V Trstu Letta - Renzi 2:1 Kurenti na Velikem trgu, danes pa evro- Kaj kultura praznuje? pust z godbami Bojni jarki bodo protagonisti festivala eStoria Primorski Št. B6 (20.969) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Večni čar novega začetka Martin Brecelj Matteo Renzi bo najbrž v kratkem novi italijanski premier. Tako vsaj predlaga vodstvo Demokratske stranke. Za dejansko oblikovanje nove vlade bo seveda moral prejeti mandat predsednika republike ter naposled zaupnico parlamenta, kar je v danih razmerah možno. Do tega premika je prej ali slej moralo priti. Naravno je namreč, da vodja najmočnejše politične stranke prevzame vajeti vlade, če seveda obstajajo za to potrebni pogoji. Vprašanje pa je, ali se ta zamenjava v vodstvu vlade dogaja ob pravem času in na najboljši način. Italijanska politika se danes sooča s trojnim izzivom. Državo mora dokončno izvleči iz gospodarske krize, ki je najhujša v njeni povojni zgodovini, kot pove že podatek, da je italijanska industrija ob četrtino svoje nekdanje proizvodnje. Poleg tega so na dnevnem redu institucionalne reforme, ki so bistvenega pomena tudi za gospodarsko okrevanje. Temeljito prenovo pa potrebuje še sama politika, bodisi generacijske kot etične narave. Dosedanjemu ministrskemu predsedniku Enricu Letti je bilo od nekdaj jasno, da vodi prehodno vlado in da bo moral v doglednem času prepustiti premiersko vlogo Renziju. A predlagal je, naj bi se to zgodilo po izpeljavi institucionalnih reform, katerim naj bi kot vodja stranke sledil Renzi, medtem ko naj bi se sam na čelu vlade spopadal predvsem z gospodarskimi problemi. Vodstvo Demokratske stranke pa je Lettov predlog včeraj zavrnilo in ga pozvalo, naj odstopi. Gre za redek primer, ko premieru izrazi nezaupnico lastna stranka. V njenem vrhu so pač prepričani, da prav zaradi epohalnih izzivov, pred katerimi stoji Italija, demokrati ne smejo več oklevati in morajo prevzeti vajeti države z vso odgovornostjo. Sicer pa jih k temu spodbujajo tudi koalicijski partnerji in v tem smislu so že lep čas pritiskale pomembne družbene sile, od zveze industrialcev do največjega delavskega sindikata. Obstaja nevarnost, da bi vse to postalo prevelik zalogaj za »mladega« firenškega župana. Najprej bi se lahko zataknilo pri institucionalnih reformah, saj Renzijeve poteze ne odobrava njegov dosedanji glavni sogovornik na tem področju Silvio Berlusconi. Poleg tega bi tudi spor z Letto lahko nekaj stal. A Renzi meni, da v tem trenutku morajo demokrati z njim na čelu gojiti »neizmerno ambicijo«. Spričo dejstva, da smo hočeš nočeš v to zgodbo tudi mi vpleteni, nam ne preostaja drugega, kakor da se zatečemo k starorimski modrosti: Audacesfortuna juvat' dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 14. FEBRUARJA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 11 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Demokratska stranka z veliko večino podprla stališče svojega tajnika Renzi zahteva vlado, Letta bo danes odstopil RIM - Predsednik italijanske vlade Enrico Letta je včeraj v napovedal, da bo danes odstopil s premierskega položaja, potem ko je vodstvo njegove Demokratske stranke z veliko večino potrdilo predlog tajnika stranke Mattea Renzija za preoblikovanje vlade z njim na čelu. »Ponuditi moramo pot iz močvirja z radikalnim programom in temeljito spremembo,« je dejal Renzi (na sliki) na zasedanju vodstva svoje stranke. Pristavil je, da je treba začeti novo dobo z novim vodstvom. Njegova vlada naj bi trajala do konca zakonodajne dobe leta 2018, ki naj bi bila tudi ustavodajne narave, saj naj bi v njej izpeljali tudi pomembne ustavne reforme. Za Renzijev predlog je glasovalo 136 članov vodstva stranke, 16 se jih je izreklo proti, dva pa sta se vzdržala. Koalicijski partnerji so na zamenjavo v vodstvu vlade že pristali, medtem ko opozicija zahteva, naj vlada odstopi pred parlamentom. Na 2. strani trst - Razstava Vecchietova Memorabilia Odprtje danes v muzeju Revoltella TRST - Memorabilia je naslov razstavi, ki jo bodo danes ob 17.30 odprli v tržaškem Mestnem muzeju Revoltella. Memorabilia kot sinonim za zadnjih deset let ustvarjanja tržaškega slikarja Franka Vecc-hieta. Razstavo, ki prinaša bogat izbor njegovih grafik, inštalacij, skulptur, kolažev, prirejajo Občina Trst, Skgz in društvo Kons, uredila pa jo je mlada kustosinja Giulia Giorgi. Na ogled bo do 30. marca. Na 6. strani ljubljana - Sinoči je podala odstop Ministrica Komelova žrtev koalicijskega preigravanja LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je odstopila s svojega položaja. Predsednica vlade Alenka Bratušek je sinoči še pred petkovim podpisom koalicijske pogodbe predlagala vse tri ministrske kandidate. Komelova po seji sveta ni dajala izjav. Odstopila je na podlagi koalicijskega dogovora. Na 3. strani Železarna: kaj bo storil podjetnik Arvedi? Na 5. strani Prešerno skupaj že desetič zapored Na 7. strani V SSG predstavili Pisonove zgodbe Na 10. strani Peljal se je v Slovenijo, končal je v zaporu Na 13. strani smrtna kosa Umrl politik • v • g in časnikar Drago Legiša TRST -Včeraj popoldne je v katinarski bolnišnici