Studioska kniižnic Kranj
§ ASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDU-RIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, »ntTRONIKO, AVTOMATIKO JN_ELEMENTE1JKRANJ
Uspešno sodelovanje z Indijo
Podpisana je pogodba sodelovanja pri uvajanju proizvodnje elektronskih instrumentov v Indiji
KRANJ, 25. novembra — Danes sta v Kranju podpisala pogodbo o sodelovanju pri proizvodnji eiek-tronskih Instrumentov v Indiji — glavni direktor firme Asian Electronics Ltd g. A. Bhat In gen, direktor podjetja »ISKRA« tov. Vladimir Logar — ob
Operativni direktor družbe Asian Electronics g. A. Bhat (v sredini) in gen. direktor podjetja »Iskra« (levo) podpisujeta pogodbo za proizvodnjo elektronskih merilnih instrumentov. — Desno Inž. Stojan Flajs, zastopnik tovarne elektronskih merilnih instrumentov
Velik izvozni uspeh v novembru
navzočnosti Inž. Jožeta Prezlja (Programski sektor). Inž. Jožeta Pompeta (oddelek za kooperacijo PSO), inž. Stojana Flajsa (Tovarna elektronskih Instru-
mentov — Horjul)._________
Po podpisu pogodbe je gen. direktor ZP ISKRA v prisrčni zdravici povedal tole:
»Spoštovani g. Bhat! — Ko sem bil pri otvoritvi tovarne za proizvodnjo elektronskih elementov Asían Electronics Ltd, sem izjavil, da je Jugoslavija pripravljena v polni meri sodelovati, pri razvijanju elektronske industrije v Indiji in da obstajajo razgovori z vašo firmo in ISKRO za drugo fazo sodelovanja pri proizvodnji še drugih elektronskih proizvodov. Sedanji sporazum oz. današnja pogodba zajema tehnično in finančno pompč pri izdelavi različnih elektronskih instrumentov. Prepričan sem v realizacijo podpisane pogodbe, ker poznam vaše ljudi in sposobnost vaših strokovnjakov, ki so v zelo kratkem času osvojili zahtevne tehnološke postopke v proizvodnji elementov. Vem, da boste tudi to proizvodnjo , s takimi kadri v iterativno kratkem času osvojili.
' Menim, da druga faza so-delovanja pri uvajanju proizvodnje elektronskih instrumentov ue bo zadnja. Te dni ste ši ogledali tovarno elektromotorjev v Železnikih in tovarno sprejemnikov v Sežani in se prepričali, da. še obstajajo možnosti bodočega sodelovanja. Menim, da je taka kooperacija zadovoljiva in koristnaza indijsko tržišče, mi pa smo pripravljeni z našimi strokovnjaki nuditi vso pomoč «
G. Bhat se je zahvalil in nazdravil z naslednjimi besedami.
- »Ponosen sem, da' je »prva faza sodelovanja ž Iskro „ta-v ko lepó uspela Osebno sem prepričan; da bomo v naslednjem letu začeli z realizaçi-
jo pravkar podpisane pogodbe. -Vašo ponudbo in pomoč znamo ceniti. Ko smo se pripravljali na podpis pogodbe za prvo fazo sodelovanja smo imeli rahle pomisleke, češ — ali lahko dežela, id je tudi v gospodarskem razvoju, nudi strokovno pomoč. Stvarni uspeh, ki ste ga dosegli, vam je lahko v čast, ki ga lahko štejete kot velik doprinos naši državi. Ta pomoč je v duhu predsednikov obeh držav, ki sta se izrekla za čiste in poglobljene ekonomske odnose.
Velikost investicij ni toliko važna • ~kot odločitev in realizacija; to je dobro za obe državi. Imel sem priliko, da sem zadnjih sedem let spremljal delo in razvoj vašega podjetja. Ko kopiramo nekaj vaših dognanj, si s tem skrajšujemo dobo med načrtom in proizvodnjo, kar je v veliko korist naši državi.
Pri odhodu v Jugoslavijo sem sprejel od kolektiva naše tovarne v IncBiji prisrčne pozdrave za vse člane podjetja ISKRA v želji, za čim boljše sodelovanje dn prijateljske odnose. Tem željam in pozdravom se pridružujem V tudi sam, hkrati pa še zahvaljujem samoupravnim organom, vodstvu in vsem, ki so pripomogli k hitri realizaciji prve faze našega sodelovanja, posebna zahvala pa naj velja vam, ki ste priče; današnje pogodbe, za pomoč, ki ste jo nudili, da smo pogodbo za drugo fazo sodelovanja v res kratkem času lahko podpisali.«
Ob slovesu sta . , tako g Bhat kot gen. direktor ZP ISKRA poudarila važnost sodelovanj a.zaobe strani z željo’, da se‘ le-td še nadaljuje v obojestransko korist. .
............... Ado
Po relativno slabših izvoznih uspehih v septembru in oktobru glede na zastavljen izvozni plan z veseljem sporočamo, da smo v preteklem mesecu izvo-' žili za 733.364 dolarjev izdelkov, kar je doslej najvišja dosežena mesečna realizacija podjetja naspl°h. Vzlic izredno visoki novembrski planski zadolžitvi je bil seštevek izvoza vseh tovarn celo za 13 odstotkov večji od dogovorjenih obveznosti.
Uspeh je zelo pomemben in najbolj razviden ob' primerjavi izvoza v preteklem obdobju. V predlanskem' . novembru smoižVozUiza 116.783: dolarjev izdelkov, lani za 422.240, letošnji november pa je v primerjavi s povprečjem desetih mesecev letošnjega leta celo za 71 odstotkov večji in dosega preračunano v staro vrednost 916,706.400. dinarjev.
Glede posameznih valutnih področij. pa uspeh ni tolikšen. Na konvertibilno področje držav smo izvozili po vrednosti 33 odstotkov izdelkov, v države SEV 54 odstotkov in v države drugega kli-ringa le 13 procentov izdelkov. Povečan izvoz je bil to-
rej v celoti usmerjen v vzhodne- države. Na konvertibilnem področju je ostal isti kot v preteklih najbolj ugodnih mesecih.
izredni novembrski izvoz pa je bistveno vplival seveda na vrstni red držav kamor smo poslali te izdelke. Na prvo mesto je prodrla to pot Vzhodna Neijičija. Po padajoči vrednosti ji nato slede:. Zahodna Nemčija, čehoslova-.ška, Turčija, Romunija, Italija, Madžarska, Švica, Anglija in šele desete ZDA. Na izvozni listi je bilo skupno 22 držav.
Posamezne tovarne so Takole realizirale obveznosti glede na zastavljeni plan:
V Železnikih proučujejo vse možnosti, kako bi omilili posledice poamnjkanja dela v prvih mesecih prihodnjega leta. V torek popoldne je bila v Železnikih 6. redna seja delavskega sveta tovarne, ki jo je vodil predsednik tov. Venči Ambrožič. Od 5 točk obsegajočem dnevnem redu je bilo vseskozi čutiti poglaviten problem: kriza, ki je.zajela tovarno v Železnikih zaradi manjših naročil elektromotorjev iz tujine. Vsi napori vodilnih uslužbencev in samoupravnih organov so zato usmerjeni na razglabljanje sedanjega in bodočega položaja, iskanju najprimernejše in najboljše variante, s katero bi omilili posledice'manjše proizvodnje.
Razprava o posameznih predlogih, pred izidom časopisa še ni bila zaključena, zato bomo obširneje O tej problematiki poročali v naslednji številki na-šega glasila.
Marjan Kralj
Tovarna Realizacija v % »Elektromehanika«	121
»Kondenzatorji«	71
»Sprejemniki«	75
»Instrumenti«	249
»Avtomatika«	173
»Avtoelektrika«	61
»Elementi«	41
»Elektromotorji«	239
»Polprevodniki«	93
Po vrednosti izvoza je na prveim mestu »Elektromehanika« Kranj, ki j.e sama pri« sppvala eno tretjino celotnega izvoza. Sledi ji tovarna kondenzatorjev v . Semiču* nato »Elektromotorji« iz Železnikov, »Avtomatika« iz Pr-žana in »Aparati« iz Ljubljane. Zadnja sploh ni imela v novembru planirane obveznosti in je izvozila prav tolika kot »Avtomatika« iz Pržana. Brez planskih -obveznosti so bile še- tovarne »Elektronika« Horjul, »Mikron« Prilep iti »Usmerniki« iz Novega mesta. Vse tovarne so nekaj izvozile — največ pa »Usmerniki« — Novo mesto. Najslabše so se v novembru »odrezali« »Elementi« iz Ljubljane, in »Avio-elektrika« iz Nove Gorica;
Udeležba izvoza po posameznih področjih izvozne operative je bila takšna:
delež v % ZDA	1,8#
Turčija	"149
SEV	54,29
Zahodna Evropa	25,55
Ostale države	5.29
Domača prodaja za devize l.Sl Izvoz po posameznih me--secih' letošnjega leta je posegal te vrednosti:
$ ..
Januar	318.926,83
Februar	.317.753,74
Marec	493.123,92
April	452.827,47
!\Iaj	431.153,94
Junij	451.166,08
Julij	452.296,44
Avgust	406.737.66
September v	-121.199,97
Oktober..	473.968,44
November .	733.364,02
(Dalje	na 6.. strani)
Zakaj odklanjamo revizij e ?
Marsikdo znotra* in zunaj našega podjetja, ki pozna našo splošno prakso — posebno na finančno-ekonom-skem področju — in ki pozna tudi človekove slabosti, se vprašuje zakaj takšno veliko podjetje kot je »ISKRA« nima svoje kontroino-revizijske službe, zakaj je ne predvideva organizacija podjetja in zakaj je statut podjetja niti ne omenja. Mar nam je ta služba odveč, ali mogoče ne čutimo potrebe, da bi bila primerna in s tem koristna, ali nemara bežimo od nje iz kdove kakšnega razloga?
Takšna in podobna vprašanja nam prihajajo na misel, ko beremo po časopisih poročila o tem, kako so se nekateri spozabili v opravljanju svojih službenih dolžnosti, ko moramo v naglici ugotavljati vzroke različnih finančno-, ekonomskih pomanjkljivosti ali morebitnih spodrsljajev, ko moramo večkrat na vrat na nos ocenjevati realnost fi- j nančnih ali drugih poslovnih rezultatov in različnih pomembnih podatkov, ki so življenjskega Spomena za vsako enoto podjetja, da niti ne omenjamo vseh mogočih in nemogočih dejanj, ki so lahko rezultat neznanja ali nečastnega- dejanja;
VRZEL V STATUTU?
Ko se pojavijo takšni ali podobni primeri, angažiramo za takšna dela ljudi, ki niso zadosti seznanjeni z ustrezno problematiko ali, ki niso z : njo življenjsko povezani, ali ;pa takšne, ki sicer pozna- -; jo histvo problema, so pa pre-obremenjeni s svojim rednim delom. Naglica,: nezadostno poznavanje problematike in preobremenjenost' v. rednem delu no nudijo ustreznega zagotovila, da bo délo opravljeno pravočasno, primemo nalogi in kvalitetno.
