(OSREDNJA i KNJIŽICA I 25 let tenisa v Žalcu V soboto je Teniški klub Žalec pripravil slovesnost ob 25-letnici s turnirjem dvojic za memorial Vlada Vebra. O 25-letnici je govoril predsednik kluba Lojze Posedel, ki je ustanovnim članom tudi podelil priznanja s spominskim teniškim loparjem. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Teniške zveze Slovenije Janez Erhart, ki je klubu čestital ob jubileju in izročil priznanja za uspešen razvoj tenisa v Žalcu. Med drugim je povedal, da je bil Teniški klub Žalec vselej vzor drugim. Na turnirju dvojic za memorial Vlada Vebra je sodelovalo 88 tekmovalcev. V kategoriji do 40 let sta zmagala Natalija Anderluh-Gorazd Reberšak, v kategoriji nad 40 let pa Jože Kveder-Dare Medvešek predparom Lojze Posedel-Rado Krušič in Srečko Senčič-Peter Tilinger. tt To je pravljična šola »To Je pravljična šola,« Je misel, ki jo je Izrekel minister za šolstvo dr. Slavko Gaber v Trnavi ob odprtju novega hrama učenosti. Njegov obisk so izkoristili tudi ravnatelji osnovnih šol In se z njim pogovarjali o nekaterih najbolj perečih problemih. Več o tem si lahko preberete na 4. strani, kjer objavljamo tudi pogovor z ministrom o prostorskih in kadrovskih težavah v občini. V tej številki Savinjčana lahko preberete tudi nekatere zanimivosti o praznovanju občinskega praznika In Taborskih kulturnih dnevov. Tokratno okroglo mizo namenjamo vroči temi v Žalcu, in sicer zakaj se zapleta sprejem ureditvenega načrta starega mestnega jedra. Sezona ogrevanja stanovanj je pred vrati, zato več o tej problematikina 4. strani, na 15. strani pa pišemo o predvideni plinifikaciji Žalca. Morda ste se tudi vi zgrozili nad odgovorom delavk zemljiške knjige, da je treba za zemljiškoknjižni izpisek počakati več mesecev. Zakaj si lahko preberete na 4. strani. Nazadnje naj vas opozorimo na novo akcijo, v kateri bomo izbirali najbolj priljubljenega trgovca ali trgovko in najbolj urejeno trgovino. Glasovnico objavljamo na 9. strani. ÍAVIMIfiN D-Per ^ ^ •! Vili 1 III 5/1995 50000025 6.9 COBISS Leto XVI - številka 9- september 1995 Dober pridelek hmelja Še pred koncem obiranja hmelja se je v Žalcu sestala hmeljna komisija. Pregledala je posamezne vzorce hmelja iz vse Slovenije in določila povprečen vzorec, na osnovi katerega bo potekal odkup letošnjega pridelka. ga pridelka težko govoriti, dokler ni prevzet ves pridelek. Glede na vzorce pa bo kakovost dobra. Tudi vsebnost alfa kislin je podobna kot lani, pri aurori nekoliko boljša. Komisija je tudi ugotavljala, da je zdravstveno stanje hmelja razmeroma dobro, kljub letošnjim obilnim Predsednik komisije Janez Lu- padavinam, ževič s Kmetijstva Žalec je povedal, da je o kakovosti letošnje- K. R. 9 Sanies j r 1 ? s M I - v Hmezadovi dvorani v Žalcu in v trgovinah Pohištvo na Polzeli in v Velenju mojih sanj aesse®#® «fr®#?»#®#®#©#®1®;©® TRGOVINA BREDA ČUVAN, ITKA S. P. Šlandrov trg 23, Žalec Velika izbira zimskega blaga po ugodnih cenah. Predsezonska razprodaja pletenin. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING BinG d,o.o, PREBOLD LATKOVA VAS Latkova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Iškem tekmovanju 570 mladih V Žalcu je bilo območno gasilsko tekmovanje savinjsko-šaleškega območja. Nastopilo je 57 desetin, ki so se pomerile v gasilskih veščinah. Pri pionirjih je zmagala desetina s Ponikve, pri pionirkah desetina iz Grajske vasi, pri mladincih desetina iz Topolšice, najboljša iz naše občine je bila na četrtem mestu desetina iz Sešč. Pri mladincih so bili najuspešnejši mladi gasilci z Gomilskega. Na sliki: Med nastopom pionirjev. T. TAVČAR Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 NOVA pražama In kavni butik! Kava Brasil Mlnas 950,00 SIT Tropic kava v PVC 1071 SIT S TROPK KARTICO lOdkg 121 SIT Ob nakupu vas pogostimo s kavico. - NI vsaka kava Tropic kava! V novih prostorih Preselili smo se v bivše prostore Strojne Cenjene bralce in poslovne sodelavce obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore, ki se na- S> v bivši upravni i Strojne, uliga Ivanke Uraniek. Ce nas boste obiskali, nas boste našli v prvem nadstropju. Telefonska številka in številka faksa sta ostali nespremenjeni. Žalski trg bodo obnovili Še v tem letu bodo v Žalcu pričeli graditi plinsko omrežje. Koncesionar je načrtoval najprej gradnjo glavnega voda, kasneje pa gradnjo posameznih priključkov, vendar se mestni svet s tem ne strinja. Zaradi prekopavanja Šiandrovega trga in Savinjske ceste bosta namreč motena promet in poslovanje trgovin in drugih lokaiov. Zato so Čiani mestnega sveta zahtevati, da se hkrati sanirajo tudi kanalizacija, vodovodno, električno in telefonsko omrežje in da se dela opravijo tako, da bo za mesto Čim manj moteče. Hkrati pa so se zavzeli, da bi se končno lotili tudi prenove trga, kar je občina v drugih krajih že storila. Prenova trga pa je seveda Odvisna tudi od sprejetja predloga ureditvenega načrta, ki naj bi bil sprejet predvidoma še v tem letu. S prenovo trga naj bi mesto dobilo lepši videz, dodatne parkirne prostore, ki so mestu še kako potrebni, promet pa naj bi bil varnejši. jk Brezbrižnost voznikov Prvi teden pouka v novem šolskem letu, to je od 4. do 8. septembra, je občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z vsemi šolami, vrtci, komisijami za promet v krajevnih skupnostih, avtošolami in seveda policisti pripravil prometno preventivno akcijo Varno na poti v šolo. V tem času se v žalski občini ni zgodila nobena prometna nezgoda, v kateri bi bil udeležen otrok. Razveseljivo, vendar... Policisti so v času te akcije poma- no na poti v šolo, so policisti izrekli gali mladim udeležencem v prome- 67 opozoril, na kraju prekrška ka-tu predvsem pri prečkanju cest, po- znovali 223 kršiteljev, 16 pa se jih bo ostrili so radarsko kontrolo hitrosti moralo zagovarjati pri sodniku za v bližini šol in vrtcev, beležili pa tu- prekrške. Zaradi prekoračene dovodi vse prekrške. Sodeč po teh, vo- Ijene hitrosti so v bližini šol izrekli zniki blizu šol ne vozijo prav nič bolj " prav toliko ukrepov, kot jih sicer, ko previdno kot na drugih cestah. V pe- ni posebnih prometno-preventivnih tih dneh, ko je potekala akcija Var- akcij. K. R. Združenje borcev in udeležencev NOB občin Žalec, Mozirje in domicilni odbor II. grupe odredov VABIJO na tradicionalno srečanje na Čred na Dobrovljah, ki bo v soboto, dne 7. oktobra 1995, ob 10. uri na kraju dogodka, kjer so se oktobra leta 1941 slovenski partizani prvič frontalno spopadli z okupatorjem. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! Novo Celje 9, Petrovče ZA KVALITETO VAŠEGA ŽIVLJENJA 715-482 2. izredna seja občinskega sveta Še enkrat sprejet proračun Ponovno so bila sprejeta vsa dopolnila, le da se ta ne nanašajo na po dvajsetinah že porabljen proračunski denar „ V Četrtek, 14. septembra, so se ponovno zbrali občinski svetniki. Najprej so končali pred počitnicami prekinjeno 7. redno sejo, in sicer s sedemnajsto, zadnjo točko dnevnega reda. Sprejeli so sklep o odprodaji garsonjere v počitniškem naselju Stinica z dopolnilom Pavla Dolarja, da kupnina postane prihodek občine in se nameni za ohranitev premoženja občine. S tem sklepom so končali redno sejo in pričeli dru-o izredno sejo, na kateri so ile poleg ugotovitve prisotnosti tri točke dnevnega reda. Najprej so se spet lotili predloga o proračunu. Ponovno je bilo precej razprave med svetniki in županom o tem, ali so bili na prejšnji seji sprejeti amandmaji k proračunu zakoniti ali ne, ali je bilo potrebno zadržati cel odlok o izvajanju proračuna ali samo sporne amandmaje; svetniki so celo ugotavljali, da se prepirajo zaradi proračuna, ki je dejansko skoraj že porabljen po dvanajstinah. Nato so se svetniki pomladi in župan sporazumeli, da ne gre za vsebinsko nezakonitost amandmajev, ampak je sporno le prenašanje po dvanajstinah že porabljenega denarja s posameznih postavk. Nazadnje so sprejeli novo, 21. dopolnilo strank slovenske pomladi. Po njem ostanejo vsi prejšnji amandmaji v veljavi, s tem da se pri prenosu sredstev s posameznih postavk odšteje že porabljen denar. Tako bodo kulturna društva kot dotacije za redno dejavnost dodatno dobila sredstva v višini enega in ne treh milijonov s postavke za plače. Karitas bo s postavke za Rdeči križ dobil dodatnih 800 tisoč tolarjev. Na področju športa se sredstva zmanjšujejo, iz občinskega proračuna se odslej ne bo več financirala Občinska zveza društev prijateljev mladine. S tega konta se bo na področje otroškega varstva še preneslo nekaj več kot milijon tolarjev. Ostanek sredstev s konta financiranje glasil javnega obveščanja v višini 694 tisoč tolarjev se je prenesel v razvojni sklad. Namesto za poročne obrede bo 666 tisoč tolarjev prenešeno na postavko obnova cest in javnih poti. Tudi Občinska zveza slovenskih častnikov se odslej ne bo več financirala iz proračuna. Z 22 glasovi za, štirimi proti in tremi vzdržanimi je bil nato tudi odlok o proračunu v celoti potrjen. Župan je po koncu seje izjavil, da tokrat ne bo zadržal izvajanje tega odloka. Pod naslednjo točko dnevnega reda so morali svetniki razrešiti šestega člana upravnega odbora sklada za razvoj obrti in podjetništva, saj statut sklada dovoljuje le pet članov, šestega pa so na zadnji seji občinskega sveta imenovali po pomoti. Tako so bili v odbor imenovani: predstavnika podjetništva Anton Blaj in Jani Ulaga, predstavnik bančništva Andrej Sporin in predstavniki občine Alojzij Cilenšek, Pavle Dolar in Anton Kisovar. Najprej je bila predlagana razrešitev Antona Kisovarja iz Arje vasi, a so jo svetniki zavrnili. Prav tako so svetniki desnice zavrnili tudi predlog Janka Kosa, da razrešijo Alojzija Cilenška. Nazadnje je bil s 16 glasovi za sprejet predlog Antona Groblerja o razrešitvi Antona Blaja iz Griž. Pod zadnjo točko dnevnega reda so po hitrem postopku sprejeli še odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin Podvrh in Gotovlje. K. R. Ivan Kuder Krščanski demokrati na Gori Oljki Krščanski demokrati žalske občine so se na svojem srečanju zbrali drugo soboto v tem mesecu na Gori Oljki. O namenu srečanja nam je predsednik žalskih krščanskih demokratov Ivan Kuder povedal takole: »Namen našega srečanja na Gori Oljki je bil, da se vsi člani sestanejo in se med seboj pogovorijo, obenem pa se imajo priložnost pogovoriti s svojimi vodilnimi in delegatom oziroma predsednikom stranke iz Ljubljane Nacetom Polajnarjem. To je bil tabor v malem; kakor ima stranka cele Slovenije svoj tabor, tako smo ga pripravili tudi mi na Gori Oljki. Svoje zborovanje smo obogatili še s sv. mašo, ki jo je bral polzel-ski župnik Jože Kovačec, oktet Adoramus pa nam je zapel nekaj pesmi. Tudi vreme nam je služilo, čeprav smo z vrha Gore Oljke lahko videli, kako v dolini dežuje.« Nace Polajnar je program stranke strnil v misel, da krščanski demokrati sodelujejo z vsemi, ki pošteno in dobro mislijo in delujejo, ne glede na stranko, v dobro Slovenije. Srečanja se je udeležilo okoli tristo članov te stranke. T. T. 40 let žalske občine Žalska občina, ki obsega vso Spodnjo Savinjsko dolino, je nastala pred 40 leti. Leta 1955 se je namreč združilo devet do tedaj samostojnih občin v dolini, z izjemo občine Vransko, ki je bila samostojna vse do leta 1958. Takrat je država na občino prenesla tudi večino svojih pristojnosti. Natanko po 40. letih si je velik del teh pristojnosti z zakonom vzela nazaj, ob tem pa razdelila tudi zaposlene na občini na državne in občinske uslužbence. Za vse pa so prejšnji petek pripravili srečanje pri lovskem domu na Rinki. Na srečanje sedanjih in nekdanjih upravnih delavcev je bilo vabljenih 170 zaposlenih iz upravne enote, občinske uprave, žalske izpostave republiške uprave za javne prihodke, geodetske službe, nekdanjega sekretariata za obrambo in sodniki za prekrške. Med njimi je bilo 33 upokojencev, pa tudi približno 15 gostov, to je nekdanjih funkcionarjev. Razen enega so prišli vsi nekdanji župani občine v tem obdobju. Zbrane je najprejpozdravil načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Na kratko je orisal 40-letno zgodovino uprave v Žalcu in poudaril, da so vsi zaposleni s svojim delom in osebno angažiranostjo pripomogli k današnji podobi doline. Izkušnje upokojenih nekdanjih delavcev uprave in tradicija, ki so jo prenesli na mlajše,’pa so še zlasti dragocene danes, ko se ponovno uvaja približno enaka delitev občinskih in državnih pristojnosti, kakršna je bila pred 40 leti. Uprava mora biti prijazna do občanov in jim omogočiti, da s čim manj težavami uredijo svoje zadeve. Država in seveda občina pa morata zagotoviti, da bo standard upravnih delavcev takšen, da bodo lahko opravljali to delo, je med drugim povedal Marjan Žohar. Tudi župan Milan Dobnik se je vsem nekdanjim in sedanjim upravnim delavcem zahvalil za njihovo delo. Izrazil je upanje, da bo občina Žalec ostala takšna, kot dosedaj, če pa bo kdo želel stran, mu občina tega ne bo branila, je povedal. Delo zaposlenih v državni in občinski upravi služi ljudem. »Tukaj ste zato, ker vas občani potrebujejo. Kolikor vas poznam, se vsi po svojih močeh trudite, da ustre-žete ljudem. Za to se vam zahvaljujem in vam želim še naprej veliko uspeha pri tem delu,« je končal svoj nagovor župan Milan Dobnik. K. R. X6tKSm*l'R*,M0 Svojih financ gospodar Morda imate tudi vi, dragi bralci, občutek, da je občinski svet vse bolj razklan in svetniki med sabo vse bolj skregani. Pa ni čisto tako. Po »uradni dolžnosti« se sicer svetniki posameznih klubov strank držijo daleč vsak zase, kadar pa vendarle začnejo debato, zasebno ali v občnskem svetu, vse pogosteje in kar presenetljivo hitro pridejo do podobnih, če že ne povsem enakih zaključkov. O tem, da se pri proračunu kregajo za oslovo senco in da mora biti proračun za naslednje leto pripravljajo že to leto, so si bili na zadnji seji sveta povsem enotni. Tudi o tem, da je vendarle bolj pametno potrditi ta proračun s spornimi dopolnili, kot dočakati novo leto brez proračuna. In je opozicija popustila. In kar je bilo prej skoraj že zrelo za ustavno sodišče, je zdaj povsem sprejemljivo, je šlo torej pri teh manj kot pol odstotka proračunskega denarja zgolj za dokazovanje moči, in to na hrbtnih humanitarnih in dmgih organizacij? je. Kdo je torej oblast v žalski občini? Seveda kaolidja strank pomladi, saj so zmagale na volitvah. Njihov volilni program je zapisan v sprejetem proračunu in osrednja točka tega programa je razbitje sedanje žalske občine. Ukinili ali osiromašili so večino organizacij, ki delujejo na območju celotne občine in so po svoji dejavnosti usmerjene k temu, da bi bila občina enotna (RK, OZ DPM, ZTKO). Predvsem zato ne čudi, da je koalicija strank pomladi kljub protestu 15 vodstev krajevnih skupnosti ukinila tudi sredstva za skupno finančno službo krajevnih skupnosti. Ta denar je namenila varovanju naravne in kulturne dediščine. Vse lepo in prav, vprašanje je le, kdo jim bo zastonj vodil finance in računovodske bukve. Občinski tajniki? jim bo to uslugo zastonj opravljalo kakšno domače računovodsko podjetje? Krajevne skupnosti veže pogodbe še vsaj 6 mesecev. Bodo denar zagotovili iz sredstev stavbno zemljiškega sklada, bodo temu namenili del denarja iz proračuna, ki ga dobijo za redno dejavnost? Verjetno za odločitvijo o ukinitvi teh sredstev tiči predvsem tisto — kdor ima nadzor nad financami, šele ima dejansko oblast. Vodja oddelka za finance zdaj res ne bo imel tako neposrednega pregleda na dogajanje na žiro račun krajevnih skupnosti. In te se bodo morda tako vendade laže osamosvojile in postale občine. Vprašanje je le, kaj bo reklo računsko sodišče, če se bo odločilo presedati njihovo poslovanje. Ksenija Rozman lanez Zupanecposlanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu Iz objektivnih razlogov je izpadel moj članek, ki je izključno namenjen sprejetemu državnemu proračunu za leto 1995. Obžalujem predvsem zaradi tega, ker sem ob ogromnih željah vseh oblik javne porabe skušal opozoriti na naslednje: v naši deželi je bil bruto domači proizvod na prebivalca v letu 1994 2000 ameriških dolarjev (v pogosto primerjani Nemčiji nekaj čez 25.000 ameriških dolarjev), kar je neizprosno dejstvo, ki nam ne dopušča večje javne porabe, v katero spadajo na primer preslabo plačani zdravniki, športniki, šolniki, strokovnjaki, itd. Zato vsakomur polagam na dušo, da je rast bruto domačega proizvoda pomembnejša za vsakogar izmed nas, kot je katerakoli politična atrakcija. Že slišim reakcije: kaj pa vi, poslanci, ali za vas to ne velja? V mislih imam vložen predlog zakona o poslancih, ki že od meseca julija dalje dviguje v javnosti veliko prahu. Sem med podpisniki tega predloga zakona, čeprav nisem kandidat za v predlogu navedene ugodnosti (predčasna upokojitev, odpravnine). Ker se je v naši deželi v glavnem s pomočjo javnih medijev razpaslo negativno razmišljanje, se nekateri čudijo, zakaj sem podpisal. Ali pa mi ne verjamejo. Podpisal sem za včeraj in za jutri. Ko je minula skupščina sprejela zakon o poslancih, na osnovi katerega je bil izvoljen prvi profesionalni parlament, sem sklepal, da je bil namen naslednji: poslanski staž je potrebno narediti zadosti vabljiv za izkušene in v realističnem sektorju visoko uveljavljanje ljudi in jih tudi zavarovati po končanem mandatu z možnostjo predčasne upokojitve (priznam, pred volitvami Zakona sploh nisem prebral, zame je bil motiv možnost lastnega razvoja in želja prispevati k razvoju naše dežele). Ne pristajam na te- zo, da so si poslanci v prejšnji skupščini izglasovali zakon sebi v prid, računajoč na ponovno izvolitev. Možnost upokojitve pri petindvajsetih letih delovne dobe je bila naravnana na dovolj izkušene in hkrati še dovolj vitalne kandidate (po lastni izkušnji vem, da je vitalnost res potrebna). Kdo meni, da je pošteno človeka zvabiti v parlament z zakonom zagotovljenimi obljubami, ga štiri leta prepustiti vsem mrcvarjenjem in ga po končanem mandatu pustiti na cesti? Moje stališče je, da morajo poslanke in poslanci končati ta mandat pod pogoji, ki so bili zakonsko določeni pred izvolitvijo, z izjemo tistih, ki so seveda protiustavni. Kaj pa jutri? Ali ima kdo boljšo idejo, kako v parlament zvabiti izkušene, učene, razgledane, v gospodarstvu uspešne ali mednarodno razgledane ljudi? Na osnovi česa naj bi takšni potenciali prekinili svojo bogato kariero in odšli v parlament? Morda to ni pomembno? V nekam članku v sobotni prilogi Dela je bilo zapisano, da bi moral biti parlament odsev povprečnih državljanov (povprečen lopov, povprečen lenuh, povprečen zdravnik, povprečen kmet...?). Moje stališče je, da morajo v parlament čim bolj kvalitetni kadri, kajti parlament lahko izglasuje odločbe, zaradi katerih bi bolela glava še mnoge generacije. Parlament lahko zaobide vse strokovne predloge. Pogrešam, da javni mediji o tej plati nočejo govoriti. Vračam se k uvodu. Najvišjo plačo ima kolega Izidor Rejc (približno 3.500 DEM), nemški poslanci pa 15.000 do 20.000 DEM, oboje pa primerjamo z bruto domačima proizvodoma. V Nemčiji, kjer znajo optimalno izkoristiti tudi človeški potencial, upokojijo poslance po dveh mandatih. Zabij? Tudi tam so poslanci po dveh mandatih nekoliko izpiti, primerni le še za tihe svetovalce (za lobiranje državnega aparata), ne pa za delo, kjer je potrebna velika vitalnost. Čim manj odvisni od drugih Društvo invalidov Žalec letos praznuje 25 let obstoja V Sloveniji živi približno 150 tisoč invalidnih oseb. 54 tisoč od njih je vključenih v 61 društev invalidov po vsej državi. Med njimi je Društvo invalidov Žalec, ki letos praznuje že 25-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju in tudi mednarodnem dnevu invalidov je društvo pripravilo proslavo in družabno srečanje svojih čla- otežujejo dostop invalidom do mnogih objektov. Po njegovem mnenju je društvo doslej nekoliko zapostavljalo problematiko delovnih invalidov, še zlasti, ker gre za vedno večje število mladih ljudi, ki morajo biti deležni več skrbi in podpore. Bolj prodorno bo moralo biti pri reševanju problema zaposlovanja invalidnih oseb. Društvo se srečuje tudi nov. Dvorana Doma krajanov v Vrbju je bila kar premajhna za vse, ki so se udeležili te slovesnosti. Prisotne je najprej pozdravil častni predsednik in eden od ustanovnih članov društva Franc Ribič. Med drugim je razglasil geslo, pod katerim bo društvo delovalo v prihodnje, to je — Osvobajajmo se odvisnosti od drugih. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Vlado Jager, ki je na kratko orisal 25-letno delo društva in naštel tudi težave, s katerimi se srečujejo. Pobudnika za ustanovitev samostojnega društva invalidov sta bila leta 1970 Franc Lužnik in Ivan Otavnik. Kot je poudaril Vlado Jager, društvo ni nastalo samo zato, da bi njegovi člani hitreje razreševali zgolj svoja življenjska vprašanja in potrebe, pač pa da bi se tudi aktivno vključevali v družbo. Temeljna načela društva so skrb za človeka, humanizem in solidarnost. Pri tem pa po besedah predsednika ne gre za parakari-tas ali socialo, še manj za usmiljenje. Gre za nov, zavesten odnos do človeka, za tiste vrednote, ki so vgrajene v sistem, v katerem je vse podrejeno človeku in njegovi sreči. »Nobenega dvoma ni, da je družba veliko storila na področju varstva invalidov; imamo eno najbolj napredno urejenih zakonodaj. Žal pa to ni dovolj. Mnoga vprašanja se vse prepočasi rešujejo, vse preveč je ovir. Naša dolžnost je, da si sami prizadevamo za odpravo le-teh. Seveda pa moramo pri uresničevanju naših zahtev upoštevati realne možnosti naše družbe.« Vlado Jager je opozoril na številne arhitektonske ovire, ki tudi v žalski občini ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE - PODRUŽNICA ŽALEC VABI vse razlaščence občine Žalec na občni zbor, ki bo v nedeljo, 8.10.1995, ob 10. url v Domu hmeljarjev v Trnavi. Obravnavali bomo okoliščine za čim hitrejšo vrnitev premoženja. Vabljeni so tud! družinski člani. Odbor ZLRP podružnica Žalec s precejšnjimi finančnimi težavami. Pohvalil je sodelovanje z Rdečim križem in društvom upokojencev, pa tudi s socialnimi službami, občino in drugimi organizacijami. Predvsem pa se je za požrtvovalno delo zahvalil vsem poverjenikom društva, ki jih je trenutno 60. Člani društva so zelo aktivni tudi na športno-rekre-ativnem in kulturnem področju. V imenu Zveze društev invalidov Slovenije je člane žalskega društva pozdravil Rudi Janežič, ki je na kratko opisal delovanje zveze in položaj invalidov v Sloveniji, žalskemu društvu pa tudi izročil posebno priznanje za 25-letnico delovanja. Prisotne je pozdravil še župan Milan Dobnik, ki je obljubil, da se bo čim prej uredil dostop za invalide na vozičkih vsaj v prvo nadstropje občinske stavbe. Nato pa je poudaril, da je zrcalo družbe, njene urejenosti in demokratičnosti prav odnos do drugačnih. Na slovesnosti so podelili številna priznanja društva, pa tudi odličja Zveze društev invalidov Slovenije. Srebrne plakete so prejeli: Martin Drev, Franc Ribič, Angelina Vičar in društva invalidov Velenje, Šmarje, Laško in Mozirje. Uradnemu delu je sledilo družabno srečanje in rekreativno tekmovanje, v preddverju Doma pa je bila na ogled razstava slik in ročnih del članov ter predstavitev medicinskih pripomočkov, ki jo je pripravilo podjetje Center Sana iz Žalca. K. R. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Ivanke Uranjek 1 Telefon: 711-433, 715-200, fax 711-433 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Savinjčan Slavnostna seja občinskega sveta Brez slavnostnega razpoloženja Seja pravzaprav nesklepčna — Kot prstov ene roke predsednikov krajevnih skupnosti Občina Žalec praznuje svoj praznik 6. septembra v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu, je ena redkih občin, ki pripravi praznovanje vsako leto v drugi krajevni skupnosti. Tako kot leta 1977 je bilo letošnje praznovanje ponovno v Krajevni skupnosti Trnava. 9. septembra se je v Hmeljarskem domu v Trnavi na slavnostni seji sestal tudi občinski svet. di Kronovšek za tehnološko opremo za ponovno uporabo hladil ter Jurij Piršec in Matjaž Grobelnik za mestni stebriček z lomljivo pušo (hitrostna ovira). Po zaključeni seji so si svetniki in gostje ogledali novo šolo, potem pa so se kar kmalu razšli. K. R. Da razpoloženje na seji verjetno ne bo preveč slavnostno, je bilo ob takrat še vedno nesprejetem občinskem proračunu pravzaprav pričakovano. Nekoliko pa vendarle preseneča zelo slaba udeležba tako samih svetnikov kot gostov. Prvih je bilo petnajst (manjkali so svetniki vseh strank), od vabljenih predsednikov vseh 19 krajevnih skupnosti pa jih je prišlo samo pet. Zelo malo je bilo predstavnikov političnih strank ter skoraj nobenega predstavnika gospodarstva. Poleg predstavnikov občinske uprave in državne enote sta se seje udeležila še župan iz Trbovelj in predsednik občinskega sveta iz Celja. Slavnostna seja se je pričela s kulturnim programom učencev osnovne šole Prebold, nastopil pa je tudi sveta in tudi občinska uprava je že začela delovati. Po oceni Franca Žolnirja pa vsi skupaj še niso zaživeli v taki meri, da bi reševali predvsem tiste probleme, ki najbolj težijo občane. Mednje gotovo sodita občinska komunalna deponija in čistilna naprava Kasaze, zelo pereča je tudi socialna problematika. Po njegovem mnenju bi morala občina sama bolje informirati občane o svojem delovanju. Od nalog, ki jih je potrebno čim prej opraviti, je Franc Žolnir omenil evidentiranje občinskega premoženja, v zvezi z davki pa je poudaril, da je potrebno izboljšati izterjavo zaostalih plačil, ne pa razmišljati o njihovem povečevanju. Slavnostni govor je zaključil z mislimi Nejca Zaplotnika o doseganju ciljev in iskanju novih Mala, pravljična šola v Trnavi Stara podružnična šola v Orli vasi kot ponosna stara dama dostojanstveno čaka, da jo porušijo. Medtem pa za klopmi nadomestne podružnične šole in vrtca Trnava menda že pišejo črki A in B, da o drugem znanju ne govorimo. Malčki v živobarvnih igralnicah kot mali škratki tekajo sem in tja in kaže, da mamic sploh ne pogrešajo. Vse je kot v pravljici. »Rekli so mi, da bom odprl pravo malo pravljično šolo,« je rekel dr. Gaber, minister za šolstvo in šport, predno je prerezal trak, »zdaj vidim, da je to res in da je tu tudi polno srečnih in veselih otrok!