopili trije žalski ka- rateisti: Teja Šavor, Matjaž Končina in Gregor Jančič. Na DP so v »svoji« dvorani postali slovenski prvaki, pa tudi njihov klubski kolega Luka Ma- rič. V super lahki kategoriji na- mreč ni nastopil večkratni za- poredni prvak, Žalčan Damir Vrbanič, ki se je predal trener- skemu delu. Lanski naslov je v katah obra- nil Petrovčan Mitja Stisovič, v prikazu namišljenega boja s šti- rimi nasprotniki pa je bil tretji Celjan Andrej Bregant. V bor- bah so postali podprvaki: Teja Šavor in Matjaž Končina (oba v absolutni kategoriji) in Petar Pejkunovič do 75 kg (Velenje). Tretja sta bila Uroš Golič (abs., Žalec) in Katja Cocej do 53 kg (Shito ryu Celje). Slatinčan Da- niel Gospič se je na koncu spo- reda oddolžil Končini in slavil v absolutni kategoriji. D.Š., Foto: T. TAVČAR Premalo rok za »stop« Vanji Dolar. Fiilpčič zasenčil Bonovo žalske rokometašice so po zmagi nad ljubljansko Olimpi- jo le osvojile tretje mesto v državnem prvenstvu, odločal pa je razburljiv medsebojni obračun v Žalcu. Gostiteljice so zaostanek 22:24 v silovitem finišu preobrnile v svojo korist z zaključnim delnim izidom 5:1. Vratarka Ljuba Korotneva je svoje delo opravila fantastično - s 26 obrambami je malone sama zaustavila Olimpijo. Ni čudno, da je že nekaj časa na spisku želja »ljubljanske strukture«, ki si prizadeva za njeno novo državljanstvo. Trener Aleš Filipčič je vseskozi »vrtel« zunanje igralke in do- bitno kombinacijo našel, ko je bilo najbolj potrebno. Olimpiji- na klop na čelu z Marto Bon je krivico valila na sodnike, ni pa našla protiorožja za prerojeno bombarderko Vanjo Dolar, ki je desetkrat zatresla mrežo gostij. Sonja Zidar ni bila na svoji običajni ravni - uspeh je tolikanj bolj razveseljiv, saj so soigral- ke bolj »povlekle«. V soboto bo Zidarjeva skušala Žalec popelja- ti v finale pokala, tekmice iz Pirana pa so velike favoritinje. »Ne, ne. Možno jih je presenetiti«, trdi sekretar Žalca Roman Jaušovec. D.Š., Foto: G. DOMJAN Plesna predstava v Golovcu Na prvem delu DP v shovv plesih (finalne nastope je v Golovcu spremljalo več kot 1000 gledalcev) so sedem naslovov osvojili plesalci ljubljanske Kazine. Študentom računalništva Leonu Zu- pančiču, Andreju Gobcu in Simonu Šanderju iz celjskega Ple- snega vala je pripadlo 5. mesto v disciplini step-male skupine. DŠ, Foto: GK Vodilni strelec lige Damir Pekič ostaja neulovljiv, prednost pa je povišal lui 3 gole Za pokal Intertoto Podaljšek kvalitetne in zanimive tekme sosedov CMC Publikuma in Rudarja (3:1) tudi ni bil dolgočasen. Trener gostov Edin Osmanovič, ki je lahko presenetil le z napadalno igro, kar je tudi storil, je novinarjem večkrat poudaril: »V nogometu ne zmaga vedno boljši!« Celjski strateg Marijan" Pušnik je kasneje odvrnil: »Živimo v demokraciji, takšna izjava je njegova pravica!« Dodal je še, da je celjska vrata resda reševal Amel Mujčinovič, a je prej na drugi strani imel še težje delo Dino Lalič. Le Celjani in Dravograjčani so se prijavili za nastop v evropskem pokalu Intertoto. Prednost prvih 6 krogov pred koncem DP znaša celih 7 točk. Korošci imajo tekmo manj in novega trenerja Dražena Beseka, v nedeljo pa prihajajo prav na Skalno klet. Pušnik in Bojan Prašnikar sta se edina obdržala na klopeh, Korošec pa je lahko miren tudi vnaprej. Njegov spanec motijo le tekme mlade reprezentance (v torek z Dansko), ko je spet »izgubil« običajno peterico in treningi niso imeli »haska«. D.Š., Foto: G. KATIČ 18 PISMA BRALCEV PREJELI .SMO O mamilih v Sloveniji Mamila so v Sloveniji po- stala pereč problem, saj se jim vdaja vedno večji in vse mlajši del populacije. Iz raz- nih raziskav je znano, da mla- dina v svoji brezciljnosti hiti v objem omame, katere rezul- tati so predobro znani. Vzro- ke za dostopnost je treba is- kati v prevoznih poteh raznih omamnih sredstev preko slo- venskega ozemlja, pri čemer sodelujejo tako domači ljudje kot tujci. Ravno ti so krivi za pehanje mladine v svet oma- me in neperspektivnosti. Ko takšne stvari berem, poslu- šam in gledam, si ne morem pomagati, da ne pomislim na našo policijo, sodstvo in naše tajne službe. Zdi se, da ti svo- jega dela ne opravljajo prav dobro, saj bi večja strogost, budnost in učinkovitost po- kazala tudi boljše rezultate. Saj gre vendar za našo mladi- no, za našo prihodnost! Predlagam, da vsi omenje- ni, pa tudi starši in šola, nap- nejo vse sile za izkoreninjenje tega zla. Menim, da bi morale vse politične stranke in orga- nizacije civilne družbe prispe- vati večji delež. Svoj delež pa bi moral prispevati tudi vsak . posameznih z nasvetom, de- lom in zgledom. S skupnimi močmi bi pomagali mfadim najti smisel življenja, daleč proč od mamil, odgovorne pa preganjati in mnogo-strožje kaznovati. FRANČIŠKA VODpPlVEC, predsednica MO SiEiS Celje Naj ljudstvo izve! Sem eden od akterjev ne- formalne skupine Mladi us- tvarjalci, ki se v Žalcu že leto dni bori za mladinski center (predvolilna obljuba gospoda Posedela). Na žalost sem se moral za objavo resnice obr- niti na vse slovenske medije, saj je v Žalcu pomembno raz- mišljanje samo ene osebe. Vse ostalo ne obstaja. Zato bi se rad javno zahvalil žalske- mu županu gospodu Posede- lu, ker je poskrbel, da bo veči- na predlogov našega progra- ma, ki smo ga predstavili na tiskovni konferenci v začetku januarja, in ki mu ga je kasne- je osebno na sestanku izročil pod naše ideje podpisani Rok Žagar, konkretiziranih. Glede na to, da bodo pro- gram zdaj izvajali županovi (brez razpisa) nastavljeni ki- mavčki in ne tisti, ki so ga dejansko pripravljali na pod- lagi lastnih izkušenj desetlet- nega delovanja, se mi zdi po- šteno, da ljudstvo izve, kdo je in kako podlo igra žalski žu- pan. V enem letu sem ugoto- vil, da zna zavajati somešča- ne. Morda me je celo prema- gal? Ker se je pomena besede konkretizirano '(predvide- vam) že naučil, mu bom, da se ne bo še kdaj osmešil, raz- ložil pomen besede nefor- malna skupina: to je civilna iniciativa, v kateri je lahko kdor koli. Nastane v sami družbi, je brez imena in sede- ža, zato ji žal ni možno posla- ti pisma. Tudi na željo gospo- da župana ne. Skoraj bi ga že komu poslal na Glas Savinj- ske. Neumno! Neformalna skupina je nastala zaradi ne- strinjanja z njegovim nači- nom dela, z njegovim odno- som do mladih in predvsem z njegovim mladinskim cen- trom, kjer bo ob petkih in sobotah z brezplačnim' avto- busom prevažal probleme in mladino na vzhod (kot ko- munalne odpadke) in obča- sno postavljal okranclan (še ena iz univ. dipl. ekon.-ove slovenščine) šotor, kot na »dojčefestovskih« veselicah. Bolno, res bolno! Se zaradi županove izgubljene mlado- sti Žalec spreminja v Orvvelo- vo Živalsko farmo? GREGOR ČULK ml., za Mlade ustvarjalce (v ilegali) »Ustavite rasistično poiicijoff Zadnje čase se v Sloveniji stopnjujejo medijski napadi na delo slovenske policije kot tudi diskreditacijski postopki na njenega generalnega di- rektorja g. Marka Pogorevca. Dogaja se celo to, da uredniki dopuščajo, da so avtorji pi- snih prispevkov označeni sa- mo s kraticami, kot je bilo to mogoče nedavno razbrati v časniku Delo. K pisanju pa me je vzpodbudil še dodaten »medijski ocvirek«, ki je bil pred slabim mesecem dni predvajan na radiu Fantasy v njihovih popularnih novicah. Objavili so poziv nekega združenja za državljanske pravice, naj slovenski držav- ljani sprožimo državljansko nepokorščino proti delu slo- venske policije. Vzrok za tak poziv naj bi bilo neustrezno in celo »rasistično postopa- nje« predvsem uniformirane- ga dela slovenske policije s prebežniki in zadevami okoli njih (preselitve, azil, smrtni primeri prebežnikov itd.). To naj- bi v praksi pomenilo to, da če nas policija ustavi zara- di prometnega prekrška, od- peljemo naprej ali pa da se lahko spuščamo v besedne debate s policisti, odklanjamo njihova navodila pri urejanju cestnih zamaškov, ne prijav- ljamo prekrškov javnega rada in miru itd. To tudi pomeni, da se s takšnim načinom ne- pokorščine v tej državi izvaja anarhija, kaos, kar posledič- no pripelje do razpada siste- ma varnosti in stabilnosti, za katerega je z Ustavo R Slove- nije odgovorno Ministrstvo za notranje zadeve in njegov sestavni del, slovenska polici- ja. Takoj sem poklical na radio Fantasy, kjer mi je prijazen gospod pojasnil, da te novice dobivajo iz Ljubljane in da jih le predvajajo, tako kot tudi druge lokalne komercialne postaje. Kakorkoli že, me- nim, da so takšni pozivi abso- lutno neprimerni in celo god- ni presoje za uvedbo kazen- skega pregona zoper pobud- nike takšnih pozivov. Primerjati ali enačiti sloven- sko policijo z rasistično v nek- danji Južnoafriški republiki, je prav tako vredno kakšnega drugega pogleda. Takšni po- zivi in napadi stalno prihajajo iz »levega« zaledja slovenske politične scene (predvsem iz zaledja ZLSD), saj je pred približno dvema mesecema nek njihov mladi up iz Mlade- ga foruma tudi preko radia Fantasy javno rohnel, da ima- mo rasistično policijo, da smo rasistična in celo nacistična država, kjer predsednik, me- tropolit in premier modro molčijo, Haider pa nas vabi na psihoanalitične seanse o reše- vanju židovskega vprašanja ali nekaj podobnega. Zato javno terjam odgovor od ZLSD-ja ali pa koga drugega, kdaj se bo to nehalo in ali bodo artikulatorji takšnih po- zivov kdaj odgovarjali za svo- je izjave. Tudi mlade gospo- dične iz organizacije Amnesty International prefinjeno »su- fražirajo« pri takem blatenju. In to celo sočasno, ko je g. Bugarič, državni sekretar, jav- no izpostavil nujnost sodelo- vanja z nevladnimi organiza- cijami. Dejstvo je, da je bil pri po- stopkih s prebežniki v celoti uporabljen osnovni princip iz Schengenskega sporazuma, z vsemi osnovnimi atributi (or- ganizacijsko - operativnimi, finančnimi, varnostnimi itn.). Ko človek v tej državi vse to spremlja, ga zaboli glava in se sprašuje, ali je to sploh nor- malno in ali ni ta država v celoti zrela za temeljito psi- hoanalitično obravnavo, pre- den nas Evropska unija sprej- me medse. Čakajoč na »razjarjeno levi- co«, vse lepo pozdravljam. GREGOR URANIČ, Celje Celjani dvigujejo razpoloženje Kot vsako leto, so se tudi letos Celjani udeležili pohoda v spomin velikemu Slovencu Valentinu Staniču. Pohod poteka od Solkana preko hriba Sabotin (znanega iz 1. svetovne vojne) in nato po robu desnega brega Soče do vrha Korade in od tam do slikovitega Kanala ob Soči (mojega rojstnega kraja). Skupina veselih Celjanov izjemno prispeva k veselemu razpoloženju pohodnikov. Poleg tega so ti Celjani neu- ničljivi, saj po desetih urah pohoda zmorejo na zaključni prireditvi v Kanalu ob Soči še dodatno nekaj ur plesati v vseh mogočih ritmih, od valč- ka do sambe. Skratka, brez Celjanov si pohoda v spomin Valentinu Staniču v Kanalu ne moremo več predstavljati. IVO HVALICA, Kanal ob Soči Faktor - pra faktor, loža - balkon Kot dolgoletni bralec Nove- ga tednika zelo rad, najraje in najprej, preberem Pisma bral- cev in Modri telefon. Zadnje čase pa sem ob vprašanjih oz. komentarjih g. Špesa in akter- jev, kot jih sam imenuje, razo- čaran, ker ne vem, kdo zava- ja, ali akterji ah g. Špes. Enkrat se omenja loža, dru- gič balkon, vmes so natreseni faktorji površin nepremičnin, le tega ni, da se loža, ki ne odgovarja standardom, ne šteje v stanovanjsko površino ali pa se, če že je loža, kakr- šna pač je. V Novem tedniku na Mo- drem telefonu dne 22. 3. 2001 je na vprašanje g. Špesa, kam sodi balkon, odgovoril Ro- bert Tiselj, in pojasnil, da nji- hovi podatki izvirajo iz zapi- ska o vrednotenju stanovanja iz leta 1985, po katerem se je ravnal tudi nekdanji Stano- vanjski sklad. Pa menda ja ne uporabljamo pravilnikov, za- pisnikov in kar je še ostalega iz tega obdobja, saj vendar živimo v samostojni pravni in demokratični Sloveniji že de- setletje] PAVEL KRAJNC, Celje Obetavni načrti društva Sonček v šentjurskem hotelu Žonta je imelo društvo za cerebralno paralizo Sonček iz Celja svoj redni letni občni zbor. Poročilo o delu društva v letu 2000 je podal podpred- sednik Jože Povalej, ki je go- nilna sila tega humanitarne- ga društva. Društvo je v mi- nulem letu razširilo prostore v Gregorčičevi ulici in s tem pridobilo nekaj novih delov- nih mest, kjer je zdaj 12 za- poslenih, prošenj za zaposli- tev pod posebnimi pogoji pa imajo devet. Na začetku ma- ja lani so odprli bivalno eno- to za 5 varovancev, kar je razmeroma velik dosežek. V letu 2001 predvidevajo prib- ližno enak obseg, kot v mi- nulem letu. Načrtujejo do- kup in ureditev sosednjih prostorov bivalne enote v Štorah in upajo, da bodo ta projekt dokončali s pomočjo Rotary kluba. Zveze Sonček Slovenije, občin celjske regije in s članarino. Od ostalih pro- gramov bodo izpeljali še kul- turne in družabne prireditve, terapevtsko jahanje v Škofji vasi, učenje plavanja ter raz- lične izobraževalne in druge tečaje za mladostnike in odrasle invalide. V Žalcu so ustanovili tudi športno druš- tvo za obolele za cerebralno paralizo. ^ Prvič letos so podelili priz- nanja častnim članom, med drugimi sta ga prejela direk- tor Rotary kluba Roman Gra- cer in svetovalec direktorja v Klasju Celje Edi Stepišnik. Predsedniku društva Son- ček Mateju Valenšku in pod- predsedniku Jožetu Povalej u, sponzorjem in drugim sode- lavcem, želim, da bi bogato zasnovani program v celoti uresničili. Hkrati pozivam no- ve sponzorje, da pomagajo po svojih najboljših močeh. MILAN GOMBAČ, Celje Solidarnost ob nesrečah Slovenci imamo čuteča srca in znamo pri naravnih nesre- čah, ki prizadenejo ljudi, sto- piti skupaj in se izkazati. To je bilo že velikokrat potrjeno. Takrat ko je človek v nesreči, složno