S teh razlogov menimo, da obstaja v naši organizaciji precejšnja vrzel, ko nismo upoštevali nujnosti za formi-, ranje. kontroino-revizijske službe in zato menimo, da bi moral naš bodoči statut neogibno odstraniti to organizacijsko hibo ali pomanjkljivost. Ce j e namreč j že Marx decidtrano postavil, da je kontrola oz. revizija bolj potrebna v socialističnem sistemu kot v kapitalističnem, podtem smo lahko prepričani, da je za to_imel tehten in utemeljen razlog.
BOLJE PREPREČITI,
KOT ZDRAVITI V pristojnosti organov' u-pravljanja, ki jih našteva naš statut, obstajajo sicer možnosti, da se opravijo v določenih primerih določene revizije poslovanja, ki se pojavijo v primerih, ko- nastanejo ali so na vidiku negativni rezultati poslovanja, ali ko se želijo organi upravljanja Združenega podjetja prepričati, če, organizacije poslujejo skladno ''s splošnimi določili ali zj.notranjimi predpisi podjetja. .Do takšnih akcij kontrol-re-vizij pride ponavadi ’takrat, ko jte prekršek že tu in ko se materialna škoda zelo težko popravi, 'aliase sploh več ne ■ nfore popraviti. Naši ljudje
pa pravijo: bolje preprečiti, kot zdraviti! In to drži, vedno in povsod.
Menimo, da z revizijo poslovanja ne moremo preprečiti ali prekiniti prav vsako nepravilno početje na kateremkoli področju poslovanja, prepričani pa smo, da lahko z revizijo ali kontrolo nepravilno' delo občutno' zmanjšamo že zaradi tega, ker še odgovorni einitelji ne čutijo gotove, da bo ostalo' takšno delo, če ga storijo zavestno ali namenoma — neodkrito, zavedajoč se, da je njihovo poslovanje podvrženo naknadnemu, le internemu pregledu ali reviziji.
INSTRUKTAŽA
Spodrsijali in prekrški lahke nastajajo tudi nevede, v zavesti in prepričanju, da svoje delo opravljamo, pravilno in v duhu predpisov,: V tem primeru kontrolorji ali revizorji postanejo inštruktorji in njihova dolžnost je, da v takšnih primerih nudijo svojo pomoč .vsakomur, kdor je pomoči potreben, da bi prekinili s takšno prakso, v poslovanju. Sklicevanje na to, da je za revizije poklicana -služba družbenega knjigovodstva ni Utemeljeno upoštevajoč dejstvo, da ta služba nima zadostnega števila usposobljenih oseb in še njihov pregled v splošnem omejuje na pregled periodičnih obračunov, sklepnih računoy 'in predpisanih obrazcev, ki jih prilagamo tej dokumentaciji (POB-obrazei, bruto bilanca in različni obrazci, ki pojasnjujejo bilančne postavke, ali postavke iz obračunov). Kontrola SDK se torej — po sili razmer — v splošnem prilagaja formalnim zahtevam, nikakor pa ne gre v vsebinsko, dokumentarno, bistveno razglabljanje o posameznih postavkah in ugotavljanje njihove realnosti, za kar tudi nuna ne subjektivnih, ne objektivnih: možnosti spričo pičlega staleža -njenih inšpektorjev. Kontrolo ali revizijo lahko opravljajo tudi organi notranje uprave, toda ko ti pridejo v hišo, je že prepozno, streha je že v ognju škoda in sramota sta že na dlani In prav do tega ne sme priti
REVIZIJSKI PREGLEDI
— PREPREKA RAZNIM , NEPRAVILNIM
MANIPULACIJAM
Do teh misli in do potreb po revizijski službi, smo vnovič prišli, ko srno se samo delno seznanili s stanjem in . poslovanjem poslovnega združenja ¡Avtoma cija«, .-zaradi
katerega bo še marsikoga bolela glava, ZP Iskra oz. njene organizacije pa bodo morale nositi posledice nevestnega in nekontroliranega poslovanja organov tega združenja. Cebi obstajala specializirana ekipa ljudi-revizorjev (kontrolorjev), ki bi bila po nalogu organov upravljanja »Avto-macije« pravočasno otipala obisti te organizacije, bi bila — lahko trdimo — odstranjena nastala škoda, če ne v celoti, pa vsaj v veliki meri, krivci pa bi občutili' ne samo utemeljenost obstanka revizijske službe, pač pa tudi posledice svojega negativnega' početja.
Poudariti moramo, da pregledovanje suhih, bilančnih postavk,, različnih bilančnih pregledov in podatkov nikakor ne nudi zadostne ’snovi' za ugotavljanje pravilnosti ali-, nepravilnosti poslovanja. Vzemimo na primer skupine iz aktive in pasive, ki jih vsakokrat pbkazujemo v bilancah: dolžnike, zaloge materiala, nedokončano proizvodnjo, zaloge blaga namenjenega’ prodaji, nerazmejene terjatve in obveznosti, Obveznosti do’ dobaviteljev ipd. Te postavke nam lahko kažejo nadvse ugodno ali neugodno stanje podjetja, Odvisno od tega, ali so te aktivne oz. pasivne bilančne pozicije realne ali fiktivne . aii resnično predstavljajo vrednosti s katerimi operiramo. '
Pravilno vrednotenje in realno , prikazovan jé teh aktivira pasiv lahkb podjetje dodobra okrepi, ali nasprotno privede v nepremostljive poslovne težave,¡'če ne celo v konkurz. Če' inventurne ko-. misije vede ali nevede, četudi po navodilih, prikazujejo vrednosti, ki jih pi, ali7 so tc vrednosti nižje od predpisanih (hekuranten material, ocenjena nedokončana proizvodnja, ki bo realizirana v manjši vrednosti, blago, ki ne bo v celoti prišlo na trg, dolžniki, ki svojih obveznosti ne bodo nikoli poravnali itd.),-potem bo neogibno prišel trenutek, ko bo podjetje drago plačalo te svoje nečedne manipulacije. To še je tudi zgodilo pri poslovnem združenju »Avtomacija«.
Naloga revizijske službe je, da takšna početja pravočasno odkrije, prereže, in onemogoči, pravičnik pa nima razloga, da bi se izogibal takšnim pregledom, nasprotno — vesel bo takšnih pregledov, sáj bo lahko mimo spal in mirne vesti, polagal svoje račune organom upravljanja in organom • družbe.
Toliko o nalogah in pravici do formiranja ih obstoja revizijske službe,7 drugo1 pa je vprašanje njenega kvalifikacijskega sestava. Razumljivo je, da morajo hiti revizor-ji-kontrolorji strpkovno- (pa tudi politično) na višku, rar zen tega pa še dobri vzgojite-lji-instruktorji. Ta revizijska služba bi morala biti po na-
šem mnenju pod neposrednim vodstvom organov upravljanja, bodisi generalnega direktorja, upravnega odbora ali celo delavskega sveta, sproščena vsakega vpliva katerekoli strokovne službe ali vodilnega kadra v podjetju in vedno pri roki vodstvu podjetja. Svoje naloge bi opravljala edino po nalogih in navodilih teh organov ali po posebnem naročilu organizacij, bodisi za revizijo in kontrole, bodisi kot pomoč za različna dela, ki jih organizacije same ne zmorejo.
S temi stalnimi ali občasnimi kontrolami oz. revizijami, bi zelo močno podprli naše splošno prizadevanje za čim boljše in krepkejše enotno poslovanje v vseh enotah,
hkrati pa odstranili precejšnje možnosti nastajanja poslovnih Izgub, za katere v skrajnem primeru solidarno odgovarjajo vse enote v združenem podjetju.
Končno že sama Ustava! temeljni predpisi o gospodar^ skem sistemu in mnoge izjave družbenp-političnih, strokovnih in drugih činiteljev ‘vsak/dan bolj poudarjajo potrebo po planski in sistematični rtevidenci in kontroli stanja ter obračanja sredstev, ki so na voljo delovnim organizacijam, kakor tudi nujnost, da to kontrolo opravljajo v lastni pristojnosti same gospodarske organizacije.	- j
— tk
V “Aparatih,, sprejet plan za leto 1367
Delavski svet tovarne je sprejel proizvodni program za leto 1967. Skupni obvezni plan je Za 24% višji, kot za leto 1966. Neobvezni ali interni'plan pa je večji še za 4 %.
Po dosedanji realizaciji (letni plan je že dosežen!), se predvideva,: da bo letošnji plan presežen za 15—20%. Dejansko bo torej plan za prihodnje leto višji samo za 5-^10%.
Tako. minimalno povečanje je povsem razumljivo, saj se v letu 1967 predvideva ponovna bistvena Sprememba programa. V zadnjih nekaj letih se je že večkrat menjal program, šele v 1.1967 bo dokončno uspelo zožiti ves asortiman izdelkov skoraj samo na relejško področje. Popolnoma se bo opustila proizvodnja TV stabilizatorjev. V letu 1966 stabilizatorji vežejo ogromna obratna sredstva in predstavljajo- .stalno večjo materialno problematiko: uvoz trafo pločevine, v zadnjem času pa uvoz lakiranih navijalnih žic itd. Namesto stabilizatorjev se bo povečala proizvodnja bimetalnih .relejev. Potreba materiala za te izdelke pa je bistveno manjša. Manjša potrebna materialna sredstva in hitrejše obračanje; zaradi velikoserijske proizvodnje,' bo 'omogočilo vezanje'nižjih obratnih sredstev. Upamo, da bo v letu 1967 dokončno odpadel problem pomanjkanja obratnih sredstev.
f. Po analizi tržišča bo celotno proizvodnjo tudi moč prodati. Nekoliko je problematična prodaja pomožnih relejev PR 50. Proizvodnja prehiteva potrebe trga. Zato bo v letu 1967 narasla uporaba teh relejev v domačih kombinacijah. Ostali višek proizvodov se bo pa plasiral na zunanje tržišče. Prodaja se že dogovarja s tujimi interesenti. Razliko v ceni bomo morali kriti z zelo racionalno proiz-' vodnjo. Neprestano bomo morali nižati stroške iz-- dela ve. ~
Večji problem lahko povzroči nepravočasno uvajanje novih izdelkov, ki jih plan predvideva. Sodelovanje z ZZA je zadovoljivo, saj je vsaj enkrat mesečno celo na najvišji ravni, vendar se roki za predajo dokumentacije pogosto prekoračujejo. Od tu bojazen, da ne bi dobili pravočasno ustrezno dokumentacijo za bimetalne releje RB 4 in ostalih novih izdelkov, Samo dobra dokumentacija omogoči pravočasno poizkusno proizvodnjo.
Vprašanje je tudi, če bo proizvodnja lahko v dragi polovici leta j967 zmontirala vse planirane : releje RB 4. To bo jašno šele ob zaključni obdelavi plana.