« Srečnih in veselih, da. Ko se bodo ti otroci ozirali v preteklost, bodo čutili, da odločitve v preteklosti najbolj zadevajo njihovo sedanjost. Tako zagnane in iskrene borbe, kot so jo bili krajani za obstoj podružnice, ne izsledimo zlahka. Nova podružnična šola je dobesedno spomenik njihovi složnosti in vztrajnosti. Malokdo iz večjih krajev, kjer je šola ali njena bližina sama po sebi umevna, razume, kaj pomeni imeti šolo v bližini za naše malčke, ki še ne zmorejo v svet znanja sami po veliki, prometni cesti. Stene nove šole so še bele kot nepopisan bel list, ki čaka vsebino; na ocene, na prepirčke, na ljubezen, na jezno ali nasmejano učiteljico, na roditeljske sestanke. Potem bodo obrnili prvi list. Tudi v stari šoli v Orli vasi so nekoč, v daljnem letu 1899, obrnili prvi list. Pa vendar tudi šole umirajo. A šolanje ostaja. Za naše otroke v svetlih, novih prostorih, kamor se bodo radi vračali Irena Štusej Franc Žolnir (skrajno desno), Andrej Šporin, Franc Sušnik in Boris Fišer. oktet iz Grajske vasi. Sejo je nato vodil podpredsednik občinskega sveta Andrej Šporin. Povedal je, da so čestitke ob prazniku občine Žalec poslali minister dr. Rado Bohinc ter župana in predsednika občinskih svetov Laško in Hrastnik. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta Žalec Franc Žolnir. V svojem govoru je najprej izrazil zadovoljstvo, da je bila letos prav v Trnavi zgrajena nova šola, kljub močnim prizadevanjem za njeno ukinitev. Nato je orisal potek II. slovenskega tabora v Žalcu, na katerem se je zbralo kar 15 tisoč ljudi (v Celju je takrat živelo 4 tisoč ljudi). Poudaril je pomen ideje zedinjene Slovenije za nadaljnjo zgodovino naroda, ki pa niti po prvi niti po drugi svetovni vojni ni uspel uresničiti svojih sanj o samostojni državi. V času od zadnjega praznovanja občinskega praznika je bila ustanovljena nova občina. Doslej so bili konstituirani vsi organi občinskega pravih poti. Slovenci smo dosegli cilj, samostojno Slovenijo, zdi pa se, da si nismo postavili prave nove poti. Franc Žolnir je izrazil svoje razočaranje nad tem, kar se sedaj dogaja v državi, nad tolikšno razcepljenostjo slovenskega naroda, grabežljivostjo in nepoštenostjo. Ob koncu je pripomnil, da ni nič kaj optimističen glede prihodnosti, da pa vendarle imamo tiste sinove slave, ki še verjamejo v klic Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo. Na slavnostni seji je na kratko spregovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Trnava Boris Fišer, občanom pa so ob prazniku čestitali načelnik Upravne enote Marjan Žohar in gosta iz Trbovelj in Celja. Letošnji občinski praznik je minil brez podelitev občinskih odlikovanj. Občinski svet se ni sestal pravočasno, da bi sprejel sklep o dobitnikih. Župan Milan Dobnik pa je izročil priznanja z denarno nagrado Inovator 1994. Prejeli so jih: Ru- govom predsednik krajevne skupnosti Trnava Boris Fišer, pomeni nova šola spomenik zagnanosti in složnosti krajanov. Šola v Orli vasi je bila ustanovljena leta 1899. Ker se je število otrok zmanjševalo, so jo nekateri že pred leti želeli ukiniti. Tako je bilo tudi ob načrtovanju trase avtoceste, ki poteka prek stare šole. Krajani so zato pripravili celo protestni shod pred občinsko zgradbo v Žalcu, šele ob pomoči župana Milana Dobnika in po posredovanju predsednika Milana Kučana pa so dosegli, da je bila zgrajena nova nadomestna šola. Investitor objekta je bil Dars, skupaj z opremo pa je šola stala 95 milijonov tolarjev. Projektant in nadzornik gradnje je bilo podjetje Konstrukta iz Celja, izvajalec Rudis Trbovlje, podizvajalec pa podjetje Pluton. Zgrajena je bila v rekordnem času, to je v 6 mesecih. Vse je že pripravljeno tudi za dograditev telovadnice. Šola meri 550 m2. Dva oddelka s kombiniranim poukom v tem šolskem letu obiskuje 16 učencev, vrtec pa 26 otrok. Malčki vrtca ih učenci Adriatic* zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVANJ Agencija AZUR ŽALEC ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 7» DO 17. URE, OB SOBOTAH 00 & DO 11 URE Sprejmite nasvet naših zastopnikov TABOR, VRANSKO, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154, 712-181 POLZELA ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICUA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER: Nevenka Muškotevc, Ločica ob Savinji 51 i PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, mobitel 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 UBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, DobriSa vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163 ŽALEC, VRBJE, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel. 713-168 PONIKVA VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Iz govora ministra dr. Slavka Gabra ob odprtju nove podružnične šole v Trnavi: »Ko smo se odpravljali v vaše kraje, so mi sodelavci rekli, da bomo odprli majhno, lepo, pravzaprav pravljično šolo. Sedaj, ko smo tu, vidim, da je res tako. Z županom in krajani bomo, upam da dokaj kmalu dosegli dogovor še za telovadnico. Takrat bo to pravljična šola s telovadnico. Povsod v Sloveniji ni tako in nikdar tudi ne bo. Pa vendarle se zdi, da na različnih področjih, tako od vzpostavljanja države, počasnega oblikovanja demokracije, zbijanja inflacije, končevanja zgodb o brezposelnosti, zmoremo. Zmoremo, čeprav smo si priznali, da smo si različni in da bomo s temi razlikami živeli. Vlada, ki verjame, da vendarle vodi neko smiselno politiko, je sestavljena tako, da si v njej podajamo roke različni ljudje. Danes ju tu gospod Umek, minister za promet. Tako midva, ki sicer ne misliva vedno povsem enako, vendarle zmoreva takrat, ko gre za bistvene stvari, in šole takšne so, najti skupno besedo, skupno besedo tudi z drugimi, ki jim je stara šola prišla na pot. Na osnovi teh dogovorov lahko nastanejo prav lepe stvari. Rad bi se ob tem zahvalil direktorju Darsa jožetu Brodniku, da smo ta skupni jezik našli. Tako bi si želel, da bi našli skupni jezik vedno, kadar je v tej državi to potrebno. Še posebej, ko gre za šole. Zato mi dovolite, gospod župan, da tako vas kot tudi gospoda predsednika sveta občine poprosim, da v žalski občini najdete skupni jezik in zadosti modrosti tudi ob problemih, ki vas ta trenutek tarejo, če smem reči, tudi ob nekaterih razprtijah v zvezi z imenovanjem ravnateljic in ravnateljev. Imate dobre šole in dobre vrtce, naj takšni ostanejo. Naj ta šola vsem krajankam in krajanom služi še dolgo vrsto let, na nek način tudi kot simbol nekega obdobja tranzicije, v katerem je novo prineslo tudi novo šolo. V katerem je iskanje novih poti, cest v lepšo Slovenijo, ob tem, ko je nekaj vzelo, dalo še nekaj lepšega.« Spomenik složnosti krajanov V ponedeljek, 11. septembra, so v Trnavi tudi uradno odprli novo podružnično osnovno šolo in vrtec. Odprtja so se poleg krajanov, predstavnikov občine in upravne enote Žalec udeležili minister za šolstvo in šport doktor Slavko Gaber, minister za promet Igor Umek, direktor Družbe za avtocesto jože Brodnik, predstavniki izvajalcev projekta in ravnatelji šol. Kot je povedal v pozdravnem na- osnovne šole Trnava in Prebold so Borce so na Srečanju razveseljevali tudi mladi kulturniki iz podružnične OŠ. Srečanje članov ZZB NOB občine Žalec »Ne obremenjujmo mladih« Zgodovino prepustimo zgodovinarjem Letos smo praznovali 50-letnico zmage nad nacifašizmom. Ob tem se je tudi v naši dolini zvrstila vrsta najrazličnejših prireditev z osrednjo občinsko proslavo v domu kulture v Žalcu. Nedavno srečanje borcev, aktivistov in članov ZZB NOB v Trnavi, ki sicer sodi med tradicionalne prireditve ob občinskem prazniku, je nekakšno nadaljevanje praznovanj tega zgodovinskega dogodka, hkrati pa tudi protestni apel družbi oz. proti tistim političnim silam, ki želijo prikazati NOB le kot revolucijo in državljansko vojno ter s tem opravičiti domobranstvo in kvizlinštvo, katerega je demokratična Evropa že zdavnaj postavila na pravo mesto. ob odprtju šole pripravili enourni kulturni program. Trak je prerezal minister doktor Slavko Gaber, blagoslovil pa jo je župnik z Gomilske-ga Martin Cirar. K. R. V prepolni dvorani zadružnega doma je najprej zadonela Prešernova Zdravljica, ki so jo zapeli pevci Savinjskega okteta pod vodstvom Milana Lesjaka. Zbrane je nato nagovoril predsednik KS Trnava Boris Fišer. Sledilo je še nekaj pesmi Savinjskega okteta, nato pa je so-člane in druge pozdravil Janko Cvikl, predsednik občinske organizacije ZZB NOB Žalec. V svojem krajšem govoru je spomnil na letošnji 50-letni jubilej zmage nad silami osi, na poskuse razvrednotenja njihove organizacije, povzdigovanje tistih, ki so odkrito sodelovali z okupatorjem, probleme, ki jih tarejo... Povedal je, da tudi Trnavi vojna ni prizanesla, kot na Gomilskem, o čemer zgovorno priča 61 imen. Zaradi njih in drugih žrtev nam ne sme biti vseeno, kako se vrednoti ta čas. Tudi osrednji govor srečanja, ki ga je imel podpredsednik slovenske borčevske organizacije Bojan Škrk, je bil prežet s temi mislimi in mnogimi zanimivimi podatki, ki so jih marsikateri prvič slišali. Poudaril je, da je proslava v Ljubljani ob 50-letnici zmage potrdila pravilnost njihove pobude, naj to opravi država. Kljub temu, da niso uresničili vseh njihovih zamisli, je bilo praznovanje te obletnice zgodovinski dogodek ter posebna od-dolžitev njihovi generaciji, ki je nosila strahotna bremena vojne in povojne gradnje. Počastil ga ni le skrajni desničarski del parlamentarnega bloka in predstavniki rimokatoliške cerkve. Se pravi nasledniki in nada- ljevalci tiste politike in usmeritve, ki je med vojno stala ob strani ali celo nasprotovala boju našega naroda proti okupatorjem za osvoboditev. Dejal je tudi, da je čas, da se ozremo v prihodnost in da zgodovino prepustimo zgodovinarjem. Prav zato vse hujskače, ki netijo sovraštvo, nesoglasje in maščevalnost ter ideološke delitve, pozivajo, naj prenehajo s preteklostjo greniti naše žitje in bitje in z njo obremenjevati mlade rodove. »Nekdanji borci in udeleženci NOB smo danes starejši ljudje, tako rekoč odhajamo, toda to ne pomeni, da nam je vseeno, kaj bo v prihodnje s Slovenijo, v katere osamosvojitev in blagostanje smo vložili žar naše mladosti. Zato imamo pravico zahtevati od aktivne generacije slovenskih politikov, naj se obnašajo tako, kot to zahtevajo sodobna civilizacija ter politična in pravna kultura,« je še dejal Bojan Škrk in postregel nato še s podatki, ki bodo zajeti v treh knjigah Silva Grgiča, ki opisuje zločine okupatorjevih sodelavcev. Teh je kar enajst tisoč, če pa bi k temu prišteli še vse tiste, ki so zaradi izdajstva okupatorjevih sodelavcev izgubili življenje kot talci ali umrli v taboriščih, potem bi bila številka še mnogo, mnogo večja. Srečanje v Trnavi so borcem popestrili še učenci podružnične osnovne šole, Nataša Kranjec, ki je povezovala kulturni program, in glasbena skupina Rom. D. Naraglav SIPRO. d. o. o. STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu septembru povečale za 10,39%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu semptembru 4431,72 SrT in je 90,58 SIT/m2. Najemnine za stanovanja se bodo v naslednjih mesecih povečevale v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih tako, da se bodo najemnine za stanovanja v naslednjih 12 mesecih postopoma povečale za 994%, ob predpostavki, da se srednji tečaj nemške marke pri Banki Slovenije ne bo bistveno spremenil. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu septembru povečale za 2,0%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 646,26 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu septembru znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51/m2. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa bodo vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7 do 15. ure, ob sredah od Z do 1Z ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Savinjčan Dr. Slavko Gaber Zadovoljen s šolami in vrtci v občini Pred slovesnostjo ob odprtju nove podružnične šole v Trnavi se je minister za šolstvo in šport doktor Slavko Gaber približno dve uri pogovarjal z ravnatelji osnovnih šol žalske občine. Tega dne se je pogovarjal tudi z županom Milanom Dobnikom in predsednikom občinskega sveta Francem Žolnirjem. Pripravljen je bil odgovoriti tudi na nekaj vprašanj novinarjev. Savinjčan: Kako vi ocenjujete zaplete pri imenovanju ravnateljev v žalski občini? Dr. Slavko Gaber: »Danes smo imeli pred odprtjem te lepe nove šole pogovor z ravnateljicami in ravnatelji šol iz žalske občine. Opozorili so me, ne prvič, da je prišlo pri imenovanju ali bolj natančno, pri dajanju soglasij za imenovanje, do težav. Moja iskrena želja je, da bodo občinski svet, predsednik občinskega sveta in župan poskušali doseči razumne rešitve. Te rešitve naj bi predvsem pomenile možnost za normalno delovanje šol in vrtcev. Mislim, da ta trenutek šole in vrtci dobro delujejo in nobenega razloga ne vidim, da ne bi tako delovale tudi naprej. Najmanj pa, kar pričakujem od svetnikov in svetnic, je, da v primeru, ko verjamejo, da posa- mezen ravnatelj ni primeren, to z argumenti povedo. Drugače ne vidim opravičila za to, da se ne potrdi ljudi, za katere v svetu šole glasujejo tako starši, predstavniki občine in seveda učitelji. To so zame ključne odločitve, naš zavod za šolstvo verjame, da bi ti ljudje lahko bili uspešni.« Savinjčan: Z ravnatelji ste se verjetno pogovarjali tudi o nekaterih prostorskih problemih šol v žalski občini, predvsem šole v Žalcu in glasbene šole ? Dr. Slavko Gaber: »Res smo govorili tudi o prostorskih razmerah. Vendar je res, da so v vsaki občini prepričani, da je pri njih prostorska stiska največja. Resnici na ljubo je le potrebno povedati, da ima žalska občina po vseh šolah enoizmenski pouk. Drugod po Sloveniji smo še daleč od tega, tako da bo potrebno resno razmišljati o prioritetah glede investicij. Obljub danes ni bilo danih, razen te, ki je pravzaprav že tik pred uresničitvijo. Povsem realne možnosti so namreč za dograditev telovadnice ob šoli v Trnavi. Ministrstvo je letos v ta namen rezerviralo 15 milijonov tolarjev, dodalo bo še 5 milijonov v naslednjem proračunu, če bo seveda parlament to potrdil. S tem bo ministrstvo svoj delež stroška pokrilo. Resno vprašanje pa je še, kako velika naj bo ta telovadnica. Mi bo- mo participirali v okviru normiranih razsežnosti za telovadnice pri takšnih šolah. Če bo tu telovadnica večja, se je potrebno zavedati, da je na nek način tak objekt celo lažje zgraditi kot nato vzdrževati in da bo ta sredstva potrebno pridobiti drugje, če bo finančna konstrukcija zaprta za večjo telovadnico, je prav, sicer pa zaradi tega ne bi kazalo preveč zavlačevati z začetkom gradnje, kajti denar potrebujemo tudi drugje v Sloveniji, ni ga težko porabiti, težje ga je pridobiti.« Savinjčan: Nekateri menijo, da pri pridobivanju denarja za investicije v šolstvu tudi sama žalska občina ni bila dovolj aktivna. Je to res? Slavko Gaber: »Če rečem zelo naravnost, potem moram le povedati, da je bila žalska občina v prejšnjem obdobju ena štirih v Sloveniji, ki ji ni uspelo oddati prijav na razpis našega ministrstva za gradnjo in prenovo osnovnih šol v Sloveniji. Zdaj se stvari vendarle nekoliko premikajo;'kako hitro se bodo, pa ni več v naših rokah.« K. R. Sipro Stanovati bo še dražje Vlada sprejela metodologijo oblikovanja neprofitnih najemnin iz stroškov upravljanja — Zakaj cena ogrevanja ni enaka za vse stanovanjske objekte Ena od stvari, ki človeka skoraj zanesljivo spravijo v slabo voljo, so položnice. Med njimi so v zadnjem času še zlasti tiste, ki jin stanovalcem pošilja Stanovanjsko podjetje Sipro iz Žalca za plačilo stroškov ogrevanja, najemnin ali stroškov upravljanja. Zakaj so objekti v Žalcu razvrščeni v pet kategorij z različno ceno ogrevanja, zakaj so se povečale neprofitne najemnine in stroški upravnika, o tem smo se pogovarjali z Zlatkom Prislanom in Odonom Simoničem. Ogrevanje Kurilna sezona traja od maja do konca aprila naslednjega leta. To pomeni, da v tem času stanovalci plačujejo ogrevanje, čeprav se ne kuri. Večina stanovalcev še vedno plačuje stroške po tako imenovanem pavšalu, čeprav imajo vsi stanovanjski objekti, ki se ogrevajo prek skupne kotlovnice, že vgrajene merilce porabe toplote. Toda letos se ti pavšali razlikujejo po posameznih objektih, kar pomeni pet različnih cen za kvadratni meter. Zlatko Prislan: »Ceno ogrevanja za kurilno sezono 1995/96 je potrdil kurilni odbor, v katerem so predstavniki solastnikov toplovodnega sistema. Osnova za izračun mesečnih akontacij je bila dejanska poraba toplotne energije po posameznih objektih v kurilni sezoni 1994/95. V vseh objektih imamo merilce toplote, ki smo jih dnevno popisovali in interno mesečno obračunavali. Pri nekaterih objektih, kot so Žana, šola ali hotel, pa tudi v posameznih stanovanjih, smo ogrevanje že obračunavali vsak mesec po dejanski porabi in ne po pavšalu. Toda tudi ti vse leto plačujejo fiksne stroške ne glede na porabo variabilnega dela v obdobju kurjenja. Pri večstanovanjskih objektih se je pokazalo, da so imeli zelo različno porabo ob enaki kvadraturi. To pomeni, da imajo objekti različno ceno ogrevanja. Razlika je bila v pretekli kurilni sezoni od 64 SIT/mJ do 160 SIT/rrr. Zato smo v tem razponu razdelili objekte v pet cenovnih kategorij. Na porabo vplivajo sama gradnja objekta, toplotne zaščite fasad, precej pa tudi stanovalci sami. Nekateri raje odpirajo okna, kot da bi priprli radiatorje.« Savinjčan: Ali tudi razdalja od kotlovnice do objekta vpliva na različno porabo oziroma razvrstitev objekta v različne cenovne razrede? Zlatko Prislan: »Pet cenovnih razredov ni odraz oddaljenosti objektov od kotlovnice. Izgubo toplote med kotlovnico in pod-postajami plačajo vsi objekti enako, in sicer približno 20% v ceni MW/h. Tak obračun velja za vse upravljalce in lastnike toplovodnih sistemov v Sloveniji.« Savinjčan: Ali še kje zaračunavajo stanovalcem različno ceno ogrevanja? Zlatko Prislan: »Smo med prvimi, ki so prešli na tak obračun. Za večstanovanjske objekte imajo večinoma vsi enako ceno, to je povpreček porabe po vseh objektih. Poračun na koncu kurilne sezone je prav tako povpreček. Pri nas pa je bil kurilni odbor odločen in se ni strinjal s predlogom povprečne cene, ki smo ga prav tako pripravili.« Savinjčan: Kakšna je struktura cene ogrevanja? Zlatko Prislan: »Mesečne akontacije so bile pripravljene tako, da poračuna na koncu kurilne sezone ne bo, če bomo porabili isto količino MVV ur kot lani. Predračun letošnje kurilne sezone je 68 milijonov SIT. Sicer pa je cena ogrevanja na kvadratni meter sestavljena iz fiksnih stroškov in variabilnega dela. Fiksni stroški so razdeljeni po odjemnih močeh oziroma po stanovanjskih objektih in so za vse enaki. Med fiksne stroške spadajo: električna energija, dimnikarske storitve na kotlovnici, vodarina, vzdrževanje v kotlovnici in sistčma do toplotnih postaj, nabava računalniške opreme za daljinsko vodenje, ki bo omogočila bolj racionalno kurjenje, drobni stroški, kot je nakup zaščitnih rokavic in masti, potem sodi med fiksne stroške zavarovanje in še stroški upravljanja, kar pomeni delovno silo.« Savinjčan: Koliko je zaposlenih pri ogrevanju? Zlatko Prislan: »Dva kurjača in vodja energetike. Po normativih bi morali imeti še najmanj enega zaposlenega, kar pa bi seveda pomenilo višjo ceno ogrevanja. Poleg fiksnih stroškov je v ceni ogrevanja kvadratnega metra še variabilni del, to pa je kurilno olje. Samo ta del vpliva na različno ceno in je odvisen od porabljenega števila MVV/h v pretekli kurilni sezoni. V ceni predstavljajo fiksni stroški približno 25%, poraba kurilnega olja pa 75%. Stanovalci bodo morali začeti razmišljati, kako zmanjšati to porabo. Poskrbeti bo treba za toplotno izolirane fasade, morda spremeniti 'sam čas kurjenja, o čemer lahko odloči zbor lastnikov, predvsem pa ne spuščati toliko energije skozi odprta okna.« Savinjčan: Ali imate veliko dolžnikov, ki ne plačujejo ogrevanja? Zlatko Prislan: »Problem neplačnikov je precejšen. Imamo približno 5% stalnih dolžnikov, ki jih moramo tožiti za plačilo dolgov. Čeprav se ves ta čas normalno ogrevajo, saj posameznega stanovanja ne moremo odklopiti iz sistema ogrevanja.« Višje neprofitne najemnine Kar nekako pozabili smo že čase, ko smo vsak mesec plačevali za več deset odstotkov dražje račune. Nekako podobne čase bodo eno leto spet doživljali najemniki neprofitnih stanovanj, pa tudi drugi, ki morajo plačevati stroške upravljanja. Za to pa je poskrbela kar vlada sama. Odon Simonič: »V Uradnem listu št. 47/95 je bil objavljen pravilnik o metodologiji za oblikovanje neprofitnih najemnin. V njem je določeno, kateri stroški sestavljajo najemnino.Topa so:amortizacija, stroški upravljanja, priznani stroški za 25-letno odplačilo novozgrajenih stanovanj in stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja. V 10. členu tega pravilnika je določeno, da se bodo neprofitne najemnine povečevale vsak mesec do avgusta naslednje leto, ko bo višina točke dosegla 3,75 DEM. Izračun najemnine pa je tak, da se pomnožijo: število točk, vrednost točke, uporabna površina in vpliv stanova- nja. V enem letu se bodo tako neprofitne najemnine povišale za 110%, v septembru je bilo to povišanje že 10,39%. Savinjčan:Zakaj tako visoko povišanje? Odon Simonič: »Dejstvo je, da je bil velik pritisk lastnikov neprofitnih stanovanj za dvig najemnin. Sedanje najemnine niso zadoščale niti za kakšno manjše vzdrževanje, kaj šele za večje stvari. Zato so se na ministrstvu za okolje in prostor odločili za postopno povečanje najemnin. Ob tem pa je treba reči, da to povečanje ne bo bistveno vplivalo na rast življenjskih stroškov, ker je samo 19% stanovanj v Sloveniji, vključno z individualnimi hišami, najemniških. Kar je seveda zelo malo, če našo državo primerjamo z Nizozemsko, kjer je 60% vseh stanovanj najemniških. Pri nas pa je zelo veliko lastnikov kupilo stanovanja za majhen denar, niso pa jih sposobni vzdrževati.« Savinjčan: Kakšno je razmerje med profitnimi in neprofitnimi najmeninami v žalski občini? Odon Simonič: »Ekonomske najemnine se seveda nenehno spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje. Računamo, da bo neprofitna najemnina povprečnega dvosobnega stanovanja znašala 150 DEM, medtem ko bo profitna najemnina podobnega stanovanja približno 100% višja, od 300 DEM naprej. Slednje pa je odvisno tudi od lokacije stanovanja, v Ljubljani bo ta profitna najemnina do 1000 DEM.« Savinjčan: Ali je poraba neprofitne najemnine zakonsko določena? Odon Simonič: »Poraba je strogo namenska za vzdrževanje, gradnjo novih neprofitnih stanovanj in za stroške upravljanja. Vendar pa je zakon zelo pomanjkljiv, saj ne določa sankcij v primeru kršenja tega določila. Vprašanje je, zakaj ministrstvo ne določi kazni za kršitelje. Še zlasti, ker je mogoče zaslediti v javnih občilih, da se iz tega denarja gradi marsikaj, neprofitnih stanovanj pa je mnogo premalo glede na potrebe. Samo v žalski občini je približno 200 prosilcev za neprofitna stanovanja.« Savinjčan: Po že omenjenem pravilniku se bodo povečali tudi stroški upravljanja. Za koliko? Odon Simonič: »Stroški upravljanja se bodo prav tako dvigovali mesečno do končne vrednosti, določene s to metodologijo, to je 0,3% vrednosti stanovanja za izra- Zemljiška knjiga Leto in več čakanja V. d. predstojnica Okrajnega sodišča Žalec jana Naglič Jug o vzrokih za trenutno 2665 nerešenih zemljiškoknjižnih vlog Lastnina postaja v našem ne več tako novem družbenem sistemu vse pomembnejša, še posebej lastništvo nepremičnin. Vsi podatki o nepremičninah oziroma o stvarnih pravicah na njih se vpisujejo v zemljiško knjigo pri okrajnem sodišču. Vpis teh pravic, pravnih dejstev in vseh sprememb v zvezi z njimi je po zakonu obvezen. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen če zakon ne določa drugače. To je le nekaj osnovnih določil novega zakona o zemljiški knjigi (U. L. št. 33/95). Vendar pa povod za pogovor z v. d. predstojnico Okrajnega sodišča Žalec Jano Naglič Jug ni nov zakon o zemljiški knjigi, ampak zelo dolgo čakanje na zemljiškoknjižne izpiske. Da je problem zelo pereč in ne le neprijeten za lastnike nepremičnin, kažejo naslednji podatki: v času našega pogovora s predstojnico Jano Naglič Jug je bilo 2665 nerešenih zadev. Med njimi so denacionalizacijske odločbe, vloge komisije za komasacijo, ki je že lani vložila 100 predlogov za vpis, EHmezad Kmetijstvo Žalec je vložilo predlog, ki je bil razdeljen na 17 dnevnih številk in se nanaša na 92 zemljiškoknjižnih vložkov. Javno pravobranilstvo Republike Slovenije je vložilo predlog za prenos kmetijskih zemljišč od Hmezada Kmetijstva Žalec na Republiko Slovenijo, kar se nanaša na 337 vložkov. Od druge polovice leta 1994 pa do 6. septembra letos je Geodetska upra- čun neprofitne najemnine, kar je predpisana spodnja meja. Iz tega sledi, da bo imelo vsako stanovanje drugačen strošek upravljanja, ne pa tako kot doslej, ko smo ta strošek zaračunali za vsako stanovanjsko enoto enako. Eno leto se bodo stroški upravljanja povečevali po predpisani eskalacijski lestvici z upoštevanjem tečaja marke pri Banki Slovenije, nato pa bodo odvisni samo še od slednjega.