umrl časnikar in politik Drago Legiša. Lanskega 17. decembra je dopolnil 88. let, že dalj časa pa je bil hudo bolan. Z njim odhaja markantna osebnost v življenju Slovencev v Italiji. Opravil je veliko dela in odgovorne naloge tako na časnikarskem kot na političnem področju. Na 5. strani gorica - Trgovci iščejo izhod iz krize Goriške trgovine trpijo, • • vv« - milijoni zapuščajo mesto 9771124666007 2 Petek, 14. februarja 2014 ITALIJA, SVET / italija - Letta bo danes ob 11.30 še zadnjič vodil sejo vlade in nato stopil do predsednika republike Renzi: Potreben je nov začetek z novim vodstvom RIM - Predsednik italijanske vlade Enrico Letta je včeraj v Rimu napovedal, da bo danes odstopil s premier-skega položaja, potem ko je vodstvo njegove Demokratske stranke z veliko večino potrdilo predlog tajnika stranke Mattea Renzija za preoblikovanje vlade z njim na čelu. »Predsednika republike Giorgia Napolitana sem obvestil o svoji nameri, da mu jutri vročim svojo odstopno izjavo,« je sinoči zapisal Letta v uradni noti za tisk. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, bo premier danes ob 11.30 uri še zadnjič vodil sejo vlade. Po seji pa se bo Letta odpravil v predsedniško palačo na Kvirinal. Odstop je Letta naznanil le nekaj minut po tistem, ko je vodstvo Demokratske stranke podprlo predlog o preoblikovanju vlade. Zanj je glasovalo 136 članov vodstva stranke, 16 se jih je izreklo proti, dva pa sta se vzdržala. Proti so bili le nekdanji kandidat za sekretarja stranke Giuseppe Civatti in njegovi somišljeniki. Renzijevi večini se je pridružila leva struja z Giannijem Cu-perlom na čelu, češ da je nova faza v italijanski politiki potrebna. Italija bo tako dobila že četrtega premierja v zadnjih štirih letih, kar naj bi po pričakovanjih postal prav Renzi, Levo tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi, desno premier Enrico Letta ansa ki ga Napolitano lahko predlaga brez novih volitev. Če bo 39-letni župan Firenc prevzel vodenje vlade, bo postal postal najmlajši premier v Evropski uniji in tretji italijanski premier zapored, ki ni bil neposredno izvoljen. Renzi računa, da bo sestavil vlado že na začetku prihodnjega tedna. Letta, ki je na čelu italijanske vlade od aprila lani, je sicer v sredo v Rimu predstavil nov program dela vlade, ki naj bi dal vladajoči koaliciji svež veter v jadra. Pred tem se je tudi srečal z Renzijem, kasneje pa je na novinarski konferenci možnost, da bi mesto v vladni palači prepustil komu drugemu, sprva zavrnil. A Renzi je na včerajšnjem zasedanju vodstva Demokratske stranke dejal, da je novo obdobje nujno odpreti z »novim vodstvom«. »Ne želimo voditi nobenega postopka proti Lettini vla- di, želimo le ugotoviti, če smo sposobni začeti novo poglavje,« je dejal sekretar v svojem uvodnem poročilu. »Ponuditi moramo pot iz močvirja z radikalnim programom in temeljito spremembo,« je pristavil. Za to se po njegovem ponujata dve možnosti, ali predčasne volitve ali vlada, ki naj traja do konca zakonodajne dobe leta 2018. Prva možnost po njegovem ne pride v poštev zato, ker je treba poprej nujno izpeljati volilno in nekatere institucionalne reforme. Za Renzija ne preostaja kot druga možnost, ki pa seveda pomeni veliko tveganje. »Nekateri meni in stranki očitajo, da imamo neizmerno ambicijo. Ta očitek sprejemam, še več, ga osvajam, saj nam ne preostaja drugega, kakor da imamo neizmerno ambicijo,« je dejal tajnik. Sklep Demokratske stranke je takoj pozdravila sredinska koalicijska partnerka Državljanska izbira. Sprejela ga je tudi Nova desna sredina sedanjega podpredsednika vlade Angelina Alfana, vendar z nekaterimi pripombami. »Nova vlada mora biti res pripravljena narediti velike stvari, sicer je bolje, da gremo na volitve. Vsekakor pa je jasno, da mora nova vlada sloneti na sedanji koaliciji,« je poudaril Alfano. Na izjave voditelja Nove desne sredine se je takoj odzval prvak Levice, ekologije in svobode Nichi Vendola, ki je potrdil, da ne namerava vstopiti v koalicijo. Opozicijski stranki For-za Italia in Gibanje petih zvezd pa sta zahtevali, naj Lettova vlada odstopi pred parlamentom. Za Berlusconijevo stranko bi bilo v novih razmerah najbolje, da bi parlament sprejel volilno reformo in da bi takoj za tem razpisali predčasne volitve. sirija - Moskva noče sankcij Rusija predlaga svojo humanitarno resolucijo NEW YORK - Rusija je v sredo v Združenih narodih napovedala veto na resolucijo o dostavi humanitarne pomoči civilistom v Siriji, ki so jo predlagale zahodne in arabske države. Kot menijo v Moskvi, bi taka resolucija odprla vrata vojaškemu posredovanju v tej državi. Namesto tega je predlagala svojo različico resolucije za pomoč ljudem v obleganih mestih. Ruski veleposlanik Vitalij Čur-kin pa je v sredo zvečer kolegom iz ostalih štirih stalnih članic VS ZN -ZDA, Velike Britanije, Francije in Kitajske - predstavil verzijo, s katero bi bila Rusija zadovoljna. Veleposlaniki so se včeraj znova sestali in iskali načine, kako zbližati stališča. Rezultatov sicer ni pričakovati pred naslednjim tednom. Predstavniki članic Varnostnega sveta ZN se že od torka pogajajo o resoluciji, ki