_ Z gospodarskim planom bodo gotove postavke še bolj jasne, vendar ž.6 sedla j z gotovostjo trdimo, da je plan realen in da bo tudi dosežen.
Bogdan
Pred nami so občni zbori sindikata
Občni zbori izvršnih odborov In sindikalne podružnice dajo najboljši pregled uspešnosti, aktivnosti in dela sindikalne organizacije. Prav zaradi tega je važna temeljita priprava na občne zbore, da bo viden dejanski odraz stanja. Med drugim je treba pripraviti tudi načrt za prihodnje obdobje. V sindikalnih vodstvih »Elektromehanike« se zavedajo pomembnosti uspešnih priprav, zato so temeljito obravnavali kadrovanje zasnova vodstva in program dela za prihodnje obdobje.
Zelo važno je, na kakšen malnost, ki naj se opravi na način bomo zbirali in kakšne občnih zborih, predloge bomo imeli za nove S precejšnjo mero odgovor-Hane vodstev. To pa ni in nosti se pripravlja tudi prog-ne sme biti skrb samo seda- ram dela za naslednje leto. njih vodstev, temveč vsega To je vsekakor potrebno, saj članstva. Ne smemo dovoliti, to predstavlja solidno osnovo da sindikat predstavljajo sa- za prihodnje delo. Osnutek mo vodstva, pač pa celotno programa je pripravila poseb-	vročo kri.	Da bi se	nejašno-
članstvo. Zato mora biti pri na komisija, nakar je bil dan	sti takoj	razčistile,	je pred-
kadrovskih pripravah eden v razpravo po delovnih 'eno-	sednik	sindikalnega	odbora
od osnovnih kriterijev volja tah. Program dela se lahko	povabil	delavce na razgovor,
do dela v sindikatu. Če bodo primerno oblikuje ie, če pri	'kjer 'še	jim je, zadeva	na ne-
imela nova vodstva takšne njem sodeluje čim širši krog ljudi v svoji Sredi, potem članstva. Če hočemo, da bo bodo rešeni marsikateri prob- program v redu, je treba lemi, ki so navidezno nereš- .upoštevati dosedanje izkuš-ijivi. šlz tega sledi, da bodo nje v pozitivni in negativni sindikalni odbori lahko uspeš- smeri. Zaupanje v sindikat se no delali, če bodo imeli pod- lahko utrdi le z jasnimi smer-poro od članov, zato "morajo nicami pri njegovem delova-imeti kandidati zdupanje lju- nju. Občni zbori so prelom-di in njihovo podporo. Člani niča v delu sindikata, kjer bodo zaupali poštenim, odkri- se pregleda dejavnost v pre-tosrčnim in požrtvovalnim teč&nem obdobju in sprejme-
jo smernice za naslednje obdobje, katere mora upoštevati program.
Sistem samoupravljanja' še je razvil že sorazmerno dob-
orodja so določene težave pri proizvodnji, zato so ljudje upravičeno zahtevali sindikalni sestanek z zahtevo, da se jim povedo vzroki nastalih težav. Prav' tako so zahtevah tudi odgovor za nadaljnjo perspektivo.' Prekinitve dela v našem sistemu delavskega samoupravljanja iz ekonomskega stališča niso upravičene. Prav 'gotovo bo tudi prihajalo do sličnih prb merov kot je bil v orodjarni z uvedbo kvalitetne norme. Pojavili so, se določen^ propusti, kateri so povzročili
posreden način pojasnila. Na ta način, so bili delavci zadovoljivo informirani, s tem pa je/ ' nestrpnost izgubila preveliko ostrino.
Franc Fajmut
Primerjava desetmesečne proizvodnje ZP
Tovarna	1965 Izpolnitev v 000 N din	1966 Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	120.270	154.685	128,6
Elementi	48.366	52.768	109,1
Avtomatika ;	44.618	60.139	134,8
Sprejemniki	28.882	31.274	108,3
Aparati	29.553	41.836	141,6
AvtoizdeHd	60.419	69.749	115,4
Elektromotorji	16.647	16.751	UM),6
Naprave	10.315	19.087	185,0
Elektronika	11.552	12.484	108,1
Kondenzatorji	16.310	25.500	156,3
Instrumenti	11.990	12.857	107,2
Polprevodniki	13.085	13.033	99,6
Usmerniki	10.454	9.648	92,3
Mikron ,	3.820	4.640	121,5
SKUPAJ PODJETJE	426.281	524.451	123,C
ljudem.,
Ce že govorimo o bodočih kandidatih' za , 'nova vodstva ne smemo prezreti osebne razgledanosti, poznavanje go-
Mladinska proizvodna konferenca v tovarni električnih aparatov
špodarske problematike in ser ro v sedanjem -obdobju. Zato veda tudi organ. 'Sposobnosti, je morda misel nekaterih ze-V pripravah na sedanje občne Io umestna, da je treba raz-zbore je bila težnja, da čla- mišljati o konstruktivni kritini sindikata čimbolj hepo- ki propustov in odklonov/ ki sredno odločajo kdo bo nji- se pojavljajo pri samouprav-*, hov predstavnik v novih vod- Ijanju. Takšno vlogo pa lah-stvih sindikata. V tem prime- ko najbolj upravičeno pre-
Mladinski aktiv tovarne električnih aparatov je 14. novembra organiziral že drugo proizvodno konferenco. Čeprav je bila tudi ta, kot prva, ki je bila 27. marca, sorazmerno slabo obiskana, česar pa vsekakor ni zaslužila, je bila konferenca vseeno uspešna.	.	...
ru lahko vodstva računajo na večjo podporo članstva, zato mora biti kadrovanje tudi v sindikatih javno in ne le for-
vzame sindikat, saj predstavlja neposredno vse zaposlene. |
V montaži električnega
Točke dnevnega reda, kot so poslovni in finančni Uspehi tovarne v preteklem trimesečju, predvideni osebni dohodek, ostanek za leto 1966, deleži posameznih delovnih enot, rentabilnost naše proiz-
in ne nazadnje — tolikokrat z zaskrbljenostjo postavljeno vprašanje likvidnosti našega žiro računa —! gotovo zanimajo širši krog proizvajalcev, posebno pa mladince.
Sekretariat MO je nekaj
vodnje po vrstah proizvodov /’dni . pred konferenco posre-
doval točke( dnevnega reda tov. direktorju, ki je pripravil izčrpne: odgovore na posamezna vprašanja. V sproščenem, nevezanem razgovoru so se prisotni mladinci zanimali predvsem za način delitve OD; obračunavanje le-teh je namreč zamotano in marsikomu težko razumljivo. Izčrpno so obravnavali tudi rentabilnost posameznih izdelkov in ugotovili, da je res umestna opustitev proiz-(Dalje na 6. strani)
Integracija in poslovna politika
RAZMIŠLJANJE NA ROB PREDAVANJA dr. FRANCETA BUČARJA NA SEMINARJU ZA VODILNE DELAVCE ISKRE
Poslovna politika se vodi s stališča interesov gospodarske organizacije. Dobro je tisto, kar koristi gospodarski organizaciji, slabo Je tisto, kar koristi samo posameznikom ali delom organizacije na škodo celotne organizacije.
Zadnje dni je precej Razpravljanja okoli naše sedanje Integracije, oz. organizacije obstoječega združenega podjetja in predstoječe integracije Iskra-RIZ-Cajarvec. Pri tem je skjupina tovarišev iz- vseh treh podjetij že pripravila nekak osnutek predloga novega statuta združenega podjetja Iskra pod nazivom »predlog sprememb in dopolnil statuta.« Nekateri UO organizacij so ta »predlog« že obravnavali ter izrazili svoja mnenja, od katerih smo v časopisu brali dva in sicer WO tovarne Elementi
(dr. Braneč Bučar)
Ljubljana in Elektromehanike Kranj. Drugi še niso dali svoja mnenja na javno rešeto, pa tudi družbeno politične organizacije ZP se še niso izjasnile, kako gledajo na predlagane spremembe. Tudi komisija, ki zbira pripombe na svoj osnutek še ni prejela vsega materiala, da bi ga predložila UO ZP v pretres in proučitev.
Ne glede na vse to, oz. prav zaradi stališč, ki jih prinaša »osnutek«, želim braleem in članom kolektiva posredovati nekaj pomembnih misli, ki jih je izrekel poznani slo-
venski gospodarstveni strokovnjak dr. Francč Bučar, svetnik pri Skupščini SR Slovenije, ko je govoril o integracijskih procesih v svetu in Jugoslaviji ter o poslovni politiki podjetij. , ,
Odvisno od tega kakšna je poslovna politika nekega podjetja, odnosno odvisno od tega, če podjetje ima ;ali nima svoje lastne poslovne politike, se - odvijajo poslovni stiki z drugimi organizacijami. »Vprašanje medsebojnega gospodarskega sodelovanja podjetij ni vprašanje, ki bi se ločeno pojavljalo ob poslovni politiki, ampak je sestavni del poslovne politike. Poslovno politiko pa bi lahko -opredelili kot celokupnost načel, ki vodijo 'gospodarsko organizacijo pri njenih stremljenjih, da ustvari čim višji čisti dohodek.«
Kako smo vodili našo poslovno politiko do sedaj in kaj nas je pripeljajo do tega, da smo nekajkrat spreminjali
našo notranjo organizacijo podjetja tu ne bom obravnaval, raje nadaljujmo z ugotovitvami dr. Bučarja:
»S stališča poslovne politike je za podjetje dobro vse, kar vodi k povečanju dohodka, in slabo vse, kar lahko dohodek zmanjša. Podjetja imajo svojo kratkoročno in svojo dolgoročno poslovno politiko. Med. obema oblikama poslovne politike s stališča dobrega gospodarjenja ne more priti, do protislovnosti. ODRAZ DOBRE POSLOVNE POLITIKE JE TISTA POSLOVNA POLITIKA, KI KRATKOROČNO PODREJA DOLGOROČNI. Vprašanja gospodarskega sodelovanja z drugimi . organizacijami prihajajo navadno v sklop dolgoročne poslovne politike. Predno govorimo o kakršnikoli poslovni politiki, je treba v gospodarski organizaciji zagotoviti pogoje, da se gospodarska, politika podjetja kot celote sploh labko oblikuje, prav tako pa tudi pogoje, da se odločitve, sprejete na osnovi odrejene poslovne politike sploh izvajajo.«
Osnovni pogoj, da pa se v nekam podjetju sploh lahko oblikuje lastna poslovna politika, je takd integrirano podjetje, »da je sposobno, na podlagi spoznanja skupnih interesov oblikovati in formalno deklarirati določeno poslovno politiko, ki naj pripelje do uresničitve teh' ciljev in DA TAKO FORMULIRANO POLITIKO na osnovi delitve dela AVTORITATIVNO UVELJAVI V VSEH SVOJIH ENOTAH. Ce so posamezni deli podjetja toliko samostojni, da vodijo syojo poslovno politiko, in da se s podjetjem šele dogovarjajo* ali bodo sprejeli določeno politiko ali ne — tedaj tak, gospodarski organizem NI PODJETJE, ampak nekaka O-HLAPNA DRUŽBA različnih gospodarskih enot. Prav tako; ne moremo šteti za podjetje tisto gospodarsko organizacijo, ki nima sposobnosti in moči, da bi zagotovila striktno izvajanje odrejene poslovne politike v vseh enotah.«
Menim, da bi se ob teh nekaj stavkih kreatorji poslovne politike podjetja lahko
Vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE:
V 43. številki glasila »Iskra« (10. nov, 1966.) ste na 3. strani objavili članek »RADIOFREKVENCNE MOTNJE IN ATESTI IZDELKOV«. — Menimo, da bi bilo prav, če bi avtor odgovoril še na naslednja vprašanja:
1. Kakšni so kriteriji po katerih bo preizkuševalec meril električne motnje in, kako je podano, kdaj je telefonska naprava t. j. ali telefonski aparat ali serijska telefonska centrala v zaprtem železnem ohišju ali individu-anla centrala v stojalnih' vrstah v nekem poslopju za uporabo in, ko radijski sprejemnik oddaja brez motilne napetosti.