združimo moči, stopi- mo v akcijo in prizadetim po- magamo po svojih močeh. Ena večjih naravnih nesreč pri nas je ta čas Macesnikov plaz nad Solčavo, na regij- skem območju Celja. Ta plaz še kar drsi in ogroža glavno naselje v dolini, kraj Solčavo, kjer je tudi upravni sedež vi- šinske občine Solčava. Nekaj se sicer dogaja v smislu sana- cije, a po polževo in pred- vsem brez vidnih rezultatov, vsekakor pa počasneje od dr- senja plazu. Namen teh vrstic je, da bi se dela lotili bolj premišljeno in učinkoviteje, da ne bo pre- pozno. Domačin, tamkajšnji najbližji posestnik in kmeto- valec, gospod Peter Krivec, po domače Macesnik iz Podolše- ve nad Solčavo, pravi, da je Podjetje za urejanje hudour- nikov iz Ljubljane sicer že ne- kaj delalo na tem plazu, a kot kaže neučinkovito, saj se sta- nje ni v ničemer izboljšalo. Nekaj podobnega sta na kra- ju samem ugotovila tudi dva naša ministra, minister za promet in minister za okolje in prostor. Tamkajšnji doma- čini pravijo: lepo da sta prišla in videla, a »živi plaz« vendar- le potrebuje še kaj več kot zgolj »visoke obiske«, ki se končajo z ugotovitvami. Za tem se namreč nič ne zgodi, nič novega ni videti, plaz še kar drsi in grozi, prebivalstvo v dolini pod njim pa nemočno in s strahom pričakuje najhuj- še. VLADO PAREŽNIK, Mozirje Srečanje literatov na gradu Krumperk Predstavniki Univerze za tretje življenjsko obdobje Li- pa iz Domžal so povabili na slovensko srečanje literarnih ustvarjalcev tudi pesnice in pisateljice iz Univerze za tret- je življenjsko obdobje iz Ce- lja. Z veseljem smo se ga ude- ležile in ni nam bilo žal. Prireditve koncem marca smo se udeležile Ljudmila Conradi, Ivana Djesnič, Mari- ja Danica Klovar, Marija Li- povšek, Virginija Mehle Maje- rič, Darinka Pavletič Loren- čak, Radmila Tratnik, Jelena Tomanič, Silva Železnik in Ivanka Godec. Zelo gostoljubni člani klu- ba Lipa so prispevali pester celodnevni program. S svo- jim humorjem je navdušila predsednica kluba, pisatelji- ca in pesnica Metka Zupa- nek. Ogledali smo si tudi mu- zej in jamo s kapniki. V reci- talih smo slišali mnogo lepe- ga za dušo. Tudi Celjanke smo se s svojimi literarnimi deli odlično izkazale in nav- dušile. Bilo nam je v veselje, da smo tako lepo predstavile mesto Celje in svoj kraj. Skle- nile smo, da bomo še naprej z veseljem ustvarjale in se udeleževale tudi vseh, že v bližnji prihodnosti podobnih srečanj. Najbolj nas je razve- selila novica, da bodo vsa literarna dela, tudi Celjank, objavili v zborniku Ajda zori. Moram poudariti, da je lite- rarna delavnica Lipa v Dot^ Žalah zelo aktivna. Izdali ^ že tretji zbornik Jesenski §q pek, ki obsega 175 strani. ^^ stitamo! IVANKA GODEc Teharje pri Cejj; ZAHVALE^ eOHVALE Prireditev, ki nam je polepšala dan v torek, 10. aprila so nam mladi člani KUD Zarja Trnov- Ije polepšali dan s prelepo uprizoritvijo enodejanke »Čarovnica, ki ni znala biti hudobna«. Varovanci Vars- tveno delovnega centra Šent- jur smo z zanimanjem in po- zorno spremljali dogajanje na odru in na koncu iskreno in z navdušenjem zaploskali mladim igralcem. Posebno pastirček Peter je bil všeč na- ši Alenki, zato mu je podarila šopek.. Hvala KUD Zarja, da nam je brezplačno ponudila ogled predstave v okviru Novača- novih dnevov. Želimo, da bi prelepo pravljico videlo še mnogo drugih mladih in odraslih. VARSTVENO DELOVNI CENTER ŠENTJUR Poslovne prostore za pisarniško dejavnost in skladišče oddamo na lokaciji Mariborska 86, Celje. Informacije po telefonu: 03 42 88 120. BIO KOLEDAR Sejte, presajajte, sadite, zalivajte, ■ negujte rastline; rahljajte in J prezračujte tla, pobirajte In predeluj^ pridelke v iasu, ki je najugodnejši ^ posamezne tipe rastlin in ki je j razviden iz koledarja. ! MALI OGLASI - INFORMACIJE 19 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 22 INFORMACIJE KRONIKA 23 NOČNE CVETKE I fvlinuli teden so nekega naiv- iieža prepričali, da so dolge vr- .[e na bencinskih servisih za- ^jiii brezplačne delitve benci- zato je pristavil še svoj av- lo V jugeca si je natočil ben- |.jii za dva jurja in odbrzel z pečkove. Kolikor je pač z ju- ^ecem lahko. I Dejana in Gregorja je nekdo ^[•(jo presenetil, saj jima je iz garderobe gostinske šole izmak- nil njuni kuharski obleki. Ti- jti, ki ju je ukradel, pa naj pri ,0 kupi še Kuharske bukve, da je nauči kuhati, nato pa se lah- 1(0 prijavi v oddajo Kuhajmo skupaj in speče potičko... I Vlado in Filip sta s prvo run- jo tepeža začela v Rimljanki, nato pa sta jo mahnila še pred Vrtnico, kjer sta začeto delo na- daljevala. Naši uniformiranci pa niso imeli težkega dela, saj sta s pestmi mahala kar v nji- liovi neposredni bližini. • Še ena tepežna. Jože je spo- ročil, da sosed buta svojo part- nerico. To nečisto delo je oprav- ljal Stanko, ki je modrim fan- tom lepo razložil, da je Zlatko udaril le iz ljubezni. Iz ljubez- ni pa so mu policisti napisali tudi predlog sodniku za prekrš- ke. • Ua ne pije več, manj pa tudi ne, se je verjetno sanjalo Ni- kolaju, ki si je privoščil dve ki- tici spanja kar v Nušičevi uli- ci. Ker mu je kolega Alko do- bro pomešal štrene, mu je druž- bo morala nekaj časa delati tu- di bolniška posteljica, pa še kak- šna cev povrhu. • Zoranu očitno primanjkuje vitaminov in poguma, saj je 19. malega travna hotel iz trgovi- ne Drogerie Markt na Maribor- ski cesti ukrasti kilogram ce- devite. Ali jo je hotel pomeša- ti le z vodo ali pa s čim drugim (!), ni jasno. S.Šol. Obtoženi podvomil v strokovnjakovo znanje Nadaljevanje sojenja Izidorju Rožencvetu in Borutu Užmahu z zaslišanjem izvedencev Na Okrožnem sodišču v Ce- lju se je 16. marca nadaljeva- la glavna obravnava zoper Izi- dorja Rožencveta iz Poljčan in Boruta Užmaba iz Celja, obtožena kaznivih dejanj na- peljevanja k umoru, nedovo- ljenega prometa razstrelilnih snovi, velike tatvine in nape- ljevanja k storitvi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Kazniva dejanja, za katera ju bremeni obtožnica, izvirajo iz jeseni leta 1999, ko sta se Ro- žencvet in Užmah hotela zne- biti Marka Šelekarja, ki je bil zanju nevaren, saj naj bi ju na- meraal prijaviti policiji. V na- črtovanju umora sta se nekaj- krat sestala z nekim moškim, za katerega pa nista vedela, da je tajni policijski delavec, za umazano delo pa sta mu bila pripravljena plačati 10 tisoč nemških mark. Junija lani je sledila hišna preiskava, v kate- ri so policisti našli eksploziv- na sredstva in električni deto- nator, nato aretacija. Oba ob- toženca sta v priporu od 4. ju- nija lani. Izvedenec Franc Sabljič je po- jasnjeval podrobnosti (lastno- sti, uporabnost, delovanje, rok trajanja ipd.) vojaškega in in- dustrijskega eksploziva, ki so ga našli med hišno preiskavo. Te eksplozivne snovi naj bi Ro- žencvet in Užmah podstavila pod Šalekarjev avto. Obtoženi Rožencvet je izvedencu postav- ljal vrsto vprašanj in izrazil dvom v njegovo poznavanje de- lovanja sprožilnih mehaniz- mov, zato z njegovimi odgovori ni bil zadovoljen, na koncu pa je izrazil dvom o njegovi ne- pristranskosti, ker je uslužbe- nec notranjega ministrstva. V nadaljevanju glavne obrav- nave je sodišče zaslišalo poli- cista Dušana Jeromla, ki je go- voril o svojem sodelovanju s tajnim policijskim delavcem. To zaslišanje je bilo za javnost zaprto, čemur je Rožencvet nas- . protoval, a je bila predsednica senata Ingrid Lešnik vztrajna pri tej odločitvi. Izvedenec avtomobilske stroke Ivan Karo je pojasnjeval svoje ugotovitve v zvezi s predelavo na avtomobilih citroen ZX in re- nault 19. V Žalcu ukradeno vo- zilo R19 je bilo last nekega av- strijskega podjetja, listine zanj pa so se glasile na ime Roženc- vetove matere, lastnice enake- ga vozila. Izvedenec je pojasnil ugotovljene karoserijske pose- ge na obeh vozilih, ni pa se mo- gel povsem izjasniti glede prist- nosti identifikacijskih številk na obeh motorjih in šasijah. Glav- na obravnava se bo nadaljevala 9. maja. MARJELA AGREŽ Premalo denarja policiji Neprimerni delovni pogoji policistov na Celjskem Za obnovo delovnih prosto- rov in nakup potrebnih stva- ri za boljše delo so policisti v celjski regiji nemalokrat se- gli v lasten žep in zbrali pro- stovoljne prispevke. Delajo v ob/ektih in prostorih, ki so prepotrebni obnove. Leto naj- ibolj pričakujeta policijski po- |staji Mozirje in Šentjur. ; »V Mozirju bi mogoče nasta- |lo situacijo rešili s prostori Agen- cije za plačilni promet, kamor bi se lahko razširila policija. A bodo za to potrebni še pogovo- ri z mozirsko občino. Seveda bi bila idealna rešitev nova grad- nja. Toda denarja za to ni,« je povedal generalni direktor slo- venske policije Marko Pogo- revc, ki je minuli četrtek obi- skal vse policijske postaje na Celjskem in ugotovil, da so bi- le naložbe vanje postavljene na stranski tir državnih načrtov. »Vozila so stara, tehnika pa dotrajana. Včasih ne moremo kriti niti stroškov popravila za- starele opreme, ki se pogosto kvari,« opozarja direktor Poli- cijske uprave Celje Edvard Mlačnik. Očitno je 64 milijo- nov tolarjev proračunskega de- narja, ki je namenjen šestme- sečnemu delu celjske policije, odločno premalo. Dokler ne bo iz državne blagajne priteklo kaj več denarja, pa bodo policisti verjetno morali za beljenje zi- dov še vedno zbirati prostovolj- ne prispevke. SIMONA ŠOLINIČ Previdno ob kresovih Kurjenje kresov je del tradicije praznova- nja prvomajskih praznikov, policisti pa pri lem ugotavljajo vrsto nepravilnosti, ki po- sledično vplivajo na varnost obiskovalcev ali ogrožanje premoženja. »Kurišče mora biti urejeno, obdano z negorlji- vimi snovmi, prostor okoli kurišča pa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj deset metrov. Oddaljeno mora biti vsaj 50 metrov od eozda ali ostalih objektov in mora biti ves čas nadzorova- no. Po končanem kurjenju pa je potrebno ogenj pogasiti, ob zmernem vetru (6m/s), pa je s kur- jenjemm potrebno prenehati,« opozarja inšpek- tor za javni red na Uradu uniformirane policije Policijske uprave Celje Zvone Kozjak. Policisti bodo v teh dneh namenjali posebno pozornost nadzoru nad kurjenjem in ukrepali z veljavnimi predpisi. S.Šol. Radarske kontrole bodo... •jutri, 27.aprila, dopoldne na območju celotne' regije, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v soboto, 28. aprila, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Žalca; • v nedeljo, 29.aprila, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v ponedeljek, 30. aprila, dopoldne na območju Sloven- skih Konjic, popoldne pa na območju Velenja; • v torek, 1. maja, popoldne na območju Rogaške Slatine; • v sredo, 2. maja, popoldne na območju Slovenskih Konjic • v četrtek, 3.maja, dopoldne na območju Laškega, popold- ne pa na območju Šentjurja. Ujeli poštnega roparja Za celjskimi policisti je še ena uspešna preiskava ropa. Prijeli so namreč 24-letnega Z.T iz '^^deč, osumljenega ropa pošte v Zidanem Mostu junija lani. Takrat naj bi zamaskiran in oborožen vstopil v prostore pošte in dokaj nasilno prisilil delavko, mu je odprla vse predale, nato pa naj bi odnesel okrog 90 tisoč tolarjev. Zoper Z.T. so pretekli ■ ^den odredili pridržanje. Ugotovili so, da naj bi se osumljeni na rop pripravljal več dni, pri tem naj bi mu pomagal 19-letni A.S. S slednjim naj bi Z.T. denar zapravil v Portorožu. Oba ^^umljenca so policisti v četrtek, 19. aprila, s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k dežurne- preiskovalnemu sodniku. S.Šol. PROMETNE NESREČE Neprevidno prehitevanje Dve osebi sta se hudo ra- nili v prometni nezgodi, ki se je pripetila v petek, 20. aprila, izven Raven pri Šo- štanju. Dvaindvajsetletna B.V. iz Ga- berk je z osebnim vozilom na lokalni cesti začela prehiteva- ti tovorno vozilo in pri tem čel- no trčila v nasproti vozeči oseb- ni avtomobil 44-letnega R.D. iz Gaberk. Oba voznika so hu- do poškodovana prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. Gmotne škode na vozilih je bi- lo za več kot milijon in pol to- larjev. Brez varnostne čelade Hude telesne poškodbe je dobil kolesar v prometni ne- sreči v naselju Velika Pireši- ca v torek, 17. aprila. J.G. (16) iz Velike Pirešice se je z gorskim kolesom vozil proti Pernovem. Ko je s kole- som želel zapeljati na pločnik, je na kolesu počil del, ki pove- zuje ogrodje in vilice kolesa. Šestnajstletnik, ki med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade, je padel po cestišču in se pri tem hudo ranil. S.