bi omogočila dostavo vode, hrane, zdravil in drugih življenjskih potrebščin v oblegana sirska mesta, kjer potekajo spopadi. Zahod si sicer prizadeva, da bi VS ZN sprejel resolucijo, ki bi od vojskujočih se strani v Siriji zahtevala, da takoj omogočijo humanitarni pomoči dostop do mesta Homs in drugih sirskih mest. Če zahteve ne bi bile izpolnjene v 15 dneh, bi VS ZN lahko uvedel sankcije proti tistim, ki so preprečili dostop pomoči. A ruski zunanji minister Sergej Lavrov je predlagano resolucijo v sredo označil za absolutno nesprejemljivo, saj da vsebuje ultimat vladi predsednika Bašarja al Asada, ne odziva pa se na vse večje število terorističnih napadov. V včerajšnjem daljšem prispevku za ruski časnik Komersant je Lavrov pojasnil, da je Rusija zdaj pravzaprav pripravila dva predloga in da noben ne vsebuje grožnje s sankcijami, odgo- varjata pa tako na vprašanje humanitarne pomoči kot "terorizma" v Siriji. "Osredotočiti se moramo na praktično delo," je vztrajal Lavrov in zavrnil zahodni predlog. "Razlika med njihovo resolucijo in našim razumevanjem situacije je v tem, da imajo oni zelo selektivno interpretacijo položaja," je zapisal. "Vso krivdo zvračajo na režim, medtem ko ne dajejo potrebne pozornosti humanitarnim problemom, ki jih ustvarjajo dejanja upornikov," je še pojasnil ruski zunanji minister. Rusija je doslej z vetom zaustavila že tri resolucije VS ZN, ki naj bi pritisnile na Asadov režim. (STA) egipt - Predsednik Putin podprl kandidaturo al Sisija MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podprl kandidaturo poveljnika egiptovske vojske Abdela Fataha al Sisija na predsedniških volitvah. Putin je na srečanju z al Sisijem v Moskvi izrazil upanje, da bosta Rusija in Egipt po volitvah sodelovala še tesneje. Al Sisi še ni uradno napovedal svoje kandidature na predsedniških volitvah, vendar egiptovska javnost pričakuje, da se bo podal v boj za najvišji položaj v državi. Vrhovni svet egiptovskih oboroženih sil je 27. januarja odobril al Sisijevo kandidaturo. Al Sisi je v začetku meseca dejal, da bo kandidiral le na zahtevo ljudstva in z mandatom vojske. Al Si-si bi moral odstopiti s položaja v voj -ski, preden bo vložil kandidaturo. belgija - Spodnji dom parlamenta za V kratkem pravica do evtanazije za otroke Verske skupnosti in nekatera združenja pacientov ukrepu nasprotujejo ansa BRUSELJ - Spodnji dom belgijskega parlamenta je včeraj v Bruslju glasoval za predlog, da bi pravico do evtanazije razširili na neozdravljivo bolne otroke. Za je glasovalo 86 poslancev, 44 jih je bilo proti, 12 pa vzdržanih. Belgija je postala prva država na svetu z evta-nazijo za mladoletnike brez starostne omejitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predlagana evtanazijska zakonodaja, ki naj bi jo zgornji dom parlamenta po pričakovanjih potrdil, ne uvaja starostne omejitve, kljub temu pa bodo zanjo lahko zaprosili le otroci, ki so neozdravljivo bolni, v velikih bolečinah ter v primerih, ko za lajšanje njihove bolezni ne obstaja zdravljenje. Otroci se bodo prav tako morali zavedati svojega položaja in razumeti pomen prošnje za evtana-zijo, ki jo bodo morali odobriti tudi njihovi starši, zdravniki in psihologi. Do predloga, ki ga je belgijski senat potrdil že 12. decembra lani, so kritične predvsem verske skupnosti in združenja pacientov. Katoliška cerkev je iz protesta organizirala dan posta in molitve, 160 belgijskih pediatrov pa je na poslance naslovilo peticijo za preložitev glasovanja, saj naj bi bil predlog zakonodaje po njihovem slabo pripravljen in nepotreben, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Evtanazijo je Belgija dovolila že leta 2002, a le za polnoletne državljane, medtem ko je evtana-zijo za mladoletnike v Evropi doslej uzakonila le Nizozemska, ki pa je mejo postavila pri dvanajstih letih starosti. V Belgiji so leta 2012 zabeležili 1432 primerov evtanazije, kar sta dva odstotka vseh smrtnih primerov in 25-odstotni porast v primerjavi z letom prej, še navaja AFP. (STA) Na vlaku Pariz-Benetke Egipčan z eksplozivom BESANCON - Francoska policija je prijela 33-letnega državljana Egipta zaradi suma, da je imel na vlaku Pariz-Benetke s seboj eksploziv, je razkril tožilec iz Besancona Alain Saffar. Policija je Egipčanu odvzela prostost, potem ko je carinska služba na vlaku v francoskem mestu Dijon odkrila plastično stekleničko, zavito v aluminijasto folijo. Rezultati testov, ki jih je dalo izvesti tožilstvo, sicer niso še dokončni. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.600,37 +244,39 SOD NAFTE , | (159 litrov) 108,70 $ -0,08 EVRO - 1,3675 $ +0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 13. 2. 12. 