2.	Ali so načrti, ki jih bo opravil ZZA merodajni za vse. območje Jugoslavije in, kdo trdi, da bodo republiški inšpektorji mnenje preizkusnega oddelka ZZA . tako upoštevali — če bodo zanj sploh Vedeli, kot ga je predpostavil ŽZA, če - je tolmačenj; lahko več.
3.	Kako si predstavlja na-redbodajalec atestiranje individualnih izdelkov, ki jih v naročilu niti ni in je izdelek-le dokumentiran, saj tovarna izdeluje svoje izdelke po planu in naročilu. Nekdo bi rekel, češ atest bi dal predprodajo, vendar temu ni tako, ker sicer lahko ponudimo izdelke, za katere še ni znano, če so prejeli atest in za katere torej ni znano, če mi izdelek prodamo z gospodarskim, atestom (morda bo po-
ODGOVOR:
Avtor članka dipl. Inž. Jože Gajšek (Sektor za meritve in kvaliteto — oddelek ža meritve in servis ZZA Ljubljana) nam je poslal naslednje tolmačenje:
1. Namen članka je bil po- o odpravljanju RFM kot do-novno obvestiti kolektiv polnilu !k temeljnemu žakp-ISKRE o najnovejši odredbi nu, ki je izšei aprila 1965. Ta
trebno zaradi atesta izdelek predelati).
4.	Naše naprave so izdelane po. zahtevah ZJPTT in po priporočilih CCITT tako, da se s tem zakonom o atestiranju pravzaprav negira prvotni predpis, namesto, da bi jih ustrezno izpopolnili.
5.	Ali je fizično sploh mogoče, da bo nek laboratorij s skromno opremo zmogel atestirati vse žive izdelke v dveh mesecih in ali je to tako nujno, ko pri tem vemo, da obstoja radiodifuzij ska služba v Jugoslaviji že 40 let in kaj bo potem, če tega ne bo zmogel? Ali bomo bloku rali vso našo industrijo zaradi atesta v tako kratkem času? Nam Se ždi, da sekretar tov. Neoričič, le ni mislil na ohromitev industrije, da pa je predpisani rok nepravilno postavil, ko je ta zakon predpisal.
Ker bodo odgovori interesantni tudi za druge tovarne', prosimo tov. inž. Gajška, da nam prek uredništva pove uradno stališče Zavoda, ki je pooblaščen za atest glede omenjenega problema, ki je izredno delikaten za našo industrijo.
Obrat ATN — Kranj
Panorama Banja Luke, kjer so si borci ogle gubi ja staro podobo in šteje preko 70,000 pre dali tovarno »R. Cajavec« — Mesto počasi iz-bivalcev
članek je v bistvu nadaljevanje člankov, ki sta bila objavljena v časopisu ISKRA, eden že 20. januarja 1966, drugi pa 19. maja ,1966.
2.	Prav tako je bil namen teh p sanj pravočasno obvestiti prizadete, da jih izvajanje zakona ne bi našlo nepripravljene. Omenimo pa naj, da je tudi programsko-teh-ničflo področje ZP ISKRA februarjaletos poslalo us trezno opozorilo vsem organizacijam ZP.
3.	Istočasno smo .hoteli vse prizadete," obvestiti,' 'da se s problemi RFM,’in to'z meritvami in odpravo bavimo že od leta 1964 dalje pri ZZA. V ta namen smo v ZZA nabavili specialno merilno opremo, v katero je bilo treba
(Dalje na 6. strani)
Z letne skupščine Počitniške zveze
23. novembra je bila na Beli pri Kranju ob navzočnosti 30 članov redna letna skupščina Počitniške,'zveze Iskra — Kranj.
, V uvodu je udeležence pozdravil predsednik PZ inž. Janez Draško in poudaril, da družina PZ praznuje majhen jubilej: letošnja sezona je namreč _ že deseta po vrsti v neprekinjeni verigi aktivnosti družine.
Prvi plameni PZ v kranjski tovarni segajo v leto 1953. Najbolj plodno je bilo vsekakor v -letu 1959, saj je imela
organizacija nad 250 članov,' dočim jih danes ne šteje niti' sto. Nastaja vprašanje, kje’ so vzroki za tako malo udeležbo članov. Menim, da je treba več hotenja, dobre volje id osebne propagande, pa bi sO marsikateri mladinec vpisal y organizacijo, saj članarina nj' velika; odšteti je treba ie 10 novih dinarjev za celo leto.'
Upam, da bomo rešili ta problem, saj je vožnja za posameznika zelo draga, skupinske vozovnice pa šo vendar mnogo cenejše. Slišati- je (Dalje na 6. strani)
zamislili, prav tako pa tudi sestavljalci »osnutka«, kajti v ekonomiki ni kompromisov, posebno pa nas vključevanje v mednarodno delitev dela nikakor ne stimulira v našo heterogenost, temveč terja od nas vedno večjo enotnost in celovitost Iskre. »Tu ne gre za nikako dogovarjanje o izvajanju sprejete politike niti o formiranju politike, ampak za obvezno izvajanje politike, ki se formulira v centralnih organih" podjetja. VSE KAR JE MANJ KO TO, NI PODJETJE, čeprav je lahko pravno registrirano kot podjetje.«
Z nobenim dosedanjim »našim podjetjem« nismo bili zadovoljni, vedno imamo pripombe tako na organizacijo svoje ekonomske enote, svoje tovarne, kot nasploh na vse: PSO, OD, ZP, trdimo, da nam Združeno podjetje krati naše samoupravne pravice, zahtevamo splošno decentralizacijo...
' Kaj k podobni situaciji pravi dr. Bučar?
»Vprašanje notranje decentralizacije je vprašanje kori-' stnosti v gospodarjenju in je odvisno od konkretne analize tehnološkega in gospodarskega procesa v posamezni
organizaciji. V nobenem primeru pa ne more to vprašanje biti podrejeno izvengo-spodarskim vidikom, zlasti ne političnim. -
Osnovni interes proizvajalca je, da doseže čim večji dohodek. Večji dohodek bo dosegel samo pri najsmotrnejši organizaciji in delitvi dela, torej pri najsmbtrnejši porazdelitvi pristojnosti s stališča tehnološkega in gospodarskega procesa. Ce so politični vidiki različni (npr., dokazovanje samoupravnosti v nasprotju z zahtevami gospodarjenja itd.) gre za demagogijo, ki brani ozke interese posameznikov ali posameznih skupin v nasprotju z resničnimi interesi celote, ki pa se skriva za političnimi frazami.
Vprašanje decentralizacije v izvajanju ni več vprašanje s področja poslovne politike, ampak vprašanje s področja tehnike upravljanja.«
Pri tem tov. dr. Bučar ugotavlja, da je potrebno vse odločitve, ki se sprejemajo v podjetju, sprejemati čim bližje mestu, kjer' je odločitev potrebna in »da se v centru sprejemajo in eventuelno neposredno iz centra izvajajo
ršatno tiste odločitve,-ki so za realizacijo postavljenih ciljev gospodarskega organizma bistvenega* pomena — kjer bi torej : sprejemanje takih odločitev'na nižjem nivoju o-grozilo same cilje"gospodarske organizacije. «
In dalje: »Pravice, ki izvirajo iz delavskega samoupravljanja ne morejo biti v nasprotju z zahtevami gospodarjenja v širšem integriranem gospodarskem organizmu.
Bistvo samoupravljanja je v pravici, da VSAKDO SAM IN SAMOSTOJNO TER BREZPRIZIVNO ODLOČA O SVOJIH ZADEVAH. Ce hočemo, da krepimo samoupravo, moramo tedaj jasno določiti kaj je moje in kaj je tvoje, ker šele takrat smo ustvarili pogoje za samoupravo. Pravica samouprave ni v tem, da vsakdo -odloča o vsem. Taka pravica samoupravljanja pomeni negaoijo pravice sarftoupravljanja drugih, ki imajo prav talko pravico odločati’o lastnih zadevah.
Delovanje sMiinemega integriranega organizma -je nemogoče, če ima vsaka ekonomska enota na. svojem področju take praviee, kakor jih
ima ,celotni organizem na svojem. Ce imajo deli enake pravice kot celote, pride nuj-_ rio do prekrivanja področij. Ker česa takega ne more biti, pride do ikompetenčnih sporov, ki se vedno končajo s parolo, da tehnokrati v centru teptajo osnovne pravice samoupravljanja. Za takšno borbo za pravice samoupravljanja se navadno skrivajo interesi, ki z samoupravo i» interesi, celote nimajo nič, skupnega. Začne se borba za »delitev dohodka po delu« itd., ki seveda nima nikake zveze z vprašanjem, kako ustvariti čimvečji dohodek,, da bo možno kaj deliti. -
Pristojnost sleherne enote — velike ali manjše — v integriranem organizmu določajo njene funkcije v celotnem Organizmu. To ni stvar politično deklariranih pravic, ampak' funkcionalni problem, ki ga je možno rešiti samo v organizaciji sami. Samouprava sé mora tem procesom prilagoditi ih ne obratno.«
Tov. dr. Bučar navaja, da je največ ji in pogosto osnovni problem integracije v samih gospodarskih organizacijah,. kajti »iz rahle konfederacije ekonomskih enot je
treba najprej napraviti prava podjetja s. takimi pristojnostmi, ki gredo podjetju.. Sele ko bomo izvedli to integracijo v samih organizacijah,^bomo lahko govorili o širšem integriranju do sedaj samostojnih gospodarskih organizacij v Širše gospodarske organizme, kar je slej ko prej ekonomska nujnost. Ali obratno: SIRSE GOSPODARSKO POVEZOVANJE NE MORE NAPRAVITI PRAVEGA KORAKA NAPREJ PRAV ZARADI TEGA; KER PODJETJA NA PRVI STOP-: NJI NISO USTREZNO INTEGRIRANA V CELOVITE GOSPODARSKE ORGANIZ--ME. Sele ko bo uspešno re--šeno to osnovno 'vprašanjej bomo lahko reševali druga vprašanja specializacije ih .kooperacije«.