Šol. MINI KRIMICI Vročeprstnež(a) Vroče prste je imel v noči na torek, 17. aprila, neznanec, ki je vlomil v Bar Stržek v Podja- vorškovi ulici v Celju. Ukradel je radiokasetofon in menjalni denar. Škodo, ki jo je povzro- čil, ocenjujejo na okrog 100 ti- soč tolarjev. Še eden ali pa isti, očitno lju- bitelj barčkov, je zavil v isti noči še v Cunty bar v Slancah pri Celju. Tudi ta se je spravil na glasbeni stolp, 12 litrčkov žga- ne pijače, cigarete in nekaj zgoš- čenk. Pomlad ga daje Nekdo, ki verjetno uživa v pomladi in vonju cvetja, je v Kamenčah na območju Žalca B.O. povzročil za milijon in pol tolarjev gmotne škode. V torek, 17 aprila, je namreč vlomil v rastlinjake in odnesel preko 4 tisoč različnih rož in ostalih sa- dik. Pa ni več res, da za »vsake- ga raste ena rož'ca«, zdaj bodo rasle vse za enega. Dokler ga ne bodo dobili. Vaba za tatove... Nepazljivost podpohorskih stanovalcev je v torek, 17. apri- la, nekdo dobro obrnil v svoj prid. V popoldanskem času je najprej iz odklenjenega (!) sta- novanja na Cesti na Roglo v Zre- čah iz torbice ukradel denar in I.D. oškodoval za okrog 17 ti- sočakov. Da bo mera polna, pa je v večernem času vstopil še skozi odklenjena (!) vhodna vrata stanovanjske hiše v Ulici 12. oktob?a in odnesel žensko torbico z dokumenti in denar- jem. I.J. je pustil za okrog 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Haloo... v noči na sredo, 18. aprila, je nekdo vlomil v objekt bencin- skega servisa Petro! v Vitanju. Ukradel je dva mobi in en halo paket ter s tem povzročil za okrog 80 tisoč tolarjev škode. Če je že odnesel telefone, bi lahko vsaj sporočil kje je, da ga ne bi policisti več iskali... Oškodovan Italijan Od srede, 18. aprila, do pet- ka, 20.aprila, je neznanec vlo- mil v audija A6, parkiranega pred hotelom Sava v Rogaški Slatini. Neznano kam je odpe- ketal z računalnikom vozila. M.F., italijanskemu državljanu je tako podaljšal počitnice in ga oškodoval za okrog 350 ti- sočakov. Nakradel sije v noči na petek, 20. aprila, si je tatič priskrbel pokrov mo- torja, svetlo rdeče barve in oba sprednja žarometa z osebnega avtomobila Renault megan. Lastniku, ki je imel avto par- kii-an pri gospodarskem poslop- j u v Gračiču pri Slovenskih Ko- njicah, je povzročil okrog 250 tisoč tolarjev škode. Odkolesaril v sobotnih nočnih urah je bil na delu tat, ki se je odpeljal s kolesom Scott, vijolično-rume- ne barve. Preden je to storil, je moral prikolesariti iz petega nadstropja stanovanjskega blo- ka v Šercerjevi ulici 15 v Vele- nju, kjer je imel lastnik kolo zaklenjeneno in shranjeno. Enka za roparja Sreče ni imel v četrtek, 19. aprila, ropar, ki ga je pregnal alarm, še preden se je dobro spravil k delu. S samokresom je namreč želel oropati menjal- nico Enka v Celju. Pete naj bi odnesel v smeri reke Savinje, nato pa, po nekaterih podatkih, proti Gričku. Ropa je osumljen moški, star od 40-50 let, visok od 180-190 centimetrov, moč- nejše postave, postrižen »na ba- lin«. Oblečen je bil v svetlo mo- dro jakno ah vetrovko, v času ropa pa je na glavi imel čepico s rdečim polkrožnim ščitni- kom. Policisti o roparju še vedno zbirajo obvestila. Mladoletniki napadli Trije so v ponedeljek, 23. aprila, med Starimi Preloga- mi in Šoštanjem napadli 63- letno domačinko M.P. ter ji odvzeli torbico. Policisti so kmalu po prijetem obvestilu v bližini izsledili tri mladeniče, 17-letnega S.O. ter 15-letna A.D. in A.M. Privedli so jih na Policijsko postajo Velenje, zo- per njih pa bodo napisali tudi kazensko ovadbo. S.Šol. 24 ZANIMIVOSTI Svatovsko vabilo po prekmursko Svatovski običaji se po slo- venskih pokrajinah razliku- jejo, celo v krajih, ki niso oddaljeni, je zaznati značil- ne posebnosti. Nekateri obi- čaji počasi izginjajo, drugi izgubljajo prvoten pomen in namen. Vabilo na prekmur- sko poroko je posebno doži- vetje. Če se to zgodi pri gor- njegrajski Novi Štifti, še to- liko bolj. Župnik Lojze Ternar iz No- ve Štifte je »zakrivil«, da se je starodavni običaj iz Prek- murja zgodil v osrčju Zgor- nje Savinjske doline. Največ pozornosti je pritegnil »pozva- čin«. Njegova iz pisanih pa- pirnatih trakov narejena no- ša je nekaj posebnega, na- loga tistega, ki si jo nadene, pa je v imenu ženina in neve- ste vabiti na gostijo. Zaradi' boljše shšnosti je pozvačin opremljen z zvonci, za do- bre ljudi ima pripravljeno ču- taro vina - nevestino mleko, manj zaslužni se morajo za- dovoljiti iz čutare s proseno kašo. Z bodičasto ježevko odganja otroke, kadar se jim zahoče trgati trakove z živo- barvnenoše. Poleg skrbi za svatovsko po- čutje pa mora biti pozvačin dobro seznanjen z vsebino sve- tega pisma. Šega veleva, da v hiši povabljenca pove celoten evangelij o prvem Jezusovem čudežu na svatbi v Kani Gali- lejski. V hiši župnika je se- veda stvar še zahtevnejša... Po običaju pa se lahko svatbe udeležijo vsi od kolena manjši in od pete višji. EDI MAVRIČ Srčna pot v sveži podobi v okviru projekta izgrad- nje in obnove mreže spreha- jalnih poti v gozdovih na juž- nem obrobju Celja je bila v začetku aprila zaključena te- meljita prenova Srčne poti nad Mestnim parkom. Osnovni namen projekta, ki v sodelo- vanju Mestne občine Celje in Zavoda za gozdove Sloveni- je poteka že drugo leto, je prib- ližati gozd prebivalcem me- sta in jim ponuditi možnost za sprostitev ter oddih v na- ravnem okolju. Srčna pot je bila zgrajena pred poldrugim desetletjem in je ena najbolj priljubljenih in obiska- nih poti v okolici Celja. Pot je prenovilo Gozdno gospodars- tvo Celje, financirala pa Komu- nalna direkcija Mestne občine Celje. Na novo so uredili od- vod vode, ki je doslej povzro- čala največjo škodo. Z novoz- grajenimi prelivnimi pregrada- mi so uredili hudourniško ob- močje in večje erozijsko žariš- če v spodnjem delu poti. Be- tonske gradbene elemente in stopnice so zamenjali z novi- mi iz naravnih materialov, te- rasa pa je v celoti nasuta in utr- jena. Ker je pot namenjena spre- hajalcem, ne pa tudi kolesar- jem in motoristom, so name- stili leseno pregrado na začet- ku in zapornico na koncu po- ti. Povsem na novo je pot opremljena s kažipoti. AB Foto: GK Zahtevni Konjičani Gastuž, šeststo let staro gostišče Žičke kartuzije, je obnov- ljen, niso pa ga še slavnostno odprli. Kriva je slavnostna gostja, ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je vabilo sprejela, priti pa ni mogla zaradi »nepredvidene obvezno- sti v državnem zboru.« Kaj čemo, Konjičani nočejo brez mi- nistrice odpreti niti gostilne, Celjani pa ob odprtju zadnjih dveh sejmov niso bili tako zahtevni... Maturanti 4. D razreda Gimnazije Celje - Center so se fotografirali na maturantskem plesu, ki so ga odplesali 17. marca. fotografiji so: Jure Ahtik, Dalibor Bojovič, Peter Božič, Tatjana Cevzar, Bojan Fidler, Tilen Hrastnik, Urban Jeriha, Brigita Juriši^ Andreja Kandolf, Ines Kosec, Nataša Kranjec, Valentina Kroflič, Janja Lajhar, Nastja Lenart, Uroš Lesjak, Igor Lugarič, Benjamf Marčen, Jan Oblak, Bernarda Petelinšek, Mitja Podgrajšek, Rok Rebernak, Anja Ristovič, Katarina Skubec, Mehmed TabakoV^ Andraž Tehovnik, Gregor Vrabec, Robert Završan, Jure Zdovc, Jernej Žumer in razredničarka Antonija Kuder. Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotografi! Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujaU spomine^ zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu..- fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. NASI KRAJI IN LJUDJE 25 Zlatoporočenca Zagoričnik Marija in Kari Zagoričnik iz Hdloga sta v Savinovi spo- jiinski sobi v Žalcu s civilno [lato poroko, ki jo je opravil jalski župan Lojze Posedel, jotrdila zakonsko zvezo. (;erkveni obred je v šempetr- ila župnijski cerkvi opravil jomači župnik Mirko Škoflek. Marija se je rodila leta 1926 v Jatini pri Dobju, v družini, kjer ^bilo 12 otrok, ki so morali že v ^ mladosti s trebuhom za kruhom. Marija, ki so jo doma klicali Mici, je morala s 13. leti oditi služit k Baliževim v Pod- log. Karel se je rodil dve leti poz- neje v Podlogu. Z Baliževimi so bili sosedje, zato se je kmalu zagledal v brhko Marijo in jo popeljal pred oltar. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sinova Branko in Stanko in hči Marja- na. Gluhonemi Karel se je izučil za čevljarja in imel nekaj časa obrt. Zakonca sta zgradila lep in miren dom, Karel pa je zaradi preskromnega zaslužka delo v svoji delavnici zamenjal za za- poslitev v Gradnji Žalec in poz- neje v Obnovi Celje, kjer je bil do upokojitve. Danes imata zlatoporočenca 6 vnukov, ki sta jih še posebej vesela. Jesen življenja preživlja- ta v miru in zadovoljstvu, v želji, da bi jima zdravje še naprej dobro služilo. T. TAVČAR Komisija je odločitve tehtala dobre tri ure. Mastili so se vsi Pod pokroviteljstvom občine Braslovče sta Turistično društvo in Lovska .družina v •rani Lovskega doma v Braslovčah pripravili 6. salamijado. V oceno je pridelke prineslo več kot 40 pridelovalcev domačih salam in savinjskih želodcev iz lodnje in Zgornje Savinjske doHne. Komisija je odločitve tehtala debele tri ure, je povedal ^dsednik komisije in hmeljski starešina Albin Stepišnik. Prvo mesto si je pri salamah prislužil mon Strojanšek iz Rakovelj, sledi Darko Uratnik iz Podvina, Sonja Stepišnik iz Trnave itd. 5 želodcih je prvo mesto osvojil za svoj izdelek Marjan Mandeljc z Gomilskega, sledi Jože Plnar iz Šentjanža, Franci Boštnak iz Poljč itd. Prijazni turistični in lovski delavci Braslovč so S) razglasitvi rezultatov postregh s salamami in svinjskimi želodci, ki so bih pri ocenjevanju, 'enci OŠ Braslovče pa so pripravili krajši kulturni program. T. TAVČAR Ljubitelja domačih živali Zlato poroko sta prazno- vala Franc in Apolonija Ko- leno iz Šempetra v Savinjski dolini. Obred zlate poroke je v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravil vodja Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Apolonija, po domače ma- ma Lončka, se je rodila leta 1926 v Šempetru v Sav. dolini, kot hči edinka. Po končani OŠ je šolanje nadaljevala na Meš- čanski šoli v Celju. Vojna vi- hra jo je zanesla v Nemčijo, kjer si je kruh služila z delom pri nemških družinah. Njena prva zaposlitev je bila na ta- kratnem Okraju v Celju, nato je delala v tovarni kmetijske mehanizacije v Šempetru, upokojitev pa je dočakala v Izletniku Celje. Franc, ki ga po domače kli- čejo Franci, se je rodil leta 1923 v Latkovi vasi. Med voj- no je bil prisilno aktiviran v nemško vojsko, po prebegu pa je postal borec V. Preko- morske brigade. V jugoslo- vanski vojski je bil aktiven do leta 1951, nato pa se je zapo- slil na Okraju Celje, kjer je spoznal Apolonijo in se z njo poročil. Sprva sta živela pri Apoloninih starših, z veliko truda in odrekanja pa sta si zgradila prizidek k obstoječi hiši in si ustvarila dom. V zakonu sta se jima rodila Igor in Zoran, ki sta poročena, družina pa se je povečala še za vnuka in vnukinji ter prav- nukinjo. Mama Apolonija je velika ljubiteljica rož, rada prebere kakšno dobro knjigo, ata Franc pa je pravi mojster praktičnih del, zlasti mizar- skih. Oba sta tudi ljubitelja domačih živali. T. TAVČAR Pri devetdesetih še vedno dama Teharčanka Panika Oblak, sicer vdova že enaindvajset let, zelo dobro skriva svoja leta. Ob vprašanju, kaj je po njenem skrivnost dolgega življenja, pa preprosto na- šteje: »Trdo dek), skrb za družino in obvezen kozar- ček po kosilu.« Fanika, sicer rojena v Nem- čiji, je otroštvo preživela v Jurkloštru. Zelo mlada si je začela sama služiti kruh, naj- prej v Tačekovi čistilnici v Ce- lju, nato se je izučila za nata- karico. Fanika se še spominja, da se jo je takrat prijelo ime Špela. Pri dvaindvajsetih se je poročila in z možem Stan- kom sta si ustvarila novo živ- ljenje na Teharjah pri Celju. »Najhuje je bilo,« se spominja Fanika, »ko so moža med voj- no poslali v taborišče in sem kar naenkrat ostala sama s petimi otroki.« Takrat je dela- la po dvanajst in več ur na dan, da so lahko preživeh. Požrtvovalnost, trdo delo in skrb za družino se je vse- kakor obrestovalo. Danes ima Oblakova družina že de- vetinpetdeset članov, vsi pa nestrpno pričakujejo šestde- setega. Kljub svojim letom je devetdesetletnica še vedno ^ aktivna. Kot dolgoletno pod-' porno članico gasilskega društva Teharje so jo izbrali za krstno botro novega gasil- skega avtomobila. Fanika je v zadnjih letih z društvom upokojencev pre- potovala Slovenijo po dolgem in počez in obenem z zado- voljstvom opravljala vsa opravila v hiši in na vrtu. Naj- bolj srečna je bila in je še, kadar se v njeni hiši zbere vsa družina. UK Recept za dolgo življenje 90- letne Panike Oblak: »Trdo de- lo, skrb za družino in kozar- ček po kosilu.« FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽA VELJA! Odbor 37. tradicionalne, turistične prireditve PIVO in CVETJE pri Turističnem društvu Laško in Odbor za etno dejavnost »MOŽNAR« pri ZKD Občine Laško pripravljata in organizirata »čisto pravo« »OHCET PO STARI ŠEGI« Za ohcet bosta izbrala 33. par, ki se bo smel poročiti na omenjeni prireditvi v nedeljo, 15. julija 2001, ob 10. url, v Laškem. Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se! Prednost pri izboru ima par oziroma eden izmed parov, ki bo iz laške občine. Zadnji rok za prijavo je 20. maj. Par se prijavi na posebnem obrazcu, ki ga dobi osebno ali pa mu ga po pošti pošlje Turistično društvo Laško, telefon 7338-950 ter izpolnjenega odda v zaprti kuverti oz. pošlje na naslov Turistično društvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za ohcet«. Darila mladoporočencem na lanski prireditvi so prispevali: Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško d. d., Občina Laško, HRIB d. o. o. Dobje pri Planini, Zdravilišče Laško d. d., Maxi Group - prevozništvo Prelec Celje, Alpos Šentjur, Žagarstvo Dani Jed, Krajevna skupnost Šentrupert, Zlatarstvo Guček, Kmetijska zadru- ga Laško, Kompas Celje, Paron d. o. o. Laško, Sadeko d. o. o. Rimske Toplice, Final Pasarič d. o. o.. Trgovska družba Izbira t^ško d. d.. Kulturni center Laško, Trgovina in okrepčevalnica Marjeta Rimske Toplice, Trgovina Ježek Laško, Trgovina Danice Brečko iz Tevč, Gostilna Kocman iz Šentruperta, Cvetličarna Cokan iz Laškega. Organizatorji se vsem darovalcem iskreno zahvaljujejo in jih vabijo k sodelovanju tudi letos. 