2. ameriški dolar 1,3675 1,3573 japonski jen 139,42 138,89 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,530 27,533 danska krona 7,4619 7,4621 britanski funt 0,82150 0,82160 madžarski forint 311,67 308,52 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1675 4,1658 romunski lev 4,4943 4,4823 švedska krona 8,3365 8,7718 švicarski frank 1,2216 1,2249 norveška kron 8,3365 8,3320 hrvaška kuna 7,6555 7,6545 ruski rubel 48,0975 47,2415 turška lira 3,0167 2,9770 avstralski dolar 1,5257 1,5016 braziljski real 3,3189 3,2702 kanadski dolar 1,5047 1,4930 kitajski juan 8,2924 8,2289 indijska rupija 85,2450 84,2951 mehiški peso 18,2725 18,0643 južnoafriški rand 15,1729 14,9297 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 14. februarja 2014 3 ljubljana - Sinoči odločitev na seji sveta stranke Pozitivna Slovenija slomak Odstop ministrice Tine Komel Mjniko Nasledil jo bo Gorazd Žmavc prevečkrat Po dogovoru v koaliciji bo Metod Dragonja minister za gospodarstvo, Alenka Trop Skaza pa za zdravstvo le drobiž LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je odstopila s svojega položaja, je po seji sveta stranke Pozitivna Slovenija novinarjem povedal vodja poslanske skupine PS Jani Moderndorfer. Predsednica vlade Alenka Bra-tušek je sinoči še pred petkovim podpisom koalicijske pogodbe predlagala vse tri ministrske kandidate. Ko-melova po seji sveta ni dajala izjav. Odstopila je na podlagi koalicijskega dogovora o menjavi resorjev zdravstva ter Slovencev v zamejstvu in po svetu, saj je DeSUS zahteval ohranitev dveh resorjev, je povedal Modernor-fer. Je pa svet stranke PS včeraj po njegovih besedah obžaloval »tako ostro zahtevo« DeSUS. Komelova je sicer še danes popoldne zatrdila, da ne namerava odstopiti, saj meni, da dela dobro. Kot je za STA povedala ob robu seje vlade, je prvak DeSUS Karl Erjavec premierko Alenko Bratušek očitno »stisnil v kot«, zaradi česar se je ta odločila, kot se je. Večerno sejo sveta stranke, na kateri so jo očitno prepričali o odstopu, pa je zapustila brez besed. Moderndorfer je v zvezi s tem dejal, da je Komelova odstopila zato, da olajša postopke zamenjave resor-jev, a da ji gotovo »ni enostavno«. Potrdil pa je, da Komelova odstopne izjave ni prinesla s seboj, pač pa jo je sestavila in podpisala na svetu stranke. Svet PS se je ministrici v odstopu ob tem tudi zahvalil za uspešno delo, je dejal Moderndorfer, ki verjame, da bo Komelova ob vrnitvi v poslanske klopi tvorno sodelovala s poslansko skupino. Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije je ob tem spomnil, da je izvršni odbor stranke že podprl kandidata za ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo in kandidatko za ministrico za zdravje Alenko Trop Skazo. PS se je po njegovih besedah za resor zdravstva odločila, ker želi popraviti dosedanje napake v sistemu in zagotoviti državljanom kakovostno in boljše zdravstvo, je pojasnil. Poudaril je tudi, da stranka s tem prevzema veliko odgovornost, a verjame, da bodo upravičili zaupanje. Bratuškova je nocoj za ministra za gospodarstvo tako že predlagala predlagala Dragonjo, za ministrico za zdravje Trop Skazo, za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu pa kandidata DeSUS Gorazda Žmavca. Svet PS je ob tem po besedah Moderndorferja tudi potrdil koalicijsko pogodbo. Že v sami pripravi koalicijskega dogovora so sodelovali predstavniki organov PS, ob končnem dokumentu pa so izpostavili »pozitiven učinek dogovora in stabilnost koalicije«. S tem so tudi zarisali prihodnje naloge vlade, je pojasnil. O področjih zdravja, izobraževanja in gospodarstva je bilo po njegovih besedah tudi nekaj polemičnih razprav. Člani sveta stranke so nazadnje koalicijski sporazum podprli, istočasno pa pooblastili predsednico vlade in predsedujočo PS Alenko Bratu-šek za podpis, ki bo v petek ob 13. uri v prostorih državnega zbora, je še napovedal Moderndorfer. Na mesto Komelove Gorazd Žmavc Položaj ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi prevzel 66-letni Gorazd Žmavc, član izvršnega Tina Komel kroma odbora stranke DeSUS in predsednik pokrajinskega odbora stranke za ormoško in ptujsko območje. Doslej je politično deloval v stranki oziroma v lokalnem okolju.Širši javnosti neznani Žmavc je tudi predsednik odbora za gospodarstvo mestnega sveta Ptuj, je na čelu nadzornega sveta Javne služ- Gorazd Žmavc be Ptuj in član akreditacijske komisije Slovenske odškodninske službe, poleg tega vodi pokrajinsko turistično zvezo Spodnje Podravje. Rojen je bil 28. februarja 1947, po izobrazbi pa je pravnik in je že upokojen. Po končanem študiju je, kot je sporočil, več kot 30 let delal v gospo- darstvu na odgovornih mestih pravno-kadrovskega sektorja in področju trženja v večjih družbah. Nato je profesionalno opravljal funkcije v občini Ptuj, med drugim je bil predsednik skupščine občine Ptuj in delegat v zboru občin v Skupščini RS. Po upokojitvi leta 2008 je prevzel pokrajinski odbor DeSUS za Spodnje Podravje. Na listi stranke DeSUS je že leta 2008 skušal priti v parlament, enako tudi leta 2011, a je bil v osmi volilni enoti zanj premočan Franc Jur-ša. Po lokalnih volitvah leta 2010 je s še tremi svetniki postal tretja najmočnejša sila v ptujskem občinskem svetu in prevzel je vodenje odbora za gospodarstvo. Po poročanju časnika Delo je Žmavc zelo aktiven v stranki DeSUS in je predsedniku stranke Karlu Erjavcu doslej že večkrat tudi v najtežjih trenutkih stal trdno ob strani. Njegovo kandidaturo je zato, kot piše Delo, treba razumeti kot strankarsko nagrado. (STA) trst - Časopis Italijanov v Istri Dnevnik La voce del popolo poslej naprodaj tudi v kioskih naše dežele Številni tržaški Istrani bodo lahko brali novice o krajih, iz katerih izvirajo fotodamj@n TRST - Manjšinski časopis La voce del popolo je od začetka februarja letos mogoče kupiti tudi v 200 trafikah naše dežele. To je na včerajšnji novinarski konferenci sporočila urednica Rosanna Giuricin, ki skrbi za strani, ki zadevajo deželo Furlanijo Julijsko krajino. Urednica je povedala, da gre za pomemben dogodek, saj bodo številni tržaški Istrani lahko brali novice o krajih, iz katerih izvirajo. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem ima svoj dnevnik od leta 1944, od konca petdesetih let prejšnjega stoletja pa ga izdaja založba Edit na Reki. V vseh teh letih je dnevnik italijanske manjšine skrbel za obsežen repertoar kulturnih, političnih in družabnih dogodkov, že kar nekaj let pa ima časopis tudi stran, ki je posvečena naši deželi. Ob torkih in petkih je ta stran podvojena, do konca meseca pa naj bi založnik začel izdajati dve strani, v katerih so dogodki iz Furlanije Julijske krajine. TRST - Slovenska manjšinska koordinacija je pisala predsednici Vlade RS Alenki Bratušek, predsedniku RS Borutu Pahorju in predsedniku Državnega zbora RS Janku Vebru, da bi izrazila zaskrbljenost nad zamenjavo vodstva Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V nadaljevanju dopisa piše: »V zadnjih dvajsetih letih se je na Uradu zvrstilo ničkoliko ministrov oz. načelnikov, kar gotovo ni bilo dobro in ni ustvarilo tistih potrebnih stalnih vezi med vladnim uradom ter Slovenci, ki živimo zunaj meja države Slovenije. Slovenska manjšinska koordinacija je mnenja, da bi morali pri urejanju notranjih vladnih dogovorov v večji meri upoštevati tudi položaj Slovencev v sosednjih državah in jim zagotoviti najboljše pogoje za kontinuiran dialog z zadolženim ministrom oz. državnim sekretarjem in samo strukturo Urada. Slovenci iz Avstrije, Italije, z Madžarske in Hrvaške smo prepričani, da boste v zdajšnji fazi reorganizacije vladne ekipe upoštevali izraženo skrb. Težko je namreč sprejeti občutek, da so naše skupnosti večkrat manjši drobiž na šahovnici slovenske politike.« V nedeljo pohod po osrčju Krasa KRIŽ - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica za Kras, organizira v nedeljo, 16. februarja, (v primeru lepega vremena) pohod iz Križa skozi Šepulje do Av-berja in nato v Tomaj z ogledom zanimivosti kraja kot so Kosovelova hiša, cerkev, župnišče in še kaj. Zbirno mesto ob 9. uri na stari avtobusni postaji v Sežani ali ob 9.30 v Križu pri vaškem domu. Informacije na tel. št.: 040 900021 (dr.Ljubislava Škibin). (OK) Obletnica požiga KOMEN - Občinski odbor združenja borcev za vrednote NOB Komen, Društvo izgnancev Komen in Občina Komen prirejata v soboto, 15. februarja, ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Komnu proslavo ob 70. obletnici požiga vasi Komen, Branik, Mali Dol in Tomačevica ter izgona prebivalcev v Nemčijo. (OK) Zadovoljna nad založnikovo politiko dela je urednica teh strani Rosanna Giuricin, ki je včeraj postregla s podatkom, da so v zadnjih desetih dneh, odkar je časopis na prodaj v naših trafikah, prodali veliko izvodov. Dnevnik so kupovali predvsem tisti bralci, ki imajo korenine v Istri, je poudarila Giurici-nova, ki je napovedala še bogatejše prispevke s področja kulture. Za to bo skrbela Rossana Poletti, ki je prepričana da se bo odziv bralcev na to novost obrestoval, saj je namen časopisa vzpostavljati most med ljudmi. Na včerajšnjem srečanju smo tudi slišali, da dnevnik italijanske manjšine pripravlja kar 15 različnih prilog, ki vključujejo kulinarične, modne, športne in druge teme. Z novim časopisom v tržaških, goriških in tržiških trafikah je zadovoljna tudi podžupanja Fabiana Martini, ki je dejala, da je to dejanje v teh kriznih časih vredno praznovanja. (sč) 4 Petek, 14. februarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaški parlamentarci demokratske stranke - Ocena dogajanja v Rimu Letta - Renzi 2:1 Poslanka Blažina in senator Russo za Letto, poslanec Rosato za Renzija Ko bi o bodočnosti italijanske vlade odločali tržaški parlamentarci Demokratske stranke, bi Enrico Letta lahko brezskrbno prezimil v palači Chigi. Slovenska poslanka Tamara Blažina in senator Francesco Russo sta se včeraj izrekla za nadaljevanje njegove vladne izkušnje, kvečjemu bi moral Letta po njunem mnenju zamenjati kakega člana vlade. Drugačnega mnenja je bil drugi tržaški poslanec Etto-re Rosato, ki je - po seji vodstva stranke (ki ji je neposredno sledil v Rimu) - pozdravil skorajšnji nastanek nove italijanske vlade z Renzijem na čelu. Blažina: »Zaprepadena« »Nad tem, kar se sedaj dogaja v Demokratski stranki, nisem navdušena. Sem zaprepadena. Ocena Renzijeve poteze je Tamara Blažina arhiv negativna, saj smatram, da je bil župan iz Firenc izvoljen za tajnika Demokratske stranke, ne pa za predsednika vlade. Slednjega, predsednika vlade, že imamo. Let-tova vlada je - kljub težavam - delala kolikor toliko dobro, in ne vem, zakaj bi jo morali zamenjati tik pred italijanskim vodenjem Evropske unije.