Toliko dr. Bučar. Njegove misli sem navedel več ali manj dobesedno v -želji,' da se tudi ostali člani’ našega kolektiva seznanijo z njimij in ker predstavlja y določenih postavkah nove poglede na integracijske procese in probleme, ki so. vredni vse naše pozornosti.
. I.S.
Znano je, da je v podjetju »Iskra« mnogo aktivnih borcev NOV. Iz leta v leto prirejajo zanimive izlete v kraje, ki so tesno povezani z narodno osvobodilno borbo. Letos so se namenili, naj bi delegati ZB iz vseh organizacij podjetja »Iskra« obiskali mesto Jajce v Bosni; rojstni kraj naše nove Jugoslavije in sicer 29. novembra, na dan republike, spotoma pa naj bi obiskali tudi R. čajavec v Banja Luki in tam tudi prenočili.
Izleta se je udeležilo 38 članov podjetja »Iskra«, med njimi tudi generalni direktor tov.' Vladimir Logar, predsednik sindikata ZP Franc Hutter in nam. predsednika. mladine ZP Miran Rus. Manjkali so le delegati iz PSO, nabavne organizacije in otoške tovarne. Pri odhodu iz Ljubljane je'vodja potovanja ' tov. Miro Mihovec, predsednik aktiva ZB, zelo »resno« povedal: »Od zdaj naprej vam ni treba na ničesar misliti, za ničesar skrbeti — zdaj ste v naših rokah, ki vas bodo varno pripeljale tja,
delavcev. Nikjer ni bilo videti zabojev, skratka — posameznik je imel občutek, da tu vlada red" in disciplina tar da vodstvo ve, kaj hoče.. Vsekakor je bilo zanimivo poslušati spremljajočega inženirja, zastopnika liprave, ki je navzočim tolmačil kaj se dela v posameznih' prostorih: Vestno pa je. tudi odgovarjal na posamezna vprašanja. Tudi drugi spremljevalci, člani kolektiva R- C. so posegli v razgovor, tako da smo bili v bore pol ure v glavnem seznanjeni s proizvodnjo te tovarne. Lahko re-
slikovitim slapom Plive, ki pada v reko Vrbas.
Jajce, rojstno mesto nove Jugoslavije
kamor gmo namenjeni. Pot' čem, da so bili vsi spremlje-
bo dolga, kljub temu pa naj dobre volje ne manjka!« — Pot'prek Ljubljane, Zagreba in Bos. Gradiške je bila dokaj meglena, zato o razgledu ni kaj govoriti. Otožnost meglenega' dne in zimske vlage je bilo čutiti tudii v Banja Luki, zato pa baje poleti vse žari v cvetju in zelenju.
Pri vhodu tovarne »R. Čajavec« so nas sprejeli zastopniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in uprave. Snidenje je bilo na moč prisrčno, čeprav se je skoraj večina videla prvič. Na kratko so se vsi pomudili pri doprsnem spomeniku narodnega heroja Rudija Cajavca, po katerem nosi tovarna tudi ime.
V ponedeljek, 28. novembra je ¡med kolektiv R. čajavec prosti dan, tako kot v »Iskri« zato si udeleženci izleta niso mogli ogledati tovarno v polnem življenju, pač pa le vse prostore, ki so predvsem namenjeni avtoelektrič-nd opremi (produkcijo in montažo), kasneje pa v drugem deta mesta tudi produkcijo in montažo TV-spre-jemmaikov. Vtis, ki je splošen oz. zbir izjav vseh, je nadvse ugoden. Presenečala je izredna smotrnost razporeditve prostora, postavitve strojev, delovnih miz, tekočih trakov in pa izbira barv, Jji ugodno vipliva na počutje
valti dobro Informirani o 'življenju in delu kolektiva in kot vse kaže, 'imajo propagandno službo, ki med drugim skrbi tudi za vsestransko informiranost — dobro organizirano.
Po ogledu podjetja nas je predsednik sindikat« ljubeznivo povabil na večerjo, zatem pa se je razvil nevezani razgovor, kjer so si vsi navzoči, tako »Iskraši« kot člani R. č. izmenjali dokaj mnenj; V razgovorih se je dostikrat omenjala tudi integracija. Bili smo obveščeni, da je direktor tovarne tov. Radovan Makič nekaj dni pred našim prihodom informiral vodstveni kader in predstavnike družbeno-poli-tičndh organizacij o delu strokovnih komisij, ki pripravljajo elaborat integracije RIZ, R. ČAJAVEC, ISKRA, kolektiv pa je bdi obveščen o sklepih delegiranih predstavnikov družbeno-političnih organizacij vseh treh tovarn s sestanka 11. novembra v
o njihovem mnenju, ki ga imajo o integraciji, napisati ie eno hotenje oz. željo: »Smo za integracijo, ki temelji na čisti, ekonomski računati. Ta integracija pa naj ne bi bila zaprta za druga podjetja elektronske industrije. Integracija je ekonomika, ki
ta naj bo vodilna misel integracije. Procesi v svetu jasno kažejo, da je le v združevanju moč. Majhne serije — draga proizvodnja to naj bo članom vseh treh kolektivov jasno pred očmi, ko se bodo odločali. Strokovne službe in vodstva bodo opravila pri-
Predsednik aktiva ZB »Iskra« Miro Mihovec izroča predsedniku sindikata tovarne »R. čajavec« nov Iskrin telefon
Kranju.
če vzamemo v pretres še kliče po veliki serijski proiz-razne izjave kot na primer vodmji. Delitev dela je nujna,
tov. Ahmeda Kušmiča, člana komiteja ZK, Radomlra Ši-ljagoviča, šefa splošnega sektorja, tov. Bose Bamjac, delavke iz montaže avtoopreme in predsednika sindikata Živ-
pra/vljalna _dela zato leži* velika
analize, odgovornost
ki se ji ne bomo mogli izogniti. Integracijo je treba pripraviti tako, da bo vzor drugim integracijam. Program dela, standardizacija, poceni-
Lulki, istočasno pa se je zahvalil za izredno gostoljubje.'
Iz pogovorov s tov. Rado četojevič im. Boso Barijac, ki sta med. drugim, zastopali tudi borce podjetja R. Č., je bilo razvidno,- da je kolektiv v povprečju dokaj mlad (26 let) in zato borci v kolektivu niso tako močno zastopani kot n. pr. pri. »Iskri« posebno pa v tovarni sElefctrome^ hanfka«. Če vzamemo v poštev vse .člane kolektiva R. C. ki so bili navzoči, tedaj je treba vsekakor priznati, da šo o svojemi podjetju dobro informirani in da znajo s ši-* rokcga vidika razpravljati o mnogočem tudi tisti, katerim je delovno mesto ob stroju ali tekočem traku. Pa tudi ponosni so na to, da so člani tega kolektiva. V letos-, njem letu.nas je pri povprečnih osebnih dohodkih že dohitel, saj znašajo leti v montažah 70.000 S din.
V prisrčni atmosferi so se borci spomnili, da je ns£= slednji dan praznik naše republike, dan — ki v bratstvu povezuje vse. Zadonela je
na teh službah, ki pripravlja- partizanska pesem, da je qd-jo elaborate, ki morajo, te- mevalo povsod, harmonika p£
ka četojeviča in predsednika tev, boljša ekonomika, mo-mladime — tedaj je možno deima tehnologija m kvalite-
rpeljiti na čistih odnosih ih pocenditvi • proizvodnje in končni fazi višjih OD in višjega družbenega standarda. Pristopiti je treba k taki integraciji, ki ne prisiljuje nikogar. Pri perečih problemih pa je ..treba najti skupni jezik. Za. tako integracijo bo naš 3000-članslki kolektiv prav gotovo rekei svoj »DA!«
Pred odhodom je predsednik aktiva ZB podjetja »Iskra«. Miro Mihovec ob navzočnosti
se je odrezavo povezalg, z glasovi v originalno partizansko vzdušje. In komu ne bil srce zaigralo, ko so vri V dvorani stoje peli »Biiečan— ko« in vzklikali bratstvu ih edlnstvu.
Mislim, da je prav, da ne pozabim omeniti,* da je bil med nami tudi član kolektiva iz Semiča, ki zdaj služi vojaški rok v Banja Luki. To-je tov. Srečko Jelenc, ki je bil pred tem zaposlen v naši Poleg
Ob vhodu tovarne »R. čajavec« v Banja Luki, so nas pričakali zastopniki samoupravnih organov,' družbeno-političnih organizacij in uprave
semiški; tovarni. Poleg njega gen. direktorja je vsa presrečna sedela njter, Iskre«, predsednika sindika- gava mama Ivanka . Jele555^
zaposlena v navijalmici se ške tovarne- ih uddežein tega izleta.	(H®
. Slovo je bilo prisrčno toplo. Gostoljubno so na pripravili prenočišče v x mn učencev«, kajti naslednje-
(Dalje na 8. Strahi)	, j
ta podjetja in zastopnika mladine tar vseh borcev — udeležencev izleta izročil predsedniku sindikata podjetja »R. Čajavec« tov- Živku Četoijeraču hov Iskrin telefon, namenjen družbeno-polifičnij, organizacijam,, kot spomin na reš prisrčno srečanje v Banja
Z letne skupščine Počitniške zveze
(Nadaljevanje s 4. strani) bilo predloge, da bi člani PZ potovali tudi v inozemstvo, vdndar zaradi današnjih finančnih pogojev ne bodo mo--gli.
V letu 1966 je PZ organizirala le štiri izlete in eno srečanje družin. Izleti so dobro uspeli. Srečanje s počitniško družino »Strojne tovarne Trbovlje« je potekalo v zelo prijateljskem vzdušju. Z njimi je naša družina igrala prijateljsko rokometno tokmo z rezultatom 26:17 v .korist naše družine. Letošnji »Otvoritveni« izlet je bilo krajše »pešačenje« na Šmar-jetno goro, naslednji izlet je bil v Planico, (ogled smučarskih skokov), tretji izlet pa ■ je spadal v okvir dneva mladosti: šli smo pod Golico. Čudovite poljane narcis so sicer že. izgubile svoj čar, vendar so- se oči razživele nad zadnjimi cvetovi.
^Zaradi nenehnega deževja nam ni bilo mogoče izpeljati izleta na Mangart. Zadnji izlet smo namenili Kopru, kjer smo se kopali in naužili son--ca po mili volji.
V letu 1967 bi še zaradi finančnih težav omejili le na krajše izlete naše republike. Zelo »zanimivo potovanje bi bilo npr. po Jugoslaviji, vrnili pa bi se ob jadranski obali. Vsekakor bi bilo prav, če bi si ustvarili kakšen cilj: ogled muzejev, spomenikov ipd., skratka ogledali bi si zanimivosti krajev, ki bi jih obiskali.