26 INTERVJU - RADIO Radio napolnil Likovni salon Nenavadne dvojice z Jožetom Baršijem - razstava, ki ste jo poslušali v Likovnem salonu Celje so lansko jesen, na pobudo Nevenke Šivavec, pričeli projekt Nenavadne dvojice. Zasnovan je kot niz razstav umetnikov, ki delajo v parih. Avtor druge v nizu je bil akademski kipar, diplomira- ni arhitekt in predavatelj na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani, Jože Barši. Galerijski prostor je pustil prazen, v njem je bilo le ob- vestilo o razstavi, ki jo je bilo mogoče poslušati na Radiu Celje, vsak večer od 23. fe- bruarja do IZ marca ob 22. uri. »Neobičajnost dvojic se je prenesla na odnos galerija - radio in poslušalec, ter tisti, ki nekaj pripoveduje,« pravi av- tor, ki je tokrat prvič za medij izbral radio. Pogovore s sogo- vorniki je posnel v Ljubljani, nato pa jih je ob pomoči ton- skega tehnika Bojana Piška zmontiral v studiu Radia Celje ter vsak večer nizal zanimive zgodbe običajnih ljudi v de- setminutnih oddajah. Ko so se oddaje na Radiu Celje z zaprtjem razstave iztekle, smo jih sklenili s prepriča- njem, da bo Nenavadne dvo- jice odslej na Radiu Celje mar- sikdo pogrešal. Sicer pa je projekt naletel na veliko odmevnost v umet- niških krogih. Tako bo Barši sodelovanje poleti razširil na Radio Študent v Ljubljani, kjer bodo posneli nov niz od- daj. Za razstavo se zanimajo tudi v zamejstvu. Kako ste se lotili projekta Nenavadne dvojice, glede na to, da pred tem niste imeli izkušenj z radijskim medi- jem? Osebe, ki sem jih izbiral, so iz mojega neposrednega oko- lja, prijatelji ali sodelavci na področju likovnosti. Zanimi- ve so zato, ker preko zgodb ali tem pripovedujejo v radio o neki stvari. Z radiom sem poizkusil, ker so galerije v glavnem dokaj prazne. Meni pa se je zdelo pomembno do- biti stik s publiko, za čemer stremi tudi sodobna umet- nost. Zato sem si izbral radio. Likovni salon je bil med- tem prazen... Težko bi rekel, da je bil prazen. Prazen je bil za tiste- ga, ki v njem pričakuje slike aU kipe.V njem je bil v času razstave napis, ki je obveščal, kdaj in kje je mogoče poslu- šati Nenavadne dvojice. Verjetno se je ob tem mar- sikdo spraševal, kaj sploh ima to z umetnostjo? Načeloma si ustvarjalci to- vrstnih vprašanj sploh ne po- stavljamo. Delaš, kar te zani- ma. Kam se bo to umestilo, je stvar nekoga drugega, jaz s tem nimam težav. Mene to ne zanima! Ste kot umetnik naredili kdaj kaj takšnega, s čimer ste razburkali javnost? Vedno se trudim, da ne bi dražil. Mislim da ne. Ampak na Beneškem bie- nalu vendarle ni šlo gladko. Ta razstava je že tako daleč nazaj, da je zame že prete- klost. Preseneča me, da se še danes omenja. Ne vem, kje je bila težava? Uporabil sem sa- mo material, ki je bil za dolo- čen krog ljudi nenavaden, vendar v zgodovini likovnosti ni to nič posebnega. Kopica ljudi je že pred mano v umet- nosti uporabljala rasdine. V Benetkah sem dobival pozi- tivne odmeve, tudi v strokov- nih člankih je razstava nalete- la na pozitiven odmev. Slovensko časopisje pa vas je vendarle kritično obravnavalo, zadevo je zba- naliziralo na zeljno glavo? Ja, ampak to je bolj težava časopisov kot mene. Jaz sem to naredil z nekc^ logiko in še danes stojim za. tem. Razsta- va je bila v cerkvi, zdelo se mi je, da je treba razstavišče pu- stiti v mraku, kakršen vlada v cerkvi. Treba je bilo ustvariti funkcionalno svetlobo in zaz- delo se mi je, da so to lučke, ki jih za rast v temnem pro- storu potrebuje rasdina. To je bil neke vrste vrt. Ljudje so si to ogledovali, tam so lahko počivali. V mislih sem imel Benetke kot mesto, kjer je veliko turistov, ki so utrujeni po hoji. Slovenija je za prizo- rišče najela cerkev v bližini trga sv. Marka, ker v galerij- skem prostoru na bienalu ni bilo več prostora. Prijeten hlad in mrak sem ponudil obiskovalcem, počivališče za- nje, obenem pa je bilo mogo- če tam zastonj dobiti vodo, ki si jo preko neke naramnice nosil po Benetkah, na njej pa je bil zapisan naslov te razsta- ve. Boste radio še uporabljali kot medij? Zagrabilo me je in en pro- jekt bom še naredil poleti v Ljubljani, na mednarodnem grafičnem bienalu. Ne bi pa se rad vkalupil samo v to. Je v sodobni umetnosti ve- liko takšnih umetnikov, ki so se lotili česa podobnega z radijskim medijem? V Ljubljani je bil umetnik, ki je imel projekt z radiom, vendar ga radijska postaja ni predvajala, temveč mu je za- devo samo posnela. Sem pa govoril s slovensko umetnico Apolonijo Šušteršič, ki deluje v Amsterdamu. Povedala je, da se tam dogaja kar nekaj teh projektov. Torej to, kar sem naredil v Celju, ni nič nenavadnega. Sem čisto obi- čajen umetnik. Kdaj ste, glede na to, da ste kipar, nazadnje kiparili? Gline nisem oblikoval že od diplome dalje, razen kolikor jo moram na akademiji, ko poučujem študente. Po diplo- mi sem delal rajč z lesom, blagom in predvsem z žele- zom. Precej sem varil in trdo delal. Radi tudi potujete. Še po- sebej vam je blizu Šri Lanka. Zakaj? Tja grem za en mesec. Prvič sem se za to odločil v nekem življenjskem obdobju, ko sem potreboval notranji mir. Pove- zano je bilo z mojo boleznijo. Imel sem namreč raka, zdravi- li so me in še sedaj hodim redno enkrat letno na pregle- de na onkologijo. Ker nisem religiozen tako, da bi zase lah- ko rekel da sem katolik, nekaj pa sem potreboval, sem odkril budistični samostan, ki je na nek način zelo trd in neezote- ričen. In je izven turističnega dela Šri Lanke. Kako ste izvedeli zanj? V Ljubljani sem spoznal sli- karja, ki je bil dve leti budistič- ni menih. Ko je izvedel za mo- jo težavo, mi je povedal za ta samostan. Šri Lanke pravza- prav sploh ne poznam. Tja pridem z majhnim nahrbtni- kom. Že na letališče Brnik grem obut v nogavice in ja- ponke. Ko pridem v Colombo, sezujem nogavice, si zaviham hlače in grem v samostan. Tam ves mesec nosim sarong. Pod njim imaš kaj ali pa nič. Praksa v samostanu je zelo preprosta. Ne gledaš ljudi in se ne pogovarjaš. En mesec nič ne govoriš, perfektno! In zakaj ne gledaš ljudi? Vic je v tem, da ne motiš sebe in drugih, ter da mediti- raš. Ko greš prvič tja, misliš, da boš dobil kak zelo konkre- ten odgovor. Oni pa rečejo, oh daj no, tiho bodi in dihaj in to je vse. Imaš dve vrsti medita- cije. Ena je hoja. V džungli imaš narejene pasove,-ki so posuti s peskom, malo je ograjeno, da si zavarovan pred kačami. Po tej poti hodiš 30 metrov v eno smer in prav toliko v drugo. Cel postopek je vezan na to, da se posvetiš hoji. Najprej si rečeš leva no- ga, desna noga, in to ponav- ljaš. Potem si vedno bolj na- tančen in rečeš peta, sredina stopala, prsti, noga se dvigu- je, zrak, pam, pam pam... Če bi ob tem še gledal naokoli, bi zelo težko delal. Druga medi- tacija pa je sedeča, kjer sediš pred svojo celico, z zelo pre- prosto posteljo iz desk in tan- ko žimnico. Pred celico sediš na blazinah ali na stolu in čim bolj misUš na to, kako se ti trebuh dviga in spušča. Pa nič drugega. Eno uro zdržati je zelo težko. In tako se meni va: ura sedeče meditacije, p ure hoje, pa zopet sedeča m ditacija, pa hoja... Ješ saii do poldneva, potem lahko | ješ samo še čaj. Si pa ves čas nekem paradoksu, ker je i rava tako lepa, da v bistvu i čas gledaš samo njo. Je prehod, ko pridete i zaj v Slovenijo zelo hud? Kakšen teden po vrnitvi obnašaš čudno. Vsi te problemi, ki jih imamo tui se ti naenkrat zdijo str^ smešni. Če rečem aikido, kaj toj meni v vašem življenju? To je veščina, s katero ukvarjam že enajsto leto. naključje, da sem si jo izbi Veliko let v mladosti sem t niral judo in karate. Poti postane z leti to malo ne\i no. Tekmovanja me niso zanimala in nekaj časa nist treniral nič. Iskal sem nek kar bi bilo primerno zaii Odkril sem aikido. Simpatifl mi je, ker ni vezan na teka ker ni treba nikogar premč^ ti. Ves čas si tudi v stiku drugo osebo ali več oseW naenkrat. Srečo pa imam til da je naš klub del nekega i jega sistema, naš aikido je I mreč ki aikido. Dvakrat nal( pride v Ljubljano Japonec Jd gasaki, ki kroži po Evropi. ^ govi seminarji so zanimivi, I veže aikido na vsakdanje i Ijenje. Če se le da, sem lel na štirih tovrstnih seminar)! NATAŠA GERKEŠ LED^ Vrtec na obisku Vsako soboto ob 10.30 uri na Radiu Celje pripravljamo oddajo V vrtec na obisku. Včasih otroke pokličemo v vrtec, pogostokrat jih obiščemo, najbolj veseli pa smo, kadar pridejo otroci k nam na obisk. Minuli teden so nas obiskali otroci, stari od 4 do 6 let iz vrtca Tončke Čečeve Celje, enote Center. O pomladi so klepetali z vzgojiteljico Andrejo, kaj so posneli, pa so nato preverili še pri tonskem tehniku Mitji Tatareviču. Še posebej zabavno se jim je zdelo, ko jim je Mitja pokazal, kako lahko spreminja njihove glasove. Še bodo prišli na obisk, so nam obljubili. Prav gotovo pa pridejo na zabavo, ki jo celjski radijci pripravljamo prav za predšolske otroke 16. junija v Ledeni dvorani v Celjskem mestnem parku. Poleg otrok iz vseh treh celjskih vrtcev bodo nastopili še Sten Vilar, Mojca in Kaličopko, Damjana Golavšek, Pojoči kuhar, prideta pa tudi Spidi in Gogi. Takrat bodo malčke obiskali tudi Telebajski, zabavali se bodo lahko v različnih delavnicah ter preizkusili različna igrala. SB, Foto: GAŠPER DOMJAN Jože Barši, umetnik, ki hodi meditirat na Šri Lanko. NE PRESLISITE NA RADIU CELJE! Petek, 2Z aprila, ob 12.10 - ob dnevu upora proti okupatorju bomo na Radiu Celje predstavili Jureta Kraševca, Laščana, ki bo na predvečer praznika slavnostni govornik na proslavi v Laš- kem, tam pa bo prejel tudi naziv častnega obča- na. Pogovor z zanimivim sogovornikom, ki je znal kritično v prejšnjem režimu pogledati na napake tedanje oblasti in ki marsikatero pikro reče tudi danes na račun tistih, ki so se hitro obrnili po vetru, bo pripravil Tone Vrabl. Nedelja, 29. aprila, ob 10.15 - Nedeljski zme- nek tokrat z Jožkom Vodebom, 90-letnikom iz Gorice pri Slivnici, odličnim amaterskim likovni- kom - z n^im se bo pogovarjal Tone Vrabl. Torek, 1. maja - dopoldne bo v znamenju praznika. Nataša Gerkeš bo pripravila pogovor z Ladislavom Kalužo, sindikalistom, ki pozna teža- ve in problematiko delavcev, ki se srečujejo z brezposelnostjo. Gostiteljica radijskega dopi neva Simona Šolinič pa bo v telefonskih pogi^ rih predstavila utrip na prvomajskih shodih. Sreda, 2. maja, ob 16.15 bo Nena Lužar go^ skupino Shyam. Vsako sredo ob 18.00 - Full cool - otro oddaja, tokrat v znamenju pravljic. Prislul' boste lahko štirim: Aladinova svetilka, Leni Mohamed, Ali baba in 40 razbojnikov, Enodn^ kalif. Četrtek, 3.maja - v Pop čveku ob 10.15 bo! Matjaž Jelen, nekdaj pevec skupine Šank roci uspešno nadaljuje samostojno pevsko pot. P kar se je vrnil tudi iz ZDA, kjer je med drH posnel videospot. Vsak dan ob 8.00, 14.00 in 1700 posli^ regijske informativne oddaje Radia Celje. ^ hoče vedeti več, posluša Radio Celje. NASI KRAJI iN LJUDJE - FELJTON 27 Ohranitev kozjanskih jabolk Nacionalni projekt oživljanja travniških sadovnjakov preizkusili tudi v Strmci nad Laškim strokovnjaki Kozjanskega ^rka so pred nedavnim na ^^dicionalen način, ki je v jj^vnem že utonil v pozabo, jpravili oživitvene rezi na U^vniških sadovnjakih Vla- Petka, lastnika ekološke Unetije v Strmci nad Laškim. Gre za dejavnost iz projek- ^ oživljanja travniških sadov- jjakov. Nekdanja podoba sa- dovnjakov, ki ne poznajo umetnih gnojil in škropiv, je je skoraj izginila. Namesto ^ga nastajajo moderni nasa- di, ki potrebujejo posebno jego, drevesa pa so večino- jia bolj občutljiva na različne bolezni. Starejše sorte sadnih ilreves so, nasprotno, po- (sem nezahtevne in mnogo jolj odporne. Prav zato so se (ri Petkovih odločili za sode- tivanje s strokovnjaki Koz- anskega parka pod vods- mm direktorja Francija Zi- larja. »Naša kmetija je ekološka, ato ne uporabljamo škropiv, Dietnih gnojil ali česa po- iobnega,« je povedal Petek, D se je nedavno začel ukvar- jati tudi z rejo škotske visoko- gorske govedi. Na kmetiji pri- delujejo sadje na naravi prija- zen način. »Ti pridelki so bili že nekoč čislani, čeprav se morda tega niti nismo zave- dali, danes pa se tohko bolj, saj nas obkrožajo neprimerni tržni produkti, ki jih ljudje uživajo, ker so poceni.« Med izvedbo projekta so obrezali že preko tri tisoč sadnih dreves, med katerimi je kar polovica starih sort, ki jih sadjarji niti ne poznajo več. Zato so se strokovni so- delavci Kozjanskega parka odločili, da pripravijo kolek- cijski sadovnjak s preko sto drevesi, kjer bodo lahko last- niki sadovnjakov videli sorte in o njih izvedeli kaj več. BOJANA JANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Strokovnjaki Kozjanskega parka so si najprej dodobra ogledali vsa drevesa in jih nato vešče obrezali. Ocenili so vzorce vin v dvorani Zadružnega do- ma Kmetijske zadruge Pe- trovče so se na 7. rednem občnem zboru sestali člani društva Savinjskih vino- gradnikov. O delu društva je poročal predsednik Ivan Poteko in povedal, da ima društvo 138 članov ter, da so pripcavili več predavanj o negovanju vin- ske trte, zatiranju škodljivcev, kako ravnati z moštom in o kletarjenju. Sodelovali so na Jožefovem sejmu v Petrov- čah. Tudi v bodoče bodo več pozornosti posvetili promoci- ji vin Savinjske doline, stro- kovnemu izobraževanju, ek- skurzijam, skrbeli bodo za družabno življenje, pripravili ocenjevanje vin in še kaj. Kot je povedal Stane Jurje- vec je sedemčlanska komisi- ja, katere predsednik je bil mag. Tone Vodovnik iz Kmetijskega zavoda Mari- bor, prejela v ocenitev kar 94 vzorcev vin. Povprečna oce- na je bila 16,77. Pri belih sortnih vinih je največ točk prejel chardonay Silvestra Mariča. Podelili so še deset srebrnih in osem bronastih diplom. Za rdečkasta vina je prvo in drugo mesto zased- lo vino sorte modra franki- nja Edvarda Peternela. Sicer pa je bilo v tej kategoriji po- deljenih sedem srebrnih di- plom in 15 bronastih. Pri mešanih belih vinih je zlato diplomo prejel Polde Jane- žič, podeljeno pa je bilo še sedem srebrnih in 18 brona- stih diplom. T. TAVČAR Zlato za chardonnav v vinotoču Zlatega griča v Škalcah je bilo že deseto, jubilejno ocenjevanje vin članov Vinogradniško vinarske- ga društva Slovenske Konjice. Najvišjo oceno 19,26 je dobil chardonnay suhi jagodni izbor vinogradništva Založnik. Vino je dobilo zlato medaljo in postalo tudi šampion letnika 2000. Kot je povedal predsed- nik društva Jože Tominšek, so letos ocenili rekordno število vzorcev, kar 158. V društvo je včlanjeno več kot dvesto članov iz širšega konjiškega in celjskega območja. U.K. Za konec še to in ono Končati po treba s prebira- jem spominov. Pravzaprav še t kot pred pol stoletja sem lišel med časnikarje celjskega asopisa, kasneje tudi radia Ce- ki sta brat in sestra. Oba sta fz mano vred starala in kot je i)ičajno, se »redila in daljšala«. Wnik se je zdebelil, radio je feevni čas trajanja oddajanja odaljševal. V medijski hiši se ! večalo število zaposlenih, ta- ti časnikarskih kolegic in ko- !