« Savinjčan: Kaj je upravnik dolžan narediti za ta predpisan strošek upravljanja? Odon Simonič: »Pravilnik vsebuje tudi spisek del, ki jih mora za ta predpisan strošek upravljanja narediti upravnik brez dodatnega zaračunavanja. Naštete so organizacijske, tehnične, finančne in pravne storitve. Vse dodatne storitve lahko upravnik dodatno zaračuna, razen če pogodba o upravljanju ne predvideva drugače.« Savinjčan: Lastnikom stanovanj se obeta še en hud strošek, to je vpis v zemljiško knjigo. Nekatera podjetja že pošiljajo ponudbe za ta vpis. Oaon Simonič: »Zakon o zemljiški knjigi (U. L. 33/95) je sicer pred kratkim že izšel, vendar lastnike stanovanj opozarjamo, da še ni objavljena potrebna metodologija za vpis etažne lastnine. Tako na primer ni določeno, koliko zemljišča okrog objekta bo funkcionalnega in kaj bo z ostalim zemljiščem, ki bo morebiti še ostalo med dvema objektoma. Za vpis so potrebni vsa dokumentacija objekta, izrisi stanovanja, narejena odmera, sklenjene pogodbe o medsebojnih razmerjih med lastniki stanovanj. Marsikaj od tega smo mi že pripravili, ko pa bo dokončno izdelana metodologija vpisa, bomo tudi mi opravljali te vpise. Po sedaj znanih podatkih smo prav tako že naredili oceno stroškov vpisa v zemljiško knjigo. Pri določanju teh prihaja do razlik zaradi izrisov, ki stanejo za enosobno stanovanje manj kot za tro-sobno. Ocenjujemo pa, da bo strošek vpisa povprečno 400 DEM po stanovanjski enoti. Res pa bo ponudba izvajalcev vpisa v zemljiško knjigo verjetno precej pisana.« Savinjčan: Zakon govori, da bi moral vpis v zemljiško knjigo pripraviti prejšnji lastnik objektov. Odon Simonič: »To je res. Sedanji lastniki lahko izpeljejo postopek vpisa na stroške investitorja. Pogosto pa teh podjetij danes ni več in bi bili postopki izterjave zelo dolgi. Glavne stroške vpisa pa je treba poravnati takoj.« K. R. va vložila 850 odločb, ki se nanašajo samo na parcelacijo zemljišč, potrebnih za gradnjo avtoceste. Tem odločbam bodo sledile še pogodbe, ki pa še niso vložene. V kratkem se bodo kot stranke pojavili še številni etažni lastniki stanovanj, ki bodo prav tako morali svojo lastnino vpisati v zemljiško knjigo. »Ministrstvo za pravosodje bo glede tega še izdalo nekatere predpise, tudi v zvezi z obliko in načinom vpisovanja v zemljiško knjigo. Na osnovi starih predpisov, ki pa so z novim zakonom o zemljiški knjigi, ki je pričel veljati 16. 7 1995, razveljavljeni, je bil doslej izveden pri nas samo en vpis etažne lastnine.« Vse vloge se obravnavajo po vrstnem redu, kakor so bile vložene. »Na dan 8. septembra smo tako vpisovali predloge, ki so bili vloženi 23. junija 1994.« In kje so vzroki za tako počasno reševanje zemljiškoknjižnih vlog? »Zaostanki so se pričeli v času, ko je bil sprejet zakon o denacionalizaciji in je bilo potrebnih ogromno teh zgodovinskih izpisov. Naslednji vzrok pa je v premajhnem številu zaposlenih. Odredba vlade o določitvi števila strokovnih sodelavcev, sodnih referentov v zemljiških knjigah, administrativnih delavcev in tehničnih delavcev na okrajnih sodiščih, sprejeta lansko leto, določa, da naj bi pri vodenju zemljiške knjige v Žalcu delali vodja in trije zemljiškoknjižni referenti. Trenutno pa imamo zaposlene tri referente. Vlada nam je torej odobrila še eno mesto zemljiškoknjižnega referenta, ki pa je bilo s sklepom vladne kadrovske komisije šele 8. 9.1995 tudi finančno pokrito. Smo se pa v začetku tega meseca sestali z vodstvom Upravne enote Žalec. Predlagali so, da bi honorarno zaposlili dva delavca, zanju pa bi sredstva prispevala Upravna enota. S tem naj bi pospešili postopke, vezane na avtocesto in dena- cionalizacijo« je povedala Jana Naglič Jug. Zemljiškoknjižni izpiski so potrebni tudi za pridobitev kredita ali lokacijskega dovoljenja. Eno leto čakanja je v tem primeru nesprejemljivo, zato imajo stranke možnost, da pošljejo vlogo z obrazložitvijo predstojnici okrajnega sodišča, naj se postopek pospeši. Toda to gotovo ni prava rešitev, opozarja predstojnica Jana Naglič Jug in dodaja: »Zdaj so sodišča čisto samostojna in ne moremo nikjer iskati pomoči. Ko so bila še temeljna sodišča in smo bili mi enota, so nam s temeljnega sodišča v Gelju včasih posodili kakšnega delavca iz zemljiške knjige. Tudi mi smo na osnovi odredbe predsednice sodišča morali poslati tja svojega delavca, potem pa so se zadeve pri nas pričele kopičiti. Kolikšno število vlog rešujemo, pove podatek, da smo samo v času naših sodnih počitnic, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta, izdali kar 311 izpiskov iz zemljiške knjige, če imajo tudi druga okrajna sodišča podobne težave zaradi pre-majnega števila zemljiškoknjižnih referentov, ne vem, gotovo pa je žalska občina nekoliko specifična zaradi veliko družbene lastnine in pa gradnje avtoceste.« In za konec še pojasnilo strankam, zakaj v tajništvu okrajnega sodišča v Žalcu ni več mogoče kupiti upravnih kolekov: »Mi smo želeli obdržati prodajo upravnih kolekov, vendar nam je SDK oziroma agencija za plačilni promet to prepovedala. Tudi brezplačne pravne pomoči oziroma nasvetov pri nas ni več, vse je potrebno urejati prek odvetnikov.« K. Rozman Obrtništvo bo počasi zadihalo Vinko Vučajnk, samostojni podjetnik in predsednik zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Žalsko zasebno podjetje VGI Gradbeni inženiring Vučajnk, katerega lastnik in direktor je gradbeni inženir Vinko Vučanjk, je letos v dobrih štirih mesecih zgradilo nov bazenski kompleks v Atomskih toplicah. To pa je samo eno izmed večjih del, ki se jih v tem podjetju sicer lotevajo po vsej Sloveniji. Vinko Vučanjk je po rodu iz Dobove pri Brežicah. Najprej je bil vodja gradbišč v Ljubljani, po prihodu v Žalec leta 1977 se je zaposlil kot vodja tehnične službe v bivši stanovanjski skupnosti. Z obrtništvom se je začel ukvarjati leta 1982. Za bazenski kompleks v Atomskih toplicah, ki velja za eno najlepših turističnih pridobitev v Sloveniji, Vinko Vučanjk meni, da je bilo delo opravljeno v rekordnem času. Začeli so prvega marca letos, objekt je bil končan sredi julija, torej v štirih mesecih in pol. Lani so v Atomskih toplicah obnavljali hotel, in sicer kuhinjski prizidek, restavracijski bilo 5 ali 6 zaposlenih, potem 10, kasneje spet 4 do 5 delavcev. Pred dvema letoma je zaposlil nekaj več ljudi, danes dela v podjetju 15 delavcev. Stalno sta zaposlena dva tehnika, sam kot lastnik firme in delavci, ki opravljajo zidarska, tesarska in ostala dela. Pri večjih delih si pomagajo s skupinami, tako da lahko prevzemajo objekte, kjer je potrebnih 30 do 40 ljudi. O razmerah v gradbeništvu Vinko Vučanjk pravi: »Dela v gradbeništvu je letos več kot lani. Investicije naraščajo, to je nesporno. Vendar obsega dela, kakršnemu smo bili priča pred 10 in vč leti, danes še del ter hidroterapije. Razen tega v Atomskih toplicah sodelujejo še pri ureditvi kampa. Dela še ne znamo vrednotiti Letošnja gradnja bazenskega kompleksa in ureditev okolice je bila za to zasebno podjetje eno najbolj zahtevnih del. Razen tega so doslej že zgradili samopostrežno trgovino na Vranskem, prav tako v štirih mesecih, potem razne delavniške komplekse, se ukvarjali z adaptacijami gradov in stanovanjskih objektov. Z obrtništvom se Vinko Vučanjk ukvarja od leta 1982. V začetku je nismo dosegli in prepričan sem, da ga še nekaj časa ne bo. Ampak krivulja se počasi dviguje. Če za gradbeništvo uporabimo znani rek o sedmih debelih in sedmih suhih kravah, bi rekel, da smo pri peti, šesti suhi kravi. Prihajamo pa v obdobje, ko je vrednotenje dela na eni najnižjih stopenj. Vsi se primerjamo z Zahodom, toda pri nas je vrednost ure, ki jo lahko vračunamo 10 do 12, v najboljših primerih 14 mark. Za iste ljudi je mogoče na Zahodu doseči 30,35 ali do 40 mark. To je primerjava, kje je odnos do vrednotenja osebnega in vsakršnega dela. Razlaga, zakaj tako, je preprosta. Pristop tujcev k tehnološkim reši- tvam, modernizaciji in mehanizaciji je na visokem nivoju, delo s temi pripomočki pogojuje tudi kvaliteten kadar. Pri nas smo s tehnologijo in mehanizacijo tam, kjer pač smo. Cena je za vsakega investitorja seveda bistveno previsoka, za nas, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo, pa vedno prenizka. Ta borba je večna in vsa umetnost v tej borbi je v tem, da se mehaniziramo, tehnološko opremljamo, kar pa spet stane in tega si ne moreš privoščiti, če ne zaslužiš, zaslužiš pa lahko, če je cena normalna. Vedno se vrtiš v krogu.« Brez dobrega kadra ni dobrega obrtnika Vinko Vučanjk, je obenem tudi predsednik zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. O vlogi in pomenu zbornice njen predsednik razmišlja takole: »Zbornica zasebnega gospodarstva pokriva celotno občino, tudi po novi zakonodaji je vanjo vključenih 1400 obrtnikov. V letu dni se je naredilo veliko na področju zakonodaje. Dobili smo nov obrtni zakon, kup podzakonskih aktov, vse to nas približuje srednjeevropskemu pojmovanju obrtništva. Uvajajo se obrtna dovoljenja, sistem vajencev in mojstrov, dualni sistem izobraževanja. To je osnova, če hočemo ne le govoriti o obrtništvu, temveč mu dati težo. Doslej smo bili obrtniki brez kadra, brez dobrega kadra pa ni dobrega Rudi Kronovšek inovator leta Rudi Kronovšek iz Orle vasi je na slavnostni seji občinskega sveta v Trnavi prejel nagrado Inovator leta za ekološki proizvod 1995. Poleg tega je prejel nagrado Gospodarskega vestnika in Celjskega sejma EKO 95. Gre za sesalno pretočno napravo za freone, prav tako nagrajen pa je bil še za eno inovacijo, in sicer za hladilno-toplotni modul. Raziskovalnega dela se je lotil na. podlagi razpsia v okviru projekta Slovenski koncept zajemanja, zbiranja in reciklaže rabljenih freonov, ki ga je delno financiralo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Prva inovacija, sesalna pretočna naprava za freone, je predvsem ekološkega pomena, pa tudi njena gospodarska vrednost je velika. Freoni so hladivo, ki se še vedno uporablja v starih hladilnih aparatih v gospodinjstvih - v novih tega hladiva ni več - ter v številnih hladilnicah. Freon pa je tudi snov, ki po mnenju strokovnjakov povzroča nastajanje ozonskih lukenj. Naprava Rudija Kronovška pa freone iz hladilnih naprav posesa, jih pretoči v zbirno posodo, s pomočjo reciklirne naprave pa izloči kisline, vlago in mehansko nečistočo. Po recikliranju je hladivo ponovno uporabno in ga ni treba zavreči, kar je bilo doslej običajno. Če bi iz vsake pokvarjene hladilne naprave izsesali freon in ga reciklirali, bi ga na leto prihranili kakih 30 ton, s tem bi ostalo ozračje čisto, prihranili pa bi tudi okrog 300 tisoč DEM. obrtnika. To je bilo obljubljeno in to je bilo sprejeto. Veliko dela pa je zdaj pri uresničevanju v praksi, občutek imam, da bo trajalo še nekaj časa, da bomo dobro napisan zakon spravili v življenje. Vsega, kar se obljublja, pa tudi ni mogoče uresničiti. Glede samih razmer v obrtništvu pa menim naslednje. Po letu 1990 je prišlo do pomanjkanja dela bodisi zaradi lastninjenja ali izgube južnih trgov. Obrtništvo je naenkrat ostalo brez zagotovljenega dela, ljudje niso bili naučeni delati z Zahodom. Zadnja leta se je začela borba za osvajanja evropskih tržišč, tudi v žalski občini je že kup obrtnikov, ki solidno poslujejo z Zahodom. Več je tudi potreb po kooperantskih delih in po moji oceni se danes ponovno vzpostavljajo pogoji, da bo obrtništvo zadihalo.« 20-letnica ZZB Peščica navdušencev je leta 1976 ustanovila društvo obrtnikov, čeprav družbene razmere tedaj niso bile naklonjene tej dejavnosti. Kasneje se je to društvo večkrat reorganiziralo in tudi preimenovalo, pomembno pa je, da se je obrtništvo uspešno razvijalo. Zavzetost vodstva in tudi članov se je obrestovala in tako se zasebništvo v občini Žalec že nekaj let po obsegu in kakovosti ter rezultatih uvršča v slovenskih vrh. Sedaj nas je 1400 podjetnikov s 1400 zaposlenimi delavci. Kljub temu da predstavljamo pomemben delež aktivnega prebivalstva in družbenega proizvoda, se še vedno srečujemo s sistemskimi težavami, kakršnih v razvitih evropskih državah ne poznajo. Med njimi naj omenim kreditno in davčno politiko, finančno nedisciplino, zaviranje tehnološkega razvoja in neustrezno javno mnenje. 20-letnica Zbornice zasebnega gospodarstva v žalski občini je pomemben mejnik, ki ga želimo praznovati dostojno in javnost opozoriti na dosežene rezultate. Zato bomo februarja pripravili slovesno sejo skupščine, v poletnih dneh pa srečanje samostojnih podjetnikov. -ep ŠLANDROV TRG 24, ŽALEC UGODNA PRODAJA RABLJENIH ŠIVALNIH STROJEV 1. Industrijski šivalni stroji PFAFF 463 4 kom. (cena: 55.000,00 SIT + PD) 2. Industrijski šivalni stroj SINGER 1 kom. (cena: 55.000,00 SIT + PD) 3. Stroj za opletanje RIMOLDI z varnostnim 1 kom. šivom (cena:90.000,00 SIT+PD) Možnost obročnega odplačila - po dogovoru. Informacije po telefonu: 063/713-233 ingrad I^ISIE dota Visoke-Nizke-Gradnje GRADNJA ZA TRG POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT A-40 BEVKOVA 5, ŽALEC OBJEKT P+5 etaž Stanovanja: Enosobna stanovanja Dvosobna stanovanja Dvoinpolsobna stanovanja 44,51 m2 - 6 kd 57,23 m2 -18 kd 63,98 m2 - 6 kd Poslovni prostori: 39,10 m2 - 1 kd 39,18 m2 - 1 kd 44,78 m2 - 1 kd Dokončanje objekta - julij 1996. POSLOVNEŽI, OBČANI, ZA VAS GRADIMO TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER DOLGO POLJE V CELJU. V njem bo kupec našel vse: trgovino z živili, tržnico, pekarno, mesarijo, frizerja, RTV-mehanika, čevljarja itd. S svojimi idejami in nakupom lahko še dopolnite in popestrite kompleksno ponudbo TPC stanovalcem in obiskovalcem naselja na Dolgem polju. Objekt je dvoetažen (pritličje in etaža), v pritličju 1.276 m2 neto površin (možen nakup lokalov v izmerah 21,60 m2, 26,15 m2, 32,00 m2, 51,95 m2 do 153,50 m2 in več m2). V etaži 1.461 m2 neto površin (od 17.80 m2, 25,50 m2, 45,50 m2 in več m2). Objekt ima primerno število parkirnih prostorov, tako da bo zanimiv za vsakega kupca. Objekt bomo zgradili do konca leta 1995. Vse informacije lahko dobite pri INGRAD VNG, Celje (soba 111), oziroma po telefonu: direktno 451-875 ali 451-121, interna 231. PC Druga inovacijska naprava je hladilno-toplotni modul, ki inovatorju pomeni največ, saj ga lahko uspešno trži. Uporablja se za več namenov, in sicer kot toplotna črpalka za segrevanje porabne in tehnološke vode v zaprtem krogotoku, in kot hladilnik za hlajenje in sušenje prostorov. »V ta izdelek sem vložil več kot 20 tisoč DEM, do sedaj pa sem proda! več kot 100 teh naprav, in sicer podjetju Lentherm iz Lenarta. Trženje je zame najtežje, saj si ne morem privoščiti velike reklame. Od izdelka bi moral zaslužiti toliko, da bi bilo dovolj denarja za razvoj,« pravi Rudi Kronovšek, ki bi rad večino časa namenil raziskovalnemu delu. »Tako pa se moram ukvarjati s proizvodnjo in prodajo končnega izdelka, da lahko preživim, za raziskovanje pa mi ostaja čedalje manj časa.« Glede prve inovacije pa tole: »V prvih štirih letih sem prodal komaj 20 takšnih naprav, kar dokazuje, da je to področje neurejeno. Ljudje bi se morali resneje zavedati problema nekontroliranega izpuščanja hladiv v zrak. Dokler ljudje ne bodo osveščeni in dokler ne bodo uvedene kazni za onesnaževanje okolja, se bodo moji izdelki slabo prodajali,« meni inovator leta občine Žalec, dipl. ing. strojništva Rudi Kronovšek. Rudi Kronovšek je vso svojo delovno dobo, to je 26 let, raziskoval hladilne sisteme v Gorenju. Sedaj je ustanovil podjetje Termotehnika in registriral proizvodnjo in prodajo hladilnih sistemov, toplotnih črpalk in klimatizacijo ter montažo in servisiranje klimatizacijski naprav. Zaposlenih še nima, dela pa z nekaj kooperanti. TONE TAVČAR mw©& M glOilsa» FAMIS d.o.o. 63305 Vransko, Stopnik 30 Tel.: 063 725-377 Fax: 063 725-429 MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR ZA VSE TIPE TRAKTORJEV ©IK'S TRAKTOR VAM ODPELJEMO Z DVORIŠČA IN VAM GA ČEZ 3 DNI POSTAVIMO NAZAJ Z NOVIMI ZAVORAMI! PREDNOSTI: - UČINKOVITO ZAVIRANJE - NIČ VEČ MEHANSKEGA PRENOSA - AVTOMATSKA NASTAVITEV ZAVOR - BREZHIBNO DELOVANJE - 100% VARNOST - ŽE VEČ KOT 100 TRAKTORJEV Z NOVIMI ZAVORAMI ©ÜÄ Poleg montaže hidravličnih zavor vam nudimo po ugodnih cenah vso kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele, servis in prodajo vseh vrst traktorjev. Generalna in ostala popravila traktorjev in kmetijske mehanizacije tudi na terenu. PRODAJA STARO ZA NOVO! ZASTOPANJE IN PRODAJA TRAKTORJEV SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, TORPEDO. KMALU OTVORITEV NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV IN PRODAJNEGA SALONA! Dve priznanji MOS za žalski EMC EMC d.d. iz Žalca je na letošnjem MOS edini dobitnik dveh priznanj: srebrnega ceha Obrtne zbornice Slovenije ter priznanja mestne občine Celje. Obe priznanji so jim podelili za brezžični radijski prenosni terminal. Čemu je namenjen ta izdelek, kakšne so možnosti za uveljavitev na domačem in tujem tržišču in kako ocenjuje pravkar končani Mednarodni obi EMG d.d. Žalec Janez Uplaznik. Katere so glavne prednosti izdelka, za katerega ste na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju dobili kar dve priznanji? Brezžični radijski prenosni terminal omogoča brezžično on- line komunikacijo z računalniškim sistemom na razdalji 200 metrov od antene. Uporablja se za poslovanje in spremljanje poslovanja v trgovinah, v proizvodnji, spremljanje medfaznih premikov in za spremljanje odpreme blaga v proizvodnih in trgovskih organizacijah, za naročanje, inventure in podobno. Skratka, gre za evidentiranje pretoka blaga v trgovini in industriji. Izdelek omogoča velike racionalizacije in sproti opozarja na morebitne napake uporabnika; zanj smo že dobili priznanje v Bruslju in Nurnbergu. Kje konkretno ga uporabljajo v praksi? Največji prostor, ki ga v praksi pokrivamo s tem izdelkom, je v Mercatorju, kjer gre za 7 tisoč kvadratnih metrov veliko trgovino. Ta je opremljena s sistemom anten, v celotnem sistemu deluje 10 brezžičnih terminalov. Po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da je izdelek izpolnil pričakovanja in da smo z rezultati zelo zadovoljni, prav tako so z njim zadovoljni v Mercatorju. Koliko časa je bilo potrebno za razvoj brezžičnega terminala? Izdelek je rezultat devetletnega dela ekipe, ki dolga leta dela skupaj na tem področju. Prvi izdelek, za katerega smo dobili priznanje, je bil či- ni sejem - o tem govori direktor talec magnetnih kartic leta 1991, ki še danes uspešno služi v praksi za evidenco delovnega časa, nadzor pri vhodu in odpiranje vrat. To smo nadaljevali s krmiljenjem NC- in CNC-numeričnih strojev z izdelavo lastnega krmilnika, ki ima 16 vhodov in 24 izhodov, s pomočjo katerega smo pred dvema letoma rešili točkovni varilni aparat v Varstroju Lendava, letos pa krmiljenje peči za ogrevanje tovarne pohištva v Brežicah. Brezžični terminal pa je najvišji dosežek na tej poti razvoja. Trenutno ga imamo na petih lokacijah v trgovini in proizvodnji. Ali menite, da bi lahko s tem izdelkom uspeli tudi v tujini? Prepričan sem, da bi uspeli tudi v tujini, za to pa bi bila potrebna pomoč države. Menim, da bi država za takšne izdelke morala imeti več posluha in namenjati več sredstev za njihovo promocijo, na ta način bi se lahko uveljavili tudi na tujem. Po strokovni plati lahko stopamo v korak s svetom, nimamo pa sami dovolj denarja, da bi financirali prodor izdelka na tuja tržišča. Kako sicer ocenjujete letošnji Mednarodni obrtni sejem in kaj vam pomenita priznanji? Priznanj smo zelo veseli, vsako priznanje namreč pripomore k promociji, je potrditev naše pravilne usmeritve in osnova za nadaljnje de- lo. MOS pa iz leta v leto napreduje in je dober pregled malih podjetij, iz katerih je čedalje bolj sestavljeno slovensko gospodarstvo. i. j. Podjetniški tandem Hafner - Sedelišak Končno denar za obnovo kinete Letošnji september je postregel s tako hladnimi dnevi in predvsem večeri, da so mnogi stanovalci že pošteno negodovali, zakaj Sipro ne prične ogrevati stanovanj. A prav v teh dneh so na toplovodnem sistemu v Žalcu opravili eno večjih investicij, načrtovano že dve leti: obnavljajo kineto od kotlovnice do osnovne šole in kulturnega doma. Zagon kotlovnice ni mogoč, slabo vreme pa je še dodatno oviralo dela. Res je nekoliko nenavadno, da bi začeli kuriti pravzaprav že poleti, še bolj nenavadno pa je to, da se takšne investicije izvajajo na jesen, tik pred kurilno sezono. Zlatko Prislan pojasnjuje: »Dve leti se že trudimo, da bi dobili denar iz občinskega proračuna za obnovo tega dela toplo- vodnega sistema, ki je bil narejen ob gradnji šole in kulturnega doma. V lanski kurilni sezoni smo imeli na tem delu več okvar, ki smo jih sanirali, a je zaradi dotrajanosti kilita še vedno uhajala določena količina tople vode iz sistema. Potrebna je bila celovita obnova, ki jo mora kot lastnik šole in kulturnega doma plačati občina. Letos smo vendarle uspeli dobiti teh 15 milijonov SIT, vendar tako pozno zaradi zapletov pri sprejemanju proračuna.« Zlatko Prislan dodaja, da kot upravniki toplovodnega sisema v Žalcu pričnejo bolj aktivno spremljati vremenske razmere s prvim oktobrom. Glede na temperature se odločijo o začetku ogrevanja. V lanski sezoni se je kurjenje pričelo 6. oktobra, v sezoni 1993/94 pa šele 19. oktobra. Priznanja Obrtne zbornice Slovenije Na letošnjem 28. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je potekal od 8. do 17. septembra, je na 55 tisoč m2 notranjih in zunanjih razstavnih površin razstavljalo 1750 razstavljalcev iz 23 držav. Najuspešnejšim med njimi so bila v času sejma podeljena priznanja Obrtne zbornice Slovenije, priznanja mestne občine Celje in letos prvič tudi priznanja celjskega sejma za ,, najodmevnejšo predstavitev na sejmu. Med nagrajenci sta bili dve podjetji iz žalske občine. Srebrni ceh, to je priznanje Obrtne zbornice Slovenije, je prejelo podjetje EMG d. d. iz Žalca, med dobitniki bronastih cehov pa je tudi KOČEVAR and THERMOTRON d. o. o, s Polzele. EMG iz Žalca je prav tako prejelo eno od treh priznanj mestne občine Celje. K. R. SAM DOM d.o.o. Latkova vas 84 63312 Prebold tel/fax (063) 701-900 701-219 Nudimo vam izredno pester program gradbenega materiala, in sicer: - cement, apno, mivko, - modul in ostale opečne izdelke - armaturne mreže - Bramac, Salonit in druge opečne kritine - tlakovce, travne plošče, betonske robnike - 'stavbno pohištvo - izolacijski in ostali gradbeni material V MESECU OKTOBRU VAM PRI NAKUPIH ZA GOTOVINO NAD 20.000 SIT NUDIMO ZA VES PRODAJNI ASORTIMAN 5% POPUST IN MOŽNOST PLAČILA NA ODLOG - 3 ČEKI. Nudimo tudi dostavo na dom! Veselimo se vašega obiska! Naj bodo nakupi vaše zadovoljstvo! Partnerstvo zaupanja in poslovne uspešnosti Nov prodajni center SAMDOM v Laikovi vasi Ugibanju, kaj bo z velikim prostorskim kompleksom nekdanjega Avtoprevoza in njihovim objektom, ki je že dalj časa nudil žalostno sliko razpada nekdaj močnega prevozniškega podjetja, je sedaj konec. Za to sta poskrbela nadvse uspešna samostojna podjetnika Marko Hafner iz Žabnice na Gorenjskem in Anton Sedeljšak iz Domžal, ki sta združila kapital, znanje in izkušnje in v razmeroma kratkem roku uredila na tem prostoru velik prodajni center z gradbenim materialom SANDOM, ki je nedvomno velika pridobitev, tako za žalsko občino, kot tudi za potrošnike iz širšega območja Sp. in Zg. Savinjske doline. Nov prodajni center SAMDOM, je svojo veliko in nadvse slovesno otvoritev, kateri je prisostvovalo veliko poslovnih partnerjev, gospodarstvenikov in dobaviteljev, predstavnikov KS in občine ter drugih gostov, doživel, 31. avgusta. Številni govorci, med njimi tudi žalski župan Milan Dobnik in predsednik slovenskega združenja podjetnikov g. Zavodnik iz Novega mesta, so poudarili pomen te pridobitve in obema investitorjema in poslovnima družabnikoma iskreno čestitali za njun podvig, ki je tudi povsem spremenil podobo tega prostora ob magistralni cesti na Groblji. Iz SAM in DOM -SAMDOM Direktor skupnega podjetja je Marko Hafner, ki se je kot samostojni podjetnik zlasti uveljavil na Gorenjskem, kjer v kraju Marko Hafner Žabnica že šest let uspešno vodi družinsko podjetje DOM. Je med prvimi podjetniki pri nas, ki so izkoristili zakonsko možnost za ustanovitev samostojnega podje- tja in kot takšnemu mu izkušenj in znanja, predvsem pa odločnosti in korajže, ne manjka. V podjetju v Žabnici je zaposlenih osem delavcev od tega pet družinskih članov. Kot je dejal so se v prvih treh, štirih letih poslovanja ukvarjali predvsem z maloprodajo gradbenega materiala, zadnji dve leti pa precej intenzivno delujejo na področju veleprodaje. »Glavni razlog, da sva se s kolegom Sedeljšakom odločila s svojo dejavnostjo priti v Savinjsko dolino, je bila predvsem lokaci- ja, ki nudi idealne pogoje za našo dejavnost, ki rabi veliko prostora. Da pa smo sploh začeli razmišljati o razširitvi prodajne mreže, je bilo »krivo« spoznanje, da smo na svojem področju dosegli obseg poslovanja, ki ga bo težko povečevati. Najini podjetji sta že v dosedanjem poslovanju štiri leta dobro sodelovali. Spoznali smo eni druge, si medsebojno zaupamo in tako korak do skupne investicije ni bil daleč...