Nekateri se zanimajo za izlete v planine. To bi lahko uresničili, saj je nekaj dobrih •planincev zaposlenih v naši tovarni in prav gotovo so pripravljeni voditi manjše skupine. Za ekskurzije vlada dokajšnjo navdušenje. V Jugoslaviji imamo mnogo tovarn, za katere smo samo slišali ali jih poznamo le prek časopisov. Med njimi so celo naše —' Iskrine, in prav bi bilo, da bi si .katero ogledali tudi od znotraj. S skupno pomočjo mladincev — ferijalcev, bi lahko organizirali več' iZler-tov, kot smo jih v letu 1966.
Gospodar družine je povedal, da razpolaga družina PZ le z ositiimi šotori m nekaj dresi. Precej razprave je za-
Vprašanja in odgovori
(Nadaljevanje s 4. strani) Vložiti znatna sredstva, nadalje smo izgradili specialno merilno mesto po JUS in izurili strokovni kadra-, ki je sposoben meriti po jugosl. in mednarodnih predpisih tako Iskrine kakor tuje izdelke. Prav tako smo pooblaščeni za izdajanje atestov od zvezne uprave za radijski promet, in so seveda ti atesti veljavni za vso državo. Dalje naj- omenimo, da v
SFRJ obstoje še nekaferd' institucije, ki so tudi usptK sobi jene za tovrstne meritve.
Na zadnji dve vprašanji poseben odgovor dejansko ni potreben, ker je zakon o zaščiti radio prometa dovolj jasen in točno določa, kaj je treba storiti. Razen tega tudi JUS N. NO. 900. ki je v veljavi že od februarja 1963. leta, zahteva zaščito pred Faddo-frekvenčnimi motnjami za vse te izdelke.
htevalo neredno plačevanje izposojnine šotorov. Nekateri člani so namreč tako »pozabljivi«, da si izposodijo šotor v juniju, vrnejo pa ga šele ob koncu avgusta, pa tudi premalo pazijo nanje; Y bodoče bo treba večji red pri izposojevanju šotorov.
Blagajniško poročilo je podala tov. Božičeva. Problemi s finančnim poslovanjem PZ so zelo veliki. Mnogo skrbi bi bilo rešenih, če bi dobili dotacijo. Vendar je zaenkrat zelo malo upanja — morda se nas usmili »Dedek Mraz« ..,? Ker šteje naša družina le 85 Članov, je bilo poslovanje urejeno na bazi »samofi-naneiranja.«
Po poročilih in razpravi je bilo prikazanih nekaj zanimivih diapozitivov iz Avstrije, Nemčije, Francije (predr-všem iz . Pariza) in Jtalije (Torino, Milano, San Remo). Zares, bilo je -nadvse zani-: mivo. Nehote smo dobili »velike« .želje, da bi vse to, kar smo videli na platnu, tudi v resnici doživeli.
‘Po zaključku letne skup-čine PZ ni manjkalo »muzike«. Mladi smo, zato brez plesa in družabnosti ne gre. Vsekakor pa ples tudi spada k rekreaciji in družabnemu življenju mladine, zato vabimo mladino, ki hoče združevati koristnost z veseljem in zdravim razvedrilom, naj ■se vpiše v Počitniško zvezo v »Elektromehanski« ...
Prav gotovo jim ne bo žal. Spoznali bodo, kako prijetna so srečanja elanov PZ, posebno pa izleti. :
Marija Resnik
Parkinsov zakon odlašanja
Več let je že od tega, odkar so znanstveniki odkrili In dokazali obstoj »strahotnega NE-človeka«. Danes je že na splošho sprejeta resnica, da so v vsaki človeški organizaciji ljudje, ki porečejo »Ne« na vsak predlog in na vsako -idejo. To delajo pp eni strani zato, da bi odvrnili od sebe vsako odgovornost, po drugi strani (največkrat) pa zato, da se vnaprej znebijo dela, ki bi ga imela za posledico njihova morebitna odločitev, da bi pozitivno reagirali na določen predlog in rekli svoj »Da«. Kajti — reči »Da« poraja strahovito nevarnost, da bi bilo potrebno nekaj ukreniti. Reči »NE« je zdaleč manj nevarno, .tako v trenutni situaciji kot za bodočnost. Nihče v prihodnosti namreč ne more trditi, da bi zavrnjena akcija lahko imela kakršnokoli dejansko vrednost in pomen. Vrednost akcije potrjuje samo njena izvršitev: ncizvršene akcije nimajo nohene cene. Zato je negacija pri »NE«-človeku sama sebi namen, ker ga rešuje pred vsemi pastmi, neprijetnostmi in napori, ki so posledica besede »DA«.
Mladinska proizvodna'konferenca v »APARATIH«
(Nadaljevanje s 3. strani) vodnje TV stabilizatorja, ki je planirana za prihodnje leto in začetek proizvodnje RB 2 v obratu Dobrepolje.
Iz številnih podatkov, ki so jih posredovale ustrezne službe je bilo razvidno, da kar dobro poteka sanacija zalog, čeprav še 'vedno ne tako uspešno, kot bi želeli. Tu bo treba res napeti vse sile, da bo prišlo do .hitrejšega obračunavanja sredstev.
Splošni vtis, -ki so ga dobili
udeleženci konference je bil precej pozitiven, saj so se v tovarni- električnih aparatov dobro znašli v letošnjem težavnem položaju v elektroindustriji. Kljub zvišanju cen surovinam, posebno bakru,' ter pomanjkanju reprodukcijskega materiala in s tem v zvezi težavni in neredni dobavi,-je delovni kolektiv že 4. 11. uspešno izpolnil proizvodni plan. Proizvodni uspehi so se odražali tudi pri osebnih dohodkih, ki so bili precej
Velik izvozni uspeli v novembru
(Nadaljevanje s 1. strani) Skupaj smo letos v enajstih mesecih izvozili izdelkov v vrednosti 5,011.449,51 dolar-' jev. Preračunano v naši valuti smo izvozili za 31,373.670 N din na konvertibilno področje držav, v vzhodne države za 20,302.450 novih dinarjev in v države drugega kli-ringa za .10,966.930 novih dinar j ev izdelkov.
Glede obveznosti do -JUB,
ki znaša letos 6,021.000 dolarjev, nam torej manjka približno še milijon dolarjev izvoza. Tolikšne -vrednosti seveda v decembru ne bomo zmogli; Spričo optimističnih napovedi 'odgovornih, da bo decembrska realizacija repriza novembrske pa lahko pričakujemo, da bomo leto zaključili s sorazmerno, malenkostnimi primanjkljaji.
Marjan Kralj
višji kot lani, saj je povprečni OD letos znašal 87.779 S din.
' Poudariti je namreč treba, da je kolektiv dosegel oz. celo presegel mesečne plane s številom zaposlenih, ki je še vedno nižje od planiranega, Itako da lahko upamo, da bo tovarna električnih aparatov v prihodnjem letu lahko še ¡hitreje in kvalitetne] e ustrezala kupcem doma in v tujini.
Po končanem obravnavanju proizvodov problematike je predsednik foto krožka prikazal barvne diapozitive, ki so jih letos posneli nekateri člani mladinskega aktiva. Med pestrimi posnetki so bili nekateri • res izredno lepi, posebno so vsi navzoči občudovali jutranje' posnetke z vr-ha Triglava Na splošno željo je sekretariat MO sklenil,. da bo organiziral redno predvajanje diapozitivov in sicer kot samostojne prireditve, ali pa škot-zaključek pri proizvodnih konferencah.
Avrelija Grad,
dipl. inž.
Znanstveno je dokazano, da obstajajo »NE«-ljudje in »DA«-ljudje "v vseh plasteh družbene skupnosti. Prav tako je dokazano, da; na ene kot na. druge ne vplivajo nobeni razumski argumenti. In zato, -če naletite na .»NE«-, človeka in zaslišite njegov NE, sploh ne skušajte z njim debatirati, ali. da bi -se,z njim Gelo pričkali. Namesto tega prevrzite; celotno diskusijo na kakšno drugo plast organizacije ali aparata; kjer so v večini »DA«-hjndje. To, kar smo rekli, so že zdavnaj znana dejstvEtvin so jasna vsem birokratom kot beli dan.
Vendar,- ta svet v katerem živimo,, ni statičen, temveč podvržen spremembam,_ ki zavzamejo včasih prečudna razmerja. Zato je spremembam podvržen tudi sociološki fenomen »NE«-človeka. Najnovejše raziskave so pokazale, da «H mogoče zaradi mutacij, povzročenih zaradi atomskih sevanj —1 strahotni »NE«-človek v čedalje večji meri prepušča svoje mesto neki novi ppsmi birokratov. To je tako imenovani Vztrajni odlašavec (kratica VO). Vztrajni odlašavec, namesto da bi odkrito dejal »ne«, kot dela to »NE«-človek — uporablja rdk: »Ko dovolijo okoliščine« (kratica KDO). Dejansko pa dokzujejo znanstvene raziskave mnogih ekip izbranih strokovnjakov, da je »KDO« pravzaprav naš stari' NE, 'le da. v .novi obliki.' To je, povedano z znanstvenim jezikom, odložena negacija (skrajšano: ON).
Celotna predstava o taktiki odložene - negacije (ON) in njena teoretična obrazložitev sta odvisni od tega, da dobimo — pa čeprav samo grobo — sliko o tem, kakšna stopnja (časovno gledano), odlašanja je' -potrebna, da bi »ON« postala enaka popolni negaciji »PN«.