§ov, članov uprave, ekonom- ih propagandistov, radijskih ^nikov, skratka, hiša je po- l^a podjetje že takrat, ko sem 'še tam. V naslovu »pol stoletja celjski ^rnan« je pravzaprav polo- ga laž. Redakcijski časnikar I okoli 4 leta tudi urednik sem ^v resnici 33 let, od pomladi do konca leta 1982, ko postal »udomačen« zuna- '' sodelavec obeh medijev, 'utežni del tega časa sem bil ^nikov človek. Radiu sem se 'Počasi privajal. Ko je bil glas- urednik Edi Goršič, mi je odsvetoval, da bi se družil : radijskim mikrofonom, ker ^ imam preveč narečni govor, ^ je v primerjavi z radijskimi Pikarji« zanesljivo držalo, ^ral sem torej izumiti svoj % ko sem se odločil, da bom _"?sedo oživljal ljudske šege. Pa je bilo pred 22 leti, ko me .^Čelo skrbeti, kaj bom po- ko bom upokojen. S pra- ^ časnikarstvom se iz dveh razlogov nisem več kanil uk- varjati. Prvič, ker bi potem sploh ne bil dejansko upoko- jen, saj bi od jutra do noči, iz dneva v dan in tako vsak teden moral prežati na dogajanja. Drugič pa bi odjedal vsakdanji kruh kateremu od mlajših ko- legov. Mislim, da moram še poja- sniti, kako se je končalo moje tretje, tudi zelo kratko uredni- kovanje. Sem že povedal, da se je tednik debelil. Da je bil napolnjen, je moralo slabeti vedno več časnikarjev in tudi vedno več zunanjih sodelav- cev. Moral sem prebrati vedno več prispevkov, jih prirediti za tisk, razporediti po časniških rubrikah in straneh, da je po- tem tehnični urednik dokonč- no oblikoval izdelek, ki je vsak teden prihajal pred vas. Zad- nje leto sploh nisem več prišel do tega, da bi videl življenje, o katerem je časopis poročal, od blizu. Vedno manj prepričan sem bil, da bi bil kos opravi- lom odgovornega. Z glavnim urednikom Bernardom Strm- čnikom sva se sicer razumela, o uredniških zadevah pa vča- sih tudi sporekla. In ko nekoč spet nisem bil zadovoljen, sem mu rekel, da se lahko tudi odpovem odgovornemu ured- ništvu. Mislim, da je vprašal, če mishm resno, jaz za nalašč, da ja. Drugi dan sta direktor Tone Skok in glavni Berni Strmčnik dobila to še pisno... Nobenega kuhanja mule, no- bene dramatike. Spet sem se potikal od Rinke do Sotle. Lo- teval sem se notranje, gospo- darske, predvsem pa kmetij- ske problematike in imel čas za iskanje posebnih tem - in spet kam rajžal. Nekoč sem po naključju z Dunaja domov ubral drugo pot, čez vzhodno Štajersko, in naletel na razstavo o čarovniš- tvu v Riegersburgu. Zasledil sem podatke o čarovniških procesih tudi na naših tleh, se pozneje oglasil tudi v graškem deželnem zgodovinskem ar- hivu, si poskrbel strokovno li- teraturo in tako je potem na- stala serija podlistkov »Čarov- ništvo na Celjskem«. Zanimivo temo mi je oskr- bel moj radovedni sin. Ko smo potovali na jug Jadrana, je pri Baošičih v Kotorskem zalivu ugledal napis »Kuča starog kapetana«. Seveda smo se ustavili. Hiša-muzej je bila last upo- kojenega podmorniškega ka- pitana Štumbergerja,^ sicer Šmarčana po rodu. Še tisto zimo sem si izprosil desetd- nevni obisk pri njem in iz nje- ga iztisnil njegovo pestro, me- stoma pustolovsko, mestoma komaj verjetno življenjsko zgodbo, ki je izšla v tedniku v dolgi vrsti podlistkov. Bivanje pri starem asketu bi lahko iz- koristil za shujševalno kuro, kajti možakar je živel ob čajih in čajnem pecivu, dokler ni- sem uprizoril v njegovi pod- mornici na suhem upora in prevzel vlogo intendanta in la- dijskega kuharja. Tako sem se vse bolj pribli- ževal publicistiki in moj prob- lem, kaj bom počel, ko ne bom imel več kaj početi - je bil načelno rešen. Moje staro nagnjenje do zgo- dovine me je po vrnitvi domov zapletlo še v domoznanstvo, ko sem najprej za potrebe kul- turnega društva »Anton Tanc« pomagal priti do programa iz- virnega ljudskega izročila, vsaj kar zadeva šege, običaje, ljud- skih plesov, pesmi in pripoved- ništva. Ob tem je nastala več kot 22 let trajajoča nedeljska radijska oddaja »Iz domačih logov«. Narasla je zbirka po- snetkov ljudskih pesmi in god- čevskih viž, ki prostorno zaje- ma bivši celjski okraj, in zadnja leta tudi Posavje. Zelo redko se zgodi, da pošljem tedniku in še kakšne- mu časopisu ali reviji kak no- vinarski prispevek, vendar je vsakič povezan s kulturnim dogajanjem, zgodovinskim spominom. Od politike sem se močno oddaljil in jo tudi vedno manj razumem. Toda še vedno za bralce veljam za novinarja, čeprav to, kar pišem in pripovedu- jem zadnji dve desetletji, sploh ni novinarstvo. Naj bo. če ljudje tako mislijo in dokler me mlajši kolegi trpijo v svo- jem stanovskem društvu. Bog ne daj, da bi kdaj rekel, da mi je žal za tri desetletja in še četrtega pol, da sem bil časnikar. S tem poklicem sem si sicer prislužil rane na že- lodcu in še nekaj nevšečnih bolezni, vendar pa sem ved- no sredi družbenega vrveža kar globoko spoznal življenje in se ga tudi naučil opisovati. Nekaj zanimivih dogodkov sem vam nanizal. Hvala moji »stari hiši« za to priložnost. Zdaj moram pa res pritisniti piko. Vaš Jure Krašovec, Jurček, J.K. -ček, -ck - in -ec. KONEC Na kozjanskih brezpotjih? Res sem bil nekaj let uradniški urednik, sicer pa sem večji del svojega časnikarskega življenja bil med tistimi, ki pišejo »z nogami«. Dostikrat sem si na kakšni podružnični šoli oskrbel vodiča, da sem prišel do cilja. Tako sem prišel tudi do konca novinarskega popotovanja. Vsaka pot se nekje začne in konča - tudi ko poti ni. 28 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Imate radi gorgonzoio? Mehka in pikantna gor- gonzola z dodatkom žlahtne plesni je zelo okusen sir. Največkrat jo ponudimo za prigrizek, odlična je na pri- mer s črnim kruhom in z maslom. Manj pogosto pa uporabljamo gorgonzoio v kuhinji, čeprav je mogoče iz tega sira pripraviti okusen narastek, rižoto, solatni pre- liv, popečeno polento ali po- pečeno govedino. Solata s sirovim prelivom Za 6 oseb potrebujemo: glavo endivje, 150 g gorgon- zole, 7 žlic olivnega olja, 2 žlici kisa, 2 žlički gorčice, sol, poper, kozarček vinjaka. Priprava: oprano solato narežemo na majhne lističe. 100 g gorgonzole narežemo na kocke in jih dodamo solati. Pripravimo preliv: zmešamo olje in kis, dodamo gorčico in nekaj vinjaka. Ostalo gorgon- zoio zmehčamo pri sobni temperaturi, pretlačimo jo z vilicami in jo zmešamo s pre- livom. Preliv zlijemo na sola- to. Rahlo premešamo in po- nudimo. Če želimo, da je so- lata izdatnejša, stresemo v skledo tudi nekaj kruha: bel kruh natremo s česnom, nato ga narežemo na kocke in za- mešamo med solato. Solata je lahko ah samostojna jed, ki jo pripravimo za večerjo, ali pa z njo postrežemo na primer h kuhani govedini. Pikanten sirov narastek Za 6 oseb potrebujemo: 200 g gorgonzole, 1/4 litra mleka, 20 g masla ali margari- ne, žlico moke, maslo in drobtine za model, sol, poper, 3 rumenjake. Priprava: najprej pripravi- mo bešamelno omako: v ko- žici segrejemo 20 g masla ali margarine. Dodamo žlico moke, premešamo in zalije- mo z mlekom. Na majhnem plamenu kuhamo omako, da se zgosti, vmes jo večkrat premešamo. Omako soUmo in popramo. Odstavimo jo s štedilnika. Z metlico za stepa- nje zamešamo v omako ru- menjake, drugega za drugim. Dodamo še na majhne kocke narezano gorgonzoio in me- šamo toliko časa, da se sir razleze. Z maslom namasti- mo model za narastke. Potre- semo ga z drobtinami, ki se naj primejo pomaščenega dna in sten modela. V model zlijemo sirovo zmes in ga da- mo v ogreto pečico. Narastek pečemo pri 200 stopinjah 30 do 45 minut. Med pečenjem ne odpiramo pečice, ker se narastek sicer sesede. Ko se na vrhu zapeče rjava in hrustljava skorjica, nara- stek takoj postavimo na mi- zo. Zraven pripravimo zeleno solato. Popečena polenta s sirom Za 6 oseb potrebujemo: 1 kg koruznega zdroba, 15 g soli, 2 litra vode, 300 g gor- gonzole, 150 g masla ali mar- garine, malo vinjaka, olje za cvrenje, moko. Priprava: vodo zavremo in osolimo. V lonec stresemo koruzni zdrob in skuhamo polento. Na majhnem pla- menu jo kuhamo 40 minut. Med kuhanjem jo pogosto premešamo z leseno kuhal- nico - mešamo vedno v isto smer. Polenta mora biti pre- cej gosta. Lahko skuhamo tudi instant polento. Polento zvrnemo na večjo leseno de- sko, oblikujemo jo v ploščat pravokotnik in pustimo, da se povsem ohladi. Pripravi- mo sirov namaz: gorgonzoio pretlačimo z vilicami. Prime- šamo ji zmehčano maslo ali margarino in nekaj kapljic vi- njaka. Mešamo toliko časa, da dobimo ne pregosto kre- masto zmes. Ohlajeno polen- to razrežemo na enako veli- ke, pravokotne rezine. Rezi- ne rahlo pomokamo. Ocvre- mo jih na vročem olju. Ocvr- te rezine zložimo na plast papirnatih prtičev, ki popije- jo odvečno maščobo. Še vro- če namažemo s sirovim na- mazom. Ponudimo z zeleno solato za samostojno brez- mesno jed. Pikantna sirova torta Za 6 oseb potrebujemo: 250 g gorgonzole, 300 g skute, 100 g orehovih jedrc, nekaj kosov črnega ali ajdovega kruha, malo mlete sladke pa- prike, peteršilj, drobnjak. Priprava: v skledi pretlači- mo gorgonzoio in jo gladko razmešamo s 150 g skute. Vzamemo manjši tortni mo- del, na dno položimo tanko plast črnega ali ajdovega kru- ha. Kose narežemo in razpo- redimo tako, da popolnoma pokrivajo dno. Na plast kru- ha damo plast zmešane skute in gorgonzole. Površino po- ravnamo, potem potresemo na skuto sesekljana orehova jedrca. Na skuto in gorgonzo- io damo spet tanko plast kru- ha. Na to zmešamo 150 g skute z žlico smetane in z mleto papriko, dodamo sese- kljan drobnjak in peteršilj in solimo po okusu. To zmes damo na kruh. Spet potrese- mo z orehi, pokrijemo s kru- hom," na vrh pa damo preo- stanek skute z gorgonzoio. Okrasimo z orehovimi jedrci. Torto postavimo v hladilnik, da se močno ohladi. Obod modela odstranimo, robove torte namažemo z malo sku- te. Piše: MAJDA KLANŠEK ISCEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmov- cu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpi- ralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. ZDRAVNIK SVETUJE Cista na ščitnici Vprašanje bralke: sem ma- ti 18 let stare hčerke, ki bolu- je na ščitnici. V začetku leta 1999 je na desni strani opazi- la bulo. Specialist je ugotovil cisto na ščitnici in prekomer- no delovanje žleze. Hodiva na preglede, zdravil nima, hormon TSH se počasi zni- žuje. Delovanje ščitnice naj bi uravnavali z dodajanjem radioaktivnega joda. Ome- njali so tudi operacijo ščitni- ce. Kaj to pomeni za hčero, ki se ukvarja z glasbo (pihalo) in kakšne so morebitne po- sledice na potomce? Odgovor: ščitnica je žleza, ki je sestavljena iz ceUc, ki so razporejene v folikle. To je skupina celic, ki je razporeje- na v krogu, celice pa zapirajo nekakšno dvorišče, ki je isto- časno skladišče ščitničnih hormonov. V ta prostor izlo- čajo celice ščitne žleze hor- mone, ki so vezani na belja- kovine in se pozneje tudi izlo- čajo v krvni obtok. O tem sem že pisal. Če pa se pojavi mot- nja v izločanju hormonov iz teh skladišč, se ti folikli pove- čajo in nastane velika vodna tvorba, ki ji pravimo cista. To je nekakšna bula, ki je omeje- na proti okolici z membrano. v sredini pa je tekočina, ki vsebuje veliko beljakovin, mi- neralov, v tem primeru na ščitnici pa tudi veliko hormo- nov. Pogosto se pojavlja krva- vitev v cisto in druge spre- membe. Ker se hormona T3 in T4 ne izločata v kri, se poveča sti- mulacija hipofize, ki izloča povečano količino TSH hor- mona. S tem se še poveča izločanje iz fohkularnih celic in tako se cista širi. Nekatere celice pa lahko izločajo hor- mon neodvisno od tvorbe hormona TSH. Takrat govori- mo o avtonomnem ali neod- visnem nodusu. Od aktivnosti takšnega nodusa oziroma skupine celic je odvisn«, kako se jod kopiči in zbira v žlezi. To pa ni odvisno od oblike ali porekla joda. To je lahko tudi radiokativni jod (J131), ki se izkorišča pri zdravljenju. Raz- polovna doba radioaktivnega joda, ki se uporablja za zdrav- ljenje bolezni ščitnice, je krat- ka in tako je delovanje omeje- no na hiperaktivne cehce. Ko- ličina, s katero se zdravi tak- šen nodus, se natančno dolo- či in izračuna obseg delovanja tako, da ne povzroča okvare drugih organov. Zato ni po- trebna bojazen za zdravje po- tomcev. Prej bi me skrbelo pomanjkanje joda v hrani in premajhno delovanje ščitni- ce. Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, za ru- briko Zdravnik svetuje. Vendar, če se postopoma zmanjšuje aktivnost TSH hormona, je to ugoden znak za delovanje ščitnice. Puber- teta in obdobje po njej je čas, ko je organizem izredno ob- čutljiv in prilagodljiv na hor- monske spremembe. Posto- poma se delovanje hormo- nov uravnovesi, zato me čudi, da se TSH tudi pri vi hčerki postopoma normali ra. Nodus ali skupina celic ščitnici se lahko odstrani ti z operacijo. V predelu vr^ na obeh straneh grla pa po kata živca, ki kontrolirata lovanje glasilk. Poveča ščitnica obraste ta živec in operacijah se je že zgodi da se ga ni dalo ločiti i žleznega tkiva. Temu je P navadi sledila kronična ti pavost. Ta je usodna za i povedovalce in pevce, ne za normalno življenje. Lah je usodna tudi za glasbeni' ki igrajo na pihala, a veni; tem premalo. Zato pripo^ čam, da se posvetujeta zdravljenju z radioaktivn jodom in o operativrf zdravljenju ščitnice s st kovnjaki na endokrinolo' kliniki UKC v Ljubljani. Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog NASVETI 29 KOZMETIČARKA SVETUJE Omilimo znake staranja Pri 20. letih Koža je zdrava, gladka, j,3peta, rožnata. Vendar j,l(olje, način prehrane, hor- j^onske spremembe v tem •tarostnem obdobju pov- zročijo največje probleme. V j;QŽi je zadostna količina ko- jagena in elastina, zato je v jgin obdobju elastična, na- peta in vsebuje dovolj vlage. Kljub temu pa jo je priporoč- ljivo negovati že sedaj (tudi ,elo), da bi jo ohranili čim (jlje mladostno. Rezultati bodo vidni kasneje, ko se boste primerjale z vrstnica- mi, ki se v mladosti niso tako vztrajno negovale... Kozmetičarka vam bo prei- skala kožo, povedala vam t)0, kakšen tip kože imate. kako jo boste negovale ozi- roma zdravile, če se bodo pojavile hujše bolezenske spremembe. Takrat je naj- bolje poiskati dermatologa. Nega: uporaba čistilnega mleka in tonika brez alkoho- la (pri mastni koži pa ga lah- ko, v kolikor ni preobčutlji- va), vlažilni (lahki) preparati za čez dan, ponoči pa malce hranilnejše kreme, vendar pazite, da se hitro vpije v kožo. V kolikor ostane maš- čoba na površini kože, lahko zamaši pore in povzroči na- stanek mozoljev. Liposomi in razni aktivni hranilni do- datki v tem starostnem ob- dobju še niso potrebni. AHA preparati za aknasto kožo nevidno luščijo zgodnjo po- roženelo plast povrhnjice. Ker sadne kisline pospešuje- jo hitrejše obnavljanje celic, z njimi vseeno ne pretiravanje, uporaba je omejena na en- krat tedensko. Okolica oči: občasno si na oči za 10 minut položite hlad- ni in vlažni vrečki kamilične- ga čaja. Telo: po kopanju se natrite z mlekom ali lotionom za telo. Vedno končajte tušira- nje telesa s hladno vodo. Na tržišču obstajajo spreji, ki kožo hranijo, vlažijo in nadi- šavijo (ni potrebna predhod- na uporaba mleka). Obstaja- jo pa tudi deodoranti, ki ne vsebujejo alkohola in imajo učinek kot krema. Pri 30. letih Gube okoli ust, oči in na čelu postajajo vidne. Tudi ro- ke in vrat se rahlo gubajo. Obnavljanje kože je upočas- njeno. Kolagena in elastina je vedno manj. Potrebno je upo- rabljati bolj hranljive prepara- te za telo in gbraz. Nega: za čiščenje kože upo- rabljajte čistilno mleko, ki ga izperete z mlačno vodo, gel je priporočljiv za čiščenje mast- ne kože, tonik naj bo z dodat- kom hamamelisa. Tudi mast- ni koži dostikrat ne ustreza tonik z dodatkom alkohola. Zvečer kožo nahranite s kre- mo, ki naj bo hranilna, čez dan pa jo zaščitite s hidratant- no kremo (za to obdobje), ki vsebuje zaščitne filtre pred škodljivimi UV žarki. Okolica oči: obstajajo oče- sne maske, ki jih pustite delo- vati 10 minut enkrat do dva- krat tedensko. Vrat in dekolte: večkrat na teden si masirajte v ta predela olivno olje, najbolje po kopa- nju, ker koža bolje vpija olje. Pomembno je, da kože ne vlečete in da imate dovolj ol- ja. Ostanek rahlo obrišite (po- pivnajte) s papirnatim rob- cem. Maske: so v tem obdobju že nujnost. Lahko si jih pri- pravite same ali pa jih kupite v drogeriji. Priporočam, da so v kremni obliki - kot obloge. Telo: po tuširanju (kopa- nju) utrite v telo mleko (razen pri športni aktivnosti). Lahko pa si same naredite samoma- sažo z mandeljnovim ali oliv- nim oljem. Pri 40. ietiii Pokažejo se vidne posledi- ce napačne nege prejšnjih let. Koža je suha, izgine napetost (tonus), gube so vidnejše. Na rokah, vratu postane koža bolj mlahava in uvela. Slabša je prekrvavitev ter s tem tudi regeneracija (obnova) celic. Stres, utrujenost... povzroča- jo temne podočnjake. Seveda pa je povzročitelj lahko tudi bolezen. Koža ima sivkast in utrujen videz. Nega: negujte se z mastnej- šimi, hranilnimi kremami, ki vsebujejo liposome, vitami- ne, AHA preparate. Uživati je potrebno vitamine (A, B, C, E) in rudninske snovi (železo in cink). Ne pozabite - nič ni boljšega kot dober spanec, mirno, zadovoljno življenje in pitje tekočine do 2 litra dnev- no. Tudi redna mesečna nega je zelo priporočljiva, najbolje vedno pri isti kozmetičarki, ki bo vašo kožo temeljito poz- nala. Peeling: uporaba enkrat na 5 do 6 dni, nato uporaba lipo- somov ter hranilne kreme. Dnevna nega: krema naj vsebuje zaščitne snovi pred prostimi radikali, ki se sproš- čajo pod vplivom sonca, one- snaženega okolja, cigaretne- ga dima... Vitamini vas bodo ščitili, predvsem E in C. Za okolico oči uporabljajte inten- zivnejše preparate za nego le- te. Telo: po kopeli (tuširanju) si utrite hranilnejše mleko, do- datno pa še negujte roke in nadlahti s komolci. Prav tako ne pozabite na kolena. Sam vrat in dekolte pa je potreben še posebne pozornosti (gleda- ti nego pri 30-ih). Prsi si več- krat potuširajte s hladno vodo, da si jih boste okrepile in ohra- njale njihovo čvrstost. Pri 50. letih To je skrajni čas za uporabo negovalne kozmetike za zrelo kožo. Zaradi nalaganja odmr- lih poroženelih celic je površi- na povrhnjice videti sivkasta. Koži moramo še dodatneje dovajati tekočino in s tem po- skrbimo, da je dovolj vlažna (pitje vode in uporaba vlažil- nih preparatov). Zakaj? Kola- genskim vlaknom je sposob- nost zadrževanja vlage žal opešala. Nega: v mladosti lepa in ne- mastna koža je bolj nagnjena k nastajanju gub kakor mast- na. Pomagale si boste z upora- bo posebnih krem in ampul, v katerih so hranilne snovi v večjih koncentracijah. Peeling naj bo primeren za zrelo kožo, vendar pazite, da kože ne iz- sušuje. Koristna je uporaba dodatnih sprejev za kožo za dodajanje vlažnosti. Umivajte se z mlačno in ne s toplo vodo, ker kožo bolj izsušuje. Upo- rabljajte AHA preparate, l^e- me z dodatki ceramidov (iz- boljšujejo vlažnost v roženem sloju povrhnjice). Če je koža zelo izsušena, zamenjajte noč- no kremo z oljem (jojoba, mandelj). Obisk pri kozmeti- čarki naj postane rutina en- krat na mesec - seveda, če denarnica dopušča. Za okolico oči: vsakodnev- no uporabljajte gel, pazite pa, da kože pri tem ne razteguje- te, saj je zelo nagnjena h gu- banju. Vrat in dekolte: enkrat do dvakrat tedensko oljna oblo- ga. Uporabite olivno ali man- deljnovo olje, okoli vratu po- ložite tanko plast gaze in čez še alu folijo, ki ima lastnost zadrževanja toplote, s tem pa pospešuje proces vpija- nja. Telo: tuširanje končajte z mlačno vodo (če zmorete, pa s hladno). Kopel naj bo pri- pravljena z nekaj kapljicami olja sivke, mete, kamilice ali evkaliptusa. Zdrgnite telo s posebno rokavico ali pa upo- rabite telesni peeling, ki se spere z vodo. Roke poleg krem čez dan negujte tudi ponoči. Pred spanjem si jih natrite z olivnim oljem, nato si nadenite bombažne rokavi- ce. Pustite jih čez noč. Neguj- te si tudi noge oziroma stopa- la. Kozmetičarka VESNA 30 GLASBA Razpis za Jurjevo pesem Med letošnjim Jurjeva- njem so organizatorji pri- pravili tudi prvo revijo na- rodno - zabavnih ansamb- lov, ki je pod velik šotor pri- vabila okoli tisoč ljudi. Pro- gram je pripravil Silvo Pe- šak, ki je imel pri izboru izredno srečno roko, saj mu je uspelo sestaviti zanimiv program glasbenih skupin od začetnikov do že uveljav- ljenih muzikantov. Za vese- lje so nato skrbeli člani an- sambla Veseli planšarji, pri katerih poje Duška Pešak iz Šentjurja. Med mladimi glasbenimi skupinami so se uspešno predstavili Unikat iz Slivnice, Termal z Dobrne in Jurij iz Šentjurja, zaigrala pa sta tudi mlada glasbenika Simon Gaj- šek in Denis Lenart. Ansam- bel Izvir z Dobrne je dokazal, da se po štirih letih igranja razvija v odlično glasbeno skupino, obiskovalci revije pa so dobro sprejeli tudi oba go- sta, Jurovske gade iz Jurov- skega Dola in odlično skupi- no Sicer iz Mengša. Občinstvo je navdušeno ploskalo Sre- denšek sekstetu, ansamblu Lipovšek iz Velenja, harmoni- karskemu orkestru Stanka Mikole (pripravljajo prvo ka- seto) in še posebej ansamblu Francija Zemeta, ki je bil s 36- letnim delovnim stažem naj- starejši ansambel na reviji. Revijo je zaključila vse boljša glasbena skupina Vite- zi Celjski, ki so bili tudi ude- leženci festivala slovenske polke in valčka, v maju pa bodo nastopili v Nemčiji na 10-letnici sodelovanja med mestoma Celje in Greven- broich. Organizator Krajevna skup- ,nost Šentjur - mesto se je že pred revijo odločila, da bo v naslednjih mesecih objavila na- tečaj za »Jurjevo pesem«. Po- sebna strokovna komisija bo izbrala najboljšo melodijo in jo tudi primerno nagradila. Z leti bi radi v Šentjurju tako prišli do promocijske kasete in CD z melodijami na Jurjevo temati- ko. Ansambli, ki želijo sodelo- vati na natečaju, dobijo po- drobne informacije v Krajevni skupnosti Šentjur - mesto, pri tajniku Gorazdu Bebarju. TV Vitezi Celjski (od leve): Andrej in Bojan Zeme, Polonca Podovac, Viki Ašič, Sandi Knez in Robi Marzel Marvin na Otočec Po treh predizbomih kon- certih so Celjani v Mladin- skem centru izbrali skupino, ki bo nastopila na festivalu Ročk Otočec. Od 26 prijavlje- nih skupin je po izboru ko- misije nastopilo v Celju na treh koncertih skupaj 12 skupin, zmagali pa so Mar- vin iz Laškega. Marvin deluje slabo leto dni in ustvarja avtorsko ročk glasbo. Sestavljajo jo trije Laš- čani in Celjanka. Basist Mar- ko Radosavljevič je več let igral pri kultni lašid skupini It's not for sale, s katero je izdal tudi dva albuma. Matjaž Pijavc je mlad kitarist in komponist, ki je igral v metal- ski skupini Ansambel bratov Klemenčič. Ti so s hudomu- šnimi in ironičnimi priredba- mi skladb večkrat stresli lo- kalno laško sceno. Janez Be- dek je kitarist in »grio« Marvi- na. S svojevrstnimi besedili in komadi se je uveljavil že v punkerski laški skupini Daddy's Pudding, s katero je izdal tudi zgoščenko. Lučl^ Medved na bobnih skupaj z Maretom ustvarja ritmično podlago Marvinu. Z Janezom Benedekom je prej dve leti igrala pri Eroristih. Skupina Marvin se je na izboru za Ročk Otočec 2001 predstavila z avtorskimi skladbami v slovenskem je- ziku. Delajo in vadijo v »Pla- cu« (Kislingerjeva hiša) v Laškem, ki je hkrati dom še trem laškim skupinam. Mar- vin je imel doslej le en kon- cert, in sicer pred domačo publiko v Laškem. AB EKPRES EKSPRES • Najvišjo pozicijo angleške lestvice albumov so le teden dni po izidu plošče »Just Enough Education To Per- form« zasedli britanski rocker- ji Stereophonics in na drugo mesto potisnili novopečene pop zvezdnike Hear'say in nji- hov LP »Popstars«. V ZDA se je na vrh prebila zbirka letošnjih uspešnic odtisnjena na dvojni album »Now 6«, leta 1996 ubiti raper Tupac Shakur pa je s svojo četrto posthumno izda- jo »Until The End Of Time« zdrsnil na drugo mesto. V Nemčiji so ta teden na vrhu kralji germanskega glam roč- ka Rammstein in LP »Mutter«, na drugem mestu pa je pristal avstralski princ temnega popa Nick Cave s ploščo »No More Shall We Part«. • Po sedmih letih skupnega dela so se razšli člani odlične britanske ročk skupine Skunk Anansie. • Umrl je Joey Ramone, pe- vec kultne newyorške punk zasedbe The Ramones. Jef- frey Hyam, kot je bilo njegovo pravo ime, je ta svet zapustil star 49-let sredi priprav na snemanje svojega prvega solo albuma. Ramones so bili prva punk skupina, ki je podpisala pogodbo s kakšno diskograf- sko hišo, v svoji skoraj četrt stoletja dolgi glasbeni karieri pa so posneli 13 albumov in odigrali skoraj 2300 koncer- tov. • Menagement založbe EMI je odločno zanikal govorice, da je do sedaj najuspešnejšo solo spajsico Geri Hallivvell v videu za njen novi single »lt's Raining Men«, zamenjala dvojnica. Ge- ri je namreč v zadnjih nekaj mesecih shujšala kar za 15 kilo- gramov, njeno vitko, skoraj shirano telo, pa po mnenju du- šebrižnih psihiatrov slabo vpli- va tudi na njene oboževalke, -večinoma rosno mlade deklice. Prej omenjeni single, ki je sicer priredba uspešnice skupine Weather Giris, bo izšel konec tega meseca, slišati pa ga bo mogoče na njenem drugem al- bumu »Scream If You Wanna Go Faster«, ki bo objavljen 14. maja. • Dan kasneje pa se bo na policah trgovin z nosilci zvoka znašel tudi nov LP izdelek »Exciter« angleškega tria De- peche Mode. Kot je že v nava- di, bodo heroji temnega elek- tro-popa svoje nove kreacije pospremili s turnejo. Najprej bodo nastopili v ZDA, v jeseni pa jih bomo slišali in videli tudi na stari celini. • Slavni biograf Andrew Mor- ton, ki je do sedaj v svojih knjigah razkril številne pikant- ne zgodbice iz življenj prince- se Diane, Monice Levinsky in spajsice Victorie Beckham, se je lotil tudi kraljice popa Ma- donne. Knjiga naj bi izšla no- vembra. Sicer pa se Madonna pospešeno pripravlja na spek- takularno poletno turnejo »Drovvn World Tour«, ki se bo začela 5. junija s koncertom v Nemčiji. • Bivša zaročenka Ritchieja Nevillea iz skupine Five, ko- maj 18-letna angleška pop zvezdnica Billie Piper, je bri- tanske puritance šokirala z vestjo, da se bo poleti poročila s skoraj enkrat starejšim bri- tanskim multimilijonarjem Chrisom Evansom. • Michael Jackson bo 7. sep tembra s koncertom v Macjj son Square Gardenu v isj^^ Yorku s številnimi gosti - Bri^, ney Spears, N'Sync, Whitney Houston, Jill Scott, Shaggy Mya in Marc Anthony - obelg! žil trideseto obletnico prisot.' nosti na svetovni glasbeni sce.^ ni. Ob tej priložnosti bo Mic.