« je med drugim povedal direktor Marko Hafner, ki deluje na sogovornika kot človek, ki resnično ve kaj hoče in zmore. Ob tem pa ne pozabi pripisati zaslug uspešnosti svoji družini, ki je sedaj že polno vpeta v posel. Hčerka je diplomirala na I. stopnji ekonomske fakultete in bo kot taka v veliko pomoč očetu Marku, sin, ki je nedavno tega odslužil vojaški rok pa se je aktivno angažiral kot šofer, saj imajo dva lastna kamiona, ki sta oba opremljena z avto dvigali in tako mu dela ne manjka, saj dostavljajo kupcem kupljeni material na dom, kar je po njihovem tudi učinkovita poslovna poteza, ki omogoča perspektivo in na-daljni razvoj njihovi dejavnosti. Naše gore list Anton Sedeljšak, drugi mož v tej podjetniški zgodbi in solastnik novoustanovljenega podjetja SAMDOM, je svoje podjetniške korake začel v Domžalah, kjer ima že peto leto trgovsko podjetje z gradbenim materialom SAM d. o. o. Prav tako kot partner iz Gorenjske, je tudi on nadvse uspešno razvijal svoje podjetje in širil svojo dejavnost daleč na okrog. Danes zaposluje 20 delavcev, tako kot kolegu, je tudi njemu v veliko oporo žena, ki vodi zlasti finančne posle. Otroka sta še premlada za kakšno re- snejšo pomoč, saj hodi hčerka v osmi razred, sin pa v četrti razred osnovne šole. Se pa že sedaj zanimata za delo svojih staršev, ki tako tudi pričakujeta, da bosta imela dostojne naslednike tudi v njunem poslu. In kaj pravi Anton Sedeljšak, ki je takorekoč domačin iz Vologe nad Vranskim o motivih, ki so ga vodili za ustanovitev skupne firme SAMDOM? »Vsekakor je bil to izziv, hkrati pa zame tudi nekakšen povratek v okolje, kjer sem preživljal svojo mladost. Odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da že 70% našega Anton Sedeljšak dela temelji na veleprodaji, ki v naši dejavnosti zahteva veliko skladiščnega prostora. Tu, v Lat-kovi vasi, so idealne prostorske možnosti, saj poleg tistih, ki jih zasedamo, še vedno ostaja preko 15.000 m2 nezasedenega prostora, kar je 70% vsega kompleksa. Tega velja izkoristiti in zato bomo dali možnost tudi drugim, ki bodo želeli tu uresničevali svoja podjetniška hotenja. Vizija je, da bi tu nastal velik prodajni in storitveni center, ki bi zadovoljil prav vsakega kupca,« je dejal Anton Sedeljšak, ki je tudi direktor letos ustanovljenega poslovnega trgovskega združenja TRADING, ki ga sestavlja šest podobnih trgovskih podjetij v Sloveniji. Namen tega združenja je skupen nastop na tržišču in doseganje čimboljših pogojev pri dobaviteljih ter s tem tudi visoka konkurenčna sposobnost in ugodne cene za potrošnika. Širok asortiman ponudbe Trgovski prodajni center SAMDOM v Latkovi vasi, ki ga vodi Stanko Hribernik, domačin in dolgoletni trgovec z bogatimi izkušnjami, se ponaša z bogatim asortimanom gradbenega materiala, ki omogoča kupcu resnično široko izbiro. Takorekoč na enem mestu je vse tisto, kar potrebujete za gradnjo hiše do IV. gradbene faze. Za veliko dobaviteljev je podjetje SAMDOM in omenjena trgovska mreža poslovnega združenja TRADING najpomembnejši kupec. Tako na področju kritin, zlasti Bramaca in Bobrovca in salonita kot pri apnu, cementu, izolacijskih materialih, gradbeni opeki in pri drugih materialih. Prav to in pa poslovna disciplina z rednim pokrivanjem finančnih obveznosti pa omogoča poseben položaj pri dobaviteljih in s tem tudi ugodnejše cene, kar gre zlasti v prid potrošnikom, ki za manj denarja dobijo več kot bi kjerkoli drugje. V novem prodajnem centru je zaposleno trenutno šest prodajalcev, v prihodnje pa jih bo še več. Vsi so že izkušeni, saj so delali na podobnih programih že prej in zato je vaš nakup lahko tudi primerno in strokovno pospremljen, kar omogoča lažjo izbiro iskanega materiala. Kupljeno blago pa vam na vašo željo dostavijo tudi na dom. Poslovodja Sta-' ne Hribernik pravi, da se bo s svojimi sodelavci po najboljših močeh trudil čimbolj zadovoljiti obiskovalce prodajnega centra in jim omogočiti nakupe, zaradi katerih se bodo radi vračali. Kupcem so na voljo vsak dan od 7 do 18. ure, ob sobotah pa od 7 do 13. ure. Vse informacije pa lahko dobite tudi na telefonskih številkah in faksu (063) 701-900 in 701-219. Ep. D. Naraglav Uspešni tudi v minulem obdobju Podelitev priznanj najzaslužnejšim Krajevna skupnost Prebold praznuje svoj krajevni praznik v spomin zapisov o svojem kraju v župnijski kroniki iz leta 1392. V času praznovanja, ki traja od 4. do 15. septembra, se je zvrstila vrsta prireditev. Osrednja pa je bila v soboto, 9. septembra, ko je bila skupna slovesna seja sveta KS in UO gasilskega društva Groblja. Za praznik Slovenski Slavnostna,seja Mestne skupnosti Žalec in koncert Sejo so začeli pevci pevskega zbora Svobode Prebold. Sledil je pozdrav predsednika sveta KS Franca Kukovnika in kulturni program, ki so ga pod vodstvom Marije Smer-ke izvajali učenci OŠ Prebold, za popestritev pa so poskrbeli tudi najmlajši iz preboldskega vrtca ob mentorstvu Marije Jager. V nadaljevanju slovesne seje je zbranim spregovoril Jože Dobnik, dolgoletni poveljnik GD Groblja. Orisal je razvojno pot gasilskega društva, ki je svoje korenine pognalo pred 70. leti. Obširneje je nato predstavil delo in uspehe KS v minulem obdobju predsednik sveta KS Franc Kukovnik. Kljub kroničnemu pomanjkanju denarja se je marsikaj postorilo. Pomembna je obnova črpališča, ki je po 40 letih povsem obnovljeno in bi zadoščalo za potrebe KS Prebold, ki je sistemsko sicer povezana z vodovodom iz Tabora. Dograjena, obnovljena in povečana je mrliška vežica, položeno je že precej kabelskega TV-sistema, veliko se je postorilo na cestah, zlasti na demografsko ogroženih območjih, pred kratkim pa so tudi 6. septembra pred 127. leti je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. V spomin na ta dan praznujeta svoj praznik občina Žalec in Mestna skupnost Žalec. Slednja je svojim krajanom ob prazniku podarila koncert Slovenskega okteta, ki je bil v dvorani Doma II. slovenskega tabora. S tem koncertom so se pričeli tudi letošnji taborski kulturni dnevi. Ker je bila hkrati s koncertom slavnostna seja Mestne skupnosti Žalec, se je prireditev pričela z govorom predsednika sveta mestne skupnosti Janeza Krofliča. V njem je ocenil delo mestne skupnosti v preteklem letu in ker se vodstvu v teh dneh izteka mandat, tudi delo v vseh minulih štirih letih. Med dru-' gim je povedal, da v Žalcu v letu od zadnjega praznovanja ni bilo večjih komunalnih investicij, še v tem mesecu pa se bo pričela velika in za mesto zelo pomembna investicija, to je plinifikacija. Zaradi hitrega razvoja se mesto srečuje z mnogimi problemi, kot so kanalizacija, vodovodno omrežje in parkiranje. Tudi te probleme naj bi pričeli reševati že v tem mesecu. Bistvenega pomena za nadaljnji razvoj mesta pa je po besedah Janeza Krofliča sprejetje ureditvenega načrta. Brez njega posegi v prostor niso mogoči, zanimanja za investicije v objekte in nova delovna mesta pa je v Žalcu vsak dan več. V mestu je kar sedem bank, ima pestro trgovsko in gostinsko ponudbo, ponaša se z bogato kulturno in športno dejavnostjo, pa tudi po urejenosti se že nekaj let uvršča na najvišja mesta med turističnimi tranzitnimi kraji. Za vse, kar je bilo storjenega“v zadnjih štirih letih, se je Janez Kroflič zahvalil vsem krajanom, podjetjem in obrtnikom, občini ter društvom in drugim organizacijam. Med premorom res odličnega koncerta Slovenskega okteta je bila podelitev letošnjih priznanj in plaket Mestne skupnosti Žalec. Dobitnikom jih je izročil predsednik sveta Janez Kroflič. Priznanja so prejeli: Hmezad banka, d. d. Žalec, Zdravstveni dom Žalec, Šolsko športno društvo osnovne šo- ustanovljeno na pobudo Josipa Kapusa, Antona Veceja, Antona in Franca Kača ter Josipa Šlandra. Pravi, ustanovni občni zbor so imeli 15. julija 1925. Leta so tekla, generacije so se menjavale, oprema se je posodabljala in danes so ponosni na prehojeno pot in na vse, kar so naredili njihovi predhodniki in sedanje generacije. Na slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik GD Groblja Vinko Debelak, ki je med drugim povedal: »Sedemdesetletni jubilej zaznamuje delo številnih generacij predanih gasilcev in krajanov. Rezultat našega dela je viden v lepo urejenem gasilskem domu in njegovi okolici ter v sodobni gasilski tehniki. Naši najpomembnejši dosežki pa so vidni v ustrezni požarnovarnostni zaščiti v kraju, ob tem pa tudi v le Žalec, ki je letos vzgojilo kar devet državnih prvakov, profesor Franci Rizmal, Marjan Golob za uspešno delo v ženskem rokometnem klubu Žalec, Matjaž Baudek za zasluge pri razvoju smučarskega športa in Banka Celje, ekspozitura Žalec. Plakete z denarno nagrado pa so prejeli: Karate klub Žalec, predsednik skupščine Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik in Ana Urba- šek za dolgoletno delo v humanitarnih organizacijah. Po koncertu je bil v avli kulturnega doma sprejem, na katerem sta med drugim v prijetnem vzdušju družno zapela Slovenski in Savinjski oktet. K. R. Franc Kukovnik podeljuje bronasti grb KS Mariji Jager asfaltirali dva odseka cest v Mali Reki in v Veliki Reki v skupni dolžini 6 km. Do dneva mrtvih naj bi tlakovali tudi glavne poti na pokopališču. Ob naštevanju vseh teh uspehov je Franc Kukovnik omenil še novo lokalno samoupravo in težnjo po samostojni občini. Dejal je, da so v kraju v tem pogledu naredili že veliko več kot morda drugi, o čemer pričajo lasten grb, zastava in vse drugo, vendar je referendu pokazal, da ljudje niso za samostojno občino in menijo, da je voljo volivcev in davkoplačevalcev potrebno spoštovati. Ob zaključku slovesne seje so podelili še priznanja KS za leto 1995. Prejeli so jih Franc Gorišek, Trojane, za uspešno sodelovanje pri gradbenih delih na cestah Marije Reke, Matjaž Kač iz Roj, za uspešno vodenje moškega pevskega zbora DPD Svobode Prebold, Ksenija Rozman za informiranje in predstavljane KS v medijih, Pluton d.o.o. za gradnjo nove mrliške vežice ter pomoč pri gradnji le-te v Mariji Reki. Bronasti grb sta prejela Marija Jager in Angon Toman, prva za uspešno vodenje otroškega vrtca in uspešno sodelovanje s KS, drugi pa za dolgoletno aktivno sodelovanje v organih KS. Srebrni grb KS pa so letos podelili knjižnici Prebold ob 50-letnici obstoja, Gasilskemu društvu Groblja ob 70-letnici obstoja in Francu Kukovniku za dolgoletno aktivno sodelovanje v organih krajevne skupnosti, kot delegatu v SO Žalec in še posebno za osemletno uspešno vodenje krajevne skupnosti Prebold. D. N. S slovesnosti ob 70-letnici GD Groblja 70 let GD Groblja Sodobna gasilska tehnika in oprema Latkova vas ima bogato gasilsko tradicijo, katere korenine segajo daleč nazaj. V vasi sta tudi dve gasilski društvi, kar je menda f»osebnost v Sloveniji. Polnih 70 let že deluje GD Groblja, ki pa etos s proslavljanjem svojega jubileja, zaradi dežja, ni imelo ravno srečne roke. Kljub vsemu so svoj jubilej dostojno proslavili in se s priznanji spomnili tistih, ki so jim pomagali in z njimi sodelovali. Gasilsko društvo Groblja je bilo precejšnjem številu krajanov, ki so dobro usposobljeni v gasilskem znanju in veščinah ter predani gasilstvu in skrbi za sosede in sokra-jene...« Zbrane je nato pozdravil še predstavnik občinske gasilske zveze Anton Gros, za še slovesnejše razpoloženje pa so poskrbeli godbeniki preboldske pihalne godbe. Zatem so podelil še priložnostna priznanja ob 70-letnici za dolgoletno pomoč: IGM Gradnja, Hmezadu kmetijstvu Latkova vas, CP Celje Cestna baza Latkova vas in KS Prebold. Za dolgoletno sodelovanje vsem gasilskim društvom sektorja Prebold, pihalnemu orkestru in pevcem Svobode Prebold. Za dolgoletno delo v društvu pa so priznanja prejeli Franc Škrabe, Vlado Huš, Albert Vihar ml. in Ivan Seme. D. N. Dočakali asfalt V Marija Reki odprli tri nove asfaltirane ceste Ta mesec je bilo na demografsko ogroženih območjih žalske občine uradno odprtih več novih asfaltiranih cest. Kar tri od njih so v krajevni skupnosti Prebold oziroma v Marija Reki. Vse tri so simbolično odprli in blagoslovili na odseku pri planinskem domu pod Reško planino. Poleg številnih krajanov so se slovesnosti ob odprtju cest udeležili tudi župan Milan Dobnik, predsednik občinskega sveta Franc Žolnir, nekateri svetniki in predsednik krajevne skupnosti Prebold Franc Kukovnik. Vse je najprej pozdravil predsednik vaške skupnosti Marija Reka Andrej Zagožen. Poudaril je, da se Marija-rečani znajo dogovoriti in skupaj določiti prioriteto gradnje darle uresničene sanje Marija-rečanov o boljši povezavi z dolino. Dela so vredna prek 50 milijonov tolarjev. Poleg prostovoljnega dela in prispevkov krajanov je bil denar zagotovljen iz sredstev občinskega in državnega proračuna za demografsko ogrožena območja, precejšen del pa je prispevala tudi Gozdarska zadruga Vransko. Na priložnostni slovesnosti v cest, čeprav živijo skoraj vsak na svojem bregu in vsi potrebujejo ceste. Že lansko jesen so se pričeli pripravljati na gradnjo treh odsekov: nekaj več kot 3 kilometre dolgo lokalno cesto od Jagra do Lobnikarja v Mali Marija Reki, približno 2 kilometra dolgo krajevno cesto Krajnčev mlin-Otavnik v Veliki Reki in krajši odsek od planinskega doma do pokopališča. Skupaj to pomeni 5,5 kilometra cest. Po izvedbi pripravljalnih zemeljskih del so krajani skoraj že obupali, da bodo te ceste tudi asfaltirane. Šele 4. septembra je prišla novica o nadaljevanju dela, ki ga je nato motilo že slabo vreme. Tako je bil zadnji odsek asfaltiran šele dve uri pred uradnim odprtjem, s tem pa so bile ven- Marija Reki je spregovoril tudi župan Milan Dobnik in obljubil, da bo občina še naprej skrbela za ohranitev življenja v hribih, predsednik krajevne skupnosti Franc Kukovnik pa je med drugim poudaril, da ceste niso pridobitev zgolj za Marija Reko, ampak tudi za krajevno skupnost in občino. Trak je prerezal župan, ceste pa je nato blagoslovil preboldski župnik Franc Serec. Odprtju cest je sledila Osina podoknica Nedeljskega dnevnika, ki pa jo je zmotil močan naliv. Kljub dežju so številni krajani lahko prisluhnili Ljudskim pevcem iz Marija Reke in ansamblu Henček. Podoknica Franca Pestot-nika je bila namenjena edini pevki pri Ljudskih pevcih, domačinki Idi Kos. K. R. GD TRNAVA Obnovili dom, razvili PraPor Praznovanju občinskega praznika v Trnavi so se pridružili tudi tamkajšnji gasilci. Po dolgih letih se jim je uresničila želja po obnovitvi gasilskega doma in razvitju novega gasilskega pra- Podpredsednik cz Žalec Vinko De- pora. Na slavnostni sen dru- \ ___ > m štva je ob 70-letnici društva, ^elak ,zI°fa Plake‘° Predsedmku GD obnovitvi doma in razvitju Trnava Bo'anu Grdjanu. novega gasilskega prapora govoril predsednik GD Trnava Bojan Grdjan in med drugim dejal: »V našem kraju je bila septembra leta 1925 izražena želja, da se ustanovi lastno gasilsko društvo, ker so bile požarne brambe preveč oddaljene od našega kraja. Ta želja se je uresničila 31. oktobra 1925, ko je bil sklican 1. občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Trnava-Šentru-pert. Od tega datuma dalje so se začele odvijati aktivnosti na področju prostovoljnega gasilstva. Konec lanskega leta smo začeli načrtovati, kaj naj bi se dogajalo do naše sedemdesetletnice društva v letošnjem letu. Uspelo nam je, da smo obnovili notranjost in zunanjost doma, po dolgih letih zopet namestili kipec sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, obnovili smo tudi gasilski kombi, prikolico in črpalko. Seveda je bilo za vse to potrebnih veliko sredstev in truda. Opravljenih je bilo prek tisoč prostovoljnih delovnih ur.« Po slovesnosti so razvili tudi nov društveni prapor, podpredsednik GZ Žalec Vinko Debelak je društvu izročil plaketo GZ Žalec, od GZ Slovenije pa so prejeli odlikovanje - plamenico II. stopnje. Novi prapor in obnovljen dom je blagoslovil župnik z Gomilskega Martin Ci-rar. T. TAVČAR GD Drešinja vas Novo gasilsko vozilo Drugo soboto v tem mesecu so praznovali gasilci GD Drešinja vas. Na slovesnosti so predstavili novo gasilsko vozilo Volkswagen, vredno 45 tisoč DEM. Ob tej priložnosti so pripravili veliko slovesnost, ki so se je udeležili številni gasilci, krajani in predstavniki pobratenega gasilskega društva Gregurovac iz Hrvaške. O novi pridobitvi je spregovoril predsednik GD Drešinja vas Franc Završnik in med drugim dejal: »Kljub težki situaciji, pomanjkanju denarja, nam je s pomočjo krajanov, botrov, pokroviteljev in generalnega pokrovitelja Avto hiše Seat Drev le uspelo, da smo zbrali toliko denarja in kupili novo vozilo. Upravičenost nabave novega vozila se je že velikokrat potrdila, na raznih gozdnih in travniških požarih, na vajah in podobno.« Na slovesnosti so podelili več priznanj in zahval, novo vozilo pa je blagoslovil pe-trovški župnik Miran Cocej. Na sliki: od leve proti desni tajnik GD Drešinja vas Zlatko Bobinac, sektorski poveljnik Martin Drev in predsednik GD Drešinja vas Franc Završnik. T. T. Zemlja je naš dom Sodelovalo 750 otrok Občinska matična knjižnica Žalec je bila tudi letos organizatorka in povezovalka mednarodnega knjižnega kviza v žalski občini. Letošnji kviz se je ukvarjal predvsem z varstvom okolja, zato tudi naslov Zemlja je naš dom. Od meseca marca do septembra je kviz reševalo okrog 750 otrok iz vseh osnovnih šol občine Žalec, največ pa iz OS Prebold - 487 Zaključek je bil v okviru letošnjih Taborskih kulturnih dni, in sicer v Preboldu in v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Prvo nagrado, to je udeležbo na celodnevni ekskurziji po Ljubljani, je prejel Damjan Zagožen iz Prebolda. Izžrebanih pa je bilo tudi 46 knjižnih in drugih nagrad. Vsi reševalci so bili nagrajeni še z ogledom fima Ledene steze. Nagrade so prispevali Društvo prijateljev mladine Žalec, Kino podjetje Cenex iz Vojnika in Zavod za kulturo Žalec. Na sliki -F Doma II. slovenska tabora v Žalcu. Irena Štusej, ki je vodila kviz, pri podeljevanju nagrad Vdvorani T. TAVČAR Koncert klasične glasbe Letošnji Taborski kulturni dnevi so občanom postregli z nekaterimi res lepimi umetniškimi dogodki. Med njimi je bil koncert violinista Marka Zupana in pianistke Irene Kralj. Morda nekoliko presenetljivo je koncert Mozartovih, Schubertovih in Fir-štovih skladb skoraj v celoti napolnil dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Zavod za kulturo je ta koncert pripravil v sodelovanju z Glasbeno šolo Rista Savina Žalec. V tej glasbeni šoli namreč že več let poučuje Irena Kralj, ugledna pedagoginja in pianistka - korepetitorja, ki je za svoje delo že prejela mnoga priznanja. Z Markom Zupanom iz Celja večkrat nastopata skupaj, pri čemer pa je pravzaprav nenavadno, da Marko Župan ni poklicni glasbenik, ampak zdravnik nevrolog. Svoje znanje je izpopolnjeval pri violinistu profesorju Dejanu Bravničarju, za sabo pa ima že več uspešnih nastopov doma in v tujini. Tak je bil tudi koncert v Žalcu. K. R. VABIMO VAS V KINO ŽALEC Od oktobra do julija vam bomo v FILMSKEM GLEDALIŠČU predvajali deset umetniških filmov, ki ne bodo na našem rednem programu. Filmsko gledališče bo vsak prvi četrtek v mesecu ob 20. uri. Prva predstava bo 5. oktobra ob 20. uri. Ogledali si boste film režiserja Romana Polanskega DEKLICA IN SMRT. To je srhljiva psihološka drama o usodnih posledicah diktature druge svetovne vojne. V glavnih vlogah sta zaigrala odlična Sigourney Weaver in Ben Kingsley. 2. novembra ob 20. uri si boste v filmskem gledališču lahko ogledali film KAZNILNICA ODREŠITVE, ki je nastal po zgodbi Stephena Kinga. Pripoveduje zgodbo o upanju, prijatelju in preživetju v zelo dobro varovanem zaporu. Glavna junaka sta uglajeni bankir iz Nove Anglije (Tim ROBBINS), ki so ga obtožili umora, in dolgoletni zapornik (Morgan FREEMAN) obsojen na doživljenjsko ječo. Ko sta združena v Kaznilnici odrešitve, se v dvajsetih letih med njima razvije posebno prijateljstvo, skozi katerega se naučita, da je upanje pol preživetja. Film je bil nominiran za oskarja v sedmih kategorijah. V filmskem gledališču boste lahko videli še naslednje filme: FARINELLI, SLEPARSKO SONCE (oskar za najboljši tuji film leta 1994), SPI Z MANO, DUHOVNIK, NEBEŠKA BITJA, CARRINGTON. Dva filma bomo izbrali na letošnjem festivalu art filmov v Ljubljani. Ceha abonentske karte je 3500 SIT za deset predstav. Karte bodo na voljo tudi pred vsako predstavo, vendar bodo dražje. Vse dodatne informacije in abonentske karte dobite v Občinski matični knjižnici. V rednem programu boste v mesecu oktobru videli naslednje filme: PRVI VITEZ - zgodovinska drama, igrajo: Sean CONNERY, Richard GERE, Julia ARMOND. PRED ZORO - romanca, igrata: Julie DELPHY, Ervin Fritz s svojimi gostjami ob nagovoru predsednika KS Franca Kukovnika Ko sem bil še otrok Večer poezije Ervina Fritza V dnevih praznovanja krajevnega praznika in taborskih dni je bila v preboldski kinodvorani, v sodelovanju z Zavodom za kulturo Žalec, zanimiva kulturna prireditev, na kateri se je svojim rojakom predstavil znani in uveljavljeni slovenski pesnik Ervin Fritz. Predstavitev pa je bila tokrat nekoliko drugačna, saj je šlo za umetniški večer, na katerem so njegovo delo predstavile gostje: Jerca Mrzel, Meri Avsenak in Vita Mavrič. V polni dvorani ni manjkalo nekdanjih in sedanjih Ervinovih prijateljev, sosedov, znancev, predstavnikov KS in občine, ki so z zanimanjem prisluhnili poeziji in besedi pesnika in nato inter-pretator njegovih pesmi, za katere so glasbo napisali Bojan Adamič, Urban Koder in Jani Golob. V prvem delu večera je Jerca Mrzel predstavila angažirane, družbene, socialno-domoljubne in mladostniške pesmi z nabojem erotike. Za njo je v drugačnem, lahkotnejšem in za uho prijetnejšem slogu nastopila Meri Avsenak, ki je, kot je dejal sam avtor, pela njegove pesniške igrače. Tretja pevka, Vita Mavrič,pa je s sentimentalnimi pesmimi Ervi- na Fritza in prijetno glasbo dala nekakšno piko na i temu večeru. Za vse pesmi, ki so jih izvajale Jerca, Meri in Vita, je bila glasba napisana kasneje. V primeru »Piga-la«, ki je čisti šlager, pa je bil tekst napisan na že prej komponirano glasbo. Večer, ki morda ni bil takšen, kot so ga nekateri pričakovali, je bil svojevrsten kulturni dogodek, ki je obogatil podeželsko kulturno življenje ter izkazal pozornost rojaku in pesniku, ki se zaveda svojih korenin in se rad vrača v kraje svoje mladosti. In kot sam pravi, vedno rajši. D. Naraglav Letno gledališče Limberk 115-letnica godbe Zabukovica Slovenski oktet ponovo v Žalcu Slovenski oktet prepeva več kot 40 let. V tem času je imel prek 3000 koncertov doma in po svetu, nastopal je že na vseh petih celinah. Njegov repertoar obsega pesmi od gregorijanskega korala do sodobnih avandgardnih skladateljev. Seveda pa še s prav posebno ljubeznijo gojijo slovensko narodno pesem. Za svoje uspešno delovanje so že dvakrat prejeli Prešernovo nagrado. Njihov nastop je navdušil tudi žalsko občinstvo. Letno gledališče Limberk pri Grižah je v nedeljo, 17. septembra gostilo pet pihalnih orkestrov, ki so s svojimi nastopi najlepše proslavili 115-letnico igranja pihalne godbe Zabukovica, ki jo že več desetletij vodi neumorni kapelnik Franc Tratar st. nekateri godbeniki prejeli Gallusove značke. Bronasto sta dobila: Damjan Pantner in Jani Užmah, zlate pa Leon Pader, Ivan FJriberšek, Marjan Dolinar, Štefan Kolar in Marjan Lešar. Ob zvokih pihalnih godb iz Liboj, Prebolda, Mozirja in KUD Mariborska pošta ter. jubilantov Zabukovčanov so se skoraj tresla tla pod nogami, drevesa nad Limberkom pa šumela in daleč naokrog oznanjala jubilej, ki ga ni lahko pozabiti. D. N. Ethan HAWKE. Ameriški mladenič spozna na potovanju po Evropi Evropejko, s katero preživi noč na Dunaju. ROMANCA V MIAMIJU - romantična komedija, igrajo: Antonio BANDERAS, Sarah Jessica PARKER, Mia FARROW. Film, ki nam da vedeti, da tudi prešuštvo lahko obdrži družino skupaj. CASPER - družinska komedija, izvršni producent: Steven SPIELBERG. Prijazni duhec Casper je glavni junak filma, ki je nastal po istoimenski risani seriji in stripu. Filmski čarovnik Steven Spielberg je s pomočjo kornpjuter-ske animacije in sodelavcev ustvaril vizualno bleščečo atrakcijo, ki bo navduševala celo družino. LEON - triler režiserja Luca Bessona. Film o poklicnem morilcu, ki sanjari o deveti deželi, v katero pa vodi le ozka stezica. DOLORES CLAIBORNE - dramski psihološki triler, igrajo: Kathy BATES, Jennifer Jason LEIGH, Christopher PLUMMER. Zgodba o Dolores Clair-borne, junakinji knjižne uspešnice Stephena Kinga, ki je že drugič obsojena naklepnega umora in je zagotovo najbolj razvpita ženska v odmaknjenem mestecu. NAJINI MOSTOVI - drama, režija: Clint EAST-WOOD, igrata: Meryl STREER Clint EASTWOOD. Glavna junaka sta gospodinja iz lovve, ki nemočno opazuje, kako se njeno življenje utaplja v rutini, in osamljeni fotograf. Med njima se splete nenavadna ljubezenska zgodba, ki v ospredje ob ljubezen postavlja vprašanje izbire in posledic. TRNULJČICA - risani film. Klasični risani film Walta Disneya z glasbo Čajkovskega bo razveseljeval novo generacijo gledalcev. Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program še lahko spremeni. Informacije tudi po tel. 715-123. Foto: TONICA Prireditev, posvečena temu visokemu jubileju, je bila prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe, kakor tudi za vse druge, ki so ta dan preživeli v prijetnem okolju Limberka. Le-ta je z vsemi svojimi prireditvami, ki se tam odvijajo, postal znan in nepogrešljiv naši dolini. Zabukovška »plehmuzika«, kakor domačini radi rečejo svoji godbi, je pognala svoje korenine davnega leta 1880, ko je bila ustanovljena kot rudarska godba premogovnika Zabukovica. V vseh teh letih so se zvrstile številne generacije godbenikov. Bilo je veliko lepih, a tudi žalostnih trenutkov, ki so jih opogumljali še zlasti v časih, ko ni bilo lahko. Njihovo vztrajanje je bilo letos poplačano s praznovanjem visokega jubileja, ki ga lahko praznuje le maloka-tero društvo v naši bližnji in daljni okolici. Kot je ob jubilejih navada, so tudi ob tem za dolgoletni trud Po rodu in srcu Savinjčan V okviru Taborskih kulturnih dni Zavod za kulturo oziroma Občinska matična knjižnica v Žalcu vsako leto povabi v goste kakšnega pomembnega rojaka, ki sicer ne živi več v Savinjski dolini, a se še vedno zaveda svojih korenin. Tak je tudi letošnji gost profesor Milan Natek. Priznani geograf, po rodu Savinjčan, je eden najplodnejših slovenskih piscev v svoji stroki, saj njegova bibliografija obsega kar 500 enot. Od študentskih let dalje živi v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalni svetnik in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika, njegovi stiki s Savinjsko dolino pa so še vedno pogosti, zlasti ker ga Savinjčani pogosto prosijo za razna strokovna mnenja in pomoč. Je eden redkih Neljubljančanov, ki je omenjen tudi v Enciklopediji Slovenije. Čeprav v njej ni povsem natančen podatek o kraju njegovega rojstva. Njegov oče je bil iz Pondorja, mati iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah. Prof. Natek pa je večino otroštva preživel v Rezani na Gomilskem, na Gomilskem je obiskoval tudi osnovno šolo. Tudi o tem se je na obisku v žalski knjižnici z njim pogovarjal profesor Branko Goropevšek. Zanimiv pogovor pa se je med drugim dotaknil še problema geografije kot znanstvene vede in nekaterih značilnosti Spodnje Savinjske doline. K. R. Podokničarjeva izvoljenka Ida Kos Ljudski pevci in ansambel Henček Planinski dom pod Reško planino je bil v petek, 15. septembra, prizorišče znane Ošine podoknice, ki je bila tokrat namenjena domačinki Idi Kos. Ekipa Nedeljskega dnevnika je s svojim podokničarjem Francem Pestotnikom ter marijareški-mi ljudskimi pevci in ansamblom Henček, ki prav te dni slavi 30-letnico igranja, pripravila etnografsko in zabavnoglasbeno prireditev, ki je ni moglo pokvariti niti slabo vreme. Od vseh prisotnih pa je bila ta večer prav gotovo najsrečnejša Ida Kos, kateri so podoknico »zakuhali« marijareški ljudski pevci. zaj, je veselo presenetil obiskovalce Darko Sukič, lastnik pražarne Trapic Caf fe iz Žalca, ki je, ob asistenci Franca Pestotnika, sodelujočim v kvizu podaril nekaj kilogramov kave in kartice, s katerimi imajo 10-odstotni popust pri nakupu kave Trapic Caf fe. Tiste, ki so bili ta večer v Marija Reki, prav gotovo ni nadlegoval spanec, za kar so tudi pozneje skrbeli vsi že omenjeni nastopajoči in drugi. Med njimi tudi urednik Savinjčana, ki je - v nekakšni nostalgiji po časih, ko je v tej šoli, kjer je danes planinski dom, vcepljal znanje mladim Marijarečanom - veselo dirigirala pevsko in pivsko nadarjeni družbi. Darko Naraglav Toliko ljudi, kot se jih je zbralo ta dan pod Reško planino, tu ne srečamo prav pogosto, čeprav jih tudi sicer ne manjka. Ta večer pa je bil, poleg prireditve s podokničarjem in Henčkom, tudi vesel dan za Marija-rečane, saj so dobili novih 6 km asfaltiranih cest. Pa po lojtrci gor Podokničarju so se tresla kolena, ko je po lestvi plezal k oknu, za katerim ga je čakala njegova izvoljenka Ida. Ob vragolijah, ki jih je zganjal med svojim podvigom, ni manjkalo smeha. »Ida, Ida! Ata prau, da je klin zažagan. Marija pomagaj! če dol padem, se mi bo trebuh odprl pa bo zasmrdel po Marija Rek,« je stokal in se ves tresel podokničar ter dejal, kako bi bilo »fletn«, ko bi se tako tresel na Idini postelji. Okno se je odprlo in skozenj je pogledala Ida. Podokničar, ki je ta čas že prilezel do okna, pa je dejal: »Draga Ida! V imenu Nedeljskega dnevnika čestitam Marija Reki, KS Prebold in Žalcu za ta praznik, predvsem pa čestitke tebi s tem šopkom za spomin.« Sledila je Idina zahvala in povabilo v sobico, ki so jo pospremile podokničarjeve besede: »Al je poslan. Duš, je pa velika pos-tla, tu bova lahko še nogomet igrala. Hahahaha...« in že je izginil skozi okno. Ob zvokih Henčka Prireditev, ki jo je začel motiti dež, vendar ljudi ni pregnal, je nadaljeval ansambel Henček, ki prav letos praznuje tridesetletnico igranja. Veselja in vriskanja ni manjkalo, saj sta za to poskrbela tako Henček kot podokničar, ki se je medtem z Ido vrnil med ljudi. Ob zvokih ansambla sta se z Ido tudi zavrtela, a je »ljubosumni« mož temu vasovanju naredil konec in podokničarju »podtaknil« G-to Galič ter sam zaplesal z ženo. Dež, ki je vedno močneje lil, je prišel prav za kar nekaj domislic podokničarju. Dejal je, da dežuje samo iz enega oblaka, ki so ga za njih iz zavisti poslali Ljubljančani, saj ne morejo razumeti, da so naredili toli- ko asfalta, čeprav so jim »pokradli« že toliko denarja. Ali pa druga, s katero je ošvrknil preboldskega župnika Franca Sereca, ki sicer tudi poje pri marijareških ljudskih pevcih. Dejal je, da je cesto blagoslovil župnik, podoknico pa njegov šef. Takšnih in podobnih domislic je bilo polno še ves večer in marsikoga je od smeha in vriskanja tudi naslednji dan vse bolelo. Pa ne le od tega, saj pijače in dobrot iz oskrbnikove kuhinje, z ognjišč in iz shramb ni manjkalo. Nadvse prijetno je bilo poslušati ljudske pevce, ki jih vodi naša znana citrarka in članica ansambla Slovenija Gta Galič. Tam na vrtu, V dolini tihi in še nekatere drage pesmi so čudovito zapeli in pregnali tudi dež, tako da je bilo nadaljevanje prireditve bistveno lažje. Ob vseh že omenjenih pa ne gre pozabiti še nastopa družine Galič in Markove glasbene vneme. Ob zaključku tokratne Podoknice, ki je bila letos že drugič v naši občini, seveda ni manjkalo daril, ki jih je podokničar poklonil Idi Kos. Ona pa je njemu in Henčku poklonila veliko in malo srce iz pletenega testa. Mitaj Cjuha, urednik Nedeljskega dnevnika, se je vsem, ki so sodelovali pri organizaciji Ošine podoknice, zahvalil ter podelil spominska priznanja Nedeljskega dnevnika. Tako kot že nekaj Podoknic na- Podvig je uspel in tako Ida kot Franc sta zadovoljna. Ob zvokih Henčka in lepem petju Ljudskih pevcev iz Marija Reke, ki jih vodi Cita Galič, se je podokničar s šopkom rož in tresočimi nogami podal po lestvi Idi Kos v objem. VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC, PRODAJNI CENTER LEVEC TER FRANŠIZNI PRODAJALNI NA OSTROŽNEM IN V LETUŠU OZIMNICA krompir, česen, čebula, jabolka, svinjske polovice, velika izbira vloženega sadja in zelenjave Ugodni kreditni pogoji: - kredit na 4 mesece brez pologa in brez obresti, - kredit za bone za nakup v naših prodajalnah, - prodaja na 4 čeke brez obresti. OBIŠČITE NAS - NAJCENEJŠI NAKUPI SO V PRODAJALNI ŽANE! Market ENI Bevkova 9, Žalec tel.: 715-043 Ni vsak MARKET market ENI! Po posebno ugodnih cenah nudimo: PRALNI PRAŠEK 10 kg ŠAMPON ZA LASE 11 MEHČALEC 4 l ALPSKO MLEKO 1 l SLADKOR 1 kg 1.584,00 SIT 219.00 SIT 338.00 SIT 99,60 SIT 115.00 SIT Plačilni pogoji: - s kartico ENI - zamik plačila za 30 dni (garancija tek), - pri nakupu nad 8000 SIT plačilo na dva obroka, - pri nakupu z gotovino nad 5.000,00 SIT darilo 10 kg krompirja, - pri nakupu z gotovino nad 10.000,00 SIT darilo 10 kg čebule. Vabimo vas v novo trgovino MARKET ENI. MARINKA PLEVČAK LATKOVA VAS TELEFON: 701-030 GOSTIŠČE SAVINJA PREBOLD Bogata izbira morskih jedi! Vabimo vas, da nas obiščete vsak dan, razen ponedeljkov in druge nedelje v mesecu, med 13. in 22. uro ter poskusite oskusno pripravljene jedi iz naše bogate ponudbe, za večje skupine Iporoke, obletnice, izletnike...) priporočamo predhodno telefonsko rezervacijo. Prisrčno vabljeni. 9/jeni. Najbolj priljubljen trgovec Najbolje urejena trgovina Savinjska dolina se lahko ponaša s številnimi trgovinami in nove rastejo kot gobe po dežju. Seveda pa so med njimi precejšnje razlike, tako po urejenosti, ponudbi in prijaznosti trgovcev. Da bi med njimi zanetili delček tekmovalnega duha, smo se odločili za akcijo, v kateri boste lahko bralci Savinjčana glasovali in tako izbirali najboljše. Odločiti se za najbolj priljubljenega trgovca najbrž ne bo težko, pri izbiri najbolj založene in urejene trgovine pa upoštevajte tudi urejenost njihove okolice In izložbe. Izpolnjene glasovnice nam, spoštovani bralci Savinjčana, pošljite do 12. oktobra, med prispelimi glasovnicami bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli majico Savinjčana In kavo Caffe tropic. Akcija bo trajala več mesecev, zato bomo vse prispele glasovnice hranili do zaključne prireditve, na kateri bomo razglasili zmagovalce In izžrebali več zanimivih nagrad, med njimi barvni televizor, športno kolo in fotoaparat GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:_ Moj naslov: NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Šlandrov trg 36, ŽALEC Jr NOVO - NOVO - NOVQ7- NOVO - NOVO - NOVO NOVA ŠPORTNA TRGOVINA Najboljši modeli loparjev z brezplačnim napenjanjem. LOPARJI AGASI RADICAL 690 ali 630 samo 19.800,00 SIT, VELIKA IZBIRA COPAT REEBOK, NIKE, HEAD, EKSPRES ELEKTRONSKO NAPENJANJE in SERVIS TENIS, SQUASH in BADMINTON LOPARJEV, VELIKA IZBIRA TEKSTILA IN OSTALE ŠPORTNE OPREME. Promocijski popust. VABUENI Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo enoto v Mozirju, v Blagovnici Savinja/I. nadstropje - AGENCIJO MOZIRJE Poslovni čas agencije: ponedeljek-petek od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 ure. Agencija opravlja kompleten bančni servis za občane, prav tako pa tudi vse tolarske posle za zasebnike - od zbiranja sredstev do odobravanja posojil. Dvig gotovine je možen tudi na bankomatu. V varnem zavetju tradicije V Banki Celje G| banka celje Savinjčan Žalec — kako urediti staro mestno jedro Uskladiti poslovno in stanovanjsko funkcijo trga Brez ureditvenega načrta bo zastal razvoj mesta - Trg izgublja enotno podobo Dokument, ki je lansko jesen povzročil mnogo razburjanja med prebivalci starega mestnega sklepali, da bo to res tam zgraje jedra in sosednjih ulic in ga prejšnja občinska skupščina ni uspela sprejeti, je ureditveni načrt mestnega jedra Žalca. V tem času je bil pripravljen nov osnutek, ki obravnava vse pripombe iz javne razprave o prvem osnutku in ki ga bo verjetno na prvi naslednji seji obravnaval novi občinski svet. Oktobra bo osnutek javno razgrnjen, dokončno pa naj bi svetniki o predlogu ureditvenega načrta odločali na decembrski seji. Ureditveni načrt za prenovo starega mestnega jedra je na pobudo Mestne skupnosti Žalec naročila Občina Žalec, po strokovni plati pa ga pripravlja Šola za arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Kakšen je pravzaprav namen tega prostorskega dokumenta, ali ga res potrebujemo in zakaj, smo spraševali na tokratni okrogli mizi, za katero so se zbrali: vodja projekta prof. Marjan Ocvirk, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Slavko Šketa, strokovna svetovalka Manca Birsa, župan Milan Dobnik, z Upravne enote Žalec Slavko Resnik, predsednik skupščine Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik, podjetnik in član komisije mestne skupnosti Andrej Šepec in svetnik LDS iz Žalca Dimitrij Pur. Od vabljenih se okrogle mize ni udeležil eden izmed krajanov, ki so najbolj nasprotovali prvemu osnutku ureditvenega načrta,in član komisije, ki pa je odstopil, Edvard Kovačič. Savinjčan: Kaj pravzaprav je ureditveni načrt in kaj določat prof. Marjan Ocvirk: »Izdajanje lokacijskih dovoljenj mora po zakonodaji temeljiti na prostorskih dokumentih. Najbolj splošen tak dokument so prostor-sko-ureditveni pogoji, ki se uporabljajo za tista področja, kjer so gotove reči že pozidane in skušamo torej postaviti samo določene pogoje, ne pa natančno definirati že na primer črte stavb, ali v pokrajini, kjer določimo minimalne pogoje urejanja. Naslednja stopnja je ureditveni načrt. Ureditveni načrt se sprejema predvsem tam, kjer ne predvidevamo organizirane gradnje v krajšem časovnem obdobju. Moramo pa ta prostor urediti, predvsem prometno, z določitvijo horizontalnih in vertikalnih gabaritov, približne pozidave, ki pa lahko potem pri gradnji minimalno odstopajo. Predvsem pa jim določiti namembnost, kar je bistveno v ureditvenem načrtu, če pa želimo točno določiti, kjer bo kakšna dejavnost, je treba sprejeti zazidalni načrt.« Savinjčan: Žalec je menda že 10 let brez ureditvenega načrta. Zakaj? Manca Birsa: »Za Žalec so leta 1971 sprejeli odlok o urbanističnem načrtu, ki je urejal ne le staro mestno jedro, ampak celotno območje med obvoznico in železnico. Leta 1986 je bil ta odlok zaradi nove prostorske zakonodaje razveljavljen. Takrat so bili po vsej Sloveniji razveljavljeni vsi urbanistični dokumenti. Če analogizira-mo, je urbanističnemu načrtu najbližje urbanistična zasnova, ki pa je bila za Žalec sprejeta leta 1993. To je dokument, ki govori o razvoju celotnega Žalca, obravnava pa tudi samo mestno jedro. Vendar je glede na raven obravnave to bolj splošen dokument, kot je bil včasih urbanistični načrt, tako da dokumenta, ki bi na enak način prikazoval oziroma urejal prostor, sedanja zakonodaja ne pozna več. Torej od leta 1986 naprej za Žalec ni dokumenta, ki bi določal njegov prostorski razvoj. Zelo splošno, na planskem nivoju, ga določa le urbanistična zasnova. Izvedbeno, se pravi pogoje za izdelavo lokacijske dokumentacije, pa določa prav ureditveni načrt, ki pa še ni sprejet. Zato v tem trenutku vsak investitor, ki namerava izvršiti nek poseg v prostor, to počne na črno. Tudi če mu Upravna enota izda neko dovoljenje, to dovoljenje nima pravne osnove v prostorskem izvedbenem dokumentu. Ker plan ni zadostna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato mora biti povsod sprejet prostorski izvedbeni načrt, ki pa je lahko zazidalni, ureditveni ali PUR kot je povedal profesor Ocvirk. Za ureditev starega mestnega jedra v Žalcu imamo ureditveni načrt. Sprejeti so tudi zazidalni načrti. Ko pa bomo sprejemali PUR bomo nekatere teh zazidalnih načrtov, ki so dejansko že realizirani, nadomestili s prostorsko-ureditvenimi pogoji. Ti bolj urejajo dopolnilno gradnjo, ne pa kompleksnih posegov v prostor.« Savinjčan: Kdaj se je pričel postopek za sprejem ureditvenega načrta? Manca Birsa: Leta 1991 smo objavili natečaj in v začetku leta 1992 smo javno razgrnili obe natečajni rešitvi. Moram reči, da so lansko leto ob javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta mnogi krajani v pripombah še vedno operirali z informacijami iz teh natečajnih rešitev. Ko smo zaključili ta natečaj, smo leta 1993 sprejeli planski dokument — urbanistične zasnove, lansko leto pa smo pričeli pripravljati ureditveni načrt in njegov osnutek prvič javno razgrnili oktobra lani. Na ta osnutek je bilo zelo veliko pripomb. Tudi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine je naknadno, po razgrnitvi — ker jih prej nihče ni vprašal, kaj o teh ureditvah menijo — povedal, da je potrebno v osnutku določene večje zadeve drugače projektirati oziroma preoblikovati. Žato smo zdaj v fazi dopolnjevanja tega osnutka, pravzaprav smo pripravili kar nov osnutek ureditvenega načrta. Osnutek mora zdaj sprejeti občinski svet, ga dati v javno razpravo in nato ponovno potrditi. Predvidevamo, da bi lahko bil dokončno sprejet še konec tega leta.« Savinjčan: Kateri so bili glavni problemi, s katerimi ste se srečevali pri pripravi osnutka ureditvenega načrta? . prof. Marjan Ocvirk: »Ta ureditveni načrt je zagotovo potreben zato, ker je mestno jedro Žalca kulturni spomenik. To pa pomeni veliko odgovornost in pogoj. Najprej je treba poskrbeti za to, da bo ta kulturni spomenik živel. Da pa bo živel, je potrebno zagotoviti več stvari. Že to, da je bilo mestno jedro v prejšnjem obdobju prepuščeno industriji in da so se vsi lokali urejali izven njega, na polju, je pomenilo, da je potrebno nekaj narediti. Življenje je to začelo urejati samo. V hiše so se začeli naseljevati lokali, toda vse je potekalo stihijsko. Zato je potrebno zdaj te stvari urediti in določiti, do katere mere se lahko lokali še širijo, kje pa je potrebno vrniti nazaj normalno življenje, torej kje in kakšna naj bi bila stanovanja. Poskrbeti je treba, da si ti interesi ne bodo nasprotovali. Zaradi tega je potrebno določiti namembnost stavb in proučiti, kje je mogoče še kaj dozidati in nadgraditi, kje kaj obnoviti. Prav tako je potrebna neka logična in normalna prometna ureditev s predvidenimi parkirišči, kar pomeni neko zelo enostavno prometno rešitev. Prav pri tej enostavni prometni rešitvi se je zataknilo v razpravah o prvem osnutku ureditvenega načrta. Ker dosedaj promet ni bil urejen in je zatečeno stanje takšno, da je vsak občan menil, da mimo njega ne bo nikoli več speljan dodaten promet, se zdaj kaže, da je potrebno ob glavnem trgu dopolniti nekatere ceste vsaj za napajanje stanovanj za predel v ozadju. To je občina že prej načrtovala in je tudi kupila zemljišče. Zdaj pa se nasprotuje, da bi se prometna situacija normalizirala. Kljub vsemu smo ugodili pripombam krajanov, da se Hausenbichlerjeva ulica ne odpre za promet, ampak se na njenem začetku uredi obračališče, kar sicer z naše, strokovne plati ni utemeljeno. Za stanovalce je manj obremenjujoč promet skozi ulico, kot pa ustvarjanje zamaškov in obračališča, kar je tam nastalo že danes. Drugi problem, ki smo ga morali rešiti, je bil, v kolikšni meri in no, drugje pa da ne bodo mogli narediti enako. Naš namen je bil samo ta, da se notranjost uredi po enakem principu, seveda pa bi se vsak spor oziroma vprašanje namembnosti določenega objekta reševalo individualno, vendar skupaj z zavodom za spomeniško varstvo. Velik problem so strehe, vendar smo se z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine dogovorili naslednje: zaradi varovanja videza trga, ki je lep spomenik, naj te dolge velike strehe, obrnjene proti trgu, ne bi imele velikih oken in odprtin, ker teh nikoli ni bilo. Dovoljene bi bile samo majhne svetlobne ali prezračevalne line. Na strani dvorišč oziroma atrijev pa bi lahko bile te odprtine velike, vendar mora po zakonodaji Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi za te dati svoje mnenje. Naslednji zelo pereč problem pri urejanju mestnega jedra pa je industrija, ki je še ostala tu. Dve taki lokaciji sta, to sta nekdanja Strojna in Ferralit. Predlagamo, da se ti prostori izkoristijo za dejavnosti, ki pa morajo upoštevati naslednje: ustrezati morajo ekološkim zahtevam, objekti se morajo prilagoditi drugačni namem- čene v odloku. Mislim pa, da je zelo važno, kako se bo posame: znik znašel v tem ureditvenem načrtu.« Savinjčan: Kdaj naj bi bilo središče Žalca urejeno tako, kot predvideva ureditveni načrt? prof. Marjan Ocvirk: »To je nemogoče reči. Sploh ker se ureditveni načrt po vsakem daljšem obdobju obnavlja. Sprejet ni zato, da bi se v kratkem času naredilo vse, kar je v njem načrtovano, ampak da se lahko zdaj naredijo posamezne stvari. Tako se na primer brez tega dokumenta ne more pričeti prenova trga.« Manca Birsa: »Tudi investitorji posameznih objektov niso vnaprej znani.« Savinjčan: Kakšno je zanimanje med investitorji za mestno jedro Žalca, verjetno kar dobro veste na Upravni enoti, kamor ti vlagajo prošnje za pridobitev raznih dovoljenj. Ali je zanimanje predvem za ureditev lokalov ali tudi stanovanj? Slavko Resnik: »Glede na celotno občino je prostorska problematika v središču Žalca nekoliko specifična. Razpolagamo z dokumenti, starimi deset, dvajset in več let, zato so izredno zasta- wmmmm Št kje dovoliti poslovno-servisno dejavnost. Glede tega smo se sporazumeli, da je takšna dejavnost dovoljena v pritličjih stavb, ker povsem na trgu tudi ni mogoče stanovati. Stavbe v mestnem jedru naj bi bile samo enonadstropne s podstrešji. V nadstropjih in podstrešjih naj bi bila predvsem stanovanja, ponekod pa bi bila njihova namembnost mešana. Ko smo najprej narisali nekaj osnovnih stavb, ki so bile do podstrehe poslovne, je med občani prišlo do nasprotovanja. Zato smo se dogovorili, da so to normalne stanovanjske hiše z možnostjo, da se v pritličju uredijo lokali. Med trgom in vzporednimi ulicami se zdaj nahaja vse mogoče, od vrtov do raznih prizidkov. Princip tega ureditvenega načrta naj bi bil, da se te stvari postopno izčiščujejo oziroma se definira, kaj tam bo. Zavod za varovanje kulturne dediščine zahteva, da se ščiti vzdolžna parcelacija pravokotno na trg. Ob trgu je lokal s stanovanjem na vrhu, v notranjost pa se lahko podaljša v kakšen gostinski vrt, ali se podaljša kakšna dejavnost. In tudi tu je že na začetku prišlo do spora z občani zato, ker smo mi te stvari že kar risali in podaljševali, nekaterih objektov pa nismo narisali. Iz tega pa so ljudje že kar bnosti (da ne bodo imeli več takšnega industrijskega videza) in zagotoviti se morajo parkirišča. Lahko tudi s sofinanciranjem skupnih parkirišč na drugih mestih, ki smo jih predvideli. Šlandrov trg ne bo zaprt za promet, vendar se skozenj ne bo mogoče več voziti tako hitro. Trg bo namenjen predvsem tistim, ki bodo prihajali in bodo lahko za krajši čas parkirali tam. Trg ne bo več oblikovan s cestnim načinom križanja cest, ampak naj bi bile to ploščadi, ob hišah za pešce, na sredi pa ploščad s parkirnimi prostori, prek katere se lahko vozi. Poleg tega naj bi vrnili trgu star izgled z drevoredom. Ob vsem tem so še razne prazne parcele, kjer je še prostor za kakšno individualno hišo. Pa še na nekaj bi opozoril. Mesto ima malo parkov, pravzaprav v mejah tega ureditvenega načrta samo enega. Zato predlagamo ob sodišču ureditev še enega parka z otroškim igriščem. Parkirišče pa bi bilo ograjeno. Pa še nekaj se mi zdi bistveno poudariti. Ta ureditveni načrt je zgolj osnova za odločanje tistih, ki izdajajo lokacijska dovoljenja. Biti mora toliko določen, da je za vsako točko mogoče reči, kaj se lahko tam gradi ali kako obnavlja. Vse te stvari, pogoji in morebitne omejitv bodo točno dolo- reli. Ne le, da je terminsko izrazoslovje zastarelo, dokumenti tudi niso prilagojeni sedanji sferi zasebnega podjetništva, ne novemu načinu dela in razvoju. Za primer naj navedem PUP L, ki je bil sprejet še pred kratkim in ki dovoljuje gradnjo gospodarskih poslopij in hlevov, poslovnih objektov in podjetništva pa ne. Kakšen je bil interes za sprejemanje prostorskih dokumentov v posameznih obdobjih v žalski občini, kažejo naslednji podatki: do leta 1970 je bilo v občini sprejetih 25 izvedbenih dokumentov, do leta 1980 30, do leta 1990 92, od leta 1991 naprej pa samo 2. Se pravi, da smo v zadnjih petih letih popolnoma zanemarili razvoj na tem področju. V teh obdobjih so bili tudi dopolnjeni posamezni dokumenti: do leta 1970 je bilo teh rebalansov 5, kar je logično glede na to, da je bila večina dokumentov šele sprejetih, do 1980. leta je bilo spremenjenih 32 izvedbenih dokumentov, v na-slednjm desetletju nadaljnjih 23, od leta 1991 pa spet samo 5. Takšno je stanje, ki nam zdaj dela na Upravni enoti precejšnje težave. Odločanje Upravne enote oziroma izdajanje lokacijskih dovoljenj temelji prav na teh pravnih osnovah oziroma izvedbenih dokumentih, v katerih je opredeljen tudi dolgoročni razvoj. Zdaj se nam v Žalcu dogaja, da se na območju nekdanje Strojne pojavlja novo trgovsko središče, kot lahko sodimo po vlogah, ki prihajajo na našo upravno enoto. Samo za območje starega mestnega jedra, ki je predmet obravnave, imamo približno 20 vlog zasebnikov in podjetij. Nahajamo se v dilemi, ali se dejansko pogovarjati z občino mimo teh dokumentov, sprejemati kompromise in na osnovi teh izdajati dovoljenja. Dolgoročno to ni rešitev. Če povem primer SIB-banke, ki je v teh letih naredila že pet idejnih projektov, pa tudi zadnji ni usklajen s tem predlaganim izvedbenim načrtom. To pomeni, da povzročamo nepotrebne stroške tudi samim investitorjem. Če pa ustavimo vsakršno gradnjo na tem območju Žalca, pomeni, da zaustavimo tudi ves njegov razvoj. V zadnjem času se celo dogaja, da nam »padejo« priglasitve vzdrževalnih del, ker ni izvedbenih dokumentov. V tem vmesnem obdobju, dokler ne bo sprejet ureditveni načrt za mestno jedro, nam preostane le, da se glede večjih posegov v prostor dogovarjamo z občino, da povsem ne zaustavimo razvoja. Omenil bi še en podatek: v letošnjem proračunu je za sprejem izvedbenih dokumentov za celotno občino namenjenih samo 5 milijonov tolarjev, čeprav bi bilo potrebnih vsaj 100 milijonov. To pomeni, da v naslednjem obdobju ne bo na tem področju ponovno nič narejenega. Na upravni enoti razmišljamo, da bo potrebno vzpostaviti stik z ministrstvom za okolje in prostor in se pogovoriti o naši pristojnosti, da nekatere dokumente sprejema upravna enota, če jih ne bo uredila občina. Nihče si tega ne želi, ker naj prostor ureja tisti, ki je za to pooblaščen in zagotavlja tudi sredstva, toda sedanje stanje je nevzdržno.