« »Menim, da Renzijeva poteza ne bo veliko koristila ne le Demokratski stranki, temveč predvsem državi. Sedaj se bo odprlo kočljivo vprašanje: kaj bo v prihodnosti s prepotrebnimi reformami? Proces, ki naj bi privedel do reform, se bo verjetno ustavil.« »Po mojem mnenju bi bilo bolje, ko bi se bil Renzi sedaj poglobil v reforme in počakal na volitve čez kako leto.« »Enrico Letta je v sredo predstavil zelo prepričljiv program in bi lahko nadaljeval svoje delo, mogoče z zamenjavo kakega člana vlade. Če bi Renzi ne bil tako neučakan in bi usmeril svoje delovanje v odobritev reform, bi lahko prihodnje leto z reformami v žepu in z boljšim gospodarskim stanjem startal na zmago na volitvah. Tako pa je napovedal novo vlado, ki naj bi trajala vse do leta 2018. Ampak: sedanja večina je pač takšna, kakršna je, številke so številke, mimo njih ni mogoče. Vlada, ki jo sedanje številke omogočajo, ni "normalna" vlada; bojim se, da bo nadaljevanje s tovrstno vlado vse do leta 2018 vodilo v blokado.« Russo: »Slaba izbira« »Matteu Renziju sem pisal odprto pismo, v katerem sem izrazil popolno lo- Francesco Russo arhiv jalnost tajniku stranke in njegovim izbiram do včerajšnjega dne. Zadnje izbire pa ne razumem. To ni - po mojem mnenju - dobra izbira, in bojim se, da je baza ne bo razumela. Vsaj tako kaže, sodeč po sonda-žah, ki jih v teh urah opravljajo vsedrža-vni časopisi na svojih spletnih straneh. Kar 80 odstotkov udeležencev nasprotuje štafeti na čelu vlade.« »Do pred nekaj dnevi je bil govor o tako imenovani drugi Lettovi vladi. Let-ta je v sredo predstavil nov program, v Evropski uniji si je znal pridobiti zaupanje. Seveda, vlada bi lahko storila več, ampak za počasno reagiranje ni kriva edinole vlada, temveč tudi dogodki, ki so privedli do spremembe večine v Demokratski stranki po Renzijevi zmagi na primarnih volitvah. Navsezadnje pa ne gre pozabiti, da Renzi ni takoj, takrat, na primarnih vo- litvah povedal, da je bil njegov cilj zrušiti Lettovo vlado. Sedaj lahko le upamo, da ne bomo razmetali političnega kapitala, ki ga je znala ustvariti Lettova vlada.« Rosato: »Sprememba« »Demokratska stranka se ni odločila za preprosto štafeto. Potrebna je bila globoka politična sprememba z novimi izbirami. Lettova vlada je sicer dobro delala, kljub temu pa je bil zasuk nujen. Tako bomo dobili novo vlado z novimi obrazi, z dinamičnim vodstvom, kajti le na ta način bomo lahko kos sedanjemu težkemu položaju v državi. Italija vse to potrebuje. Vodstvo Demokratske stranke je to razumelo in Renzijev načrt množično podprlo.« M.K. veliki trg One billion proti nasilju nad ženskami Današnji dan zaljubljencev bo tudi letos zaznamoval t.i. flash mob One billion rising, ki je lani na Veliki trg privabil na tisoče žensk, ki so ob energičnem plesu izrazile svoje negativno stališče do vseh oblik nasilja nad ženskami. Miroljubni protest z glasbo, branjem in plesom se bo danes začel ob 16. uri, ko bodo na priložnostni oder na Velikem trgu stopili raznorazni domači umetniki in kulturniki - Pino Roveredo, Lara Gu-glielmi, Flavio Furian, Anna Celina Fiori, Omar Scala, Lara Komar, Elisa Corubolo in Chiara Gelmini - da bi s svojimi mislimi podprli plesno-revolucionarni protest proti posilstvu, proti incestu, proti iznakaže-nosti ženskih spolovil in proti spolnemu suženjstvu. Za glasbeno kuliso bodo poskrbele skupine Varia-zioni+Baby gelido, Pck in Najla, Welcome Coffee, S.R.L., Achtung Piraten, Flop, Fabio Red Rosso in Joy Jen-kis s Sip bandom, Raw Diamonds, Les Babettes in Berte' Tribute band. Ob 18. uri pa se bo trg spremenil v veliki oder, na katerem bodo zaplesale ženske (sicer so vabljeni tudi moški, otroci in skratka vsi, ki jim ni vseeno). Koreografija je taka kot lani, se pravi da bo v ozadju donela melodija Rise up - Break the chain. Kdor bi rad sodeloval, naj si jo pogleda po spletu (youtube); brez težav si jo bo vsak zapomnil in se še sam podal na plesni protest. K pobudi, ki se širi prek spleta, je lani pristopilo 197 držav sveta, tako da je ženska energija eksplodirala na 7020 dogodkih po svetu. občina trst - Predstavitev ptujskega pustnega programa Pridite na Kurentovanje Tržaško Mestno hišo so včeraj obiskali ptujski kurenti, ki jih je sprejela podžupa-nja Fabiana Martini. Martinijeva je dobrodošlico izrekla županu Mestne občine Ptuj Štefanu Čelanu in princu karnevala - Vitezu Dornavskem, ki bo mestu Ptuj vladal v času pustovanja. Podžupanja je poudarila, da je predstavitev ptujskega karnevala v Trstu postala že lepa tradicija in spomnila goste, da je tradicija pustovanja tudi v Trstu zelo občutena. Povedala je tudi, da Trst letos gosti Evropski karneval, ki bo vrhunec dosegel na jutrišnji povorki, gostoma in njunemu spremstvu pa je tudi obljubila, da bo poskrbela za promocijo kurentovanja na Ptuju. Ptujski župan Štefan Čelan je opremljen v kurenta razložil, kaj je bistvo ptujskega karnevala. Na kratko je predstavil imenitno zgodovino mesta Ptuj in tradicijo ku-rentovanja. Namen ptujskega pustnega dogajanja nikakor ni samo preganjanje zime in zla, ampak tudi prinašanje sreče. Ptujski župan je namreč prepričan, da je treba v teh časih preseči Darwinovo evolucijsko teorijo, po kateri so zmagovalci tisti, ki se uspejo povz-peti na vrh piramide. Potrebno je sodelovanje in promocija poštenosti, je poudaril gost in dodal, da moramo v ljudi povrniti zavedanje, da smo le manjši mozaik v tem svetu. Nikakor nismo vladarji tega sveta, je dejal župan Čelan, ki je mnenja, da mora človek živeti v simbiozi z živalstvom in rastlinstvom, s planetom pa je treba ravnati lepo. Ob koncu uradnega dela srečanja v Sinji dvorani Mestne hiše sta si župan mesta Pustarja - župana Ptuja Štefana Čelana je sprejela tržaška podžupanja Fabiana Martini Ptuj in podžupanja Trsta izmenjala še darila in lepe besede. Nato pa so ptujski kurenti - kar 24 jih je bilo - rajali na Velikem trgu, kjer so presenetili marsikaterega naključnega sprehajalca. Sicer so kurenti z zvonci rajali še pred začetkom uradnega srečanja v Mestni hiši in vabili ljudi, naj si pridejo ogledat njihov karneval. Zanimiv je podatek, da v pustnem času Ptuj sprejme več kot 50 tisoč obiskovalcev, to pustno obredje pa bi zelo radi delili tudi s Tržačani oz. s sosednjimi narodi. fotodamj@n Poudarek letošnjega programa je pestro dogajanje v središču starega dela mesta. Na pustno soboto, 1. marca, bo tako ljubitelje urbanega maskiranja razveselil razširjeni Mestni pustni korzo, ki se bo vil po ulicah in trgih starega mestnega jedra in v katerem se bodo letos predstavili gostje z Reškega karnevala in princi karnevala iz Arlona v Belgiji. Na pustno nedeljo, 2. marca, pa bo potekal tudi Mednarodni KarnevalFest, na katerem bo nastopilo kar 4.000 udeležencev. (sč) evropski karneval Danes v Miljah, jutri povorka po mestu V Trst se je včeraj oz. se bo še danes pripeljalo nad 800 glasbenikov, članov 27 pustnih Guggen bandov iz Nemčije, Avstrije, Švice, Liechtensteina, Slovenije, Hrvaške in Italije, ki bodo vse do nedelje poživeli dogajanje v mestu in v Miljah. Gostje bodo danes spoznavali mesto in muzeje, se odpeljali na ogled Milj, kjer bodo ob 13.30 zanje pripravili velikansko frtaljo, sledil pa bo koncert na Trgu Marconi. Višek bo Evropski karneval doživel jutri z mestnim sprevodom od 15. do 17. ure, ki se bo vil od Trga Oberdan, mimo Ulice Carducci in po Korzu Italia vse do Velikega trga. Zvečer pa bodo praznovali v prostorih Skladišča 42. Šotor je že izginil ... Še predvčerajšnjim se je ponosno dvigal na Borznem trgu, danes pa ga že ni več. Trideset metrov dolgi in 15 metrov široki šotor, v katerem naj bi Trst gostil jutrišnji večer Evropskega karnevala, je moral takoj izginiti. Postavila ga je družba Flash srl po nalogu tržaške občinske uprave, so-organizatorke pustnega dogodka. Deželna direktorica spomeniškega varstva Maria Giulia Picchione je namreč kategorično ocenila, da velika struktura ne spoštuje spomeniško zaščitenih objektov v zgodovinskem jedru, predvsem pa nihče ni dovolil njene postavitve. Na vrat na nos so šotor odstranili in našli novo lokacijo za pustno praznovanje (beri Skladišče 42). Prometne omejitve Ze od srede (in vse do ponedeljka, 17. februarja) ni mogoče parkirati ali ustaviti avtomobil na Borznem trgu, prav tako ne na Trgu Straulino. Jutri pa bo od 8. do 17. ure spet prepovedano parkirati na Trgu Oberdan in Ul. Giu-stiniano, po Ulici Carducci (na odseku od Trga Oberdan do Ul. sv. Frančiška), Ul.Imbriani, Korzu Italia in ob Borznem trgu. Omenjene ulice bodo jutri tudi zaprte za promet, posledično pa se bodo spremenile tudi proge javnih prevozov. / TRST Petek, 14. februarja 2014 5 bazovica - Sinoči v organizaciji Demokratske stranke Prostorski načrt: pozornost do Krasa Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu pozitivna ocena načrta Oba kraška rajonska sveta sta pretekli teden izdala pozitivno mnenje o novem prostorskem načrtu, ki ga je pripravila Cosolinijeva občinska uprava. Zanimanje za novosti, ki jih bo načrt uvedel, ko bo dokončno odobren in bo stopil v veljavo, pa ni ponehalo z glasovanjema v rajonskih skupščinah. Tako je bilo sinoči v Bazovici srečanje na temo prostorskega načrta, ki ga je pripravil krajevni krožek Demokratske stranke. Udeležila se ga je tudi občinska odbornica za ur-banistiko Elena Marchigiani, ki je -potem ko je bila to že storila januarja na skupni seji obeh kraških rajonskih svetov - ponovno predstavila temeljne smernice prostorskega načrta in izpostavila tiste njegove točke, ki se neposredno tičejo kraškega ozemlja. Novo srečanje z občani še dodatno potrjuje pozornost, ki jo je le-vosredinska občinska uprava posvetila informiranju občanov o novem urbanističnem dokumentu. Marchigiani-jeva je prišla, da bi prisluhnila mnenjem in ocenam ljudi in njihovim pomislekom. Oba rajonska sveta sta ob izreku pozitivnega mnenja o celotnem prostorskem načrtu iznesla nekaj specifičnih pripomb. Predvsem na Vzhodnem Krasu so bile slednje zelo temeljite, saj spremni dokument s predlogi obsega več kot 30 strani. Kaj takega v dosedanji zgodovini rajonskih svetov ne pomnijo ... Na Zahodnem Krasu je rajonski svet opozoril na trinajst »specifičnih položajev« območij, ki bi jih morala občinska uprava dodelati, dodal pa je še osemnajst pripomb. Mnogo teh zadeva predvsem kmetijska območja in njihovo koriščenje za nove kmetijske dejavnosti. Marchigianijeva je že na open-skem srečanju opozorila, da bo uprava vzela v pretres mnenja, ki jih bodo iznesle posamezne rajonske skupščine. Občani, združenja in organizacije pa bodo morali počakati na sprejetje prostorskega načrta v občinskem svetu, šele potem bodo lahko k njemu predložili svoje pripombe in ugovore. Slednje bodo vzeli občinski tehniki v pretres in izrekli svoja mnenja, o katerih pa se bo moral izreči tržaški občinski svet pred dokončno odobritvijo novega prostorskega načrta. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza se je po izrečenem pozitivnem mnenju o prostorskem načrtu srečal z odbor-nico Marchigianijevo in zastavil vprašanje o plačevanju davka na nepremičnine, ki je zadevalo sedeže kul- turnih in športnih društev (izrecno je omenil Kontovel in Vesno ...). Od-bornica je ocenila, da vprašanje ne sodi v okvir prostorskega načrta (morebitna vključitev teh struktur v območja, ki bi omogočila nižjo obdavčitev). Cattaruzza je bil vsekakor zadovoljen, ker je prostorski načrt Coso-linijeve uprave upošteval dolgoletna pričakovanja zahodnokraškega rajonskega sveta o znižanju možnosti novih pozidav na območju kontovel-skega, proseškega in kriškega brega, nad Obalno cesto. Zadnji prostorski načrt Illyjeve uprave je omogočil nove gradnje, ki so konec preteklega stoletja in v začetku sedanjega zrastle nad Obalno cesto. Nesojeni načrt Dipiaz-zove uprave je predvideval še pove- Na srečanju v Bazovici je občinsko odbornico za urbanistiko Eleno Marchigiani predstavil Matej Iscra fotodamj@n čanje zazidljivih površin; ko bi bil odobren, bi kraškemu ozemlju na območju tržaške občine trda predla ... Nov prostorski načrt levosre-dinske uprave je omejil zazidljivost na tem območju. Možno bo sicer razširiti obstoječa poslopja, tovrstni posegi pa bodo lahko zelo omejeni. Pač pa je nov prostorski načrt posvetil večjo pozornost kmetijskim površinam. Med drugim je v njem predvideno popravilo zidkov paštnov z uporabo cementa, možna pa bo udi razširitev poti, ki vodijo v breg, da bi omogočili primernejši dostop s kmetijskimi stroji. Nadalje bo omogočeno tudi združevanje paštnov: dva manjša paštna bo mogoče združiti v enotno površino, da bo tako delo v paštnih lažje. M.K. smrtna kosa - V 89. letu starosti Poslovil se je časnikar in politik Drago Legiša Drago Legiša na posnetku iz leta 2005 arhiv pd Včeraj popoldne je v katinarski bolnišnici v 89. letu starosti umrl časnikar in politik Drago Legiša. Že dalj časa je hudo bolehal, tako da ga je bolezen postopoma izčrpala. Pokojnik se je rodil 17. decembra 1925 v kmečki družini v Devinu. Srednjo šolo je obiskoval v Tržiču ter v škofijskih gimnazijah v Gorici in Vidmu. Po vojni je maturiral na slovenski realni gimnaziji v Trstu. Na pravni fakulteti tržaške univerze je diplomiral iz političnih ved. Od ustanovitve leta 1954 do njegove ukinitve leta 1995 je bil odgovorni urednik tednika Novi list. Leta 1973 se je zaposlil na Radiu Trst A, kjer je bil od leta 1983 do upokojitve leta 1990 odgovorni urednik. Bil je pobudnik združitve Novega lista s tednikom Katoliški glas in postal prvi odgovorni urednik tednika Novi glas, ki je začel izhajati leta 1996. Z njim je sodeloval, dokler so mu moči dopuščale. Sicer pa se je Legiša že od mladih nog udejstvoval v politiki. Leta 1952 je bil prvič izvoljen v devinsko- nabrežinski občinski svet in je bil potrjen na naslednjih štirih zaporednih volitvah. Dva mandata, od leta 1964 do leta 1975, je bil župan. V letih 1964 in 1970 je bil izvoljen tudi v tržaški pokrajinski svet in po drugi izvolitvi imenovan v njegov odbor, a se je tem funkcijam odpovedal, ko je bil imenovan oziroma potrjen za župana. Vseskozi je bil pristaš samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji. Najprej se je udejstvoval v Slovenski demokratski zvezi in v Slovenski krščansko socialni zvezi, potem pa je bil med ustanovitelji Slovenske skupnosti. V letih 1969-1970 je bil tudi njen politični tajnik za tržaško pokrajino. Na prvem deželnem kongresu Slovenske skupnosti leta 1975 v De-vinu je prejel zlato odličje stranke. O politiki in še zlasti o političnih razmerah pri Slovencih v Italiji je tudi veliko pisal. Stalno je spodbujal k aktivnemu političnemu udejstvovanju in nenehno zagovarjal temeljna načela demokracije. Prizadetim svojcem izražamo iskreno sožalje. železarna - Po dogajanju v pristaniškem odboru Ali bo Arvedi zapustil Trst? Zavlačevanje s podpisom programskega sporazuma težka preizkušnja za potrpežljivost podjetnika (in delavcev) Pristaniški odbor je dal končno mandat predsednici Pristaniške oblasti Marini Monassi, da podpiše programski sporazum glede škedenjske železarne. To je bila dobra in sicer predolgo pričakovana vest, za katero pa ne more veljati rekKo-nec dober, vse dobro. Predsednica Monassijeva namreč programskega dogovora dejansko še ni podpisala. To naj bi storila ta teden (v bistvu danes), in s tem naj bi končno obrnili stran. Začel bi se postopek za objavo razpisa za odkup železarne, na katerega naj bi se, kot znano, prijavil en sam 1