^ hael prvič po dvajsetih letii,- nastopil tudi s svojimi brati, § katerimi je v sedemdesetih z^i žigal v skupini Jackson 5. • V okviru svetovne turnejei na kateri Bon Jovi predstavi* Ijajo aktualni studijski albun? »Crush« in najavljajo skorajš.' nji izid svojega prvega koni certnega albuma »One Wi]d Night«, bodo ti najuspešnej^ pop metalci zadnjih dvajsetih let 29. junija nastopili tudi na Dunaju. Vstopnice so že na' prodaj, skupaj s prevozom pa vas bo ogled koncerta stal 18.500 tolarjev. Podrobne ii> formacije na: www.vstopni ce.com. j • V izolski Ambasadi Gaviol bodo v petek, 27.aprila, ropa tali japonski DJ-i in producenti elektronske glasbe. Ob senza^ cionalnem daljno-vzhodnen" techno-pop live bendu Denki Groove bosta ob nekaj doma! čih DJ-ih tam prisotne k cepe-' tanju priganjala še mojstra Takkyu Ishino in DJ Tasaka. • Trenutno najbolj vroča sa vinjsko-šaleška naveza Tabii je s prvega mesta edine lestvi ce slovenskih videospotov Vi deospotnice s svojim drugir singlom »Tabu« prejšnji tede le izrinila štajerskega žrebc Sebastiana in njegovo »Reci da si za«. Večino materiala za spot so Tabu posneli v marij borskem Štuku pod taktirko režiserja Aleša Žemlje. Tabu] jevci pa imajo od prejšnjeg^ tedna tudi svoj fan club, kj deluje na naslovu: P.P. 40, 331(^ Žalec, dosegljivi pa so tudi naj elektronski pošti: skupinaja- bu@hotmail.com. • Varovanci založbe Multime dia Shyam so s pred nedavnim objavljenega albuma »Željo da- leč stran« sneli nov single. Po istoimenski pesmi se je na sin- gle formatu tokrat znašla krea- cija z naslovom »Križišče«, z^ katero je član benda Miloš Ra- dosavljevič pripravil tudi ani- mirani videospot. • Pri pred nedavno formirani založbi Hipersound je v začeP ku tega meseca izšel že nekaj časa napovedovani prvi al- bum »Razprodano« deklišk« zasedbe Make Up 2. Nanj s(l Darja, Eva in Tina odtisnil« deset z lahkotnim pop roe kom obarvanih popevčic, p" že znani »Feniks« pa dekleta trenutno največ stavijo na p^ sem »Ritem življenja«. STANE ŠPEGfl tv VODIČ 31 32 TV VODIC TV VODIC 33 34 TVVODIC FILM - RADIO piGITALNE AlOVIČKE Ko toaster spregovori... Rusija je zadnje čase pol- 1,3 znanstvenikov in podjet- i^jlcov z zanimivimi idejami. je inženir Dmitri Schu- i^n postal znan po razvoju j0voreče steklenice za vod- jo, z vgrajenim čipom, ki zaznava porabo pijače in y2trajno deli zdravice ter pri tem upošteva stopnjo alko- [joliziranosti uživačev. Ste- jjenici bodo sledile še neka- tere izmed priljubljenih gos- podinjskih naprav. V krat- j;em bo pričel vroče sendvi- če peči govoreči toaster, sle- iiil pa mu bo tudi zgovorni pralni stroj. O čem se bosta pogovarjala, še ne vemo, bo pa vsekakor zanimivo. Avto alarm po ^ novem švedsko podjetje Hell- oiertz AB pripravlja novost na področju avtomobilskih alarmov. Srce sistema je majhna škatlica z elektron- skim drobovjem, v katerem i najdemo tudi GSM modul in GPS satelitski sprejemnik. V primeru sprožitve alarma, ki je lahko tudi tihi, torej brez zvočnih in vidnih sig- inalov, začne sistem sprem- |ati geografsko pozicijo vo- zila in jo sporočati preko 6SM modula na lastnikov mobilni telefon in po dogo- pvu tudi na zaslone pristoj- uh služb, ki imajo možnost 'atrega ukrepanja. Se format MP3 umika? Vodilni proizvajalci pro- gramske opreme se trudijo v sodelovanju z velikani za- bavne industrije razviti le- galno alternativo najbolj pri- iubljenemu formatu za shranjevanje in izmenjavo glasbe po internetu. Format MP3 je popularnost doživel predvsem s pojavom Nap- sierja in se usidral na trdih diskih širom po svetu. Novi formati, ki naj bi MP3 odri- nili z arene, podpirajo avtor- sko zaščito vsebine, onemo- gočajo nelegalno snemanje zgoščenk. Tako bodo nov Microsofotov operacijski si- stem V^indovvs XP močno omejeval uporabo formata MP3 in ponujal druge, bolj 'legalne«, avtorsko prijazne fcrmate, kot so Windows Media Audio in izdelki pod- letja Real Networks. 29 milijonov članov Družba AOL (enota druž- l^e AOL Time Warner) je v Ponedeljek obvestila jav- ■lost, da so pred kratkim Obeležili zavidljivih 29 mili- lofiov članov. V zadnjem ■Mesecu se lahko pohvalijo, ''s se je število članov _^na ''jihovi spletni strani pove- "^lo za milijon. Raziskave ^ pokazale, da je povprečni Porabljeni čas uporabnika njihovi spletni strani v '^tošnjem letu znašal 70 mi- 1'^t dnevno, v primerjavi z ^fiskoletnimi 64 minutami Forresterjevo razkritje Rob Broivn je Jamal, odlični šestnajstletni košarkar, ki pred vrstniki vztrajno skriva beležke, ki dokazujejo njego- vo pisateljsko strast. Sean Connery je ostareli, rahlo ago- rafobični pisatelj, ki živi v po- . slopju blizu košarkaškega igrišča; med sosedi pa velja za nekakšnega legendarnega du- ha, ki se ga je potrebno bati. Seveda je literatura tisto, kar ju po naključju spne skupaj... vendar njuno srečanje na oba vpliva še mnogo bolj', kot sta si to sprva zmožna predstav- ljati. Gus Van Sant se je kot reži- ser že v Dobrem Willu Huntin- gu poigraval z matematičnim prijateljstvom med starejšim mentorjem in mladim nado- budnim genialcem; tokrat to tematiko s pomočjo dovolj zavzetega scenarija Mikea Richa pripelje v pisateljske vo- de. Takoj morate vzeti v za- kup, da je film dokaj dolg in da se za malenkost vleče; če literatura ter dogajanje in ka- rakterji, ki se nahajajo za lite- raturo, niso ravno vaš kos kruha, boste morda imeli s filmom težave. Vendar pa je film ravno v opisovanju teh značilnih pisateljskih ekstra- vaganc ter okoliščin precej za- nesljiv in precej odkrit. V ne- dramatičnem, suhem, liberal- nem stilu, ne da bi karkoli rekel na glas, razkrinkava kar nekaj motivacij in navad (ali razvad) »opisovalnega« uma, pri tem pa v ospredje postavlja vsaj delni Jamalov idealizem iskanj nasproti ruti- nam starejšega pisatelja, ki se je zunanjemu svetu praktično odrekel. Na trenutke je to sko- rajda homoseksualna ljube- zenska zgodba... seveda zno- va v podtonu, pod črio. Sicer pa, če je že kaj homoseksual- nosti, ji drugo plat nudi Anna Pcujuin (Klavir) kot Jamalova sošolka. (S katero pa on trdi, da jima ne bo steklo, heh.) Film ponuja ljubezen kot nekaj mnogo bolj nedefinira- nega in v različnih oblikah, na voljo komurkoli, kot pa samo nekaj striktno partner- skega, zvrst odnosa, primer- nega samo za določeno starost in nasprotna spola. To »sporo- čilo« za Gusa van Santa ni ravno novost, za načeloma mainstream film pa je dovolj dobrodošlo. Še o igralcih: Anna Paquin celo iz stranske vloge izvabi izredno veliko presenetljivo gostega soka, in komaj ča- kam na kak njen »veliki« film; na splošno se nobenemu od igralcev ne da ničesar oči- tati, prav obratno: poleg za- nesljivih glavnih igralcev in Anne sta povsem zadovoljiva še Busta Rhymes (ki mu poleg raperske vedno bolj divja tudi filmska kariera), ter F. Mur- ray Abraham. Konec se preveč pokloni že dognano učinkovitemu in se tako nasloni na stereotipe obi- čajnih sodno dramskih filmov in ne razume, da ni potrebe, da bi bil glavni junak omade- ževan in opran ravno v javno- sti ter ravno na tak predvi- dljiv način, kot se to zgodi tukaj. Z bolj samosvojo konč- no rešitvijo bi film mnogo pri- dobil. Škoda. Drugače - po- vsem solidna drama. PETER ZUPANC Sean Connery KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 26.4. do 2.5. ob 16.30 družinska komedija 102 dalmatinca, ob 18.30 vojna drama Sovražnik pred vrati, ob 21. drama Forre- sterjevo razkritje. Mali Union: od 26.4. do 2.5. ob 20. drama Možje ča- sti. Kino Metropol: od 26.4. do 2.5. ob 15.30, 18., 20.30 in 23. ter 28.4. ob 10. akcijska komedija Lepotica pod krin- ko. Kino Žalec: 27. in 28.4. ob 20. in 2.5. ob 20. drama Daj naprej, 28., 29. in 30.4. ob 11. ter 2.5. ob 15. družinska ko- medija 102 dalmatinca, 29.4. ob 17. in 20. zgodovinski spektakel Gladiator, 4.5. ob 20. in 6.5. ob 18. drama Mož- je časti, 5.5. in 6.5. ob 20. drama Plesalka v temi. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: ameriški nogomet je temelj filma Ne pozabite velikanov. Nagrajenci so: Danijela Romih, Zagorje 50, Lesično; Darko Korošec, Ul. frankolovskih žrtev 15, Celje in Ivica Pinter, Vrba 26, Dobrna. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: kakšen naziv je angleška kraljica lani podelila igralcu Michaelu Caineu, ki ga lahko te dni gledate v filmu Lepotica pod krinko? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 30. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 36 ZAAVTOMOBILISTE Salon na GR: za veliko okusov in tudi žepov 22. mednarodni avtomobil- ski salon je vsekakor najpo- membnejša tovrstna priredi- tev v Sloveniji. Tudi zato or- ganizatorja, Ljubljanski se- jem in Avto društvo Sloveni- ja, pričakujeta kakšnih 100 tisoč obiskovalcev. In kaj je videti na Gospodarskem raz- stavišču, ki seveda v prostor- skem smislu ne more ustre- zati zahtevam po sodobni or- ganizaciji takšne prireditve? Marsikaj, pri čemer je za obi- skovalce, ki morajo za vstop- nico odšteti 1000 tolarjev (za študente, dijake in upokojen- ce je vstopnica cenejša), ver- jetno pomembno predvsem to, da lahko na enem mestu vidijo veliko avtomobilov in dobijo tudi vse potrebne informacije. Letošnje prireditve se ne ude- ležuje nekaj tovarn (Mitsubis- hi, Kia, Saab, Volvo in Lada), ki se pač niso strinjale z neka- terimi razmerami in cenami na Gospodarskem razstavišču. Naj- večja pomanjkljivost? Vsekakor dejstvo, da organizatorji na GR niso pripeljali kakšne izjemne avtomobilske atrakcije, vozilo, ki bi popestrilo dogajanje. Je pa po drugi strani res, da je tokrat na ogled večina novosti, ki so bile recimo predstavljene v le- tošnji Ženevi. Tako je Alfa Romeo v Ljub- ljano pripeljala alfa romeo 147 v petvratni karoserijski izve- denki. Prodaja tega vozila bo stekla junija, opremljen pa bo z enakimi motorji kot trivrat- na različica, dodan bo le 1,9- litrski dizelski motor JTD s 115 KM. Cene so še neznane. Veli- ka novost je tudi BMVV com- pact 3161, najmanjši limuzin- ski beemve, avto, ki naj bi zla- sti na nekaj šibkejših trgih (to- rej tudi na slovenskem) pripo- mogel k boljšim poslovnim re- zultatom nemške avtomobilske hiše. Kasneje bodo compacta ponujali tudi z drugimi, moč- nejšimi motorji, vsekakor pa drži, da bo najcenejši v seda- nji ponudbi BMW. Citroen je ponujal C5 v break, se pravi v karavanski izvedbi. Avto bo za slovenske kupce naprodaj je- seni, verjetno pa bo nekaj dražji kot limuzina. Pri Chryslerju je bilo videti kar nekaj novega. Tako so ponujali sebringa v li- muzinski in icabrioletski izve- denki. Z 2,7-litrskim bencin- skim motorjem stane limuzi- na nekaj manj kot šest, v ka- brioletski verziji pa nekako se- dem milijonov tolarjev. Druga novost je novi voyager, eden najuspešnejših velikih enopro- storskih avtomobilov. Avto tu- di že prodajajo, omisliti pa si ga je mogoče za najmanj 6,5 milijona tolarjev. Ford poseb- nih novosti ni imel, kaže pa omeniti mondea v karavanski ali kombi varianti, ki je pri nas še dokaj neznan, čeprav je v prodaji že nekaj časa. *Med avtomobili, vrednimi pozornosti in ob upoštevanju dejstva, da ga v številnih evrop- skih državah še nekaj časa ne bodo videli, je Hyundaijevo te- rensko vozilo terracan. Prodaja bo stekla jeseni. Naprodaj bo z dvema motorjema, in sicer 2,9-litrskim turbodizlom s skupnim vodom in 3,5-litrskim bencinskim agregatom V6. Po napovedih naj bi bil avto v naj- cenejši varianti naprodaj za približno 5,9 milijona tolarjev. Čeprav na Slovenskem ta hip še nimamo uradnega zastopnika angleškega Jaguarja, pa je očit- no, da se za to »mesto« potegu- jejo različni interesend. Na sa- lonu pa se je le pojavil jaguar S type, ki ga je v slovensko pre- stolnico pripeljal avstrijski tr- govec. Menda bo pri nas kma- lu odprl salon z jaguarji. Bo- mo videli. Kia je bila med tistimi tovar- nami, ki je na GR ni bilo. So pa razstavili svoje avtomobile na drugi strani ceste, izven raz stavišča, pri čemer je bilo vj deti novi rio tako v limuzinsl^ kot kombilimuzinski varianti Pri Mazdi so nekateri občudo- vali tribute, tako imenovan; mehki terenec. Ta je že napr& daj, in sicer z 2,0-litrskim bej cinskim motorjem in z dvok" lesnim pogonom ter s 3,0-litt skim agregatom V6 postavit« ter štirikolesnim pogonom, i prvi varianti stane 3Z500, v drl gi pa 58.000 mark. Pri Nissa nu tudi niso držali križem rok saj je bilo videti mali enopro storski tino, narejen na osnoi almere. Tokrat so ponujali iz vedenko 1,8 s 120 KM. Kot na povedujejo, bodo prvi avtomo bili v slovenskih trgovinah seni oziroma septembra, račii Fiat punto cadamura Novi Renault clio Ford mondeo karavan VW beetle RSi ZA AVTOMOBILISTE 37 ^^jo pa, da bo naprodaj za fjbližno 3,7 milijona tolarjev, ^plov razstavni prostor je kar ^nimiv. V ospredju je seveda .peedster, športni avtomobil, jj^rejen na osnovi lotusa elise s sredinsko postavljenim mo- j^fjem. Roadster poganja za se- jjj 2,2-litrski bencinski motor . 