« Savinjčan: Zakaj prihaja do takšnih zamud pri sprejemanju prostorskih dokumentov? Slavko Šketa: »Na to vprašanja praktično ne morem odgovoriti. Odkar sem letos sprejel funkcijo vodje občinskega oddelka za okolje in prostor, se iz dneva v dan srečujem z raznimi presenečenji, da so nekatere zadeve nedorečene in nedokončane. Mnogo primerov je takšnih, da se je začela pripravljati ustrezna dokumentacija, vendar pa pri tem nismo odvisni zgolj od sebe. Postopki pridobivanja dokumentacije so dolgotrajni, pogovarjamo se o letih, ne mesecih, to pa je v osnovi tisto, kar mene osebno izredno moti. Zelo dolgo je na primer treba čakati na odgovore raznih soglasodajalcev, tudi nekaj mesecev. Zakonodaja je na tem področju izredno toga, postopki sprejemanja planov so izredno dolgotrajni. Potem ko so prostorsko-ureditveni načrti že sprejeti, je faza pridobivanja raznih dovoljenj spet zelo dvofazna in dolgotrajna, tako da je potrebno tudi za gradnjo prizidka lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vse skupaj je precej problematično za nekoga, ki želi nekaj graditi, tako da se ljudje že kar bojijo teh postopkov. Po drugi pa smo priča raznim nedovoljenim posegom v prostor; kar pa je verjetno tudi rezultat prepočasnega reševanja teh zadev. Dodatno je sprejemanje prostorskih dokumentov zavlekla sprememba lokalne samouprave in delitev pristojnosti na občino in upravno enoto. Tudi nov občinski svet si predstavlja reševanje teh problemov nekoliko po svoje. Upam ^ pa, da bomo v prihodnosti toliko razumni, da bomo prišli do nekega programa, kako doseči napredek v občini. Glede samega ureditvenega načrta za mestno jedro Žalca pa bi samo dodal, da se mora občan, ki se odloči za zidavo vtem območju mesta, zavedati, da to prinaša določene prednosti, pa tudi obveznosti. Občinsko središče ne more biti brez poslovnih objektov, je pa res tudi, da iz njega ne moremo narediti samo poslovnega dela, ki bi živel samo v času, ko so lokali odprti. Zato naj bi predlagana rešitev oziroma ureditveni načrt uzakonil to, da je potrebno omogočiti ureditev stanovanj tistim, ki tu želijo živeti. Samo tako bo mestno jedro živelo.« Milan Dobnik: »Če govorim za celotno občino — razlog, zakaj ni v zadnjem času sprejetih več novih prostorskih dokumentov, je tudi ta, da po starih zazidalnih načrtih zemljišča še niso pozidana, zato jih ni potrebno obnavljati. V tem času se obnavlja ogromno starih stavb in zato ni potrebe po gradnji novih objektov in sprejemanju tovrstnih novih načrtov. Tretje pa je, da se je v tem času povsem spremenil pristop do urejanja okolja, to je sprejemanje prostorsko-ureditve-nih pogojev, kar je zelo dolgotrajen postopek. Tako da vsej PUP-ov še nimamo sprejetih. V primeru Žalca pa je šlo za spor med tistimi, ki bi radi, da se predpišejo pogoji, po katerih se sme graditi, in med tistimi, ki želijo s preprečitvijo sprejema ureditvenega načrta pravzaprav preprečiti razvoj. Nihče od nas, ki smo odgovorni za te stvari, pa ne želi popačiti mestnega jedra samo v poslovni del brez bivalnega, ker bi v tem primeru Žalec kot manjše urbano središče izgubil svoj smisel.« Savinjčan: K vam verjetno prihajajo Žalčani, ki se ne strinjajo s tem ureditvenim načrtom. Kaj pravijo? Milan Dobnik: »K meni prihajajo tako eni kot drugi. In če bo sprejet ta dokument, bo to pomenilo, da bomo imeli dobro osnovo, na katero bo lahko investitor oziroma upravna enota podprla svojo odločitev, zakaj nekaj je dovoljeno, zakaj nekaj ne. Najslabša možnost pa je ta, da tega nimamo.« Manca Birsa: »Rada bi pojasnila še nekaj glede statistike, ki jo je predstavil gospod Resnik. Gre namreč za nek princip, ki je veljal v prejšnjih letih, da je moralo vsako podjetje financirati izvedbeni projekt samo. Strateške dokumente pa je sprejemala občina. V preteklih letih so podjetja veliko vlagala v svoj razvoj, danes gre to v nasprotno smer — krčijo območja svojih zazidalnih načrtov. Vsak podjetnik se do zadnjega upira kakršnemu koli prostorskemu dokumentu, dokler je le možno, ker je zakonodaja, ki določa postopke in vsebino teh dokumentov, stara že več kot 10 let. In nič ne kaže, da se bodo ti postopki poenostavili in pocenili. Občina, ki pa je v enem delu še vedno zadolžena za sprejem teh dokumentov, ima pa pri njihovem sprejemanju vsebinsko najbolj zapletene zadeve. En PUP se na primer pripravlja za 11 krajevnih skupnosti. Potrebno je uskladiti interese na tako velikem območju, pa tudi ljudje vedno želijo posege tam, kjer to ni možno. Tako se dogaja, da želijo največ posegov na območjih prve kategorije kmetijskih zemljišč. Postopek usklajevanja v teh primerih vodi država in mi že od letošnjega maja usklajujemo izjemne posege na območju treh četrtin občine. Zaradi tega ne moremo nadaljevati s sprejemanjem PUP-ov II, lil in IV. PUP I pa je bil sprejet, za pet krajevnih skupnosti leta 1991, ko so bile razmere v prostoru tudi glede dejavnosti drugačne. Dopolnili pa ga bomo šele, ko bomo vedeli, ali bomo lahko določene izjeme, ki so bile v tem času predlagane, tudi naredili. Samo za posamezne primere ni umestno začeti postopka. Kar pa se tiče zazidalnih načrtov, imajo invetitorji vedno možnost pričeti postopek, vendar v tem trenutku nimamo niti ene takšne zahteve.« Milan Dobnik: »Glede prve kategorije kmetijskih zemljišč bi pripomnil samo, da to ne pomeni, da so to dobra kmetijska zemljišča, ampak so varovana.« Prof. Marjan Ocvirk: »Pred leti je bila o Žalcu narejena diplomska naloga Andreje jan, ki je vse zadeve veliko bolj precizirala kot sedanji ureditveni načrt. Takrat je razvoj Žalca potekal zunaj mestnega jedra. Takrat smo naredili tudi celotno širšo prometno shemo, pa takrat to ni nikogar zanimalo, ampak so cestna podjetja gradila ceste pač tam, kjer so jih potrebovala. Zdaj je pritisk po vseh naseljih, ne le v Žalcu, takšen, da je potreben ureditveni načrt.« Savinjčan: Zakaj je mestno jedro Žalca tako zanimivo za poslovneže; je res potrebnih toliko poslovnih lokalov? Andrej Šepec: »Vsakdanje življenje kaže, da je Žalec poslovno zanimiv, kar je dejstvo. To je sicer bolj rezultat stihijskega razvoja, ne pa neke usmeritve v gradnjo trgovskih, gostinskih in drugih kapacitet. Verjetno je to prinesla konkurenca, pritličja hiš so se pričela preurejati v trgovf-ne. Vprašanje pa je dolgoročne smotrnosti takega razvoja, ki ne bi ponudil v tem konceptu še nekaj dodatnega. Dopolniti je potrebno ponudbo, če bomo ostali zgolj pri bistrojih in trgovinah. Zato je vsekakor zelo dobrodošla priprava tega ureditvenega načrta, ki predvideva revitalizacijo mestnega jedra. Potencialni investitorji se bomo seveda morali prilagoditi temu, kar bo predpisala stroka. Je pa dejstvo, da je Žalec zelo zanimiv, je finančni poslovni center, z mnogimi bankami in trgovinami. Vsak lokal, ki je bil dosedaj odprt v Žalcu, je prinesel s sabo določeno strukturo kupcev. Razmišljanje v smeri boljše ureditve prometa, povečanja parkirnih površin, določitev načina zbiranja denarja za tiste, ki svojih parkirišč nimajo, je pametno.« Savinjčan: Kako ocenjujete dejstvo, da Žalčani niso pripravljeni več sodelovati pri pripravi ureditvenega načrta, saj niso uspeli sami imenovati svojih članov v komisijo, en član pa je nato že odstopil? Eran Sadnik: »Po letu 1986, ko so prenehali veljati stara prostorska zakonodaja in postopki, in glede na to, da je že nekdanji izvršni svet v vsakem mandatu zastavil nalogo, da moramo sprejeti ureditveni načrt, smo na mestni skupnosti sprejeli sklep, da je končno potrebno pričeti postopek za pripravo ureditvenega načrta. Že takoj pri prvem osnutku in predstavitvi prometne študije smo naleteli pri posameznih občinah na nasprotovanje. Očitali so nam tudi, da se priprave tega načrta lotevamo politično, vendar smo vedno dajali prednost stroki, ne pa politiki. Staro mestno jedro moramo posodobiti, da bo pomenilo neko celoto, da bodo ljudje radi prihajali vanj. Moramo odpirati nova delovna mesta in tako povečati tudi prihodek občine. Takšna kompleksna rešitev, ki jo ponuja ureditveni načrt, naj bi bila sprejeta do konca tega leta. Vzporedno s tem bomo letos obnovili primarno kanalizacijo, ki je bila zgrajena že leta 1946.« Savinjčan: Čisto zadnjo besedo pri sprejemanju ureditvenega načrta mestnega jedra Žalca bodo imeli svetniki. Kakšno je stališče svetnikov? Dimitrij Pur: »Iz vsega povedanega sledi, da je sprejem takšnega dokumenta nujno potre- ben. Mogoče bi bilo potrebno poudariti, da bo imela koristi od tega ne le mesto, ampak tudi občina. Dejstvo je, da za večino strank samo mesto Žalec ni pomembno, kar se kaže tudi v sprejetem proračunu oziroma denarju, predvidenem za izdelavo prostorskih dokumentov. Glede same javne razgrnitve ureditvenega načrta pa je jasno, da je kljub vsemu potrebno upoštevati mnenje občanov, da ne bi prišlo do kakšnega večjega nezadovoljstva.«' Eran Sadnik: »V občinski skupščini je bil ureditveni načrt že tik pred sprejetjem, vendar je takrat imel eden od občanov, to je Edvard Kovačič, možnost, da je govoril v skupščini in razpravo pripeljal na drugi tir. Mestni svet in skupščina sta ta program že sprejela, občinska skupščina pa ne. Vendar menim, da sta za njegovo sprejetje najbolj kompetentna svet in skupščina mesta Žalec, ne pa parlament in tisti v njem, ki živijo v drugih delih občine in jih ne zanima, kako bomo spremenili načrte in kaj bomo zidali v Žalcu. Upoštevati moramo interese celotnega kraja, ne pa vsake posamezne ulice.« Prof. Marjan Ocvirk: »Mi smo upoštevali mnoge pripombe krajanov, izvedli smo tudi anketo med njimi, čeprav zdaj oporekajo njenim rezultatom. Ampak mi smo naredili to anketo samo na območju, ki ga ureja ta ureditveni načrt, to je samo ožje jedro mesta. Tisti krajani, ki so zdaj navajeni, da mimo njihove hiše nihče ne vozi, pričakujejo, da bo vedno tako. Seveda ne načrtujemo kakšnega posebnega povečanja prometa, ampak samo dostavni promet za hiše. Po mojem mnenju premalo gledamo na to, kaj bomo pridobili s tem načrtom.« Slavko Resnik: »Te stihije in neurejenosti, ki jo omogoča nesprejetje ureditvenega načrta, bo vedno več. Dejansko pa to že povzroča kar precejšnjo ekonomsko škodo posameznikom v Žalcu. Vedeti moramo, da je precej lastnikov kupilo stečajno premoženje Strojne, tu je denacionalizirano premoženje, in vsega tega kapitala zdaj ne morejo vnovčiti. Glede prej omenjene kategorizacije zemljišč — ta je bila narejena tako, da je omejila razvoj občine, saj so se kmetijska zemljišča zarisala dobesedno ob mejah hiš. Zato tudi Žalec nima niti malo razvojnega prostora več in s tem možnosti širjenja. Zato so možne samo še dopolnitve in dograditve.« Slavko Šketa: »Kategorizacija kmetijskih zemljišč je bila narejena leta 1984. Takrat je imela v žalski občini prioriteto kmetijska politika in tudi prostorske plane so začrtovali kmetijci. Danes pa je namembnost teh varovanih kmetijskih zemljišč izjemno težko spreminjati in to je velik problem pravzaprav po vseh naseljih.« Savinjčan: Končajmo ta pogovor z ureditvenim načrtom za staro mestno jedro Žalca, ki bo v najboljšem primeru sprejet šele konec tega leta. Kako bo dotedaj upravna enota reševala vloge investitorjev, ki jih je že prejela? Slavko Resnik: »Pravzaprav sta samo dve rešitvi. Ena je, da ustavimo vsako gradnjo in investitorje napotimo k popravljalcem ureditvenega načrta. Druga možnost, ki jo v praksi dejansko tudi uporabljamo, pa je, da se za vsak primer sestanemo popravljalci dokumenta, občina, ki je pristojna za sprejemanje, in mi z upravne enote, in sklenemo, kateri vlogi je mogoče ugoditi. Za vse vloge, ki jih že imamo, pa to ne bo mogoče.« K. Rozman SUPER KREDITNI POGOJI $ SAVINJSKA tipska družba Žalec Tekstil, bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski aparati, video tehnika— Na 6 čekov ali obrokov brez obresti; z lastnim kreditom do 12 obrokov s fiksnim pribitkom za obresti. Gradbeni material Na 5 čekov ali obrokov brez obresti; do 12 obrokov z lastnim kreditom s fiksnim pribitkom za obresti. Obre/li so eno leto /orno IO%. (Premog na 6 čefen> cdi obrofov - obresti samo 4,6%. Vi Hmezad tel/fax. 721-455 GRADBENIKIPOZOR! HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Purižlje OPEKA MODUL 1/6 63,90 TLAKOVCI »H« m2 1.198,00 BOBROVEC STREŠNIK 55,90 PRALNE PLOŠČE TALNE 40X40 225,00 PARKET hrast lamel S 1.891,00 Po ugodnih cenah nudimo tudi: TERMO OKNA, STROPNA NOSILA, IZOLACIJE IN BARVE # BIACK&DECKER STARO ZA NOVO! (Za star aparat v kakršnem koli stanju vam priznamo 25% popusta.) PREMOG KOSI t „ 6490,00 CISTERNA 2000 I 38.987,00 SYNTEKO LAK 5 I 10.98300 JUPOL 30 kg 2.890,00 PEČI NA PLIN IN PETROLEJ UGODNI KREDITNI POGOJI! 63 301 PETROVČE • PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon In faks: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-922 r i i I a ** I I I I I I I I I I I I d.o.o. Petrovče Montaža Zastopanje Posredovanje GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONOM IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE FIRME HORMANN V.. i SODOBNO - VABNC I________________ - UDOBNO ______________V spomin na 360-letfižco kmečkega upora_ Le vkup, uboga gmajna Nekdanja graščina v Ojstrici, fotografirana leta 1962 fotografije je Slavko Cestnik iz Latkove vasi. Graščine več, na njenem mestu pa je bil tokrat prireditveni pri Kmečki upori so del zgodovine slovenskega naroda in drugih narodov, so del evropske in svetovne dediščine in zaznamujejo čas, ko so vse bolj pohlepni fevdalni oblastniki z davki in tlakami pritiskali na nemočne kmete in s tem ogrožali njihovo preživetje. V tej brezizhodnosti so se rojevali manjšj in večji upori obubožanih in zatiranih kmetov, ki so bili zaradi neorganiziranosti večinoma kmalu zatrti. S tem pa ne tudi njihova želja po stari pravdi, ki je večinoma bila vodilo vseh uporov, o čemer priča tudi njihov klic: »V boj za staro pravdo.« »Ne glede na vračanje k staremu, kar se v zgodovini človeške družbe označuje kot nenapredno, pa so kmečki upori vendarle iskre, ki so tudi slovenskemu narodu prinesle težko željeno svobodo in samostojnost. Izhajajoč iz tega, je tudi proslavljanje 360-obletnice II. kmečkega upora na Slovenskem, ki smo jo nadvse slovesno praznovali minulo soboto, pomembno dejanje. Grajska vas — začetek upora Celodnevno proslavljanje tega zgodovinskega jubileja se je začelo v Grajski vasi, v kraju, kjer je leta 1635 potekala prva bitka z nezadovoljnimi puntarji in vojsko Feliksa Schratenbacha, lastnika ozemelj med Laškim, Trbovljami in Gornjim Gradom. Ta spopad je bil pravzaprav uvod v množičen kmečki punt, v katerem je prvi padel grad Ojstrica, last omenjenega fevdalca Schratenbacha. Iskra se je nato razžarila in zajela skoraj vse slovenske pokrajine. Slovesnost v Grajski vasi se je začela s slovesno mašo, ki jo je daroval farni župnik Gomilskega, gospod Martin Cirar. Za pozdravom domačina Vinka Drče, člana odbora za proslavljanje te obletnice, je zbrane nagovoril Janez Janša, vodja SDSS in prvi mož strank slovenske pomladi. Med drugim je dejal: »...Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za vabilo v vašo sredo in da vam hkrati čestitam, ker ste se spomnili tega zelo pomembnega dogodka iz leta 1635. Slovenska zgodovina je bogata z različni- Osrednji govornik na prireditvi ob 360-letnici II. slovenskega kmečkega upora je bil predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. OBČINA ŽALEC Organizacijski odbor m proslavo 360-letnice 2. kmečkih uporov na Slovenskem Županu prof. Milanu Dobniku, Predsedniku organizacijskega odbora g. Stanislavu Gržini Spoštovani, v čast mi je bilo Vaše povabilo k sodelovanju na »zboru puntarjev,« posvečenemu spominu na drugi veliki kmečki upor, ki je pričet v g* ' dušita, ni uspela zlomiti svobodoljubnega duha slovenskih kmetov. Z upori so nadaljevali, dokler v naših krz::L t~',~ ~J ži vel v vseh kasnejših i živečem, ki je zmogel pogum, da je ustvaril i Kmečki upori vinskem razvoju. Prvič po PHHHp stiso se Slovenci znova pokazali kot pomemben dejavnik v političnem življenju, s katerimi so v takratnem fevdalnem redu morali računati tuji gospodarji. Uporniške zahteve so zakoličile pot do družbenih podlag za poznejše slovensko narodno prebujenje. Prav v zvezi s slovenskim kmečkim uporom so se ohranile takrat tiskane slovenske besede, simbolične za nadaljnji slovenski razvoj: »S na«. Puntat vvofm ....... I: 'me, ko in fašističnim okupator tem in vanske armade, na in smo si in oblikovali svojo nacionalno državo. Vaše pobude in letošnji program h valežnega spominjanja puntarskega duha slovenskega človeka pomagajo ohranjati veliko tradicijo slovenske samozavesti in neuklonljivega čuta za socialno pravičnost. Tudi zato iskreno obžalujem, da se »zbora pun-trajev« zaradi neodložljivih mednarodnih obveznosti ne morem osebno udeležiti. S svojim pismom Vam želim izreči priznanje za izvirno zamisel utrjevanja svobodoljubne tradicije slovenskeea občestva pa tudi dobre želje pri uresničevanju novih razvojnih zamahov prelepe Savinjske ootine in kakovosti življenja njenih ijudi. Vesel bom, če boste z mojim pismom seznanili tudi zborovalce na»zboru puntarjev«, ki jim želim lep in prijazen dan. S spoštovanjem, Milan Kučan mi dogodki, različnimi dogajanji, ki sežejo stoletja nazaj. Res je, da so bili mnogi zamolčani ali niso dobili tiste veljave, ki jim gre, vendar pa zadnja leta čas tudi te stvari postavlja na svoje mesto. V naši slovenski zgodovini je bilo mnogo krivic, ki so bile prizadejane posameznikom pa tudi narodu. Je pa bilo v tej naši zgodovini tudi veliko lepih, pogumnih in hrabrih dejanj. Zagotovo med ta dejanja sodijo tudi dogodki, katerih obletnico obhajamo. Vendar pa, ker živimo v svobodnem času, gledamo na zgodovino tudi bolj kritično. Dovolite, da zato rečem kritično besedo, ki izhaja iz spoznanja, da smo Slovenci tudi v najbolj težkih časih vedno gojili iluzije o tem, kako krivice povzročajo samo tisti, ki jih poznamo, vsi nad njimi, na vrhu, pa so brezmadežni... Ta iluzija je Slovence v zgodovini mnogo stala, in vse do leta 1991, ko smo dobili lastno samostojno državo, smo zaradi takšnih stvari plačevali svoj davek...« V nadaljevanju svojega govora je Janez Janša dejal, da je duh slovenskega uporništva od kmečkih uporov do Maistrovih dejanj, upora proti okupatorju in komunistični revoluciji v času med II. svetovno vojno in enoumju po tej vojni nekako ustvaril tiste temelje, na katere smo položili slovensko državo.... Pozval je k enotnosti, vsaj takšni, kot smo jo pokazali na plebiscitu leta 1991. Dotaknil se je tudi manjšin in ob tem dejal, da se v tem trenutku trguje na račun interesov naše manjšine v Italiji... Slovesnost pri domačiji Mežnar Slovesnost v Grajski vasi so zaključili pevci domačega okteta in godbeniki preboldske pihalne godbe. Od tu pa se je »puntarska« kolona podala proti Ojstrici. V sprevodu je bilo nekaj vozov s konjsko vprego, še največ pa je bilo pešcev in »konjenikov« v pločevinastih konjičkih, ki so se želeli popeljati po novi asfaltirani cesti, ki povezuje Grajsko vas s Taborom. Z mano vred pa bi bilo bolje, če bi to storili kdaj drugič, saj so bili pešci bolj mobilni in hitrejši od avtomobilov. Kljub polževi vožnji in mučenju avtomobilskega motorja ter parkiranju kakšnih 500 m stran od domačije Mežnar nam je še vseeno uspelo pravočasno priti do Mežnar-jevih, kjer je potekala slovesnost ob odprtju nove, že prej omenjene ceste. Zbranim je spregovorilo kar nekaj govornikov, glavnega pa je imel kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki je tudi pomagal Mežnarjevi mami, 77-letni Tereziji Topovšek prerezati trak in s tem usodno odpreti cesto. Ob tem je še dejal: »Cesta je izjemno pomembna infrastrukturna lastnik j ni dobrina, ki povezuje tudi odročne kraje z dolino. To velja tudi za to cesto. Brez dobre cestne povezave se odročni kraji spraznijo. Poseljenost odročnih krajev in podeželja pa je življenjskega pomena za preživetje vsake države — in tudi naše. Upam, da bo vse več Slovencev znalo to ceniti in da bodo vsak po svoji moči prispevali k temu, da bi ohranili poseljeno Slovenijo, kajti potem bomo lahko čez 360 let še govorili slovensko...« Še blagoslov župnika, besede župana Milana Dobnika, skupna zdravica najimenitnejših gostov, pesem domačega okteta, igranje godbe in zaslužena porcjja puntarskega golaža za vse prisotne — in karavana nadaljuje svojo pot Ojstrice, odločil o njeni usodi in jo poslal v smrt. Vse prisotne, še posebno goste z državnega vrha, je najprej nagovoril župan naše občine Milan Dobnik, ki se je zahvalil za razumevanje in pomoč vlade pri odpravi posledic lanskega neurja. Kot prvi govornik z državnega vrha je nato spregovoril Tone Partljič, ki je podrobneje orisal zgodovino kmečkih uporov in še posebno II. velikega kmečkega upora, katerega obletnico proslavljam v tem letu. Ob njegovem nastopu pa se je marsikdo tudi veselo nasmejal. Osrednji slavnostni govornik je bil dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta. V začetku svojega govora je dejal: »Slovenski človek se je upiral krivicam, socialnim in političnim, ki so mu jih prizadejali v zgodovini, in upiral se je tuji nadoblasti. Duh uporništva in svobodomiselnosti so nosili v sebi Črtomirovi sobojevniki, kmetje tlačani, Primož Trubar, vojaki v Judenburgu, partizani med NOB 1941—45, borci zoper agresijo JA leta 1991, Prešeren, Cankar, Župančič in mnogi drugi...« V nadaljevanju je podrobneje razložil prej izrečene besede in zgodovinsko pot slovenskega upornišva, ki je dobila pomemben mejnik pred 150 leti, ko se je pojavila ideja o Zedinjeni Sloveniji. O tem je dejal: »Pomlad narodov je razgibala politično in nacionalno zavest Slovencev. Zavest nacionalne identitete je tudi sprožila idejo o Združeni Sloveniji. Prešeren je simbolično izrazil poslanstvo pomladi narodov za nacionalno osvoboditev v preroški napovedi, da bomo našli pot, kjer si bomo svobodni volili vero in postave... Za združeno Slovenijo je moralo preteči še veliko časa. Prek Majniške deklaracije, kjer je bila postavljena odločna zahteva po samoodločbi Slovencev, jugoslovanske države V Grajski vasi je »puntarjem« spregovoril Janez Janša, ki se je pred tem tudi udeležil svete maše v tamkajšnji cerkvi. li Slovenci za to svojo državo še enkrat boriti... Ko danes gledamo na prehojeno pot, se moramo zavedati, kako dragoceni sta izborjena svoboda in samostojnost slovenske države. Na osnovi tega spoznanja pa je nujno, da preprečimo, da bi vso našo energijo potrošili za spore v bližnji preteklosti, ampak je nujno, da naš pogled upremo v prihodnost in da vse sile zberemo za dosego nacionalnega soglasja o temeljnih usmeritvah našega prihodnjega razvoja,« je ob zaključku še poudaril dr. Ivan Kristan. Za njim sta prisotne pozdravila še: dr. Jože Osterc, ki je nekaj besed namenil kmetijstvu in kmetijski politiki, in Janez Janša, ki je primerjal takratne davke z današnjimi in izrazil upanje, da bo v pravi demokraciji tudi to drugače. Slovesnost ob 360-letnici kmečkega upora so v veselejšem delu po- »Puntarji« so se najprej ustavili pri domačiji Mežnar, kjer je minister za kmetijstvo Jože Osterc pomagal prerezati trak 77-letni Tereziji in s tem odprl novo asfaltirano cesto, ki povezuje Grajsko vas s Taborom. proti osrednjemu prireditvenemu prostoru, na mesto, kjer je nekoč stal grad Ojstrica. Prebujena Veronika Deseniška Prijeten je pogled na prireditveni prostor, ki žal ni tako poln, kot so pričakovali organizatorji. Kljub nestabilnemu vremenu, ki je že dopoldan narahlo grozilo, pa se je v tem kotu, pod Krvavico in Črnim Vrhom zbralo kakšnih 1500 ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili govornikom in kulturnemu programu. Prireditev je povezovala Jožica Ocvirk, izvajalci pa so bili: Mešani pevski zbor iz Tabora, ansambel Kurja koža z etno glasbo, Savinjski lovski rogisti in člana SLG Celje, ki sta predstavila krajši odlomek iz Veronike Deseniške in s tem oživela čas njene ljubezni s Friderikom, celjskim grofom, katerega oče Herman Celjski je prav tu, v okolici SHS pa vse do NOB, ko se je pojavilo novo upanje za Združeno Slovenijo v boju proti okupatorju. Takrat smo Slovenci, hkrati z izgonom okupatorja, zgradili svojo državo, Republiko Slovenijo in jo vključili v jugoslovansko federacijo. Žal to ni bila prava federacija, ampak unitaristična, v kateri je imela Srbija monopolni položaj. Zaradi tega je ta federacija razpadla in Slovenija je 25. junija 1991 razglasila državno samostojnost in neodvisnost. Vendar pa smo se mora- pestrili citrar Karli Gradišnik in ansambel Lojzeta Slaka. Pri omizju, kjer smo bili tudi mi, pa tudi ni manjkalo ne strankarskih dokazovanj in razmišljanj, ki prav gotovo ne vodijo k toliko želeni enotnosti, ki je bila ta dan večkrat omenjena. Sicer pa je prireditev lepo uspela, za kar velja čestitati organizatorjem in nastopajočim ter nevidni armadi prostovoljcev obeh vasi, ki jih sedaj še bolj povezuje »puntarska cesta«. Darko Naraglav Pokrovitelji prireditev: Občina Žalec, Cestno podjetje Celje, Krajnc - visoke in nizke gradnje, Plima d.o.o., Žalec, žavarovalnica Triglav Cejje, Hmezad export import Žalec, KIV Vransko, LDS Žalec, P Poslovna skupi vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Celje, Min most za jrva Žaleč, HKS Žalec, TT Prebold, Hudournik 'd.o.o. Store, KK Ptuj vinarstvo Haloze, Vinag Maribor, MB Darilni butik Žalec Na obisku pri hmeljarskem starešini Vladu Marovtu Spoštovanje tradicije in vrednot življenja Savinjska dolina ima postno mesto in podobo, ki se obiskovalcu kaže z nepreglednimi nasadi hmelja - savinjskega zelenega zlata, ki že stoletja in več oblikuje življenje tukajšnjih ljudi. Oblikovalo je tudi generacije Marovtovih iz Topovelj, kjer danes gospodarita Vlado in Pavlika, ki s svojimi tremi otroki ter še živečima Vladovima staršema poosebljata vzorno krščansko kmečko družino, ki spoštuje tradicijo in vrednote, ki jih dajeta delo in življenje. Prav zato je bil obisk tudi zame prijetno doživetje, ki kar kliče po zapisu, hkrati pa sem bil tudi presenečen, saj sem tu srečal osebo, s katero sva skupaj gulila osnovnošolske klopi. Bilo je sredi dopoldneva, ko sem se ustavil na dvorišču pred lepo urejeno in s cvetjem obdano družinsko hišo Marovtovih. Po treh dneh lepega vremena so se že pojavljale dežne kaplje, ki so že napovedovale ponovno poslabšanje vremena z obilnejšimi padavinami. Človek bi najraje zaklel, saj je moče letos toliko, kot že dolgo ne. Še posebno so ob takem vremenu nejevoljni kmetovalci, saj jim delo zastaja in se dela škoda. Kot pravi Vlado, je to pač treba vzeti v zakup in delati takrat, ko se da. Malo drugače je v času obiranja hmelja, saj stroji in sušilnice ne morejo čakati lepega vremena. Sicer pa za vsakim dežjem pride sonce in dobra volja. Te pa Vladu in Pavli tudi ob mojem obisku ni manjkalo. Štiri generacije hmeljarjev Sedimo za mizo v prostrani kuhinji. Po stenah nad nami in na okenskih policah je vse polno zelenja in cvetja. Kuhinja je lepo pospravljena, vse je na svojem mestu. Takoj se vidi, da je tu doma pridna gospodinja, ki ljubi čistočo in rože. »Družinska tradicija hmeljarjenja sega več kot sto let nazaj, točneje v leto 1889, ko je moj praded pridelal 16 kg hmelja, toliko, da je bilo možno za dobljeni denar kupiti kravo. Seveda so bili to prvi začetki, ki so mojemu pradedu, Antonu Pov-šetu, rojenemu leta 1834, odprli pot v novo kmetijsko panogo, ki je po toliko letih še vedno med glavnimi tudi v naši družini. Praded je na svoji zemlji hmeljarji in kmetoval do leta 1901. Kmetijo je nato prevzel stari oče Ivan Marovt in kmetoval vse do leta 1955, ko ga je nasledil moj oče Ivan. Od njega sva z ženo prevzela kmejtijo leta 1981. Oče in mati, ki sta sedaj stara že 90 in 72 let, pa sta se odločila za preužitek,« je pripovedoval o svojih prednikih moj sogovornik ter pripomnil, da tradicija hmeljarjenja ni bila nikoli prekinjena, čeravno ni manjkalo vzponov in padcev, ki so bili povezani z gospodarskimi krizami in ceno, ki jo je imel hmelj v določenih obdobjih. Trdna kmečka družina Domačija Marovtovih v Topov-Ijah nedvomno sodi med tradicionalne in trdne kmečke družine, kjer je doma tista prava krščanska vzgoja, ki poudarja družino in oblikuje odnose znotraj nje. V hiši živijo v sožitju tri generacije. Zadnja, ki jo poosebljajo Pavlini in Vladovi otroci, 21-letni Domen, 20-letna Natalija in 17-letna Jožica, še nabira zanje v šolskih klopeh, ko pa so doma, so v veliko pomoč staršema pri delu na kmetiji. Tega pa nikoli ne manjka, saj obdelujejo okrog 14 ha površin, na katerih je'poleg hmelja še precej žitaric, koruze in v zadnjem času sladkorne pese, ki se vse pogosteje pojavlja tudi na poljih drugih savinjskih kmetov. Pri Marovtovih prisegajo tudi na živinore- HmeSjarski starešina Na tradicionalnem »hmeljarskem likofu« v Braslovčah, ki je kot turi-stično-etnografska prireditev pravi Vlado z ženo Pavlo, ki mu že 21 let pomaga uspešno gospodariti. kaj letih padla kar Za nemško marko po kilogramu. Hiperprodukcija hmelja in njegova manjša poraba v pivovarski industriji ter razne obremenitve in tečajne razlike so naredile svoje in zato je še toliko pomembnejše, da smo savinjski hmeljarji enotni, saj bomo le tako v svoji majhnosti, nasproti svetovnemu trgu, lahko ohranjali in morda tudi povečevali proizvodnjo te kulture. Nisem črnogled ali pesimist, vendar poskušam na stvari gledati realno in se temu primerno tudi prilagajati...« Sicer pa Vladu starešinstvo ne prinaša nič kaj bistveno novega, saj je bil že doslej delaven kot član raznih odborov in komisij. S podelitvijo starešinstva ima nekatere pristojnosti, predvsem pa navzven zastopa savinjske hmeljarje. Ob tem si želi, da bi vlada imela več posluha za probleme in težave in vodila takšno kmetijsko politiko, ki bo stimulativna in dostojna pridnega slovenskega kmeta. Ljubitelj narave in planin Da je Vlado ljubitelj narave, je povsem razumljivo, saj drugače ne go novosti, ki so za posameznika predraga in nerentabilna naložba. Strojni krožki pa so, kot že kažejo prvi rezultati, perspektiva za boljšo in rentabilnejšo kmetijsko proizvodnjo, ki bo dvignila našo konkurenčno sposobnost,« je dejal Vlado, pogledal ženo Pavlo in nazdravil s kozarcem domačega. - <**sm Domačija Marovtovih, na kateri gojijo hmelj že polnih 106 let. jo, ki poleg hmelja reže družini pomemben kos kruha. Ta čas pa je v hlevu okrog trideset pitancev. Nekaj imajo tudi gozda, okrog 3 ha, kar nekako zadošča za domače potrebe. Kot je dejal Vlado, je gozda čedalje manj, saj jim ga je precej vzelo Žovneško jezero, sedaj pa še avtocesta. Za oboje so dobili le skromno odškodnino, kar Vladu ni ravno v veselje. Ne glede na to pridno gospodari. Je pa tudi eden od pobudnikov in ustanoviteljev strojnega krožka, v katerem vidi napredek in razvoj savinjskega kmeta. »Dejstvo je, da je tudi v kmetijstvu, še posebno pri strojih, mno- hmeljarski praznik, so okronali Vlada Marovta za hmeljarskega starešino in mu dodelili za spremljevalko simpatično Ksenijo Rovan iz Brod pri Vranskem. V preteklosti so bili starešine pretežno starejši hmeljarji, tokrat pa je ta čast, in obveza hkrati, doletela Vlada, ki s svojimi 48 leti sodi med mlajše hmeljarje, ki so v polnem ustvarjalnem zanosu. »Nedvomno mi je bila s podelitvijo starešinstva izkazana posebna čast, vendar jo bolj jemljem kot odgovornost, saj časi savinjskega hmeljarstva niso ravno rožnati. Cena hmelja se nevzdržno niža in je v ne- bi s takšnim veseljem delal na zemlji, jo obdeloval in se veselil darov, ki mu jih ta daje. Ob delu pa si od časa do časa z ženo utrgata nekaj prostega časa in se podata v planine, sprostita dušo in uživata ob lepotah, ki jih nudijo naše slovenske gore. Čas, ki sem ga prebil v družini Vlada in Pavle Marovt, je kar prehitro minil. Tako Vlada kot mene so čakale druge obveznosti. Ob slovesu je še dejal: »Kmet ljubi zemljo in svojo domovino, kar je vedno dokazoval, in tudi osamosvojitev Slovenije ni šlimimo njega, ampak je tvorno sodeloval pri tej zgodovinski in tisočletni uresničitvi želje slovenskega naroda. Vsa zahvala gre tudi našim zdomcem, ki še pomagajo utrjevati našo samostojnost.« Hmeljišča so sedaj že prazna, dolina je opustela, le žičnice pričajo o posebni dolini, kjer uspeva grenka roža - zeleno zlato, ki že stoletje daje pečat savinjski metropoli Žalcu in krajem okrog nje. Bo tako tudi v prihodnje? Upajmo! Darko Naraglav Glasbena skupina ROM Izkušnje in mladost tudi solo petje. Marija, ki je leto dni mlajša, sicer solo petja še ne študira, vendar pa si to prav tako želi. Obe sta torej zaljubljeni v petje in glasbo in zatorej so tudi njuni nastopi z Otom vedno novi izzivi, ki ju osrečujejo in jima postavljajo vedno nove cilje. Širokemu repertoarju zabavnih in narodnozabavnih melodij, ki so med najbolj zaželenimi med slovenskimi poslušalci, je pridanih precej skladb Ota Roma, pet pa je že njunih lastnih skladb. Te in še tiste, katere snujejo, pa naj bi bile tudi na njihovi prvi kaseti. In kaj pravi o tem Oto Rom, ki ga mnogi poznajo kot neumornega in dobrega glasbenika, ki je s svojim ansamblom precej časa zabaval Savinjčane in tudi druge. »Sem glasbenik, odkar sem prvič zaigral na harmoniko, z glasbo sem živel in živim še sedaj. Temu se človek ne odpove prav zlahka. Tudi sedanji sestav je dober dokaz, da je tako. Pravzaprav nisem imel namena, da bi še javno nastopal. Zaradi deklet, njunih glasov in velikega veselja do petja ter tudi rezultatov, ki sta jih dosegali na vajah, se je to moralo zgoditi in sedaj smo, kjer pač smo. Vse kaže, da je ljudem petje »mojih« deklet všeč in tako je to še razlog več, da vztrajam in jima pomagam, kakor dolgo bom lahko, oziroma dokler bodo ope to želele,« še doda Oto Rom in se veselo nasmehne. Konec koncev pa se tudi ima za kaj, saj jih ni ravno veliko, ki bi se lahko pohvalili s pevkama, kot sta Nataša in Marija. Pravzaprav je pred njima še vsa prihodnost in nič nenevadnega ne bo, če ju bomo čez leta še pogosteje videvali na odru. Pa srečno in veliko uspešnega igranja in petja tudi v prihodnje, Oto in dekleti. D. Naraglav Glasbena skupina Rom: Marija Lešar, Oto Rom in Nataša Kranjc Glasbena skupina ROM, ki jo sestavljajo izkušen glasbenik Oto Rom in dve dekleti, Nataša Kranjc in Marija Lešer, se vse pogosteje pojavlja v javnosti in z igranjem Ota in prijetnima vokaloma obeh deklet bogati savinjsko glasbeno sceno. Kmalu bo leto dni, kar sem jih prvič videl in slišal, sicer pa je za njimi že leto in pol skupnega igranja in nastopanja. Pred anevi so mi zopet prišli pred objektiv in ob tem je nastal tudi ta zapis, ki predstavlja skupino, v kateri si roki podajata izkušenost in mladost. V navzkrižnem »zaslišanju« obeh drugi letnik gimnazije v Celju, Ma-deklet sem izvedel, da sta sogovor- rija pa nabira znanje na srednji niči srednješolki. Nataša obiskuje trgovski šoli. Nataša sedaj študira MOGOČE MANJ ZNANO v O VINKU DRČI Pisati o politiku je vedno nekoliko tvegano. Sploh v tej rubriki, ki se ne ukvarja s politiko. Po drugi strani pa je res, da so tudi politiki ljudje, in to celo ljudje z močjo odločanja. Takšen je gotovo tudi Vinko Drča iz Grajske vasi, ki sicer pravi, da je moč odločanja samo v slogi. Toda dejstvo je, da je doslej od vseh krajev v občini prav Grajsko vas obiskalo največ ministrov in drugih ljubljanskih politikov, s Peterletom na čelu. Celo Janez Janša se je potrudil k maši ob 360-letnici drugih kmečkih uporov na Slovenskem in v svojem govoru po njej niti ni bil preveč politično napadalen. Minister Osterc pa je spet odprl novo cesto, tokrat iz Grajske vasi do Tabora. Vinko Drča je bil poslanec Kmečke zveze Spodnje Savinjske doline v zadnjem republiškem zboru združenega dela oziroma poslanec Demosa v času njegove zmage na volitvah. Iz tistih časov izvirajo njegove, še danes odlične zveze z Ljubljano in tudi znanje, kaj vse je potrebno narediti, da neko odločitev navsezadnje potrdi parlament. Pa naj gre za interese kmetov, kraja ali občine. Kakšne izstopajoče strankarske funkcije nima, je pa član občinskega sveta. Seveda sedi na desnici. Je dober organizator, kar je pokazala tudi proslava 360-let-nice kmečkih uporov. Organizirala sta jo skupaj s Stanetom Grži-no in uspela celo preprečiti politični obračun pred za politike vsekakor vabljivo množico v Ojstrici. Predvsem pa naj bi bila zasluga Vinka Drče ta, da smo letošnji občinski praznik proslavili vsaj z odprtjem novih cest na demografsko ogroženih območjih Tabora in Marija Reke. Pravzaprav to, da je za te ceste približno tretjino denarja obljubilo ministrstvo za kmetijstvo (vodja občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Slavko Šketa si bo sicer povsem oddahnil šele, ko bo ta denar res prispel na žiro račun občine). Vinko Drča pa pravi: »To smo dosegli s skupnimi močmi. Ker so se te ceste gradile na demografsko ogroženih območjih, je bilo nekoliko laže pridobiti republiška sredstva. Vsi svetniki so že v za- četku tega leta brez izjeme potrdili sklep, da se te ceste vnesejo v občinski program. Dobro sodelovanje med županom, vodjo oddelka za okolje in prostor ter strankami je tisto, zaradi česar smo uspeli, ne zaradi zaslug kakega posameznika. Ves denar je namreč v Ljubljani, kjer so prav tako ljudje iz različnih strank. Če se tam pojavimo enotni, nas šele resno obravnavajo, in tako je mogoče dobiti tudi denar.« Cesto iz Kaplje vasi do Grajske vasi so ljudje poimenovali kar po Vinku Drči. Vsi niso bili prepričani, da jo je bilo sploh potrebno asfaltirati. Res pa je tudi, da bi si v svojem kraju mnogi želeli takšnega politika, ki bi znal pridobiti toliko denarja za ceste. Nekateri svetniki imajo Vinka Drčo kar precej »v želodcu«, ker v občinskem svetu zastopa predvsem tako imenovani kmečki lobi, čeprav kot član stranke krščanskih demokratov. Sam brez oklevanja priznava, da bi ob morebitnem nasprotovanju interesov stranke in kmetov vedno dal prednost slednjim. Prepričan je, da bi morala Kmečka zveza ostati nestrankarska in tako povezovati vse kmete v dolini. Tisti, ki ga poznajo dlje, pravijo, da so se njegova politična stališča v teh letih že kar precej omehčala. Na državni ravni po lastnih besedah ne bo več kandidiral, na občinskih volitvah pa verjetno še. Ljubljana namreč zahteva celega človeka, on pa ima doma družino in kmetijo: 15 ha obdelovalne zemlje, od tega 6 ha lastne, 3,5 ha hmeljišč, travnikov in njiv, pa za približno 20 glav živine. »Dela dovolj, denarja pa bolj malo. Sploh ker danes ni več težava v tem, kako pridelati, ampak kako prodati,« pravi. Eno je treba priznati. Malokateri svetnik se tako učinkovito zavzema za interese tistih, ki so ga volili. Čeprav nekatere to spravlja v obup. K. Rozman Pritožba na sprejeti amandma___________________ Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet amandma, ki so ga predlagale stranke slovenske pomladi, s katerim se ukinejo finančna sredstva proračuna občine, ki so namenjena za vodenje finančne službe za vse krajevne skupnosti v občini Žalec. Vodstva krajevnih skupnosti s tem amandmajem ne moremo soglašati, zato zahtevamo, da občinski svet zadevo ponovno prouči. Svojo zahtevo utemeljujemo z naslednjim: Krajevne skupnosti v občini Žalec so v letu 1980 ustanovile Skupno finapčno službo KS, ki deluje še danes. Že od ustanovitve naprej sta bili v tej službi zaposleni dve delavki, ki sta financirani iz proračunskih sredstev občine Žalec. Na zahtevo izvršnega sveta občine Žalec je od 1.1.1990 Skupna finančna služba spadala in bila direktno tudi kadrovsko razporejena na občino Žalec. Zaradi težnje po zmanjševanju zaposlenih v občinski upravi je 1. 1. 1991 občina iz svoje sistematizacije izločila vse pomožne delavce (čistilke, fotokopirnico) in finančno službo s tajniki KS s tem, da so se sredstva zagotavljala iz proračuna občine Žalec. V tem času je bila primorana delavka finančne službe na zahtevo občine Žalec to dejavnost opravljati kot obrtno dejavnost z eno zaposleno delavko. Odnos med zasebno obratovalnico in občino Žalec je dogovorjen s pogodbo z dne 31. 1. 1991, iz katere je razvidno, da se finančna sredstva za to dejavnost zagotavljajo iz proračuna. Način dela in vsebina se zaradi ustanovitve zasebne obratovalnice nista spremenila, ker ta služba deluje izrecno za krajevne skupnosti v občini Žalec, za kar je bila tudi ustanovljena. To ni zgolj knjigovodski servis po sistemu drugih knjigovodskih obratovalnic, ampak strokovna finančna služba, ki tudi svetuje in pomaga pri izvajanju rednih programov KS, posebno še v krajevnih skupnostih, kjer nimajo redno zaposlenih tajnikov. Delo je zelo obsežno, raznovrstno in obsega obdelavo podatkov 20 krajevnih skupnosti. Sredstva, ki so namenjena iz proračuna za to dejavnost, so namenjena za OD delavke kot tudi za vse materialne stroške in opremo in so ves čas precej omejena, zato menimo, da racionalnejša oblika ni možna. Upamo, da smo s tem utemeljili našo zahtevo in vam olajšali odločitev za ponovno uvrstitev sredstev v proračun občine za to službo. Krajevne skupnosti v občini Žalec Protestno pismo, sestavljeno na seji Nogometnega kluba Žalec, dne 2. 9. 1995 Svetniki občine Žalec se do vsega, kar smo ustvarili v mnogih letih, obnašate čudno — kar čez noč nameravate zapreti »pipe« športu, kulturi, šolstvu, humanitarnim organizacijam (RK), s tem pa kolo časa zavrteti nazaj. Z veseljem se lahko pohvalimo, da imamo strokovnjake na teh področjih (Kralj, Ocvirk, Vidmajer, Pilih, Jakop...). Z njihovo pomočjo so se naši državljani an-gažirali in ustvarjali prijazno skupnost. Njihov vloženi trud in napore pa nova oblast premalo spoštuje. Vsa leta so skrbeli za mladi rod, njegov socialni položaj in normalne razmere na vseh področjih. Svetniki v žalski občini bi se morali tega bolj zavedati! Ne more in ne sme se pozabiti, kaj je bilo doseženo in kaj se uničuje. Vprašanje je, kaj bo mladina že v kratkem počela, kje bo reševala svoje probleme — teh je vse več — kot posledica neurejenih razmer in ker je iz dneva v dan prepuščena sama sebi. Vsak dan je manj zaupanja v izvoljeno žalsko oblast, ki bi rada odstranila s pomembnih mest sposobne strokovne kadre. Kot zavedni državljani tega ne bomo dovolili! Postali smo kritični in občutljivi. Ne pehajte nas v stanje, ki vse bolj diši po anarhiji, in ne spo- - novo v Šempetru - novo v Šempetru - SALON NIKA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI (pod gostiščem RIMLJAN) Vsem tistim, ki potrebujete črnino ali vam je ta barva pri srcu, v našem salonu lahko postrežemo z oblačili za svečanosti in žalne slovesnosti. NaSa ponudba obsega: - žensko in moško konfekcijo, - bluze, srajce, - pletenine - kravate, šale, rute, - nogavice, - pasove, denarnice, - žalne trakove in gumbe. VABiMO VAS NA ODPRTJE SALOMA V SOBOTO, 36.9,1995, ob KL t?L Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Vašega obiska bomo veseli - zato vabljeni. r.........................................*\ : TRGOVINA : j ELEKTRO SET j \ ____________s------------i=; ■ BORIS HRŽICA s. p., HAUSENBICHLERJEVA 5, ■ ■ 63310 ŽALEC, tei.faks: 063/711-050 ■ - Nudimo clektroinštalacijski material po najugodnejši ceni. - Izvajamo elektroinštalacije in zunanje priključke. Se priporočamo. Savinjčan znajte svojih napak prepozno. Razmislite in ponudite nam smiselne rešitve ali pa prisluhnite ljudem, ki so vam ob volitvah zaupali. V nasprotnem primeru pa svoja mesta prepustite sposobnejšim. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so za dobro ljudi mnogo storili. Radi bi bili ponosni na našo samostojno državo Slovenijo, ki naj jo gradijo pošteni državljani na pošten in razumen način. Ponosni bi bili radi na našo občino, tako kot smo bili nekdaj. Tajnik NK Žalec JožeCrobelnik Predsednik NK Žalec Ciril Naprudnik Društvu upokojencev v Žalcu____________________ Že večkrat smo se stanovalci Trubarjeve ulice ustno in pisno, nezadovoljni z Vam že dobro poznanimi okoliščinami, v kakršnih živimo neposredno, zatekali na Vaš naslov, vendar se še vse do danes na naše naštete argumente, ni nihče od Vas kakorkoli oglasil, ali pa bi se morda celo (česar bi se zagotovo vsakdo izmed nas razveselil) vsaj s kakšnim mimobežnim obiskom pomudil med nami. Ja, in kaj pa bi si pravzparav danes želeli izmenjati takole zares od srca do srca? Prosili bi Vas le (ne za kak dogmatičen odgovor) kdaj konkretno se bo brez vsake sledi končno odstranila naša, a tudi Vaša sramota (zbiranje rjavečega odpadnega materiala) izpred vhoda v blok Trubarjeve ulice? Tudi mimoidoči zmajujejo z glavami, sprašuješ se, kakšne pristojne ljudi imamo vendar v Žalcu - bodisi na Občini, v SIPRU, a največkrat obsodijo in prisodijo vse to le Društvu upokojencev. V današnjem času že dokaj kritične ekološke situacije, ko človeku še zlasti v gostejših naseljih ostaja kisika skorajda le še za vzorec, je v preventivi, da tudi sami poskrbimo, v kolikor je kdo sposoben in pri močeh, za človeka spodobno intimno okolje, a da tudi svoji bližini ponudimo vsaj nekaj bolj kulturnega, estetskega videza v neposredni bližini našega domovanja. In poglejte, nujno je treba sa- nirati štiri brezova drevesa, zmanjšati jih vsaj do polovice, ter jim ukrojiti lepo pristrižene krošnje. Drevesa so prerasla hišo in nekajkrat se je že zgodilo, da so se ob močnih sunkih burje nagibala prav do oken gornjih etaž. Gledali smo v medijih, kako je velika drevesa ujma podirala z asfaltom vred, ter močno poškodovala balkonska okna. Zadnji čas je, da se podobna možnost kar se da hitro odpravi, saj imamo v bloku celo dva težka primera alergije in tak bolnik hudo trpi v času odpadanja prahu in posušenih odpadkov iz vejevja. Seveda se ta drevesa ne smejo odstraniti. Nad to tegobo se močno razburjajo tudi gostje bifeja. In ko ravno omenjamo ta naš bife, Vas ponovno prosimo, naj se čim prej odstrani stara prezračevalna naprava na vratih vhoda iz našega stopnišča. Sedaj je montirana na obzidju tista prava, dovolj učinkovita, zato prosimo, da se te loputke na vratih odstranijo, kajti skozi te preveč zaudarja tako slab zrak, tako tudi preglasni komentarji gostov, ki se razlegajo do vsakega stanovanja. In da o naših težavah, ki nas pestijo sedaj že leta, omeniti je treba še belež stopnišča, se spodobi, da s temi ponovnimi argumenti, s katerimi se pač moramo ponovno zateči na Vaš naslov, zaključimo. A prosimo, ne štejte nam za zlo, ker je nujno dodati še nekaj v zvezi z že tolikokrat omenjenim problemom - odlagališčem odpadnih materialov pred našim pragom. Enoglasno smo se namreč odločili, da takoj po odstranitvi le teh posejemo ustrezna semena za zelenico, ob robovih posadimo cvetje, od vogala do vogala sosednjega bloka gredice zaščitimo z nekaj komadi bankine, kajti nikakor ne sme priti v poštev podaljšek parkirišča; da bi nam tako povsem zablokirali vhod v stanovanja. Zato Vas iskreno naprošamo, da podprete ta naš program, da bi se tako vsaj delno iz te sramote vrnili k »materi naravi...«, pa da nam ne bi bilo treba več zardevati ob vprašanjih, kje smo doma! Kar pa se tiče g. Ermana, vendarle že enkrat posredujte pri pristojnih, da se mu v zvezi z njegovo diagnozo končno ponudi human, njegovim tegobam primeren ambient. Skupnost stanovalcev Trubarjev 1, Žalec PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 720-181, 720-065, fax: 720-065 mobitel: 0609 617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice AKCIJA baterija ARMAL - 10% popust za gotovinsko plačilo DOSTAVA NA DOM USODNI PLAČILNI POGOJI MONTAŽA Roman Brglez pekama-slaščičama-trgovina-bistro __________ Vransko 17, 63305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel.:725-104, slaščičarna Žalec, tet.:712-105, pekama Velenje, Velenje, tet.: 854-181 Spoštovani in zvesti kupci! Prišla je jesen in z njo čas, ko darovi narave bogatijo naše življenje. Tudi v našem kolektivu se trudimo s svojo ponudbo polepšati vaš dan in po svojih močeh prispevati k temu, da so nakupi tudi vaše zadovoljstvo. Vse akcije, ki jih pripravijo, in tudi ta, ki jo začenjamo v mesecu oktobru, imajo takšen namen. Ne pozabite! V OKTOBRU ZAČETEK NOVE NAGRADNE IGRE ZA ZVESTOBO. V igri sodelujejo vsi naši kupci. Vaša obveza je le vestno shranjevanje računov, ki se glasijo na vaše ime in priimek. Večji bo seštevek zbranih računov, vrednejša bo tudi izbrana nagrada za zvestobo. Torej! ČAKAJO VAS NAGRADE, KI Si JIH IZBERETE SAMI! In da ne pozabimo! Ta nagradna igra ne izključuje običajnih nagrad za zvestobo, ki vam pripadajo pri nakupih nad tri ali šest tisoč tolarjev. 3>4 ¿/mp/mtzt Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja BRGLEZ JP KOMUNALA CELJE PE JAVNE NAPRAVE Teharska 49, CELJE tel. 25-127, fax 443-114 opravlja, poleg rednega odvoza odpadkov, po posebnem naročilu ali predhodno sklenjeni pogodbi: - črpanje in odvoz fekalij - praznjenje greznic ter čiščenje zamašenih kanalskih jaškov; - odvoze večjih kosovnih odpadkov - neuporabno pohištvo, gospodinjsko opremo, gradbene odpadke ipd.; - sanacijo črnih odlagališč odpadkov; - popravila kontejnerjev in ostalih posod za odpadke; - montažo košev za odpadke; - strojno pometanje in spiranje večjih asfaltnih ali betonskih površin; - daje v najem kontejnerje in ostale posode za odpadke. Se priporočamo v skupni skrbi za lepše okolje! ffriL IANSj| TEHNIČNA TRGOVINA Šempeter 13/a, tel. 063/701-888 REZERVNI DELI za pralne stroje, štedilnike In hladilnike samo 42.624,00 SIT 39.506,20 SIT 50.763,50 SIT (37 cm) 39.805,40 SIT BELA TEHNIKA pralni stroji PS-606 zamrzovalna skrinja 210 I zamrzovalna skrinja 300 I AKUSTIKA barvni televizor GOLDSTAR videorekorder GOLDSTAR - 4 glave 47.404,50 SIT MALI GOSPODINJSKI APARATI - rezalni stroji SR 501 - stenske tehtnice - varilni strojčki - sekljalniki - palični mešalniki } 25%-ni popust za gotovino Ob nakupu sekljalnika Gorenje vsak kupec dobi dežnik! ANTENSKI PRIBOR SATELITSKI SISTEMI KARTICE - DEKODERJI ZA F1LMNET (slovenski podnapisi) deloviii čas: non-stop od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tovarne umetnih gnojil ne bo Žalčane je razburila vest, da bo lastnik dela objektov bivšega Ferralita začel proizvajati umetna gnojila. Kar 175 podpisov krajanov so zbrali bližnji sosedje in s protestom proti proizvodnji umetnih gnojil seznanili mestno skupnost, občino in ministrstvo za urejanje prostora. Podpisniki so tudi na-sprotovali pričetemu gradbenemu posegu v prostor z uteme-Ijitvijo, da gre za poseg brez dovoljenja. Da bi dobili tudi informacijo lastnika objektov in direktorja podjetja Vender d.o.o., dipl. oec. Franca Verdela, smo ga povabili v uredništvo, ogledali pa smo si tudi posege v bivšem Ferralitu. »Seznanjen sem s protestom krajanov, ki pa me čudi, saj so informacije izmišljene in popolnoma izkrivljene. Ne vem, od kod imajo omenjene podatke, saj se name ni nihče obrnil niti me ni opozoril na probleme. Objekte bivšega Ferralita sem legalno kupil od lastnika. Skoraj 30 let sem delal v tujini in sedaj bi si rad uredil poslovne prostore za trgovino, inženiring in zastopstvo, to je namreč tudi dejavnost našega podjetja. Za nakup sicer precej dotrajanih objektov in zemljišča sem plačal 200 tisoč DEM. Ker so objekti v izredno slabem stanju, sem se na osnovi priglasitve obnove in sanacije lotil tudi gradbene sanacije strehe, oken in fasade. Objektom sem želel dati le lepši videz, saj se zavedam, da takšni urejenemu mestu, kot je Žalec, niso v ponos. Zato me pre- seneča reakcija posameznih krajanov, saj sem prej pričakoval pohvalo kot grajo in nasprotovanje. Ne razumem, da doslej objekti bivšega Ferralita niso nikogar motili. Informacija, da bo v teh objektih proizvodnja umetnih gnojil, pa je tudi popolnoma neresnična. V objektih, ki jih sedaj adaptiramo, bomo imeli skladiščne prostore in pisarne za inženiring in svetovanje, objekt ob Šlandrovem trgu pa bomo namenili trgovini. Če ga ne bomo smeli obnoviti, bo pač ostal takšen, kot je, če je to Žalčanom ljubše. Sicer pa je naša glavna dejavnost poleg trgovine, inženiringa in zastopstva tujih podjetij polaganje industrijskih tlakov. Ža primer naj povem, da so tlaki v blagovnici Agrina v Žalcu naše delo. Izvajamo tudi sanacijska dela v termoelektrarni Šoštanj. Najbrž je prišlo pri informaciji o proizvodnji umetnih gnojil za napačno interpretacijo, kajti ena od naših dejavnosti je tudi prodaja naravnih umetnih gnojil NGK, ki so namenjena gnojenju poljščin. To gnojilo je ekološko veliko primernejše od gnojil, ki jih sedaj uporabljamo kmetijci, saj je izdelano iz naravnih snovi in je deklarirano kot bio gnojilo. Tega uvažamo v vrečah in ga takšnega prodajamo trgovinam, gre pa za dva kamiona gnojil letno. Ob vsem tem bi želel reči, da sem presenečen nad takšnim ravnanjem posameznih krajanov in tistih, ki so podpisali peticijo, saj sem v Žalcu pričakoval kaj drugega; navsezadnje bo v našem podjetju imelo delo kar nekaj delavcev. Če se prizadeti krajani z mojo dejavnostjo ne bodo strinjali, bom pač šel drugam, kjer se takšnih investicij in dejavnosti ne otepajo,« je še dodal Franc Verdel. Nevenka Lampret, urbanistična inšpektorica, pa nam je povedala, da je dela na teh objektih ustavila, ker prekoračujejo obseg del, predviedenih v odločbi o priglasitvi del. jk SOS za okolje v Savinjski dolini V društvu Radoživ iz Žalca smo v zadnjem času opazili, da je postalo okolje deveta skrb vsem tistim, ki odločajo o posegih v prostor. Da naštejemo le nekatere primere. Pri avtocestni gradnji je prišlo do prvih prijav zaradi divjega odpiranja kamnoloma na Dobrovljah. V Vrbju se v društvu trudimo, da bi prišlo do delne zaščite habitata. Tu nastane problem, ker Flmezad Kmetijstvo meni, da zaščitene ptice poškodujejo ribji zarod za več kot 50 odstotkov. Od tod naprej pa je že skoraj neverjetno, da ni vrEdno postaviti zaščitne mreže, če je škoda res tako velika, kot trdijo kmetijci. V zadnjem času se je več ljudi, tudi na občinski upravi, začelo spraševati o šmiselnosti postavitve obrtne cone v Arnovskem gozdu. Res je, da je stvar nekoliko zamujena. V prvem planu je bilo, da bi delno gradnjo infrastrukture za obrtno cono prispevali italijanski graditelji ceste, to pa je po ne vem kateri krivdi padlo v vodo, kajti delavnice in barake so postavili v Šempetru. Po drugi strani pa je res, da je Amovski gozd skoraj zadnji preostanek ravninskega gozda v dolini in nekako predstavlja pljuča doline. Na to opozarjajo tudi ekologi, ki proučujejo dolinske razmere. Slednji zato predlagajo, da bi imeli v občini več lokacij za obrtne cone in bi tako pokrivali prostorske praznine, ki omogočajo, da se zaposlujejo ljudje iz cele doline, in ekonomsko bogatili prostor bolj razpršeno. Zdi se mi, da je med zadnjimi stvarmi, s katerimi bi se bilo nujno potrebno spoprijeti, tudi vprašanje podrobnega proučevanja (in potem stalnega monitornega) nekaterih prelepih predelov v občini. Tako se v društvu nameravamo lotiti zaščite in proučitve pasov okrog Žovneškega jezera. Mrzlice, jame Pekel in, kot so že navedli, ribnika Vrbje. Naravo je potrebno čuvati ne le za naslednje rodove, temveč predvsem za rastline, ki tega ne izpovedo, in ptice in žabe in plazilce in divjad, ki molči tako močno, da nas nekatere že bolijo ušesa. Priznati je potrebno, da se tudi dober del strokovne ekipe na občini Žalec zaveda tega problema. Prepad nastane pri sestopu iz pozicije ekologa po možnostih, ki jim meje določa občinski proračun, in ekologije, ki teh omejitev ne pozna. Vsekakor mislim, da bomo morali najti skupno pot, da bomo zadeve reševali v skupnimi močmi. Gregor Vovk ni\/ lAIf inženiring Ul V UMr\ KOOPERACIJA ZASTOPSTVA IN STORITVE, d.o.o. 63311 ŠEMPETER - DOBRTEŠA VAS 93 SLOVENIJA Tel./faks: (063) 701-101, 701-652, 701-653 Projektiranje, inženiring, izvajanje plinskih instalacij in naprav za ogrevanje in tehnologijo, prezračevanje in čiščenje zraka za gostinske in trgovske lokale. EUROPLIN 61420 Trbovlje pooblaščeni distributer plina v občini ZAGOTAVUA CENJENIM KUPCEM - kakovostno plinsko opremo - JUNKERS, VAILLANT, SAUNIER DUVAL s slovenskimi ATESTI, - IZVEDBO plinskih instalacij, - KONKURENČNE cene, - UGODNE kreditne pogoje. Vse INFORMACIJE dobite pri: - predstavništvu Žalec, Aškerčeva 4, Zdravko Reberšek, dipl. ing^ telefon 063/715-737 - podjetju EUROPLIN Trbovlje, telefon: 060V26-700, 26-060 faks: 0601/ 26-611 Setveni koledar za oktober 1995 Nataša Jan DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. nedelja plod 2. ponedeljek plod 3. torek korenina 4. sreda korenina 5. četrtek cvet 6. petek do 21. ure cvet 7. sobota list 8. nedelja list 9. ponedeljek do 12. ure in od 17. do 19. list 10. torek plod 11. sreda — 12. četrtek korenina 13. petek korenina 14. sobota do 17. ure korenina, od 18. cvet 15. nedelja * začetek časa za presajanje cvet 16. ponedeljek cvet 17. torek list 18. sreda do 19. ure list, od 20. plod 19. Četrtek plod 20. petek plod 21. sobota do 12. ure plod, od 13. korenine 22. nedelja korenina 23. ponedeljek do 21. ure korenina 24. torek —, od 10. ure do 18. korenina, od 19. cvet 25. srede cvet 26. četrtek * konec časa za presajanje 27. petek — 28. sobota plod 29. nedelja plod 30. ponedeljek od 7. ure korenina 31. torek korenina ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE V ŽALCU Posek dreves v zasebnih gozdovih Bliža se čas, ko bodo ljudje počasi zaključili jesenska dela na poljih in travnikih ter bodo tisti med njimi, ki so lastniki gozdov, že začeli razmišljati o sečnji gozdnega drevja v lastnem gozdu. Zato menimo, da bi bilo pred začetkom sezone sečnje v gozdu koristno pojasniti nekatere novosti s področja pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov, ki sta jih uveljavila novi zakon o gozdovih in na njegovi podlagi organizirana javna gozdarska služba. Posek gozdnega drevja namreč ni zgolj ukrep, s katerim bo lastnik v končni fazi pridobil določena finančna sredstva, ampak je to sočasno tudi nega gozda. Če so posekana pravilno izbrana drevesa, mora biti po poseku stanje v gozdu boljše od tistega pred posekom. Novi zakon o gozdovih, ki je stopil v veljavo v mesecu juniju 1993, je poleg ostalega odpravil tudi dve zelo pomembni značilnosti prejšnjega zakona, in sicer obvezen posek načrtovanega etata in obvezno oddajo posekanega lesa, ohranil pa je t. i. odkazilo drevja za posek, le da ga je preimenoval v izbiro dreves za možni posek. Spremenil se je torej naziv opravila, njegova vsebina in namen pa sta ostala nespremenjena. To pomeni, da mora lastnik gozda, ki želi sekati v svojem gozdu, poklicati pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije (revirnega gozdarja!), s katerim bosta nato v gozdu skupaj izbrala drevesa za po-' sek. Revirni gozdar bo lastniku v okviru upravnega postopka po opravljeni izbiri in označitvi dreves za posek izdal odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves (t. i. A-odločba), na podlagi katere bo lahko lastnik začel sekati drevesa. Odločba se praviloma izda za obdobje enega leta, le v posebnih primerih za največ tri leta. V tej odločbi so poleg največje dovoljene količine lesa za posek opredeljene še morebitne omejitve glede izvedbe sečnje, rok za izvedbo poseka, na koncu pa je dodan še pouk o pravnem sredstvu, katerega se lahko posluži lastnik v primeru, ko ne soglaša z izdano odločbo. Za izbiro dreves za posek so na celotnem območju občine Žaleč in na manjšem delu občine Velenje pristojni izključno delavci Zavoda za gozdove Slovenije s krajevne enote v Žalcu, nikakor pa nimajo teh pooblastil odkupovala lesa, ki delajo za različna zasebna lesnotrgovska podjetja. V preteklih dveh letih se je namreč pogosto dogajalo, da so prav slednji zavajali lastnike gozdov, češ da »odkazila« dreves za posek ni več in da lahko lastniki sekajo v svojem gozdu brez vednosti gozdarja. V nekaterih primerih je šlo celo tako daleč, da so si trgovci kar sami izbrali še stoječa drevesa, katera so nato po poseku odkupili. Pri tovrstni izbiri s strani kupcev lesa so po navadi prehitro padla najlepša semenska drevesa, ki bi morala s svojim semenom zagotoviti vznik in nastanek novega gozda. V esktremnih primerih, ko je prišlo do opustošenja gozdov in ko so bili izvedeni goloseki, je lastnik seveda utrpel dvojno škodo. V prvi vrsti je uničil gozd, ki bi mu ob siceršnjem normalnem gospodarjenju predstavljal trajni dopolnilni vir dohodka in rezervo za »hude čase«, poleg tega pa je moral svoje dejanje zagovarjati tudi pred občinskim gozdarskim inšpektorjem in v primeru težjih kršitev določb zakona o gozdovih tudi pred sodnikom za prekrške oz. na rednem sodišču. V končni fazi bodo morali lastniki v primerih opustošenja gozdov poskrbeti še za obnovo gozda na lastne stroške, če pa tega ne bodo pripravljeni storiti, bo opravilo potrebnih del zagotovila javna gozdarska služba na stroške lastnika. Da bi se izognili tovrstnim neprijetnostim, pozivamo vse lastnike gozdov, da pred začetkom sečnje pravočasno vzpostavijo stik s svojim revirnim gozdarjem, s katerim bodo skupno izbrali drevje za posek. Gozdarji smo prepričani, da se samo tako lahko doseže najboljši kompromis med željami in potrebami lastnikov, ki so v večini primerov kratkoročnega značaja, in med možnostmi, ki jih dopušča gozd in so rezultat dolgoletnega razvoja življenjskih procesov v tem najvišje razvitem in najbolj zapletenem kopenskem ekosistemu. Dejan Rosenstein Gozdarska zadruga Vransko obvešča lastnike gozdov, da odkupuje hlodovino in drva vseh drevesnih vrst. Plačilo za hlodovino in ostali tehnični les dobite takoj po prevzemu, za celulozni les, drva in taninski les pa v 45 dneh. Dodatne informacije lahko dobite v pisarni Gozdarske zadruge na Vranskem ali na Polzeli In po telefonu: 063/725-020, 720-266 in 0609 632-230. MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d. o. o. ENERGETSKE STORITVE IN UREJANJE OKOLJA ČISTA ENERGIJA V ŽALCU! NAČRT ZEMELJSKI PLIN SE URESNIČUJE! MESTNI PLINOVODI d. o. o. s sedežem v Kopru, Kolodvorska b. št., telefon 066/392-110, 066/392-112, koncesionar za distribucijo zemeljskega plina prek mestne mreže v občini Žalec, želimo informirati vse občane, da bomo v prihodnjih dneh odprli pisarno v prostorih Mestne skupnosti Žalec, Hmeljarska 3. Vsi zainteresirani občani za priklop na plinovod dobite informacije vsak dan od 8. do 14. ure ali pa pokličite po telefonu 715-002. Lahko pa nas pokličete tudi na sedež podjetja v Kopru za vse informacije ob delavnikih, razen v soboto in nedeljo, od 8. do 14. ure. Savinjčan TRGOV rti A - BISTRO KOŠARICA PERNOVA 17/a 63310 ŽALEC TELEFONSKA ŠTEVILKA 063/728-080 * * * POSEBNO UGODNA PONUDBA * * * SLADKOR 50/1 KG 104.90 MOKA TIP 500 25/1 KG 51.50 MOKA TIP 850 25/1 KG 41.90 OLJE ZVIJEZDA 12/1 L 156.90 VEGETA 1 KG 959.00 ČOKOLINO 200 G 139.90 PRAŠEK PERSIL 2.4 KG 599.90 PRAŠEK ARIEL 2.4 KG 619.90 PRAŠEK VVEISSER RIESE 519.90 PAMPERS PLENICE 1499.00 JERUZALEMČAN 12/ L 315.00 PIVO ZABOJ 1845.00 KROMPIR DEZIRE, SANTE 21.90 ČEBULA ZA OZIMNICO 10/1 KG 69.90 KRMNI JEČMEN 20.90 KRMNA KORUZA 24.90 KRMILNA MOKA 17.90 KAD PVC ČRNA 220 L 2890.00 MESOREZNICA ŠT. 32 5999.00 ŽAGA MOT. JONSERED 2041 51345.00 ČE PA NIMATE ČASA ALI SVOJEGA PREVOZA, NAS POKLIČITE PO TEL. (063) 728-080 IN NAROČENO BLAGO VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPELJALI NA DOM. ¥!• TRGOVINA dobrteša vas 46b, Šempeter a TELEFON: 702-231 JI AKCIJA B0JIERJI - KOMBINIRANI IN ELEKTRIČNI PEČI - olje - plin BONGIOANNI >o o oc o UGODNE CENE! N0V0TERM TERV0L KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM! C* Zastopstvo in prodaja uvoženih sadnih sokov Yoga iz Italije: - prodaja naravnih sadnih sokov brez dodatnega sladkorja, primernih tudi za diabetike, -13 vrst sokov v dvodecilitrskih steklenicah (nepovratna embalaža), - litrska embalaža sokov v tetrapaku. Se priporočamo! EXTRA ORAD d.e.o. GRADBENA IN OBRTNA DELA - strojni estrih! - novogradnje • notranji in zunanji ometi • izkopi z mini bagrom Pisarna: Savinjska cesta 21 Žalec, tel.: 715-556. mobitel: 0609-621-575 Prodaja rezervnih delov za: UNIVERZAL - UTB ŠTORE IMT DEUTZ ZETOR Semeringi, ležaji akumulatorji svečke brisalci ■^5- IVA AVTO D ELI Šempeter 126 b Telefon: 63311 ŠEMPETER 063/701-252 I I I I I I I I I I L VULKANIZERSTVO Marko Rehar Dobrteša vas 60/a telefon: 063/701:501 - montaža in balansiranje avtogum - vulkaniziranje traktorskih in tovornih pnevmatik - prodaja avtoplaščev in zračnic - izdelovanje izdelkov iz gume. Zahvaljujem se za vaše zaupanje in se še priporočam. I I I I I I I I I I I I I J Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA. Dodatna oprema: - avtoprevleke, - avtopreproge. Nudimo vam tudi: - olje, filtre in izpušne cevi, - olja elf in maziva. Na zalogi imamo tudi glave za JUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še priporočamo! TRGOVINA IVA FAX : 063 701-366 TEL : 063 701-249 ICS TRGOVINA IVA LOČICA-POLZELA, tel. 701-249 Pooblaščena prodajalna gorenje maloprodaja AKCIJSKA PRODAJA IZVOZNIH MODELOV GORENJE * GOTOVINA - 25% POPUST Pralni stroj že za 42.624 SIT * 3 OBROKI - 20% POPUST Zamrzovalna skrinja 210 I 39.506 SIT * 5 OBROKOV - 15% POPUST Hladilnik 190 I 35.935 SIT Ugodni plačilni pogoji za celoten prodajni program: * 10% popust za belo tehniko in male gospodinjske aparate * 15% popust za BTV GORENJE *1 + 5 obrokov - čeki ali kredit brez obresti. *1 + 8 obrokov - samo 3% obresti na ostanek dolga. KUHINJE GORENJE - 35% POPUST KUHINJE SVEA - 20% POPUST KOPALNICE GORENJE - 25% POPUST KOPALNIŠKI BLOK 160 cm - 76.594 Obiščite nas v trgovini, ki je odprta vsak dan od 8.-18 ure. MARKETING d.o.o. Polzela 38, telefon: 063/720-592 PE Velenje 063/720-614 063/854-391 SUZUKI Veliki popusti ob nakupu terenskih vozil v mesecu septembru In oktobru SAMURAI cena 24.390 DEM popust 60.000,00 SIT VITARA 3 V cena 34.700 DEM popust 80.000,00 SIT VITARA 5 V cena 46.990 DEM popust 100.000,0 SIT Ugodni krediti 1-4 let, R + 7,5 - R + 8,8 - odstotna letna obrestna mera, možnost nakupa brez pologa Uzing! Staro za novo! SUBARU JUSTY J 12 22.020 DEM IMPREZA SEDAN 2 WD 26.820 DEM LEGACY KOMBI 4 WD 39.820 DEM Zelo ugodni krediti z devizno klavzulo na 61 mesecev, minimalni polog 25%, 5,9-odstotna obrestna mera HAT PUNTO že od 17.390 DEM Obiščite nas! G4RANr pohištvena industrija polzela Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020 UGODNI POGOJI, KONKURENČNE CENE POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Vabljeni v industrijsko prodajalno na Polzeli. Informacije po tel.: 063/720-020 Steklarstvo Leskošek tudi v Žalcu: Hausenbichlerjeva 9 tel.-fax: 715-604 Obratovalni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. SIKKENS HELIOS Trgovina LEONARDO BARVE — LAKI Šempeter 116 tel.: 701-745 Nudimo vam: Odprto od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. — mešanje avtoiakov SIKKENS in HELIOS, — potrošni material za avtoličarje SPRINT, — brusne materiale. V stiski pomagamo tudi izven delovnega časa. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. Tehnounion d.d. trgovina MIMOZA žaleč Šlandrov trg 27 tel./faks: 715-354 RAZPRODAJA gorskih koles 22.000.00 SIT KUHINJSKA KORITA ^ enojna, dvojna, kotna 24.500,00 SIT SUŠILNI STROJI 42.180,00 SIT POMIVALNI STROJI 70.680,00 SIT PRALNO-SUŠILNI STROJI 102.258,00 SIT HLADILNIKI 45.600,00 SIT STEKLOKERAMIČNE KUHALNE PLOŠČE 77.201,00 SIT GLASBENI STOLPI, TELEVIZORJI, KAMERE - akcijske cene SYNTEKO LAKI ZA PARKET mat, polmat, svetleči 10.249,00 SIT MESEC OKTOBER. MESEC AGRINE. SUPER CENE. NOVI PRODAJNI PROGRAMI. NAGRADE. STROKOVNA SVETOVANJA. DEGUSTACIJE, PRESENEČENJA. MESEC OKTOBER. MESEC AGRINE. SUPER CENE. NOVI PRODAJNI PROGRAMI. Vse gornje cene kmetijskega programa so za gotovinska plačila. 10% gotovinski popust za tel. aparate vseh proizvajalcev 10% gotovinski popu$t za vse proizvode De Longhi 5% gotovinski popust za el motorje želo ugodne cene FIT stikal in vseh instalacijskih kablov posoda Inox za mleko (vino) od 50 do 300 J od 10.143,00 dalje ALU brzoparilniki od 55 do 220 ... od KBMM dalje MESEC OKTOBER. MESEC AGRINE. SUPER CENE. NOVI PRODAJNI PROGRAMI. NAGRADE. STROKOVNA SVETOVANJA. DEGUSTACIJE, PRESENEČENJA. MESEC OKTOBER. MESEC AGRINE. SUPER CENE. NOVI PRODAJNI PROGRAMI. DA BO JESEN RES ZLATA IN ZADOVOLJNA MESEC OKTOBER V BLAGOVNICI AGRINA transportna prikolica Tehnostroj -3 t enojno kolo 307.980,00 sam. prikolica sip - N. Pionir 20 610.560,00 - N Pionir 20 gorska silažni kombajn SK 80 hidravlični nakladalec Gramip HU-4 hidravlična dvigalka 4 t 'if prevozna hidr. dvigalka .. . . , . . .... .. 21 smoo Sllažm komba D0LG0- REPA PAPIGA NAJVECJA REKA NA DALJNEM VZHODU FR. FILM. IGRALEC (MAURICE) VIRUSNA BOLEZEN PERJE PRI REPI AM. FILMSKI REŽISER (ROBERT) IZDELEK P0KR0- VITELJA ZAČETEK AZBUKE SPOKORNIK GUSTAV KRKLEC TATINSKA PTICA MOČNATA JED V VRTNA ZAČIMBA AUGUSTE RENOIR KONIČAST VRH V FR. ALPAH, ZOB IVER OBER MODNO IN KVALITETNO IZDELEK POKRO- VITELJA GARDNER PEVKA BRATU2- KACJAN FR. PISATELJ (R0GER) NEKO. SOVJET. POLITIK (SERGEJ) V POLJ. PISATELJ (STANISL.) VAZIC SAVINJČAN PISATELJ HANSSON NEUMNOST JUNAKINJA CISTE ZENSKE SOPROGA SORODNICA LIJAK VRSTA 2ITA SKAND. M. IME UHETN. GALERIJA V LONDONU IZDELEK POKRO- VITELJA D> TUJE Z. IME AM. PESNIK (CONRAD POTTER) MINISTER TAJNIKAR CENCA NAGRAJENCI AVGUSTOVSKE ŠTEVILKE SO: t nagrada: Štefka Antloga, Ložnica 33/c, Žalec 2. nagrada: Konrad Vočko, Kasaze 87, Petrovče 3. nagrada: Maja Planinšek, Dobrteša vas 80/c, Šempeter Nagrajenci dobite nagrade, ki jih je prispevala Tovarna nogavic Polzela, v uredništvu Savinjčana. POKROVITELJ SEPTEMBRSKE KRIŽANKE JE MIK PREBOLD. Vrednost nagrad je 5000 SIT, 3000 SIT in 2000 SIT. Rešitve pošljite na uredništvo Savinjčana, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec, najpozneje do 11 oktobra Trgovina ŠTORMAN 10 Svetlobna oprema «063 723 674 'Kbit# novost v naši ponudbi ¡¡¡¡ÉTodaja video iger GAME BOY, BRICK GAME, FAMILY COMPUTER, TALKING BOY VEC SVETLOBE V VASEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN Savinjčan Mag, sc. E Velikanie, dr. med. Revmatoidni artritis V vsakdanjem pogovoru se običajno pogovarjamo o težavah, kamor spada tudi v naslovu imenovani revmatoidni artritis (=revmatično sklepno vnetje), kot o revmatizmu. Revmatizem ali revma je priljubljeno ime za vse težave, ki se kažejo v obliki bolečin v mišicah in sklepih, »trganje« v udih in omejena gibljivost sklepov rok, nog ali hrbtenice. Strokovno gledano pa te težave povzročajo največkrat tri skupine bolezni -revmatoidni artritis, osteoar-tritis in revmatična polimial-gija. Poleg teh povzroča podobne težave še poslabšanje drugih bolezni - gihta ali putike, luskavice, predvsem pa degenerativnih bolezni sklepov. Danes se posvetimo revmatoidnemu artritisu (sklepnemu vnetju). Za to boleznijo oboli vsaka petdeseta oseba. Ženske obolevajo dva- do trikrat pogosteje od moških. Bolezen se običajno začne v srednjih letih, lahko pa prizadene tudi otroke. Je bolezen, kjer imunski (obrambni) sistem napada lastna tkiva, predvsem v sklepih in obsklep-nih tkivih. Bolezenski znaki Sklepno vnetje se kaže kot bolečina, oteklina in slabša gibljivost prizadetega sklepa. Prizadeto mesto je pordelo in toplo. Vnetje lahko zajame tudi okolico sklepa, kar oslabi tudi delovanje mišic v prizadetem območju. Najpogosteje so prizadeti manjši sklepi, predvsem na prstih rok. Bolezen lahko poteka s ponavljanji in v nekaj letih lahko pride do vidnega zmaličenja prstov. V četrtini primerov poteka vnetje v blagi obliki in bolezenske spremembe le malo okvarijo sklepe. Zaradi čez noč nedejavnih sklepov je značilna otrdelost vnetih sklepov. Bolniki običajno, ko se razgibajo, čez dan nimajo hujših težav. Na nogah se bolezen največkrat pokaže v sklepih prstov, sto-palnih lokih in v gležnjih. Drugi sklepi, ki so pri tej bolezni pogosteje prizadeti, so še sklepi rame, kolena in vratni del hrbtenice. Navadno je prizadetih več sklepov in če to traja dlje kot 6 tednov, je verjetno, da gre za opisano bolezen. »Napad« lahko mine in se čez nekaj časa pojavi na drugih sklepih. Diagnoza in zdravljenje Diagnozo je v začetku bolezni težko postaviti, šele čez nekaj tednov jo, najbolje interni-st-revmatolog, postavi z ustreznim pregledom krvi in rentgensko preiskavo prizadetih sklepov. Zdravljenje sestavljajo splošni ukrepi, temeljno in protivnetno zdravljenje, fizikalna terapija, zaposlitvena terapija in operacija. V akutni fazi (v času »napada«) naj prizadeti sklep miruje, čez dan počivajte in se izogibajte telesnim in duševnim naporom. Ti splošni ukrepi so pomembni pri preprečevanju napredovanja in vzplamenevanju vnetja v sklepu. Temeljno zdravljenje odredi internist-revmatolog, običajno so zdravila v obliki injekcij in preprečujejo razvoj revmatoidnih sprememb in vzplameneva-nja revmatoidnega vnetja. Protivnetno zdravljenje poteka v akutni fazi in blaži bolečino in druge znake vnetja obolelih sklepov. Fizikalna terapija je raznovrstna in pomaga zmanjšati težave, zmehča in sprosti slabo gibljive sklepe in mišice. Pri hujši prizadetosti velikih sklepov in če je prizadetih več sklepov, je mogoče, če odobri ustrezna komisija, iti na zdraviliško zdravljenje. Zaposlitvena terapija pomaga prizadetim, da ohranijo ustrezno gibljivost prizadetih sklepov in čim dlje kljubujejo popolni negibnosti obolelega sklepa. Kirurško zdravljenje pride v poštev pri hujših okvarah, hudih bolečinah in negibnosti za življenje in gibanje pomembnih sklepov. Pri eni vrsti operacije izrežejo določeno tkivo v predelu obolelega sklepa in s tem preprečijo napredovanje bolezni. Če pride do negibnosti sklepa in ob tem ostanejo hujše bolečine, lahko uničeni sklep kirurg nadomesti z novim in umetne snovi. To najpogosteje opravijo na kolčnem sklepu. Samozdravljenje Samozdravljenje pomeni aktivno, zavestno in odgovorno sodelovanje bolnika pri vseh predpisanih načinih zdravljenja obravnavane bolezni. To pomeni redno jemanje predpisanih zdravil, redne kontrole pri internistu-rev-matologu, kot jih le-ta predpisuje, in upoštevanje higienskih in dietnih priporočil, ki jih predpiše izbrani osebni zdravnik. Samozdravljenje pomeni tudi izogibanje prevelikih naporov v hladnih in vlažnih prostorih, vsakdanji počitek in tudi redno dnevno razgibavanje v zdravilišču. Samozdravljenje je enako pomemben del zdravljenja kot jemanje predpisanih zdravih^ Epileptiki so predvsem ljudje V Sloveniji že pet let deluje samostojna Liga za boj proti epilepsiji, ki ima trenutno šest regijskih skupin. Od lani jeseni je takšna skupina tudi v Celju. Približno 25 članov se srečuje enkrat mesečno. Pa ne zato, da bi tarnali nad svojo usodo, ampak da izmenjajo svoje izkušnje, se pogovorijo o težavah, ki jih imajo zaradi te bolezni, predvsem pa, da se skupaj borijo proti vsem predsodkom, ki o epilepsiji vladajo, žal, pri mnogih ljudeh. ^'center SANA1^ • prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov • svetovanje pri negi in nega stom • vse za inkontinenco Na vašo prif Jo vam pripomočke Jemo na (km Delovni čas: od a do 13. ure in od 15. do 18. ure, v soboto od a do 12. ure. Žalec Šlandrov trg 21 tel.: 715-610 Celje Razlagova 13 tel.: 26-035 Eden od teh je, da so epileptiki duševni bolniki. Kot pravi Mojca, ki vodi celjsko skupino, je epilepsija sicer lahko povezana z duševno prizadetostjo, vendar v večini primerov ni tako. Ljudje z epilepsijo ob rednem jemanju zdravil živijo povsem normalno življenje, ki ga občasno prekinjajo hujši ali povsem blagi napadi. Te napade okolica zaradi nevednosti lahko zamenja z znaki pijanosti in to je nekaj najbolj ponižujočega za človeka, ki ima epileptični napad. Prav boju proti nevednosti in pogosto krivicam, ki se dogajajo epileptikom, so namenjena srečanja lige. Člani lige vabijo medse vse, ki doživljajo epileptične napade, njihove sorodnike in tudi druge, ki jim ni. vseeno za sočloveka. Informacije o srečanjih lahko dobite pri Mojci, po telefonu 28-815 (služba). K. R. SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACIJE Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev. Jesenski program proti mrzlim nogam Odprta kopališča in lokali, kjer so prodajali sladoled, zapirajo vrata; stole pred lokali in tudi balkonske rože bodo počasi pospravili, kajti jesen je pred vrati. Dnevi bodo krajši, drevesa bodo odvrgla svoje liste, rastline si bodo privoščile počitek. S poletjem pa se poslavlja tudi toplo obdobje. Mikice in lahke poletne obleke bodo zamenjali puloverji, sandale pa nizki čevlji. Namesto osvežujočega soka si bomo pogosteje natočili topel čaj. Stopala so pokazatelj krvnega obtoka S pričetkom hladnejših dni veliko ljudi toži zaradi mrzlih rok in nog. Toda pogosto za to niso J