Ta zapletena znanstvena problematika rabi pojasnilo iz življenja in prakse, da bi cenjeni bravec lahko dojel, za kaj gre. Predpostavimo, da se nekdo utaplja. Ce ga z obale opazuje VO (vztrajni odlašavec) in mu zakliče svoj: »Rešil vas bom, ko dovolijo okoliščine«, je petminutno odlašanje enako popolni ne-
gaciji, vsaj za človeka, ki tone.
| Spoštovani bralec je gotovo spoznal, da gre za zelo enostaven primer, življenje pa je precej bolj komplicirano, posebno, če gre za Sprejem novih idej, ki jih predloži (npr. samoupravni) odbornik S,- Njegova ideja pa, denimo, ne ustreza .grupi drugih odbornikov, ki jim ni skupno le to, da. pripadajo isti - grupaciji, marveč tudi to, da so vsi prepričani VO (vztrajni odlašavci). Predpostavimo, da je odbornik spoznal, da je treba . nemudoma ukreniti to in to. Kaj bo' v tem primeru storil VO? Najprej -bo izkal-kuliral, koliko časa je še do poteka mandatne dobe" pristojnega odbornika; (PO), pa tudi kako je pri zdravju.-Če je s te plati stvar v redu, to je, če je do izteka, n j ego ve mandatne dobe samo še leto ali dve, bodo VO mirne duše porekli: »Nam je zelo všeč'predlog'tovariša'S., vendar sodimo, da je njegov predlog potreben pazljivega in vsestranskega proučevanja, kajti gre za bodočnost naše organizacije (podjetja, ustanove, bodočih pokolenj in podobno), zato predlagamo, da se odločitev preloži ,za trk leta.«
Včasih je situacija nekoliko težja, namreč, če je odbornik -mlajši po letih ali po odborniškem stažu in ima dovolj časa, .da zdrži RO (rok odlašanja). Po drugi strani pa je tolažilno dejstvo, da so ljudje kova S (NO) redke ribe in čedalje redkejši v mo-' dernem svetu. Načelno kmalu izgubijo »korajžo« in klonejo, posebej če imajo za seboj že več RO — pa so vseeno ostali v situaciji PN (popolne negacije). Zato na temelju znanstvenih- izsledkov In -statističnih kazalnikov, iz vsakdanjega življenja lahko trdimo, da so VO močnejši od NO (z drugimi besedami tudi R -== reformatorjev), in da VO. mojstrsko obvladajo taktiko RO kot fantastično moriv-skega orožja,
Zakon, -ki govori o tem in ki se po svojem genialnem tvorcu imenuje »Parkinsonov zakon odlašanja«, glasi: »ODLAŠANJE JE NAJSMOTR-NEJSA OBLIKA POPpLNE NEGACIJE. (Po Timesu)
Izvlečki
SKLEPI K. SEJE UO
(25. 11. 1966)
•	Upravni odbor združenega podjetja zadolžuje gospodarsko komisijo, da skliče posebno sejo, na kateri naj obravnava poročila komisij za ugotavljanje izgub v prvem polletju 1966 v organiza-cijah: Avtomatiki, Kondenza-torjih, Elektroniki, Elektromotorjih, Napravah in Radijskih sprejemnikih.
Komisija naj na sejo povabi generalnega, direktorja ZP, direktorja prizadetih organizacij, direktorja PSO, finančnega direktorja ZP ter predsednike komisij za ugotavljanje izgub in naj o tem poroča na eni prvih naslednjih sej UO ZP.
•	UO ZP sprejema na znanje poročilo o poteku deblo-kacije starega žiro računa.
Po dosedanjih rezultatih in predvidevanjih za zadnja dva meseca UO ZP ugotavlja, da zaradi zmanjšanega domka sredstev deblokada v letošnjem letu ne bo izvršena in se bo zavlekla v prihodnje leto,
© UO ZP sprejema na znanje poročilo o izvajanju sanacijskega načrta za obdobje januar — september 1966.
UO ZP smatra, da je v zvezi s problematiko nekurant-nih zalog, sanacijo in deblokado starega poslovanja potreben posvet predstavnikov samoupravnih organov vseh organizacij ZP. Posvet naj bi bil predvidoma v prvi polovici meseca decembra tega leta.
© UO ZP ugotavlja, da je problematika zalog gotovih izdelkov pereča zlasti jnradi velike vrednosti itekurantnih Izdelkov. 'Za sanacijo takšnega stanja in da bi preprečili, da se stanje v prihodnjem obdobju ne poslabša, morajo proizvodne organizacije na vsak način hitro prilagajati svojo proizvodnjo tržnim potrebam. 1
Istočasno UO. ZP priporoča organizacijam, da intenzivno delajo na zniževanju lastnih cen zlasti širofcopo-trošnih Artiklov.
© UO ZP sprejema na znanje odgovor, ki ga je na dopis tovarne kondenzatorjev podala pravna služba ZP, o dejanskem poteku arbitražnega postopka,
UO ZP graja pri tem le odnos organizacij in odgovornih oseb pri poravnavanju medsebojnih obveznosti, ki ne,‘ustreza poslovnim načelom.
® Na predlog komisije za oddih in rekreacijo UO ZP imenuje inventurno komisijo za popis sredstev in njihovih virov po posameznih domovih (Makarska, Sukošan, Du-gi otok; Poreč, Trenta in Bled) v sledečem sestavu: Oto Pičulin — predsednik, Florijan Fajgelj, jaka špicar, Anton Kuhar, Franc Ravšič, Nada MrkeJj.
iz sklepov samoupravnih organov
Komisija mora popis in ostalo delo ob inventuri opraviti najkasneje do 31. 12. 1966.
SKLEPI 16. SEJE UO
L 12. 1966)
© Ob priliki obravnavanja-poročila o- poslovanju združenega .podjetja ISKRA za obdobje januar — september 1966 je upravni odbor združenega podjetja sprejel naslednje sklepe:
1.	UO ZP zahteva, da organizacije v okviru združenega podjetja naredijo ocene poslovnega rezultata za letošnjč leto, pri čemer naj upoštevajo obveznosti, ki izvirajo Iz naslova anuitet, izredni stroški, medsebojne obveznosti med organizacijami v okviru ŽP, zaloge gotovih izdelkov in kupcev, odstopljena sredstva-PSO-ju. da bo na tej psnOvi možna realnejša ocena poslovnih rezultatov, zlasti gospodarsko problematičnih organizacij.
Istočasno naj organizacije poročajo o ukrepih in njihovi realizaciji., zlasti še tiste organizacije, ki po tej analizi izkazujejo negativni poslovni rezultat.
Rok — 20. december tega leta.	v |
2.	Delilna razmerja v organizacijah se smejo spremeniti samo za višino salda med neplaniranimi izrednimi stroški in izrednimi dohodki, sicer pa se inorajo delilna razmerja po gospodarskem planu Za leto 1966 obdržati,
3.	UO ZP ugotavlja, da organizacije,, ki po rezultatih periodičnega obračuna izkazujejo izgubo II. in III. stopnje po določilih statuta ZP, niso izplačevale osebnih dohodkov v skladu z doseženim .dohodkom. O ukrepih, ki so jih te organizacije podvzele, bo UO ZP razpravljal v mesecu decembru 1966.
Istočasno naj uprava ZP prikaže perspektivo organizacij, ki bodo v letošnjem ,letu zaključile poslovanje z izgubo II. in III. stopnje, in ekonomsko upravičenost pokrivanja teh izgub.
SKLEPI 9. ZASEDANJA
DS STROKOVNIH SLUŽB
(25. H. 1966)
© Rebalans ‘ stroškovnika strokovnih služb za leto 1966 v višini N din. 4555.660 je DS obravnaval in smatra, da so stroški strokovnih služb potekali po predvideni dinamiki in po rebalansu in da so vse indikacije, da se leto 1966 zaključi z. ostankom dohodka v višini 299.851 N din.
© DS je obravnaval- realizacijo stroškovnika strokovnih služb in ugotavlja,, da realizacija od januarja do septembra poteka po planu.
Opozarja- pa se finanžmo-računovodsko področje, da naj ostane v okviru predvidenega plana. -
© Osebni dohodki za mesec november 1966- naj se obračunajo v višini, ki je- predvidena s končno oceno s faktorjem u. Wsm
© DS odobrava nakup osebnega avtomobila znamke FIAT 1300 CZ v vrednosti N din 26.550,00.

SKLEPI 17. SEJE UO
(22. 11. 1966)
ZZA je zaprosil pri Republiškem sekretariatu za delo v smislu 19. člena rep. zakona o varstvu pri delu za izdajo pooblastila za izvajanje preskusov in izdajanje strokovnih ocen in potrdil za elektrotehnične izdelke jakega ih šibkega toka. Inšpektor rep. sekretariata je bil v ZZA in je pregledal -našo opremo v SMK ter se. pogovarjal s strokovnim kadrom. Njegove pripombe so bile zadovoljive: Rep. sekr. sedaj zahteva sklep in stališče sveta Zavoda o tem ali je Zavod sposoben ih pripravljen prevzeti z nalogami tudi vse posledice. SMK, vodja sektorja bo dobil pooblastilo za podpisovanj«; teh atestov. .
© UO priporoča svetu Zavoda, da izda izjavo, s katero
prevzema Zavod odgovornost tinuirano inventuro, da se za morebitne posledice na- nastale viške oz. manjke pačno izdanih atestov v po- knjiži v dobro oz. breme, to-gledu varnosti pri delu. Mo- vame. rebitno materialno ali moralno škodo, ki bi nastala z' izdajo napačnega atesta, prevzema delovna enota in podpisnik izdanega atesta.
x	SKLEPI
22. SEJE UO
V zvezi s poročilom, šolskega centra Iskra o, rezultatih, ki so jih dosegli- štipendisti Elektromehanske na Fakulteti za elektroniko), je upravni odbor odločil, da študij lahko nadaljujejo 4 štipendisti. Zato jim UO podaljšuje rok šolanja in obveznosti' iz pogodbe do konca 1. 1968.
štipendisti pa, ki študija ne bodo nadaljevali, so dolžni tovarni povrniti stroške šolnine in ostati v tovarni, s pogodbo obvezano dobo. Stroške vračajo' obročno, s pričetkom vračanja L 1. 1967 in morajo biti povmeni do konca 1.1967, oproščeni pa so vračanja OD, izplačanih v času šolanja, ker je, upravni odbor upošteval' njihove ob-objektivne težave: in njihovo večletno. zaposlitev v tovarni.
SKLEPI SPREJETI NA 8.
SEJI DS (17. 11. 1966)
© DS je potrdil predlog o sodelovanju s Prodajno servisno organizacijo v letu 1967. © DS je obravnaval Poslovno poročilo I-IX/66 in ga sprejel.
© DS je sprejel predlog finančnega sektorja za razporeditev dohodka za leto 1965 ter odobril kritje zaradi prekoračenja 30 dnevnih boleznin v znesku 416.831.— S din in prekoračenja sredstev, za kadre g višini 1.525.354.— S din iz sklada skupne porabe. © Predlog Splošnega sektorja za spremembo; 43. in 80. člena Pravilnika o delitvi OD je DS v celoti sprejeL © DS je brez razprave sprejel predlog komisije za kon-
Nekaj misli k mladinski konferenci
Na zadnji konfereod; ¡mladine iz tovarne »Elektrome-hanika« je bilo v razpravi slišati, tudi tole: p V obratu telefonije imajo zadnja dva meseca velike težave pri izpolnjevanju planskih obveznosti". Vzrok, je predvsem v pomanjkanju materiala. Včasih botruje tem težavam, tudi, malomarnost posameznikov, ki še premalo zavedajo resnosti* zastojev proizvodnje.. Jz , statistike je razvidno^ da tudi letni dopusti vplivaj d na slabo dobavo materiala. V začetnih mesecih je od problematičnih pozicij bilo le nekaj takih, ki hišo bile dobavljene. V juliju,, avgustu in septembru,. pa se je število pozicij nedobavljenega materiala v določenem roku močno dvignilo. Občutiti je pomanjkanje strojnega parka v obdeloval-nici predvsem na Stancah, ozobčanju in vrezovanju navojev. Slaba stran je tudi prehitra menjava orodij za različne sestavne dele na enem stroju, kar kaže na premajhne serije, zato ni čudno, če je režijska ura tako' draga, ko preveč časa porabimo samo pri preurejanju strojev, zaradi majhnih' serij. Vsekakor pa manjka dober koordinator. dela v produkciji ATN, ki bo znal .terminska uskladiti zahteve, montaže z' razpoložljivimi kapacitetami strojnega parka in z ekonomskimi serijami. Večkrat se slišijo očitki, da delavd v ATN bolje zaslužijo kot v ostalih obratih tovarne, ven-
dar je iz podatkov razvidno, da so delavci na traku telefona prejšnji mesec zaslužili isto kot delavci na traku števca.