140 KM, naprodaj pa bo za i9 milijona tolarjev, pri čemer ijjj bi naročila zanj sprejemali j^nio pri Avtotehni VIS in Sa- Za one, ki hočejo neka} je bila zanimiva tudi as- ,fa v turbo varianti, ki stane 5,3 ipilijona tolarjev, vendar se je jobavni rok raztegnil tja proti jeseni. ■ Dve francoski avtomobilski 01 sta tudi imeli kaj pokaza- ti. Francoski Peugeot je v slo- vensko glavno mesto pripeljal 307, zamenjavo za 306. Avto je na ogled tako v tri kot pe- tvratni varianti, ponudil pa bo- do pet motorjev (tri bencinske ju dva turbodizla HDI). Napo- vedujejo, da bo najcenejša iz- vedenka 307 naprodaj za ne- kako 2,7 milijona tolarjev, v povprečju pa naj bi bila cena približno tri milijone tolarjev. Peugeota 307 bomo pri nas v resnici videli in kupovali od ju- nija naprej. Renault pa je pred- stavil prenovljenega clia; prvič doslej se je zgodilo, da smo imeli v Sloveniji svetovno pre- miere kakšnega novega vozi- la. No, konec koncev si to vsaj malo tudi zaslužimo, saj clio nastaja tudi v Novem mestu. Avto je nov predvsem spredaj, saj je prednji del z lučmi bis- tveno drugačen kot je bil prej; drugačen je tudi zadek,vendar so spremembe manj dramatič- ne. Povsem nova je armatura. Kot pravijo v Novem mestu, bo prenovljeni clio od prejšnje raz- ličice nekaj dražji - koliko, no, tega še niso povedah, bodo pa vsekakor junija, ko bo stekla njegova prodaja. Pri japonskem Suzukiju so imeli liano, mah enoprostorski avtomobil. V izvedbi z 1,6-litrskim motor- jem so ga razstavili in ponudi- li za 3,4 milijona tolarjev. Po svoje je marsikaj novega tudi na razstavnem prostoru Škode. Tam so pokazali fabio v limu- zinski izvedbi, ki jo bomo pri nas lahko vozili od jeseni na- prej. Slovensko premiero pa je doživela tudi octavia RS, najmočnejša izvedenka tega vozila. Poganja jo 1,8-litrski motor, ki zmore 180 KM. Pro- daja tega avtomobila je že ste- kla, ponujajo pa ga za 4,5 mi- lijona tolarjev. Kot pravijo, je nekaj vozil na zalogi, drugače bo treba čakati kakšne tri me- sece. Volkswagen je veliko le- tošnjega avtomobilskega »stre- liva« porabil že pred časom, je pa v Ljubljano pripeljal atrak- tivnega novega hrošča v dirkaš- ki izvedenki RSi, ki pa še ni naprodaj in je vprašanje tudi, kdaj bo. Opel speedster Nissan almera tino Novi golf čez dobri dve leti bodo imeli pri nemškem Volks- wagnu veliko rojstvo, saj naj bi povili novega golfa z oz- nako golf V. Golf je avtomobil, ki je že dolga leta najbolje prodajano evropsko vozilo in s tega me- sta ga vsi konkurenti, ki jih ni malo, nikakor ne morejo izri- niti. Novi golf ali golf V bo to- rej na trge pripeljal leta 2003. Tako kot se za vse nove izve- denke spodobi, bo novi golf Vsekakor še nekaj daljši, te- žak naj bi bil najmanj 1100 ki- logramov, motorna ponudba bo zelo pestra (z močmi od najmanj 75 do 245 KM, pri di- zelskih agregatih pa od 70iio 185 KM). Daljši in modernej- ši, vsekakor tudi dražji, saj naj l^i po sedanjih napovedih os- novna izvedenka vsaj v Nemčiji stala 28.500 mark. Posebej za- ^irnivo pa je, da bo VW pred- stavil tudi enoprostorsko ina- čico na osnovi novega golfa, torej vozilo, ki ga doslej ni imel ^ponudbi. 38 ZA RAZVEDRILO MODA 39 Ali znate hoditi? v modi so čevlji s hudo visoko peto, ki povzročajo tudi dileme... Užaljene zaradi predrz- nega naslova? Nikar, drage gospe in gospodične, saj po vsej verjetnosti ni name- njen prav vam...Vendar, če jte oboževalke letošnjega niodnega hita - čevljev, sandalov in natikačev z vratolomno visoko peto, ni- Icakor ne bo odveč na ta izrazito ženski modni do- datek pogledati tudi iz ti- stega manj bleščečega zor- nega kota. Namreč, če bi hojo na- ključno izbranih ljubiteljic visokopetnikov na naših uli- cah posneli s »skrito kame- ro«, bi se zagotovo vsaj ne- kaj izmed njih (ki so morda prepričane, da je njihovo gi- banje brezhibno) zgroženo prijelo za glavo! Kajti v ti- stem neritmičnem štorklja- nju in kopitljanju so vseka- kor najmanj pričakovale - sebe! Zakaj? Ker - tako pravijo - vaja dela mojstra. Tudi v av- tomobil ne moreš kar sesti in ga peljati, če tega prej nisi še nikdar počel oziroma ti ni nihče razložil, kako ta reč deluje. In, ne boste verjele, tudi z visokimi petami je po- dobno. Posebno mlada de- kleta pogosto kar spregleda- jo pasti, ki se odprejo v tre- nutku, ko udobno obuvalo s široko nizko peto zamenjajo za »Pepelkin« čeveljc. Ste za nekaj hitrih napot- kov, kaj morate obvladati in česa ne smete početi, ko hodite v čevljih z visoko pe- to? Nagib naprej je videti ne- privlačen tudi na najlepši manekenki. Čeprav ga spon- tano narekuje dvig zadnjega dela stopala, se potrudite in pomaknite rame malce na- zaj, prsni koš pa navzgor! Sklonjena glava daje tele- su vtis nesorazmernosti. Brada naj bo vzporedno s tlemi! Drsanje z nogami je vide- ti leno in daje vtis, da priti- ska na vas kopica proble- mov. Z vsakim korakom dvi- gujte celo stopalo. Ne štor- kljajte in kopitljajte, ob hoji naj vaši boki valovijo v rit- mičnih presledkih, postav- ljajte nogo pred nogo. Ne poskakujte in ne ma- hajte divje z vašimi rokami. Strokovnjaki pravijo, da je popoln korak dolg eno dol- žino vašega stopala in pol. Manjši ali večji koraki vas bodo zaznamovali kot pre- več boječe ali prehudo do- minantne. Ženska v čevljih z visoko peto naj bi namreč delovala rahlo krhko, sim- patično labilno. Odločite se! Če ste bolj športen tip, imate raje hlače in sploh moški način oblačenja, pustite raje to modno muho, da odbren- či mimo vas! Ni namreč bolj žalostne reči, kot slepo upo- števanje najnovejših tren- dov, ki pa delujejo na posa- mezni vizualni podobi nena- ravno, celo smešno. Saj ve- ste - moda je tu zato, da nam predlaga, na nas pa je, da jo upoštevamo, ali pa tu- di ne... Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK tako kar se da sproščeno in elegantno premaga- ti. stopnice v sandalih z 10-centimetrsko petko? Vprašanje postane kar obrobnega pomena ob pogledu na trendovsko, zares.ljubko obuvalo? Čevlji z visoko peto že od nekdaj veljajo za vrhunec ženske senzualnosti, celo fetiš in ero- tični simbol. Model polsandala Bruno Magli za letošnjo pomlad/poletje. Celo manekenkam se kdaj zvrne peta. Ampak vaja dela mojstra... NAMIG ZA NAKUP Blagovnica na Teharski Na Teharski 1 v Celju je 'dni na novo uredila prosto- re blagovnica Tkanina, ki svoje izdelke ponuja na lOOO kvadratnih metrih prodajnih površin. Prijetno presenečeni smo bili ob ogledu njihove ponud- be tekstila, saj ponujajo tako "Pioško, žensko in otroško •konfekcijo, kot tudi perilo, '§rače, pribor za šivanje (veli- izbira raznih obrobnih tra- 'kov, čipk, bombažnih prejic, ^drg...), pa tudi gospodinjski Pfogram. Med sprehodom na oddel- ^^ ženske konfekcije smo opazili veliko modelov znam- ke Daniela (MIK Prebold), ki so ponavadi nekaj posebnega tako po krojih kot po vzorcih in tisti, ki boste izbirali med njihovimi jaknami s kratkimi rokavi, imate na voljo eno- barvne modele od 16.000, z dolgimi pa od 17.000 tolarjev naprej. Dolge poletne obleke brez rokavov stanejo že od 9.000 tolarjev naprej. Zelo lepi modeU oblek pri- hajajo letos tudi iz konfekcije Triglav, poletne brez rokavov v vzorčasti zeleni in modri barvi stanejo od 15.000 tolar- jev naprej, posamezna krila od 8.000 tolarjev naprej, po- letni kompleti kril in jaken iz brušene viskoze pa od 34.000 tolarjev naprej. Tudi Kroj ima letos lepe modele kostimov z obleko ah krilom, stanejo pa od 40.000 tolarjev naprej. Za poletne komplete bluze in krila boste odšteli od 21.000 tolarjev na- prej. Med modeli bluz smo po- leg nam dobro znanih ogle- dovali modele znamke Chica- ra, uvožene iz Nemčije. V raz- nih barvnih odtenkih in do- miselnih krojih so lepa pope- stritev garderobe. Moški bodo najbolj veseli izbire suknjičev, modeli Tri- kona stanejo od 22.000 tolar- jev naprej. Obleke Labod so od 31.000 tolarjev naprej, si- cer pa je velika tudi izbira njihovih moških srajc. Veliko imajo izbiro iz mla- dinskega programa Bigg-R in Jutranjke. Za vsak nakup nad 5.000 tolarjev z gotovino vam nudijo petodstotni popust. Plačate pa lahko tudi z dvema ali tremi čeki, odvisno pač od zneska nakupa (znesek na enem mo- ra biti vsaj 5.000 tolarjev). MOJCA MAROT Nagradno vprašanje aprila: LETOS ZELO MODEN ČOLNIČASTI (LADUSKl) VRATNI IZREZ JE: a) elipsasto zaokrožen izrez od ramena do ramena; b) izrez v konico, ki sega do sredine prsi. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: . 40 KRONIKA S CELJSKEGA Lastnica agencije VS Styling in mestna svetnica Vladimira Skale ter pobudnica dobrodelne akcije, Damjana Seme. Od nastopajočih je zbrane najbolj navdušil Zoran Zorko, ki je pokazal, da je mogoče nu harmoniko igrati tudi ročk in jazz. Na fotografiji ob županu Bojanu Šrotu in lastnil^ diskoteke Casablanca Tomiju Laibacherju. Egoist je žrtvoval večer Najprej zbiranje sredstev za Regionalno varno hišo Celje, potem zabava v Casablanci, ki se je zavlekla do poznih jutranjih ur Petkov večer v diskoteki Casablanca ni bil običajen. Namesto zabave željnih mladcev je bilo v diskoteki ta večer mogoče srečati števil- ne ljudi, ki smo jih sicer vajeni z bolj elitnih priredi- tev. Novinarka Damjana Se- me in harmonikar Zoran Zorko sta z zabavnim veče- rom namreč sklenila akcijo zbiranja sredstev za celjsko varno hišo. S pomočjo celjskih podjetij in posameznikov jima je v kratkem času uspelo zbrati malo manj kot milijon in pol tolarjev, kar bo prebivalkam varne hiše olajšalo življenje vsaj za nekaj mesecev. In ko- ga je v petek zvečer zaneslo v Casablanco? Ob županu Bojanu Šrotu, ki se je s kolegom iz Singena zabavi priključil malo pozne- je, je bila v izrednem elemen- tu podžupanja Janja Romih. Diplomirana obramboslovka, vodja Izpostave za obrambo pri MOC in članica celjskih liones, je tudi ena od ustano- viteljic varne hiše, s sodelova- njem pri številnih akcijah pa dokazuje, da je lahko politika tu in tam celo koristna. Na plesišču se ji je pridružila ne- razdružljiva triperesna dete- ljica celjskih zgodovinarjev; ob Tonetu Kregarju, ki je v zadnjem času bolj kot zgodo- vinar znan kot direktor Mla- dinskega centra Celje ter pe- vec in tekstopisec skupine Mi2, še magister Branko Go- ropevšek, vodja Domoznan- skega oddelka celjske knjiž- nice, ki je razburil Celjane z akcijo Celjanke stoletja, iz prestolnice pa je, kot vsak konec tedna, prišel tudi dr. Janez Cvirn, ki se, na prese- nečenje marsikoga, kar neka- ko ne more ločiti od celjskih korenin. Z družinami Pater familias najbolj zna- ne celjske rolarske družine, podžupan in direktor Celjske borzno posredniške hiše Zdenko Podlesnik je užival med nastopom celjske Hele- ne Blagne - Matjaža Vebra, ki se je, kot ponavadi, v vlogo odlično vživel. Sicer pa je Podlesnik, ki je prišel z ženo Andrejo, inženirko kemije, zaposleno v Cinkarni Celje, še z večjim zanimanjem opazo- val modno revijo manekenk, večinoma bivših slovenskih mišic, ki jo je vodila Katja Kori. Od predstavnikov Mestne občine Celje smo ob vodji var- ne hiše Suzi Kvas, ki je še lani skrbela za otroke v oddelku podaljšanega bivanja na Os- novni šoli Vojnik, opazili tudi direktorico celjske občinske uprave Darjo Pavlina, sopro- go Andreja Pavline, vodje okrožnega sodišča v Celju. Čeprav je v mladih letih rad zaigral na kitaro, ga na večini prireditev, ki jih redno obi- skuje njegova soproga, ni opaziti. Na zabavo je prišla tudi predsednica celjskih liones. mag. farmacije Lorena Hus, soprogra lastnika Apoteke pri Teatru Dušana Husa in priznana strokovnjakinja za prehrano, zaposlena na Za- vodu za zdravstveno varstvo Celje, od koder je bila tudi mag. Alenka Skaza, dr. med., vodja Oddelka za epi- demiologijo, ki v družbi slovi kot izjemnno priljubljena in zabavna dama. Tam je bil tudi celjski gradbinec Stanko Božičnik, za katerega velja: »Kjer je župan, je tudi Božič- nik«, rek pa gre_ pripisati dejstvu, da sta župan Šrot in Božičnik dolgoletna prijate- lja. Med tistimi, ki so se zato, da so lahko prisostvovali pet- kovi zabavi, odrekli svojih trdno zakoreninjenih petko- vih navad, je bil Peter Thaler, lastnik blagovne znamke Egoist, ki se je prvikrat v odraslem življenju v petek zvečer odrekel partiji taroka zato, da je lahko prišel na zabavo v Casablanci. Le-te se je udeležil tudi Asim Maslo, frizer, lastnik znane picerije in Thalerjev soigralec v mafij- skem videospotu skupine Nude. Sledi otrošici paric človek, ki se je za to, da se je lahko udeležil humanitar- nega večera, v petek najbolj žrtvoval, pa je moški del celj- skega odvetniškega para, Aleš Maček. Zaradi zdravs- tvenih težav je soproga Nuša morala ostati doma, ker pa so Mačkovi prav to noč prvi- krat prespali v novi hiši, je šel Aleš med zabavo domov, po- gledat družinico, ter se po- tem vrnil na zabavo. Le-te se je udeležilo tudi nekaj krimi- nalistov, ki so v Casablanco prišli naravnost s policijske zabave. Najboljše volje je bil pomočnik komandirja Poli- cijske postaje Celje in najbolj simpatičen med kriminalisti Stanislav Brglez, ki se sicer dejavno ukvarja s primerom pogrešanega Jureta, pred kratkim pa si je privoščil dalj- ši dopust. Akcija za pomoč Regional- ni varni hiši, ustanovi, kamor se zatekajo ženske in otroci, je druga dobrodelna akcija celjske dopisnice Pop TV Damjane Seme. Kot pravi, je smisel življenja našla v huma- nitarnih akcijah in zadnja no- vica je plod ideje Alenke Šer- bec, soproge kapitana Celja Pivovarne Laško Uroša, »z županom sva se dogovarjala da bomo v Celju zgradil otroški park. Imel bo igrala fontano in starši in otroci Celju bodo kmalu dobiU prc stor, ki bo namenjen sam njim,« pravi Semetova, ki je rezultati humanitarne akci zadovoljna kot je bila prv krat, ko je zbirala novoletn darila za celjske otroke, it kratna prireditev je bila v Nj rodnem domu. Na presen( čenje organizatorjev pa so s gostje izjemno dobro znaš tudi v Casablanci. Pa naj S kdo reče, da Celjani niso pr pravljeni pomagati tistim, 1 so potrebni pomoči! Le n pravi način je potrebno pr stopiti, dokazujejo dejanja n različnih področjih življenj in dela izpostavljenih ljudi, 1 znajo v kritičnih trenutki očitno vendarle pozabiti na težave in zamere ter stopili skupaj. Kdo bi si mislil, da ima tud Celje svoje meščanstvo! R četudi tega ne opazirno ravni vsa^ dan... ALMA M. SEDLAl Foto: GREGOR KATl Zdenko Podlesnik ob soprogi Andreji ter vodji vame hiše, Suzi Kvas. Mag. Alenka Skaza, dr. med., vodja epidemiološkega oddel- ka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je na zabavah zelo priljubljena. Na plesišču se je najbolj razživela celjska podžupanja Jan} Romih.