. Tako je v ATN razpravljala mladina na svoji letni konferenci. To mnenje simo posredovali šefu obrata ATN dipl. inž. Jožetu Umku, I ki nam je med drugim povedal tole: ■
»V obratu ATN menimo, da med nami m skrivnosti,, zato je prav, da. se ne samo po službeni dolžnosti, pač pa zaradi zavednosti držimo načela kolektivne in osebne odgovornosti pri proizvodnji naših izdelkov. Prav zaradi skupnih naporov, pa kljub težavam, kLso pri nas velike, le uspešno izvršujemo naš plan. Zadovoljni smo, da tudi. organizacija mladine Obdeluje pri izvrševanju plana in prav j;e, če v našem glasilu nakaže probleme, ki jih zapaža.
O nekaterih problemih smo se že pogovorili ž organiza-' torij mladinske konference. Nekaj teh težav smo medtem j že rešili, nekaj pa jih. že vedno obstaja. Prav v zadnjem času dopolnjujemo strojne kapacitete za vrtanje in vrezovanje.
Da se večkrat slišijo očitki, češ — delavci v obratu ATN bolje zaslužijo kot v ostalih obratih — je resnica, vendar mesečna statistika zgovorno kaže, • so mnogi delavci v ATN r..> slabšem kot delavci v ’ drugih. DE. Konkretno: -
S din 53:080
63.000 54.030 521030
62.000
54.000
56.000 60:000
73.000
NAJNIŽJE POVPREČJE V DEDE
Produkcija delov Plastične mase Rotacijski stroji Obrat števcev Kinoakustika ATN'
Umi mehanizmi Stikala Orodjarna Pregled jasno kaže, da mnogi. zelo radi forsirajp svoja mnenja, to pa predvsem zato, ker niso dobro in j)r|viIho: informirani.«
To je lc kratek izvleček iz razgovora, če pa bi hoteli ob tej. priliki obravnavati prav vse podrobnosti, bd bilo naše glasilo skoraj premajhno.
ABC
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem članom sindikata in ZB za obisk in lepo darilo ob dnevn republike.
Andrej Žiberna
Dopisujte v »Iskro!«
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, iut. 220
|

(Nadaljevanje s 5. strani)
ga dne je bil naš cilj: Jajce, ¡rojstno mesto nove Jugoslavije.
V toreik, 29. novembra, na praznik republike, je iz ko-
!remaiste megle izšlo sonce, »beta! se je lep dan. Vožnja kozi kanjon Vrbasa je en-ratna oz. škoda vožnje, tu bi dlo nadvse zanimivo potovati peš. Je to naš Vintgar. ..? Ne, Vintgar je le miniatura. Ni čudno, da je v tej čustveni ekstazi zadonela pesem: »Brigade s hribov, so Se vsule kakor plaz...«
»Jajce!.. je zadonelo v avtobusu. Res, izza. ovinka se
tv soncu belilo mesto Jajce slikovitim slapom reke ve. Vse kaže, da smo ga prvič videli.
V dolini Vrbasa je najpomembnejše mesto Jajce, nekdanja prestolnica bosenskih kraljev ,in rojstni kraj socialistične Jugoslavije. Mesto •je zraslo ob sotočju Plive in Vrbasa. Zanimivi zgodovinski spomeniki — ostanki rimskega mitrovskega svetišča, stara trdnjava nad mestom, ogromna Medved-kula, podzemska Hrvojeva grobnica, romanski zvonik, Sultan — džamija, stare turške hiše itd. — nazorno pričajo o pestri preteklosti.
Del naštetega smo si lahko ogledali, naš glavni cilj pa je bil ogled stavbe oz. dvorane, kjer je 29. novem. 1943. leta zasedal AVNOJ in kjer je zdaj muzej, čigar 23. obletnico smo praznovali prav ta dan.
Prijazna tovarišica je sprejela našo skupino z vidnim zadovoljstvom .kajti kot profesorici je bilo dobro znano koliko kilometrov poti je bilo treba prevoziti iz Ljubljane do Jajca. Kot tolmač zgodovinskega gradiva, je v tekočem govoru poyedala skupini o najvažnejših dogajanjih o tistih dneh pred 23. leti. Zavzeto je govorila o maršalu Titu, o skrbnih in tajnih pripravah na zgodovinsko zasedanje, 6 mladem sekretarju centralnega komiteja SKOJ, Loti Ribarju, ki je 2 dni pred zasedanjem tragično preminul in drugih delegatih iz vse . Jugoslavije.
Če na kratko povzamemo > njeno pripoved ,so partizani med NOB trikrat zavzeli Jajce. Od avgusta 1943. .do januarja 1944. leta, je bilo Jajce glavno vojno, politično in kulturno središče narodnoosvobodilnega gibanja in glavno mesto etdinega . osvobojenega ozemlja v okupirani . Evropi. Na. drugem zasedanju AVNOJ, 29. novembra 1943, so bili ob navzočnosti 142 delegatov iz Vse Jugoslavije postavljeni temelji državne ureditve nove Jugoslavije in to: postavi se narodni komite svobodne Jugoslavije, kot organ z oblastjo narodne vlade; pobegli »vladi« se odvza-
mejo vse pravice zakonite vlade' Jugoslavije; izgradnja nove Jugosalvije naj temelji na demokratičnem federativnem principu kot državna skupnost enakopravnih, narodov. To je bil največji uspeh, kar so jih dosegli narodi Jugoslavije v narodnoosvobodilni borbi. Ti uspehi so nadalje zbliževali in utrjevali bratstvo jugoslovanskih narodov. Na tem zasedanju je bil imenovan Josip Broz-Tito za čnaršala Jugoslavije.
Ob zaključku je profesorica pripomnila: »Tito je bil znan po duhovitem humorju. Slovenski umetnik Božidar Jakac je bil leta 1943 v Jajcu, kjer naj -bi v zaklonišču portretiral tov. Tita. Hodniki so bili dokaj ozki, Jakac pa otovorjen z risalnim priborom kot mula, tako da se je komaj premikal. Ko ga je v taki tegobi in težko otovorjenega sprejel tov. Tito, je rekel: »Sad- znam, zašto se Slovenci zovu tovariši; jer »tovare«...
Ogled muzeja vzame dokaj časa, posebno za tiste aktivne borce s puško v roki. Fotografije, spisi, pisma, časopisi — vse to je veren prikaz narodnoosvobodilne borbe, predvsem pa so slike izraz dogodkov v Jajcu, ki jim zgodovina še zdaj dodaja nekatere detajie. Navzoči borci so se 'počutili srečne in ponosne, da stojijo v prostoru zgodovinskih dogodkov nove Jugoslavije. Marsikdo, posebno starejši so dejali: »Leta ne odlašajo...«
Pot nazaj je bila težavna, kajti lepo ih sončno vreme se je kmalu po dvanajsti uri sprevrglo. Po 15. uri je že rosilo in prešlo v močno sneženje, ki ga je najbolj občutil naš vrli šofer Transtu-ristovega avtobusa in to vse od Bosanske Gradiške pa do Kranja. Klobuk dol, in hvala za previcbm vožnjo, kajti med potjo smo videli nekaj vozil na travnikih, da — pa tudi avtobusov.
Ko se spominjamo doživetij, tedaj pozabljamo na nevšečnosti dolge vožnje. Le na kratko opisana doživetja v Banja - Luki in v Jajcu pa spletajo pri posameznih udeležencih niz dodatnih drobnih in zanimivih spominov* ki bodo ostali lepi in magični tja v pozno starost.
Ben
ZAHVALA
Ob smrti drage mame MARIJE MOKOREL
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tehničnega razvoja ATN za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Franci Mokorel
V tej stavbi je bilo z». novembra 1943 zgodovinsko zasedanje v Jajcu, njih prostorih muzej AVNOJ
Zdaj je v notra-
Tov. Tito je zaradi varnosti nekajkrat menjal svoje bivališče v Jajcu. — Borci pred ena izmed hiš, kjer je na plošči napisano naslednje besedilo: »Od 17. avgusta 1943 do 7. janu-ara 1944. godine u ovoj kuži boravio je povremeno vrhovni komandant narodnooslobodi* lačke vojske i partizanskih odreda Jugoslavije Josip Broz-Tito.	'
Kakor smo poročali v prejšnji številki so mnogi kolektivi priredili za dan republike športna tekmovanj a,-hkrati pa smo zapisali, da bomo o rezultatih, športpih srečanj spregovorili po praznikih. Zaenkrat nam je o rezultatih poročala le »Elektromeha-nika« iz Kranja. Predsednik športne komisije omenjene tovarne tov. Janko Košnik je o tekmovanju športnikov kranjske tovarne povedal tole: 1
Tradiciji, da za dan republike .tekmuje čim več naših športnikov, se tudi letos , nismo izneverili. Lahko rečem, da so bili posebno številni kegljači, kjer je prvo mesto zavzela ekipa »Tehnična služba« (pokal in diploma), drugo . »Orodjarna« (diploma), tretje pa ATN — A (diploma).
Po razpredelnici je tekmo-
vanje v malem nogometu prikazalo naslednje rezultate:
ATN H : Orodjarna I 3:1 Teh. sektor : Orodjarna H
3:1
Vzdr. naprav : ATN I 4:3 ATN II : Teh. sektor 4:2 ATN n : Vzdr. naprav 6:5 Vzdr. naprav : Kontaktor
4:1
ATN H : Razvoj	3:0
Prvo mesto si je priborilo moštvo ATN II, za kar je prejelo pokal in diplomo, drugo mesto »Vzdrževanje naprav (diploma) in tretje mesto »Tehnične službe« (diploma).
V namiznem tekmovanju, je sodelovalo 38 članov in 8 članic. Prva tri mesta pri moških so zavzeli Anton Novak,- Vinko Brenk in Stane Pogačnik, za kar so prejeli knjižne nagrade. Pri ženskah
pa so. se kot prve tri odlikovale Marija Crv, Nada Komnenič in Marinka Tre-inigr. Vse tri so dobile diplome.
Ekipa šahistov se je na šahovskem bržoturnir ju pomerila z ekipo šind. podi. »Tek-stilindus«. Od 5 sodelujočih je ekipa' »Iskra« v - postavi Koren, Čopič, Hiti, Prelovšek in Gril Zasedla/ 2. mesto.
ABC :
ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje "Uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar' — odgovorni. urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj