Slovenski večer na konservatoriju Tartini Dušan je bil duša višješolci na razpotju Skednja Na Goriškem porast nasilja nad ženskami Primorski Šopek na grob Miguela de Cervantesa Martin Brecelj Prihodnje leto bo minilo 400 let od smrti Miguela de Cervantesa in Španci so se odločili, da ob tej priložnosti poiščejo posmrtne ostanke tega svojega literarnega genija. Že mesece se tako odvija iskanje kosti pisca Don Kihota, pri katerem sodeluje kakih trideset arheologov, zgodovinarjev, forenzi-kov in drugih strokovnjakov. Iskanje se je osredotočilo na samostansko cerkev Reda svete Trojice v Madridu, saj zgodovinski viri pravijo, da so Cervantesa 23. aprila 1616 pokopali v tej cerkvi. Kje natanko, pa za zdaj ni znano, ker mu po pogrebu niso postavili spominskega obeležja. Povrh so samostan v zadnjih štirih stoletjih večkrat razširili in prenovili. Konec letošnjega januarja so pod omenjeno cerkvijo odkrili krsto z začetnicama MC. Sodelujoči pri raziskavi so sprva upali, da so našli, kar so iskali. Toda poznejše analize tega niso potrdile, ker se najdene kosti ne ujemajo s predhodno pripravljenim identikitom. Kot pišejo španski časniki, iščejo namreč posmrtne ostanke 69-let-nega moškega, ki je imel šest zob (tako izhaja iz pisanja samega Cervantesa), atrofično levo roko in v telesu drobce svinca (ranjen je bil v bitki s Turki pri Lepantu). Iskanje Cervantesovih kosti je preraslo v detektivko, ki jo španska javnost napeto spremlja. Ob tem pa se marsikdo sprašuje o smiselnosti tega početja in nekateri se od njega celo ograjujejo. Med temi sta npr. pisatelj Antonio Orejudo, po katerem bi »don Miguela« bolje počastili, če bi z njegovim delom v večji meri seznanjali mlade, in literarni zgodovinar Francisco Rico, ki meni, da je truplo le »iztrebek življenja«, medtem ko so knjige »vedno sveži cvetovi in plodovi«. V teh kritikah je gotovo zrno resnice. Toda pokopavanje mrtvih je vendarle osnovno človekovo določilo. Ljudje potrebujemo tudi na primeren način urejene posmrtne ostanke in obeležja, da gojimo spomin na pokojne, ki so nam dragi ali jih posebno cenimo, čeprav gre v končni fazi za nekakšno bitko z mlini na veter, kot bi rekel Cervantes, saj je jasno, da bodo tudi grobovi in relikvije nekoč minili. Čas je pač neizprosen. A po drugi strani je vse, kar se pojavi v času, na neki način neizbrisno. Kot pravi Edvard Kocbek v svoji Molitvi: »Sem, kar sem bil,/in vsakdo me bo mogel pozabiti./In vendar moram reči: sem in bil sem in bom,/in zato sem več od pozablje-nja,/neizmerno več od zanika-nja,/neskončno več od niča./Vse je večno, kar nastane (...)«. dnevnik št. 41 (21.278) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 20. FEBRUARJA 2015 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 18 9 ,, , ju, eu - Grška vlada zaprosila za podaljšanje programa evropske pomoči Atene in Berlin v odprtem sporu Nemška vlada ni enotna - Danes zasedanje evroskupine politika Občina Trst: župan Cosolini spet kandidat italija - Pred tekmo Roma-Feyenoord Nizozemski huligani pustošili po Rimu RIM - Kakih pet sto nizozemskih huliganov oziroma navijačev Feyenoor-da je pred tekmo med Romo in nizozemsko ekipo divjalo po rimskih ulicah. Najprej so se pijani navijači - čeprav so v Rimu prepovedali prodajo alkoholnih pijač - utaborili na Piazza di Spagna, ko so začeli metati dimne bombe in trde predmete, pa so se zapletli tudi v spopade s policijo, ki jim je sicer ves čas sledila. Policija jih je nato pregnala s trga, napetost pa se je nadaljevala še v predelu villa Borg-hese, kjer so pijani navijači pričakali prihod avtobusov. Navijači so opustošili in pomazali trg, poškodovali kar nekaj rimskih zanimivosti, med drugim komaj prenovljen vodnjak della Barcaccia, nazadnje pa tudi avtobuse. Neredi so se sicer že pojavili na predvečer tekme v bližini osrednjega trga Campo de' Fiori, ko je policija morala prav tako posredovati. Župan Rima Ignazio Marino je po Twitterju izrazil jezo, mesto pa opisal kot »ranjeno in opustošeno,« kvesturo in prefekta pa napadel, češ da nista zagotovila varnosti na ulicah. Oglasili so se tudi drugi politični predstavniki, med temi nizozemski ambasador, ki je že napovedal, da bodo krivce kaznovali. Po neredih so aretirali 28 navijačev. ATENE - Grčija je včeraj uradno zaprosila za podaljšanje obstoječega programa evropske finančne pomoči za šest mesecev. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je imel prošnjo v rokah že včeraj dopoldne, finančni ministri evr-skih držav pa bodo o njej odločali danes. Dogovor ni zagotovljen. Nemčija je predlog že zavrnila, čeprav ni enotna, Grčija pa bo pri njem vztrajala. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ocenil, da pismo iz Aten ni nikakršen vsebinski predlog rešitve. Toda nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je nato menil, da je bil odziv finančnega ministrstva neustrezen. Osebno ocenjuje, da je pripravljenost Grkov na pogajanja o nadaljevanju programa reform prvi korak v pravo smer. Videli bomo, kaj bodo danes sklenili ministri evrskih držav. Na 11. strani TRST - Roberto Cosolini (na sliki) bo prihodnjo pomlad spet kandidiral za župana Trsta. Če je bil še kakšen dvom v njegovo kandidaturo, ga je razblinilo sinočnje srečanje, na katerem je Demokratska stranka predstavila obračun štiriletne dejavnosti občinske uprave. Da bo Cosolini znova županski kandidat je jasno povedal strankin pokrajinski tajnik Štefan Čok. O drugih morebitnih kandidatih se v DS ni nikoli javno govorilo, čeprav so za kulisami krožila različna imena. Na 4. strani okolje - Pobuda združenja Marevivo Nafta v Jadranu predmet razhajanj boljunec Pust Lovro poletel do reke Pad BOLJUNEC - Boljunški pust Lovro je po sredini izstrelitvi iz rakete Boljunik 27 poletel čez Jadransko morje vse do izliva reke Pad. Tam ga je včeraj zarana v morju opazil ribič Alberto Trom-betta iz kraja Rosolina v pokrajini Rovigo, in ga potegnil na krov ribiške barke. Iz popotnice s podrobnimi pustovimi podatki je ribič - ki je, glej naključje, služil vojaški rok prav na Tržaškem - izvedel, od kod Lovro prihaja in telefonsko obvestil boljunško pustno delavko Tanjo Mauri o odkritju. Na 8. strani gorica - Odprli so ga včeraj Sejem Expomego vse bolj čezmejen Cosolini in Nesladek pozdravljata komisarja Zena D'Agostina Na 5. strani Padriče: »Kdor je izrul tablo, je bedak!« Na 5. strani ■ m v V • V V I * * V Trzicu ze gradijo novo potniško ladjo Na 12. strani Briška telenovela Na 14. strani 9971234567007 2 Četrtek, 19. februarja 2015 ALPE-JADRAN / ljubljana - Do konca meseca bo vlada projekt prijavila na razpis za evropska sredstva Cerar: Glede drugega tira še vse zelo odprto LJUBLJANA - Glede financiranja projekta gradnje drugega tira Koper-Di-vača je še vse zelo odprto, je v izjavi ob robu včerajšnje seje DZ povedal premier Miro Cerar. Glede možnosti financiranja s prodajo dela državne naložbe v Luki Koper je dejal, da se bo vprašanje kakršne koli prodaje deležev v družbi reševalo v okviru strategije upravljanja državnih naložb. Cerar je zatrdil, da je v strateškem interesu Slovenije, da se na področju posodobitve železnic oziroma zagotovitve ustreznih tehničnih standardov na obeh evropskih prometnih koridorjih, ki potekata prek Slovenije, naredi bistven premik. A opozoril je, da je zadeva še v razpravi, vlada pa išče različne poti. »Vse je še zelo odprto, iščemo najboljše možnosti,« je zagotovil. Cerar je znova zagotovil, da bo vlada do konca meseca projekt prijavila na razpis za nepovratne evropska sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), ampak s tem iskanje najboljše poti »nikakor ni končano«. Vlada bo tako po njegovih besedah tudi v prihodnjih mesecih intenzivno delala na tem, da najde tisto možnost, ki je tako strokovno utemeljena kot tudi politično sprejemljiva in finančno »stoodstotno vzdržna«. Da bi to ugotovili, vlada po njegovih besedah potrebuje čas, v procesu pa se pojavljajo različne možnosti. Tudi vprašanje kakršnekoli prodaje državnega deleža v Luki Koper je treba po njegovem mnenju vzeti le kot eno izmed možnih zamisli. Zgolj omemba te možnosti je sicer sprožila precej nasprotovanja. Nikakor pa ni še nič sprejeto, je sklenil Cerar. Vlada se je sicer včeraj seznanila tudi s prijavo na razpis za nepovratna sredstva EU iz mehanizma CEF in možnostmi financiranja izgradnje drugega tira železniške povezave Divača-Koper. Predstavniki vlade so se včeraj glede tehničnih podrobnosti usklajevali še s strokovnjaki iz Evropske komisije, nato pa bo dokončno oblikovan predlog, kako se bo Slovenija prijavila na evropski razpis. Rok za prijavo je 26. februar. Največji in-frastrukturni projekt na tej povezavi, na 1,35 milijarde evrov ocenjeni drugi tir, se bo po sedanjem predlogu vlade poleg z evropskimi sredstvi financiral še z javno-za-sebnim partnerstvom, del pa bo predstavljala udeležba Republike Slovenije. (STA) Predstavniki vlade so se včeraj glede tehničnih podrobnosti usklajevali še s strokovnjaki iz Evropske komisije arhiv rezija Predstavili knjigo o cerkvi v Solbici Rezijanske cerkvene pesmi so peli ■ • • • ••■ • • v ■ v davnini in jih pojejo še danes REZIJA - Za valentinovo so v dolini Rezije predstavili novo knjigo, ki jo je izdalo Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi skupaj z Združenjem don Eugenio Blanchini, in je posvečena cerkvi na Solbi-ci, ki so jo med drugim pred kratkim obnovili, tako da so zdaj v njej vidne tudi številne stare freske. Avtor knjige je Sandro Quaglia. Lani je podobna knjiga izšla tudi o cerkvi na Ravanci. V knjigi so navedeni številni zgodovinski podatki, ki zadevajo sol-biško cerkev. Med drugim v njej piše tudi o prvi cerkvi, ki jo je uničila poplava leta 1746. Takrat so namesto nje začeli graditi novo, ki pa so jo nato večkrat obnovili oziroma na njej kaj dogradili in spremenili. Knjiga pa je pomembna tudi zato, ker so v njej zbrane stare cerkvene pesmi, ki jih domačini še zdaj pojejo. Besedila so napisana v rezijanščini in italijanščini. Pri ureditvi tega dela publikacije sta pomagala rezijanska pesnika Silvana Paletti in Renato Quaglia. Na predstavitvi je po uvodnih pozdravih župnika don Gianlu-ca Molinara, predsednice Kd Muzej rezijanskih ljudi Luigie Negro, ki je med drugim povedala, da letos slavijo dvajsetletnico njegove ustanovitve in predsednika Združenja don Eugenio Blanchini Gior-gia Banchiga, o sami knjigi s pomočjo fotografij spregovoril avtor Sandro Quaglia. Pokazal je tudi stare dokumente, ki jih je uporabil kot gradivo za to knjigo. Predstavitev je zaključila pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče s staro pesmijo. (NM) Cerkev v Solbici nm Književniki s Koroške in Tržaškega v DSP LJUBLJANA - Ob mednarodnem dnevu materinščine, 21. marca ob 17. uri, prireja Društvo slovenskih pisateljev nastop književnikov s Koroške in Tržaškega v prostorih ljubljanske Drame SNG, zgornji foyer. Sodelovali bodo Marko Kravos, Cvetka Lipuš, Florijan Lipuš, Franc Mer-kač, Zlatka Obed in Marko Sosič. Večer bo povezoval Janko Petrovec. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Unesco, je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Boko-va, ».. .je jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, naša največja dragocenost. Večjezičnost pa je pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji.« Slovenščina je materni jezik približno 2,4 milijona ljudi. Predsednik SLORI drevi po 3. mreži Rai TRST - Drevišnja poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena raziskovalnemu delu, geografiji in etnologiji. Dušan Jelinčič je namreč povabil v studio univerzitetnega profesorja, raziskovalca, pisca vrste strokovnih knjig in učbenikov ter ne nazadnje predsednika Slovenskega raziskovalnega inštituta Milana Bufona. Govor bo o njegovi bogati profesionalni in raziskovalni poti, o nujnosti strokovnosti v manjšini ter o integracijskih tokovih pri nas in širše v Evropi. Ponovitev oddaje bo v sredo, 25. februarja, pred poročili okrog 20.10. Režiserka oddaje je Katerina Citter. Na Lesah drevi skupina Drežnica BENEČIJA - Danes ob 20. uri bo igralska skupina Drežnica v telovadnici na Lesah uprizorila tolminsko spevoigro Rafaele Dolenc (dolgoletna vodja Folklorne skupine Razor) »Magdalenca«. Predstava je nastala v počastitev 300-letnice tolminskega punta in ob 20-letnici delovanja Igralske skupine Drežnica. Ideja za spevoigro, ki se razvija v sedmih slikah, se je pred leti porodila Mateju Kavčiču, z namenom ohranjanja tipičnih tolminskih pesmi. (NM) špeter - Jutri v občinski dvorani Ovrednotenje narečja na natečaju »Naš domači izik« ŠPETER - Ohranitev, širitev in ovrednotenje slovenskih narečij, ki jih kljub vsem težavam ljudje še danes govorijo v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji. S tem načrtom je pred leti Občina Špeter dala pobudo za natečaj »Naš domači izik (jezik)«, ki bo, po nekaj letih premora, spet potekal v občinski dvorani, jutri, ob 17. uri. Porazdeljeni v tri kategorije (otroci, mladi in odrasli) bodo udeleženci predstavili svoja dela, ki bodo lahko pesmi, igre, spomini, pravljice... Postavili so namreč samo dve pravili: dela ne smejo biti daljša od petih minut in obvezno je seveda uporabiti slovensko narečje. Na koncu večera bo strokovna komisija razglasila zmagovalce za vsako kategorijo. Prireditev bo predstavila Emma Golles, posebni gostje bodo harmonikarji skupine Accordion Group 4-8-8-16, ki jo vodi profesor Aleksander Ipavec (NM) Posnetek z zadnje prireditve v Špetru nm izola - Promocija na Bavarskem Izola se predstavlja na sejmu za rekreacijo IZOLA - Izola se ta teden predstavlja na največjem sejmu za rekreacijo in prosti čas na Bavarskem, F.re.e v Münchnu. Tokrat obiskovalce najbolj zabava izolska maskota Bepi, ki skrbi za animacijo in mimoidoče vabi na pokušino vina in »kroštol«. Da je na stojnici še posebej veselo pa skrbi Denis Novato, svetovni prvak na diatonični harmoniki. Sejem F.re.e München poteka med 18. in 22. februarjem in je zelo priljubljen zaradi svoje inovativnosti, kjer dogajanje ni omejeno le na razstavne prostore, ampak je razširjeno tudi na zunanja prizorišča. Gre za medijsko prepoznaven sejem, ki ga je lansko leto obiskalo več kot 112.000 ljudi. Za slovenske partnerje je zanimiv predvsem zaradi bližine in prepoznavnosti Slovenije na nemškem trgu. Tako se je tudi letos sejma udeležilo veliko predstavnikov slovenskega turizma, natančneje 21 podjetij in več turističnih združenj, med katerimi je tudi izolsko. Nemški trg je namreč za Izolo kot turistično destinacijo zelo pomemben že od nekdaj, saj so Nemci med tujimi gosti po številu nočitev na drugem mestu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 20. februarja 2015 3 trst - Na tržaški Trgovinski zbornici predstavili poročilo zveze Unioncamere Pozitiven trend gospodarstva FJK razen v gradbeništvu in trgovini Pozitivno ziasti v vinogradništvu, lahki industriji in logistiki - Negotova mednarodna situacija in notranji trg TRST - Slika deželnega gospodarstva v zadnjem trimesečju leta 2014 je lahko na splošno pozitivna, čeprav obstaja zaskrbljenost zaradi mednarodnih kriznih žarišč ter pomanjkanja omembe vrednih znakov ponovnega zagona notranjega trga. Poleg tega k pozitivnemu trendu prispevajo zlasti rast ali vsaj stabilnost na področju lahke industrije, vinogradništva in logistike, medtem ko trgovina na drobno in gradbeništvo še naprej beležita negativen trend. To je trenutna slika deželnega gospodarstva, kot izhaja iz desetega poročila deželnega združenja trgovinskih zbornic Unioncamere, ki so ga včeraj dopoldne predstavili na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu. Študijo, ki so jo predstavili ob prisotnosti deželnega predsednika zveze Unionca-mere in predsednika Trgovinske zbornice iz Pordenona Giovannija Pavana ter predsednikov zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma Antona Paolettija, Gianluce Madriza in Giovannija Da Pozza, je pripravilo podjetje Questlab Srl, katerega predsednik Nicola Ia-nuale je prisotnim predstavil rezultate, ki se nanašajo na zadnje trimesečje lanskega leta, obenem poročilo prinaša tudi pričakovanja podjetij za začetek letošnjega leta. Študija je zaobjela šest večjih gospodarskih področij -vinogradništvo, lahko industrijo, trgovino, gostinstvo, gradbeništvo in logistiko - o čemer so med 7. januarjem in 6. februarjem letos opravili anketo med 1500 podjetji v FJK. Kot že rečeno, se je treba za pozitiven trend zahvaliti predvsem uspehom na področjih vinogradništva, lahke industrije in logistike, ki so tudi tista področja, ki najbolj izvažajo v tujino. Tako je na področju vinogradništva proizvodnja v zadnjih treh mesecih leta 2014 zrasla za 2,3 odstotka, promet za 2,4 odstotka, domača in tuja naročila pa za 3 oz. 3,4 odstotka, več je bilo tudi zaposlenih. Podjetniki pričakujejo stabilnost, čeprav nekaj skrbi povzroča lanski skromni pridelek. Po daljšem obdobju rasti je bila proizvodnja lahke industrije konec lanskega leta stabilna, promet in naročila so se povečala za dober odstotek. 40 odstotkov podjetnikov v prihodnosti pričakuje stabilnost, čeprav so zaskrbljeni zaradi razvoja mednarodnega dogajanja. Gospodarska konjunktura je bila pozitivna tudi za logistični sektor, kjer se je promet povečal za 2,8 odstotka, prodajne cene pa za 3,6 odstotka, večina podjetnikov pa tudi tu pričakuje v glavnem stabilnost. Bolj previdni so gostinci, ki so v zadnjem trimesečju lanskega leta beležili 0,12-odstotni padec prodaje in 3,3-odstotni padec števila zaposled-nih, v zameno pa so se rahlo povečale prodajne cene, ampak tudi stroški. Trend ostaja še naprej negativen na področju trgovine in gradbeništva: pri prvi so zabeležili 1,4-odstoten padec prodaje in 3-odstoten padec števila zaposlenih, pri drugem pa je proizvodnja padla za 3,5 odstotka, promet za 4,5, število zaposlenih pa za 3,9 odstotka. Skromen pozitiven podatek (0,65 odstotka) beležijo le pri naročilih. Tudi za naprej so napovedi v glavnem črnoglede, čeprav narašča število podjetnikov, ki pričakujejo stabilnost. Kot že rečeno, gre za na splošno pozitiven trend, pri tem pa podjetnike iz FJK skrbita negotovost zaradi mednarodnih kriz zlasti v Ukrajini in Sredozemlju, kjer je dejavnih več podjetij iz naše dežele, ter zaradi dejstva, da notranji trg ne kaže pomenljivih znakov ponovnega zagona, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, na kateri je bil govor tudi o vprašanju mreženja in sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji. Slednja namreč začenjajo spoznavati, da sama ne morejo učinkovito kljubovati na tržišču, mreženje pa jim zagotavlja večjo pogajalsko moč in možnost vlaganja v raziskovanje, največ težav pa ugotavljajo na področju koordinacije, organizacije in integracije, prisotna pa je tudi bojazen, da z mreženjem izgubiš nadzor nad lastnim podjetjem. (iž) K pozitivnemu trendu deželnega gospodarstva je pripomoglo tudi vinogradništvo arhiv Razstava o Krasu »Living Landscape« DIVAČA - V razstavnem prostoru Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh (Matavun št. 8) v parku Škocjanske jame bodo danes ob 17. uri uradno odprli razstavi »Living Landscape« - Živa krajina Krasa. To je sad raziskovalnega in izobraževalnega projekta na področju prepoznavanja in ovrednotenja čez-mejne dediščine in okolja, ki je bil sofinanciran v okviru Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Itali-ja 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt so predložili Univerza na Primorskem, Deželno spomeniško varstvo FJK, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabre-žina in Park Škocjanske jame. Na odprtju bodo govorili direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka, podpredsenik Pokrajine Trst Igor Dolenc, nadzornik spomeniškega varstva FJK Luca Caburlotto in prorektor za mednarodne odnose in razvojne evropske projekte Univerze na Primorskem Aleksander Pa-njek. Srž razstave, ki jo bodo v marcu odprli v Repnu, je človeška dejavnost, ki je v teku stoletij spremenila podobo Krasa. Vstop je prost. naftne vrtine v jadranskem morju - Aktualna okrogla miza združenja Marevivo Zakaj molk o »mali Norveški«? Posegi Marina Voccija, Aurelija Jurija, biologa Carla Franzosinija in naravovarstvenice Dušice Radojčic TRST - V ponedeljek, 16. februarja, je potekel rok za podajo pripomb hrvaški vladi glede »Male Norveške« oziroma projekta raziskav in izkoriščenja nafte in plina v hrvaškem Levo naftna vrtina na Jadranu in desno udeleženci srečanja združenja Marevivo foto damj@n delu Jadrana. Zavoljo tega je Zagreb že razpisal koncesije in se o njihovem dodeljevanju pogaja s petimi naftnimi družbami. Po ocenah specializirane norveške družbe Spectrum naj bi se pod morjem nahajalo do 3 milijarde sodov nafte, kar bi postavilo Hrvaško ob bok evropskim naftnim velesilam in državi zagotovilo blaginjo. O tem je tekla beseda na srečanju nara- aurelio juri pisal miru cerarju in karlu erjavcu Kaj misli Slovenija? KOPER - Nekdanji koprski župan, državni in evropski poslanec Aurelio Juri, ki je sodeloval na okrogli mizi v Trstu, je v zvezi z raziskavami v hrvaškem delu Jadrana pisal predsedniku slovenske vlade Miru Cerarju, zunanjemu ministru Karlu Erjavcu in okoljski ministrici Ireni Majcen. »Oceanografska stroka, turistična združenja, ribiči, določene lokalne in regionalne oblasti ter, seveda, okoljevar-stveniki nasprotujejo omenjenemu projektu; podpisuje se tudi peticija, ki poziva vlado, da naj ga ustavi, a premier Zoran Milanovič gre dalje. Vonj po 2 milijardi in pol evrov vredni investiciji (več kot pol milijarde samo za raziskave) in po potencialni samozadostnosti Hrvaške z nafto za nekaj desetletji, je premočan, da bi od tega odstopil. O posledicah očitno ne razmišlja. Tudi o tem ne, da bo uporaba nafte, tako kot premoga in drugih bolj onesnažujočih fosilnih goriv, prej ko slej omejena na minimum, če ne celo prepovedana. Spremembe, ki se nam dogajajo v podnebju in o katerih pričajo čedalje bolj ekstremni vremenski pojavi, ne dopuščajo več odlašanja in počasnosti z ustreznimi ukrepanji. Le zemeljski plin utegne preživeti še nekaj dlje ker se do ekonomsko upravičenih obnovljivih virov energije še nismo v stanju dokopati,« piše Juri. Ne glede na vse to sprašuje slovensko vlado oz. predsednika in pristojna ministra, ali je Slovenija podala v omenjenem roku svoje pripombe in zlasti zahtevala pripravo ocene o čezmejnih vplivih na okolje tistega dela projekta raziskovanja in morebitnega črpanja nafte, ki se dotika slovenskih meja, oziroma slovenskega teritorija. »To pravico Slovenija ima kot soseda v skladu z mednarodnimi in evropskimi pravili.« Kmalu bo mimo leto dni od ugovora na zemljevid hrvaškega naftnega polja, ki z območjem št. 1, na skrajnem severu, vstopa do polovice Piranskega zaliva in enostransko prejudicira rešitve meje na morju, s čimer krši 10. Člen arbitražnega sporazuma, a ni videti, da bi Zagreb kaj ukrenil, oziroma to območje krčil ali zbrisal. In če ni odziva, naj ukrepa Slovenija, najprej s ponovno zahtevo za popravek zemljevida, tako da do odločitve arbitražnega sodišča o poteku meje na morju, bo območje 1. črtano, nato z zahtevo po še nekaj časa za pripravo ocene o čezmejnih vplivih na okolje. »Upati je, da se bosta s slednjo zmigali tudi Italija in Črna Gora. Za Bosno in Hercegovino ne vem, glede na svoje posebne okoliščine dostopa do Jadrana, ali je upravičena do te ocene,« v pismu še podčrtuje Juri. vovarstvenega združenja Marevivo (pokrovitelj je tudi Primorski dnevnik), ki ga je vodil Marino Vocci, sodelovali pa so Aurelio Juri, biolog Carlo Franzosini in hrvaška naravovar-stvenica Dušica Radojčic. »Postavitev vrtalnih strojev že za same raziskave, da ne govorimo o izgradnji naftnih ploščadi na lokacijah, ki bi se izkazale za komercialno zanimive, na predvidenih 29 območjih, kolikor tvori zemljevid potencialnega naftnega polja in ki pokriva dobrih 90 odst. celotnega "hrvaškega" Jadrana, prinaša vrsto obremenitev in tveganj za okolje,« je izpostavil Juri. To bi po njegovem ogrožalo razvoj in obstoj dveh nosilnih panog hrvaškega gospodarstva ter ne nazadnje samo preživetje Jadrana kot morje, ki kljub svoji ranljivosti in obremenjenosti z tudi zelo invazivnimi človekovimi dejavnostmi, premore živahen ekosistem in veliko biotsko bogastvo. Vocci je ožigosal molk Slovenije in Italije glede tega vprašanja. »Rim najbrž molči, ker so italijanske naftne družbe v prvi osebi angažirane pri tem načrtu,« je ugibal nekdanji de-vinsko-nabrežinski župan. Franzosini iz Miramarskega morskega rezervata je opozoril na okoljske posledica naftnih vrtin in ploščadi, medtem ko je Radojčiceva predstavila pomisleke hrvaških naravovarstvenih združenj, ki sicer niso ustavili sklepov oziroma koncesij pristojnih hrvaških oblasti. S.T. Torek, 4. februarja 2015 1 9 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu politika - Obračun 4-letnega dela občinske uprave Demokratska stranka zaupa Cosoliniju, ki bo spet kandidat Uradno nobenih drugih imen, za kulisami pa ugibanja o Russu in Gialuzu Roberto Cosolini bo prihodnjo pomlad spet kandidiral za župana Trsta. Če je bil sploh kakšen dvom v njegovo kandidaturo, ga je razblinilo sinočnje srečanje, na katerem je Demokratska stranka predstavila obračun štiriletne dejavnosti občinske uprave. Da bo Cosolini znova županski kandidat, je jasno povedal strankin pokrajinski tajnik Štefan Čok. O drugih morebitnih kandidatih se v DS ni nikoli javno govorilo, čeprav so za kulisami v obliki ugibanj krožila različna imena, začenši s Frances-com Russom in Mitjo Gialuzem. Prvi bo še naprej senator in bo tudi po ukinitvi od volivcev izvoljenega senata, gotovo ostal na politični sceni, predsednik jadralnega društva, ki prireja Barcolano, pa je relativno mlad in bo morda prišel v poštev za druge volilne preizkušnje. Na srečanju v hotelu Savoia ni nihče omenil primarnih volitev v levi sredini in tudi ne kandidata (ali kandidate) desne sredine, ki se bo zoper-stavil Cosoliniju. Govor ni bil niti o sestavi morebitne levosredinske koalicije. Glede na dogajanja na vsedržavni in lokalni ravni (t.z. afera Furlanič), bo SKP težko spet podprla Cosolinija, a do volitev manjka še več kot eno leto. Nihče tudi ni izrecno omenil Roberta Dipiazze, ki mu je aktualni župan, ne da bi ga imenoval, očital, da v desetih letih županovanja ni naredil popolnoma nič za škedenjsko železarno. Ne za njeno okoljsko sanacijo in še manj za ohranitev delovnih mest. Štiriletni obračun občinskega odbora so, poleg Čoka in župana, po- dali odborniki Laura Famulari (socia-la), Antonella Grim (šolstvo) in Roberto Treu, ki je namenil pozornost predvsem ekonomiji in mednarodni dejavnosti. Izpostavil je pred kratkim ustanovljeno medobčinsko združenje Gect s Slovenijo in Hrvaško, medtem ko sta odbornici našteli uspehe na svojih področjih. Cosolini in njegova stranka dobro vesta, da leva sredina ne bo zmagala (ali izgubila) pri vprašanjih, ki so vezana na preteklost, temveč se bo vse igralo na gospodarstvu in na prema- govanju krize, ki ji ni videti konca. Župan je priznal, da je prevzel vodenje Trsta v času najbrž najhujše krize v zadnjih tridesetih ali štiridesetih letih, če ne drugo pa je v tem času porazil imobilnost pod kvarnim tipičnim tržaškim geslom »no se pol«. DS v boju proti krizi in za ustvarjanje novih delovnih mest izpostavlja pristanišče v luči preustroja starega dela, obnovo nekdanjega silosa ob železniški postaji, možnosti za turizem ter nove odnose z zaledjem. Treu je v zvezi s prometnicami omenil novo že- lezniško povezavo z Ljubljano, pri čemer bi moral dodati, da vlak vozi le do Opčin in da so italijanske železnice, kolikor so le mogle, zavirale to povezavo. Kljub gospodarski in družbeni krizi je na srečanju DS prevladoval zmerni optimizem z oceno, da je Co-soliniju in njegovi upravi uspelo spraviti Trst spet v pogon. »Mestu smo le povrnili zaupanje v prihodnost,« je dejal župan. To bo najbrž glavno geslo njegove volilne kampanje. S.T. arvedi V železarni predstavili poslovni načrt V železarni so včeraj predstavniki skupine Arvedi na dveh srečanjih predstavili direktorjem raznih oddelkov in zastopnikom enotnega sindikalnega predstavništva RSU poslovni načrt za preporod tovarne pod Škednjem. Načrt bo v prvi fazi privedel do sanacije okolja in naprav v železarni, nato pa do gradnje logistične ploščadi in novih proizvodnih naprav. To je bilo prvo iz niza srečanj v okviru informativne poti, ki jo namerava izvajati podjetnik Giovanni Arvedi za udejanjanje konstruktivnega, prozornega in stalnega dialoga v železarni in zunaj nje, se pravi tako z zaposlenimi kot z občani in z oko-ljevarstvenimi organizacijami. Železarna in zdravje V dvorani Tessitori bo danes ob 16. uri javno srečanje na temo Železarna in zdravje, ki ga prireja deželna svetniška skupina Gibanja 5 zvezd. Govorili bodo Valentino Patussi (zdravstveno podjetje), docent na videmski univerzi Fabio Barbone, zdravnik Diego Serraino iz centra CRO v Avianu in predsednica združenja Nosmog Alda Sancin. Lista Tsipras eno leto po ustanovitvi Levičarska Lista Tsipras bo danes ob 18. uri v Ljudskem domu na Ponča-ni podala enoletni obračun delovanja na državni in lokalni ravni. Lista, ki se sklicuje na politiko novega predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa, je bila v Italiji ustanovljena ob priložnosti evropskih volitev, na katerih je izvolila tri evropske poslance. Listo sestavljajo pisana levica (SEL in obe komunistični stranki) ter nekatera gibanja in združenja. politika - V deželnem svetu Predlog stranke SEL za uvedbo zagotovljenega minimalnega dohodka Deželna stranka Svobode, ekologije in levice je včeraj predstavila javnosti zakonski predlog za uvedbo t.i. zagotovljenega minimalnega dohodka, ki ga je pripravila SEL in bo kmalu objavljen na spletni strani www.unreddito-minimo.com. Zakonski osnutek predvideva razne pogoje za pravico do minimalnega dohodka, v glavnem pa bi imeli do njega pravico ljudje, katerih letni dohodek ne presega 7.200 evrov. Zakonski predlog je predstavil včeraj dopoldne v tržaški kavarni San Marco deželni koordinator SEL Marco Du-riavig ob udeležbi pokrajinske koordinatorke SEL za Tržaško Sabrine Morena in pokrajinskega koordinatorja SEL za Goriško Mattea Negrarija. Kot so povedali, je SEL v decembru sprožil ustrezno kampanjo in pripravil tudi številne intervjuje. K pobudi je pristopilo mnogo ljudi in je iz tega nastal osnutek zakona, ki naj bi privedel do ustanovitve te nove socialne podpore. Pobuda je nastala na osnovi več kot 50.000 podpisov, ki so jih zbrali v Italiji, in na podlagi zakona iz leta 2009. Minimalni dohodek je v bistvu mesečna vsota, ki bi jo prejemali upravičenci. Njihov letni dohodek ne bo smel presegati 7.200 evrov; vsota, ki jo bodo prejemali, bo enaka razliki med letnim dohodkom 7.200 evrov in realnim dohodkom. Namen pobudnikov je pomagati še predvsem brezposelnim in prekarnim delavcem. Med pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati prositelji, so bivanje v Italiji v zadnjih 24 mesecih, letni dohodek manjši ali enak 7.200 evrov in podpis specifičnega sporazuma za vključitev v svet dela z občinsko upravo, v kateri bivajo. Posameznik se bo v bistvu zavezal, da bo sledil tečajem poklicnega izobraževanja in ne bo zavračal ponudb delodajalcev. (ag) sindikat - Dvomesečna kampanja skupaj z bivšimi delavci Sertubija FIOM: Podpisi za delo Podpise so zbirali na Kapucinskem stopnišču ob pokrajinskem uradu za zaposlovanje fotodamj@n Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je včeraj začel zbirati podpise za peticijo, s katero nameravajo zahtevati od lokalnih uprav oziroma deželne vlade izdelavo in udejanjenje novih in učinkovitih politik na področju dela. Podpise bodo zbirali na različnih mestih v okviru informativne kampanje, ki bo dosegla višek z javnim srečanjem v maju. Pri pobudi sodelujejo bivši delavci podjetja Sertubi, ki jih je indijska skupina Jindal pustila na cesti. Sindikat kovinarjev oziroma podpisniki peticije bodo v bistvu zahtevali od politikov nova delovna mesta, je povedal včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Po dolgoletni krizi si morajo zdaj namreč vsi zavihati rokave, začenši z lokalnimi upravami, ker bo leto 2015 odločilno, je dodal Borini in spomnil, da je v Trstu že več kot devet tisoč brezposelnih. Kriza je prizadela vse sektorje, od obrti do industrije in trgovine. Nova delovna mesta so vsekakor potrebna še predvsem na obrtnem in industrijskem področju, ki proizvajata še največjo bogastvo. Sindikat sicer zahteva poleg novih delovnih mest tudi zaščito delavskih pravic. Četudi so nastala nekatera nova delovna mesta, so to vselej prekarna, je poudaril Borini. Zbiranje podpisov se je zato simbolično začelo pred pokrajinskim uradom za zaposlovanje. V prihodnjih mesecih bodo podpise zbirali v tovarnah, uradih, na trgih, ulicah, trgovskih centrih in tako naprej. V peticiji je več točk, od zahteve po sanaciji oziroma bonifikaciji onesnaženih območij v tržaški industrijski coni do zahteve po ovrednotenju znanstveno-ra-ziskovalnih centrov, po ponovni uporabi območij, ki so bila last družbe Sertubi, po naložbah v nadgradnjo širokopasovnega omrežja in v deželno družbo Insiel ter seveda po udejanjanju akcij, ki sta jih sprožili deželna in po- krajinska uprava za ponovno zaposlitev bivših delavcev Sertubija. Peticijo bodo po zaključeni kampanji izročili tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, pokrajinski predsednici Marii Teresi Bassi Po-ropat in deželni predsednici Debori Serracc-hiani. A.G. / TRST Petek, 20. februarja 2015 5 pristanišče - Ime novega komisarja sta ministru Lupiju predlagala tržaški in miljski župan Cosolini in Nesladek pozdravljata D'Agostina Imenovanje Zena D'Agostina na čelo tržaške Pristaniške oblasti je razveselilo vse, ki so si v zadnjih mesecih prizadevali za hitro nadomestitev dosedanje predsednice Marine Monassi po zapadlosti njenega mandata. Poleg v deželi Fur-laniji-Julijski krajini izvoljenih parlamentarcev, deželne predsednice Debore Ser-racchiani in drugih javnih upraviteljev oziroma predstavnikov javnih institucij sta D'Agostinov prihod s še posebno velikim veseljem pozdravila tržaški in miljski župan Roberto Cosolini in Nerio Nesladek. To sta namreč osebi, ki sta formalno predlagali njegovo ime ministru za infrastrukture in prevoze Mauriziu Lupiju. Tržaška Trgovinska zbornica je bila predlagala Monassijinega sodelavca Antonia Gurrierija, Pokrajina Trst pa predsednika italijanske zveze za logistiko in transport Confetra Nerea Paola Marcuccija. Župan Cosolini je bil z imenovanjem komisarja D'Agostina zelo zadovoljen. Končno je prišlo do spremembe v vodstvu, je poudaril in izrazil prepričanje, da je to pravi mož za zasuk v pristanišču. Končno bo torej prišlo do novosti in sprememb, na katere pristaniški delavci, podjetniki in domala ves Trst čakajo že mnogo časa, je dodal Cosolini. Pristanišče bo torej po mnogih letih lahko postalo eno izmed gonilnih sil za rast in razcvet vsega ozemlja. D'Agostino bo temu nedvomno kos, je še povedal in spomnil, da sta ga z županom Nesladkom predlagala že pred štirimi meseci. Zanj sta se odločila zaradi njegove strokovnosti, pripravljenosti in profesionalnosti, je še poudaril Cosolini. Miljski župan Nesladek pa nam je povedal, da je komaj čakal na to imenovanje. »Končno so ga imenovali«, je namreč vzkliknil in dodal, da bi to lahko vsekakor storili še prej. Zaradi tega je pomembno, da ne izgubimo drugega časa, je ocenil Nesladek. D'Agostino mora postati torej takoj »operativen«, ker je treba rešiti mnogo težav, začenši z novim splošnim pristaniškim regulacijskim načrtom. Dober del miljske obale je namreč v pristojnosti tržaške Pristaniške oblasti. Med še nerešenimi vprašanji je na primer uporaba območja na morju bivše rafinerije Aquila. Pristaniška oblast je septembra formalno izdala družbi Teseco 60-letno koncesijo. Na tej osnovi bo nastal nov terminal za pristaniške dejavnosti z uporabo pretežno železniške infrastrukture in ro-ro dejavnosti, morebiti pa bo namenjen tudi za pretovarjanje kontejnerjev. Predvidena naložba je 90 milijonov evrov. A.G. Roberto Cosolini Nerio Nesladek znanost - Elettri ga je izdala ustanova DNV-GL Sinhrotron pri Bazovici prejel potrdilo o kakovosti ISO 9001 Svetlobni pospeševalnik pri Bazovici je kot prvi med sinhrotroni v Evropi prejel potrdilo o kakovosti dela ISO 9001. Sinhrotronu Elettra je potrdilo izdala ustanova DNV-GL na osnovi mednarodnega standarda ISO 9001:2008. Med drugimi sorodnimi ustanovami v svetu je Australian Synnchrotron v Mel-bournu edini sinhrotron, ki je prejel isto potrdilo. To je sad trdega dela in moni-toraže procesov, ki so ga izvajali še posebej v zadnjih dveh letih, je poudaril generalni koordinator sinhrotrona Elettra Mauro Zambelli in ocenil, da je potrdilo ISO 9001 dokaz, da so njihove metode pravilne in uspešne. Krepitev koncentracije prašnih delcev v zraku Občina Trst obvešča, da je za danes napovedana krepitev koncentracije prašnih delcev PM10, ki bi morala zaradi vremenskih sprememb upa-sti v naslednjih dneh. Čeprav razmere ne terjajo zaprtja mestnega središča za promet (v slučaju sprememb bodo omejitve pravočasno napovedali), občinska uprava poziva občane, naj se ne preveč izpostavljajo in naj omejijo količino izpustov v zrak v zvezi z uporabo osebnih vozil in prižiganjem ogrevanja. Poezija Alde Merini Igralka Monica Guerritore in pevcec Giovanni Nuti bosta nocoj ob 21. uri v dvorani Tripcovich izvedla recital »...Mentre rubavo la vita...!«. Ob spremljavi ansambla bosta podala izbor pesmi Alde Merini. Z zdravniki v Afriki V Knulpu (Ul. Madonna del Mare 7a) bo drevi ob 20.30 večer s prostovoljcema združenja CUAMM -Medici con lAfrica. O izkušnjah solidarnostnih projektov bosta govorila zdravnika Simonetta Masaro in Giorgio Pellis. Umetniki o krizi V dvorani Veruda na Malem trgu 2 bodo danes ob 18.30 odprli skupinsko razstavo Immaginario oltre la crisi. 22 umetnikov in 14 kulturnih združenj bo predstavilo svoje poglede na obdobje krize. Razstava bo na ogled do 15. marca vse dni med 10. in 13. ter 17. in 20. uro. Posvet o pisavi Braille Zavod za slepe Rittmeyer prireja juri ob 10.15 javni posvet ob 8. vse-državnem dnevu pisave Braille. Predstavniki zavoda in sorodnih in-štitucij bodo predstavili pomen te pisave za samostojnost in enakopravnost slepih in slabovidnih. padriče - Odzivi krajanov na vandalsko dejanje na območju Zad za kalom »Kdor je izrul tablo, je bedak« Giorgio Vaselli nima nobenega dvoma: »Kdor je izrul tablo, je bedak!« Tabla je tista o prepovedi parkiranja, ki jo je dala tržaška občina postaviti na Pa-dričah, na območju, ki mu domačini pravijo Zad za kalom, a je bila v treh tednih dvakrat izruta in odvržena v travo ob tamkajšnje korito. Vaselli stanuje tam v bližini, v novi vrstni hiši. Na Padriče se je bil preselil že pred leti. Prej je stanoval v mestu, pod Sv. Justom. Pred domom ima dve parkirni mesti, tam je bil parkiran njegov avtomobil. Včeraj dopoldne so bila na območju Zad za kalom na Padričah, tam kjer naj bi veljala prepoved parkiranja, parkirana tri vozila. Manj kot prejšnje dni. Ob njih se je razvil pogovor o vandalskem dejanju, o smislu in nesmislu tistih tabel, o parkirnih mestih v kraški vasi, pa tudi o ljudeh, ki so se zadnja leta preselili na Padriče in ki jim mnogi v vasi pravijo prišleki, kar pa jim ni zelo po godu. Za Vasellija je jasno, da predstavlja izruta tabla vandalsko dejanje. Po pričevanju Alessandra Taiariola, gradbenika, ki je zadnja leta zgradil na Padri-čah - prav Zad za kalom - celo vrsto hiš, je bilo mogoče ugotoviti, da je šlo za res premišljeno »gesto«. Tablo so postavili zadnje dni januarja opoldne, tri ure pozneje je že ležala ob koritu. Pomeni, da se je je »nekdo« takoj lotil. Podobna usoda je dočakala tudi drugo namešče- no tablo, tisto v bližini vhoda v dom za ostarele Livia Ieralla. Dobra dva tedna pozneje so delavci tabli spet namestili, po enem dnevu pa sta se znova znašli na tleh. Taiariol, ki se na gradnje in zidarska dela dobro spozna, je videl, kako sta bili tabli drugič nameščeni. Pritrdili so ju, kot da bi ju dali v blato, je ponazoril s prispodobo. Njuna stabilnost je bila vprašljiva, kar je potrdil tudi Vasel-li. Včeraj se je spomnil, da je zvečer opazil tablo pri koritu, ki je bila že nevarno nagnjena nad tam parkirani avtomobil enega od sosedov. Po njegovem opozorilu je sosed premaknil avtomobil drugam; naslednje jutro je bila tabla na tleh. Je klecnila pod sunki burje? Kdo ve ... Prebivalce Zad za kalom je namestitev tabel konec januarja presenetila. Tržaška občina naj bi jih postavila, da bi zagotovila obračanje tovornjakov za odvoz odpadkov na tistem območju. Tam so bili pred meseci res nameščeni zabojniki za odpadke, ki pa so jih kaj kmalu premestili na padriški trg in sedaj - po splošni oceni domačinov - kvarijo njegov videz. Torej: tabli za prepoved parkiranja sta bili postavljeni potem, ko so s tistega območja že odstranili zabojnike in tjakaj ne vozijo več tovornjaki za odvoz odpadkov. Zato - po mnenju tam bivajočih - nimajo več nobenega smisla. Gradbenik Taiariol je menil, da se vprašanje parkiranja ne tiče prebivalcev, ki stanujejo v novih zgradbah. Nova po- Tabla o prepovedi parkiranja je še čakala na tleh fotodamj@n slopja morajo imeti zagotovljena ustrezna parkirna mesta. Zato imajo tisti, ki so se zadnja leta preselili na Padriče, lastna par- kirna mesta. Drugače pa je s tako imenovanimi »avtohtonimi« prebivalci Pa-drič. Večina starih zgradb nima lastnih parkirnih mest, zato si morajo lastniki poiskati parkirni prostor, kjer ga pač najdejo. Z leti se je število vozil v vasi povečalo, in tudi vas se je povečala, vsaj kar se tiče števila prebivalstva. Po statističnih podatkih, zbranih na spletni strani tržaške občine, je decembra 2012 (bolj svežih podatkov ni bilo mogoče izslediti ... ) na Pa-dričah živelo 896 ljudi. Deset let prej (decembra 2002) jih je bilo 715, to je 181 manj. Pomeni, da se je v enem desetletju število prebivalcev Padrič povečalo za celih 25 odstotkov, kar je - demografsko gledano - ogromno. To je, kot če bi mesto Trst, ki sedaj šteje 208 tisoč prebivalcev, leta 2025 imelo 260 tisoč ljudi ... Padriče so na Vzhodnem Krasu izjema na področju priseljevanja. Ostale štiri bližnje vasi niso v desetletju 2002-2012 zabeležile podobnega trenda. Bazovica je konec 2002 štela 696 prebivalcev, konec leta 2012 pa 691, to je pet manj. Število bi-vajočih v Trebčah se v bistvu ni spremenilo: konec leta 2002 - 601 bivajoči, konec 2012 - 602 bivajoča. Le v Gropadi se je število prebivalcev nekoliko povečalo: od 272 konec leta 2002 na 297 konec leta 2012, ali v odstotkih nekaj več kot 9%. Na podlagi teh statističnih podatkov je mogoče izluščiti demografsko poanto: od vasi Vzhodnega Krasa so Padriče tiste, kjer postajajo tako imenovani staroselci vse večji manjšinci. M.K. 6 Četrtek, 19. februarja 2015 TRST škedenj - Sinoči v Domu Jakoba Ukmarja žalna sejala Dušanom Jakominom Dušan - duša Skednja, ki jo zdaj vsi pogrešamo Petje zbora Stane Malič, številna sožalja in osebni spomini - Jutri ob 15.30 slovo v škedenjski cerkvi Dušan Jakomin je bil človek, poln idej in neutrudljiv v svojem poslanstvu, bil je prijatelj, ki je vedno znal prisluhniti, ni se ustrašil nobenega dela, osredotočil se je na preproste ljudi, znal je hoditi vštric s časom, ne da bi se za to odpovedal svojim načelom, na nas pa je, da ohranimo njegovo dediščino in jo prenesemo na svoje potomce. To je bilo slišati sinoči na žalni seji za pokojnim škedenj-skim duhovnikom, novinarjem in kulturnim delavcem Dušanom Jakominom. Dom Jakoba Ukmarja je bil za to priložnost odločno premajhen, da bi sprejel vse udeležence, ki so se odzvali na vabilo Doma, domačega SKD Ivan Grbec in neformalne skupine (J)ARŠK, ki ji je bil pokojnik v zadnjih letih eden od ustanoviteljev in nepogrešljiva duša. Številne prisotne je po uvodni pesmi, ki jo je zapel Moški komorni zbor Stane Malič z Opčin, ki je sooblikoval večer, v imenu prirediteljev nagovoril Boris Stopar, ki se je spomnil, kako je »gaspud« Dušan Jakomin spremljal rast in razvoj njegove generacije, medtem ko je škedenjski župnik Carlo Gam-beroni poudaril zelo lepo, globoko in bratsko sodelovanje s pokojnikom, ki je bilo usmerjeno v razumevanje problemov ljudi in nu-denju verodostojnih odgovorov. Alojz Debe-lis je poudaril pokojnikovo neutrudno delovanje, ki ga je treba zdaj nadaljevati, predsednica SKD Grbec Lojzka Umari pa je opozorila, kako je Dušan Jakomin za Ščedno naredil več kot vsi pristni Škedenjci ter je že zgodaj uvidel spremembe in potrebo po medsebojnem sporazumevanju in sodelovanju ne glede na ideološke razlike. Lojze Abram se je spomnil prvih srečanj s pokojnikom na Radiu Trst A, v zadnjih letih pa v okviru skupine (J)ARŠK, ki je prav po njegovi zaslugi postala nezdružljiva skupina oseb, ki so bili sicer različno misleči, a jih je povezovalo trdno prijateljstvo. Dušan Jakomin je bil duša Šked-nja, ki jo zdaj pogrešamo, je dejal Alessandro Radovini, ki se je spomnil stikov s pokojnikom, ki je med drugim zahajal tudi v ške-denjski levičarski Ljudski dom Zore Perello, medtem ko je Saša Rudolf prebral štirinajst sožalnih sporočil. Zadnje dejanje žalne seje je bila minuta molka, s katero so prisotni, ki so imeli tudi možnost vpisa v žalno knjigo, stoje počastili spomin na Dušana Jakomina. Poslednje slovo pa bo jutri ob 15.30 v škedenj-ski župnijski cerkvi. (iž) Dvorana v Domu Jakoba Ukmarja je bila premajhna za vse udeležence žalne seje fotodamj@n križ - Jubilej Frančka Žerjava Kriški pevci nazdravili svojemu pevovodji, ki je slavil sto let Frančko Žerjav je nazdravil s pevci in predstavniki kriških organizacij fotodamj@n ssg - Jutri v mali dvorani Cesarski Trst in Slovenci Narodni dom na filmskem plakatu simbolizira slovensko prisotnost v Trstu Slovensko stalno gledališče Trst in RTV Slovenija vabita jutri, 21. februarja, ob 10.30 v Malo dvorano Kulturnega doma na projekcijo dokumentarnega filma Cesarski Trst in Slovenci. Projekciji bo sledila okrogla miza na temo Slovenci in Trst včeraj, danes, jutri. Pri nastanku dokumentarca TV Slovenija, katerega režiser in scenarist je Valentin Pečenko, so sodelovali zgodovinar Jože Pirjevec ter Dušan Jakomin, Aleksej Kalc, Franko Košuta, Miran Košuta, Bogomila Kravos, Boris Pahor, Milan Pahor, Aleksander Tretjak, Marta Verginella, Bruno Volpi Lisjak in številne ustanove iz Trsta in okolice. Film pripoveduje o obdobju, ko so »z narodnim preporodom, kulturno emancipacijo in gospodarskim razcvetom v drugi polovici 19. stoletja postali Slovenci v Trstu narodno zavedni in se odprli v svet.« Ob 10.30 bo projekcija filma, sledila pa bo okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali Jože Pirjevec, Milan Pahor, Franko Košuta, Aleksej Kalc in Bogomila Kravos. Mastro don Gesualdo v gledališču La Contrada Odrska postavitev mojstrskega dela italijanske veristične literature, velikega romana sicilskega pisatelja Gio-vannija Verge Mastro don Gesualdo bo od drevi do srede, 25. februarja, na sporedu v Bobbiovi dvorani v okviru abonmajskega programa gledališča La Contrada. Zgodbo o zidarju Gesual-du, ki mu je uspelo obogateti in se s poroko z ženo iz propadle plemiške družine prebiti v višjo družbo, v kateri ni bil nikdar resnično sprejet in ga žena ne ljubi, hči pa zaničuje, medtem ko se je popolnoma odtujil ljudem iz sloja, iz katerega je izhajal, je za oder priredil in režiral Guglielmo Ferro, z dramaturško obdelavo Micaele Mia-no. V predstavi nastopajo Enrico Guarneri, Ileana Rigano in Francesco Ferro. O lepoti, ki jo skriva grdota V Mali Bartolijevi dvorani bo v programskem nizu alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine od drevi do nedelje, 22., na sporedu odrska postavitev romana mlade italijanske pisateljice Marie Pie Valadiano La vita accanto. Protagonistka je Rebecca, ki o sebi pove, da je: »grda, res grda. Ko so majhne, deklice sanjajo, da bodo postale kraljične, zdravnice, plesalke, igralke. Grda deklica ve, da je vedno in samo grda«. Iz brezna grdote se Rebecca skuša prebiti z disciplino, s spoštovanjem do drugih, z molkom, z bivanjem vedno na skrajnem robu sveta. Za oder je roman priredila drama-turginja Maura Del Serra; režiserka je Cristina Pezzoli; igra Monica Menc-hi. Na Proseku gledališka igra Ali ženske kdaj odnehajo? V Kulturnem domu na Proseku bo jutri gostovala skupina KD Domovina Osp z igro Ali ženske kdaj odnehajo? v režiji Edite Frančeškon. Zgodba Lui-ze, Agneze in Karoline je zgodba žensk, ki morajo v domu starejših občanov najti modus vivendi, da jih ohranja vitalne, da se ne zlomijo pod pritiski malodušja. Četudi govori o starosti, je igra barvita, humorna, privlačna in optimistična, poseben dialog pa je ustvarjen s petjem pesmi Frana Milčinskega - Ježka. Na 8. festivalu komedije Pekre so s to predstavo dobili priznanje za najboljšo predstavo festivala. Predstava bo jutri ob 17. uri. V kriškem Ljudskem domu-re-stavraciji Bita so Križani nazdravili Frančku Žerjavu, ki je slavil častitljivih sto let. Družabnost v čast slavljencu je pripravil moški pevski zbor Vesna v sodelovanju z jubilantovim nečakom Brunom Bogatcem, ki z družino skrbi za strica. Kot nam je povedal zastopnik pevskega zbora Niko Sirk pevci niso pripravili kakšnih uradnih sprejemov ali govorov, temveč so Frančku, ki se še kar dobro drži, nazdravili kar s pesmijo. Slavljenec je bil posebej zadovoljen s pesmimi v domačem kriškem narečju, ki jih še vedno zna na pamet, saj je nekatere tudi sam uglas-bil. Družabnosti v Ljudskem domu so se, poleg pevcev, ki jih vodi Rado Mi-lič, udeležili tudi zastopniki SKD Vesna, domače sekcije VZPI-ANPI Evald Antončič, Združenja za Križ in Ribiškega muzeja ter ostalih kriških organizacij. Za muzej in združenje sta bila navzoča Franko Cossutta in Valentino Cossutta. Skratka prijetna in sproščena prireditev v čast človeku, ki je marsikaj koristnega naredil za Križ. Ne gre namreč pozabiti, da je stoletnik sodeloval pri gradnji kriškega Ljudskega doma in nato tudi pri gradnji partizanskega spomenika, katere 40-letnico odkritja bodo Križani 1. maja proslavili z velikim praznikom. Loterija 19. februarja 2015 Bari 6 32 85 13 62 Cagliari 9 54 44 8 90 Firence 80 60 44 2 52 Genova 26 73 80 14 65 Milan 21 13 20 79 36 Neapelj 4 12 1 16 73 Palermo 28 68 43 17 25 Rim 63 65 77 31 23 Turin 34 39 79 68 80 Benetke 66 42 16 25 89 Nazionale 12 30 43 16 31 St. 22 23 35 44 49 66 84 jolly 2 Nagradni sklad 5.149.039,07 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitniki s 5 točkami 65.020,75 € 485 dobitnikov s 4 točkami 415,95 € 18.574 dobitnikov s 3 točkami 21,36€ Superstar 75 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 41.595,00 € 76 dobitnikov s 3 točkami 2.136,00 € 1.489 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.698 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.864 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 20. februarja 2015 7 Danes praznuje okroglo obletnico naša draga mama in nona VIOLETA Da bi zdrava in vesela še veliko lepih in srečnih let preživela ji kličejo Matija, Martina, Ivana in ostali. Včeraj danes [13 Lekarne Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. februarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16 .00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan -040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino Danes, PETEK, 20. februarja 2015 LEON Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 10.39 - Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 19.51. Jutri, SOBOTA, 21. februarja 2015 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje C, zračni tlak 1032 mb ustaljen, vlaga 37-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno ali delno oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. »Petdeset odtenkov sive«; 18.25 »Poročna priča d.o.o.«; 20.00 »Ritem norosti«; 16.00 »Sedmi palček 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie fi-glie«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Noi e la Giulia«; 18.20, 22.15 »The Pyramid«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il settimo figlio«; 16.40, 18.00 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da pecora«; 20.00 »American Sniper«; SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.20, 19.05, 20.50, 21.40 »Cinquanta sfu-mature di grigio«; 19.00, 21.30 »Taken 3 - L'ora della verita«; 16.30, 18.20 »Shaun - Vita da pecora«; 20.10, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.30 »Mune - Il guardiano della Luna«; 16.40, 19.05 »Notte al museo 3 -Il segreto del Faraone«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il settimo figlio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Noi e la Giulia«; 16.40, 21.20 »Mortdecai«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 2: 18.10, 20.15, 22.10 »Il settimo figlio«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Selma - La strada per la li-berta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«; Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pecora«; 18.30, 20.20, 22.10 »Il segreto del suo volto«; Dvorana 5: 17.15, 19.30, 21.40 »Noi e la Giulia«. □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Cinquanta sfumature di grigio«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Turner«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Advanced style«; 17.30 »Tutto sua madre«; 19.00, 20.15 »E' la mia prima volta!«; 21.30 »Film a sorpresa«. FELLINI - 16.00, 20.10 »The Imitation Game«; 18.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »Selma - La strada per la liberta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mortdecai«; 18.10, 22.15 »Whiplash«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »An-nie«; 15.40 »Asterix: Domovanje bogov«; 17.50, 20.30, 22.20 »EX Machina«; 15.50 »Jupiter v vzponu«; 18.40, 21.10 »Kingsman: Tajna služba«; 15.30, 18.10, 20.50 »Ostrostrelec«; 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.30 ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Modremu pinoju. Pokušnjo bomo izpeljali danes, 20. februarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trie-ste@onav.it. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 20. februarja, na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. VZPI - ANPI: Naselje Sv. Sergija in Ri-cmanje-Log, vabita danes, 20. februarja, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 7, na predstavitev knjige Marie Antoniette Moro »Tutte le anime del mio corpo«. Knjigo bo predstavila Sara Matijacic v pogovoru z avtoričino hčerjo Lore-no Fornasir ter z zgodovinarko Anno Di Gianantonio in književnico Ga-briello Musetti. ŠD MLADINA organizira v nedeljo, 22. februarja, v Forni di Sopra 3. tekmo Primorskega smučarskega pokala -Pokal Savi. Vabljeni člani in tekmovalci, da se množično udeležijo smučarske tekme. Vpis do danes, 20. februarja, na tel. št. 347-0473606. OBČINA DOLINA organizira v soboto, 21. februarja, od 9.30 do 13.00 v Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice v Boljuncu teoretično praktično predavanje o obrezovanju »Kako bolje ravnati z našimi okrasnimi drevesi«. Predaval bo Giorgio Valvason, tehnik zelenja. Za info in potrditev prisotnosti: 040-8329237 (pon - pet 9.00-13.00) ali info@riser-vavalrosandra-glinscica.it. TABORNIKI RMV vabijo vse člane na ogled kraških jam. Osnovnošolci si bodo ogledali vodno jamo v Trnovci. Zbirališče v soboto, 21. februarja, ob 9.00 v Trnovci pri gostilni na glavni cesti. Zaključek akcije bo ob 12.30. Srednješolci in starejši si bodo ogledali jamo Skilanc v Bazovici. Zbirališče v nedeljo, 22. februarja, ob 9.30. Dodatne informacije bodo javili vodniki družin. Taborniški srečno. GLEDALIŠKI VRTI LJAK obvešča, da bo v nedeljo, 22. februarja, na sporedu predstava »Od kod si, kruhek?« v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16.00, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. februarja, v Peterlinovo dvorano, Ulica Donizetti 3, na svečano podelitev 6. nagrade Nadja Maganja. Začetek ob 20.30. KRU.T IN SPDT vabita na peto srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 23. februarja, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA - ob 70. obletnici smrti Eugenia Curiela bo v torek, 24. februarja, ob 10.30 položila venec pred njegovo obeležje v spominskem parku pri sv. Justu. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje izredni pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 (2. nadstropje). OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno uvodno predstavitev delavnice »Skrb za zdravje ženske in njeno vitalnost« v petek, 27. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini. Prvo od petih srečanj pa bo v soboto, 28. februarja, od 17.00 do 18.30. Za ostale info na tel. 349-6483822 (Mileva). SKD BARKOVLJE sklicuje redni občni zbor v torek, 3. marca, v drugem sklicanju ob 20. uri. Letos bo volilnega značaja. OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). 9 Šolske vesti NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KA-TINARI vabi učence petih razredov na Dan odprtih vrat, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, od 10.00 do 12.00. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it. S Izleti KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonski Beograd -nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a (Ul. Cicerone 8, 2. nadstr.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. [H Osmice Čestitke ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št. 14. Tel. št. 040-208632. Balončkov, bombončkov, rožic in sladkih sanj prejmi danes za tvoj prvi rojstni dan. INGRID, srček naš zlati, ostani vedno tako razigrana, ker ogromno veselja nam daš, vsakič ko zagledamo tebe in tvoj nasmejani obraz. Nona Neva, nono Marino in stric Martin. Danes praznuje 85 let naša draga nona in teta EDA INDRI. Vse najboljše, predvsem zdravja, ji voščijo vsi, ki jo imajo radi. Danes je poseben dan, saj PETER slavi okrogli rojstni dan. Vse najboljše mu želi Vaška skupnost Praprot. IS Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi še danes, 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, (2. nadstropje) na ogled razstave 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od 9.00-13.00. SKD IGO GRUDEN in Občina Devin Nabrežina vabita na predstavitev dokumentarnega filma »Živeti kamen«, režija Jurij Gruden, danes, 20. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. GLASBENA MATICA vabi na prireditev »Uglaševaje... slovenska umetnost Trstu v poklon«, ki bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17.30 v Redutni dvorani »Victor de Sabata« gledališča »G.Verdi« v Trstu (vhod iz Ul. San Carlo 4). SKD IGO GRUDEN vabi na Praznik slovenske kulture s prireditvijo »Terski kraji in ljudje«, sodeluje Barski oktet, nagovor prof. Viljem Černo v nedeljo, 22. februarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL predstavlja gledališko komedijo Kulturnega društva Domovina Osp »Ali ženske kdaj odnehajo?«, režija Edite Frančeškin, v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Predstava je dobila priznanje za najboljšo predstavo festivala komedije Pekre. Vabljeni. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predavanje »Najti smisel svojega življenja«. Zakaj je za vsakega človeka vseh starosti pomembno najti smisel svojega življenja? Zakaj postaja v današnjem svetu to vse težje? Kako razširiti vidno polje ter se začeti zavedati celotne palete smisla in vrednot? Ali nas to obvaruje pred raznimi odvisnostmi? Odgovarjala bo psihiatrinja in psihote-rapevtka, voditeljica šole za logoterapi-jo, to je za zdravljenje s smislom, dr. Cvi-jeta Pahljina. Vabljeni v Finžgarjev dom v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, v sodelovanju z OŠ. A. Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici, vabi na literarni pogovor z doc. dr. Ano Toroš v petek, 27. februarja, ob 18.30 v Kulturni dom na Colu. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka. POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. AVTODOM motorhome laika 57S prodajam za 8.500,00 evrov. Tel. št.: 3334872311. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. februarja. Tel. 040-229439 NA PUSTNI TOREK je nekdo na plesu v šotoru v Briščikih pomotoma zamenjal moško bundo znamke canadian, rjave barve s kapuco. Prosimo, da se čim prej oglasi na št.: 334-6119454. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. RESEN GOSPOD išče zaposlitev kot čistilec hlevov in/ali kot pomočnik na kmetijah. Tel. št.: 327-7409432. ZARADI SELITVE prodam 3-sedežni raztegljiv kavč (divano letto) 100,00 evrov, komplet: zakonsko posteljo z 2 žimnicama in leseno letev 140,00 evrov, 2 omari (60x146x210) 80,00 evrov vsaka. Tel. 338-6064971 (od 8. do 20. ure). Prispevki V spomin na strica Marjana Štoko darujeta Mitja in Peter 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel Anton Ukmar Miro. V spomin na drago Božico daruje Anica Daneu 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Marijo Sonce darujeta Neva in Marija Daneu 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago Bredo Lozar daruje Soča Hafner 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Bredo Komel Lo-zar daruje Adelina Košuta 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Bredo Komel Lo-zar darujejo soletniki Mirko, Danila, Irene, Ines, Marčelo, Ida, Luči, Mar-čelina, Mundi, Albino, Ivo, Danilo, Bruna in Marija 140,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na nepozabno prijateljico Lido Debeljak Turk darujejo »sredine« 130,00 evrov za Sklad Sergija Tončiča. Ob 70. obletnici smrti v nemškem taborišču očeta Edvarda Gorupa darujeta Vinci in Dorica 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 50,00 evrov za bivše deportirance ANED. Lojzka Korošec daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na Albino Dugulin Vrabec darujeta Stanko in Majda 15,00 evrov za cvetje šempolajske fare. V spomin na Albino Dugulin Vrabec darujeta Stanko in Majda 15,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Prečniku. Ob koledovanju po vasi daruje pustni odbor iz Boršta 50,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na drage starše Danile in Adolfa Pertota, ki bi v teh dneh slavila rojstni dan, daruje hči Meri 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Ob 90. letnici življenja daruje Ema Križ-mančič 100,00 evrov za cerkev v Ba- t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Marco Veronese Žalostno vest sporočajo Katja, Silvana, Marko z Barbaro in ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 21. februarja ob 11. uri v cerkvi v Devinu. Prosek, 20. februarja 2015 Slovenska cerkvena skupnost pri Svetem Jakobu se s hvaležnostjo spominja msgr. DUŠANA JAKOMINA 8 Četrtek, 19. februarja 2015 TRST / licej slomšek - Dan kulture obeležili na poseben način Z vlakom v Ljubljano na ogled glavnih muzejev Ekskurzije so se udeležili dijaki prvega letnika s profesorjema in rusko stažistko V glavno mesto Republike Slovenije zaradi njene univerze in inštitutov z mednarodnim slovesom zahajajo razni znanstveniki, svetovno znani umetniki, podjetniki in gospodarstveniki. Dijaki prvega letnika Humanističnega in druž-beno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška,pa smo na poseben način obeležili dan slovenske kulture in se pretekli petek, 13. februarja, ob 7.10 z vlakom iz Sežane odpravili na ogled ljubljanskih muzejev. Z nami so bili prof. Sanja Širec, prof. Elia Bastiančič in naša gostja, stažistka iz ruske Sibirije, natančneje iz Om-ska, Anna Anatoljevna Petlevanaya, kateri smo ob tej priložnosti predstavili glavno mesto Slovenije. Anna je stara 22 let in pripravlja magisterij iz političnih ved, drugače pa je diplomirala iz sociologije in političnih ved na Pedagoški fakulteti v Moskvi. Srednješolski študij je zaključila na šoli za upodabljajočo umetnost v Omsku, leta 2013 pa je bila v ZDA v sklopu študentskih izmenjav. V Ljubljano smo prispeli ob 9.06 in se takoj odpravili proti Narodnemu muzeju na voden ogled razstav, ki se je začel ob 9.30. Kustosinja nas je najprej popeljala skozi razstavo izbranih predmetov arheoloških zbirk. Posebna vsebina vodenega ogleda je namenjena splošni seznanitvi z Narodnim muzejem Slovenije: z nastankom tega najstarejšega muzeja na Slovenskem, zgradbo, kjer domuje ter zbirkami. Voden ogled po izbranih arheoloških predmetih v sklopu treh razstav v strnjeni obliki izpostavi in predstavi najpomembnejše: neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu, edino hranjeno mumijo v Sloveniji, simbol Narodnega muzeja Slo- Letošnje obhajanje dneva kulture je bilo za prvošolce liceja Slomšek zelo poučno venije - situle z Vač, pozlačeni kip emon-skega meščana in še mnoge druge. Obisk smo nadaljevali v Prirodoslovnem muzeju, tokrat z muzejsko pedagoginjo gospo Ljerko Trampuž. Povedala nam je, kako se je razvijal modri planet in življenje na njem. Ob modelu mamuta naravne velikosti in nekaterih originalnih fosilnih ostankih smo iskali odgovore na vprašanja, ki so si jih zastavljali učenjaki, preden je Charles Darwin spoznanja povezal v znamenito evolucijsko teorijo. Slednja nas je navdušila s svojo preprostostjo, njene raznolike obraze smo si ogledali na interaktivnih raziskovalnih postajah. Po kosilu v veleblagovnici Maximarket smo se ob 13. uri odpravili v Slovenski etnografski muzej na voden ogled razstave Magija amuletov. Razstava, katere avtor in kustos je dr. Marko Frelih, prikazuje tradicijo magičnih amuletov od faraonskih časov naprej s poudarkom na egipčanski zbirki amuletov Slovenskega etnografskega muzeja, ki so jih iz Egipta prinesli slovenski zbiralci v 19. stoletju. Magija amuletov v ospredje postavlja dolgotrajno genezo amuleta kot magičnega predmeta, njegove oblikovne preobrazbe in kontinuiteto poslanstva, ki ga je s svojim vplivom pustil stari Egipt v afriški, sredozemski in evropski duhovni tradiciji. Po zelo napornem, vendar vsebinsko bogatem dnevu smo se odpravili na železniško postajo. Znanje in vedenje učencev je bilo nadvse pohvalno. Ob 15.45 nas je čakal vlak za Sežano, kamor smo prispeli ob 18. uri, kjer smo dijake predali staršem. licej prešeren - Preteklo sredo Obisk šole SISSA na dan odprtih vrat Preteklo sredo, 11. februarja, je na Visoki šoli za napredne študije SISSA potekala posebna oblika odprtih vrat za petsto dijakov četrtega in petega letnika višjih srednjih šol iz Trsta in drugih mest naše dežele, prisotni pa so bili celo dijaki neke šole iz Verone. Ponudba je bila izredno bogata: sočasno so potekali seminarji, laboratoriji, srečanja z raziskovalci, posebne igre in vodeni obiski. Na tem srečanju je bilo prisotnih tudi več kot 60 dijakov iz četrtega in petega letnika Liceja Franceta Prešerna v spremstvu profesorjev znanstvenih predmetov Irene Pecchiar, Valentine Busechian, Valentine Korošec in Sare Superina. Srečanje se je začelo z uvodnimi pozdravi direktorja šole SISSA Guida Martinellija, ki je poudaril po- men izobraževanja za ekonomsko rast sodobne družbe in za pravilno odločanje v življenju. Nato so publiko pozdravili še tržaška občinska od-bornica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Antonella Grim, deželna odbornica Loredana Panariti in raziskovalka, odgovorna za organizacijo didaktičnih pobud na šoli SISSA Simona Cerrato, ki je petstotim dijakom obenem razložila, kako bo jutro potekalo. Dijaki so se nato usmerili na izbrana polurna predavanja in laboratorije. Izbira ni bila lahka, ker je bila ponudba zelo bogata in sicer na področju matematike, fizike in nevro-znanosti. Približno ob 13. uri so se dejavnosti zaključile in dijaki so se lahko napotili domov. Dneva odprtih vrat šole SISSA se je udeležilo šestdeset dijakov liceja Prešeren boljunec - Pust Lovro pristal po 135 km letenja v morju pri izlivu reke Poletel je do reke Pad Pustno rajanje v Dolini ... In pustnih vragolij je za eno leto konec, toda nepozabno. Za to sproščenost in igrivo razpoloženje so na pustni ponedeljek poskrbeli mlajši in najmlajši pu-starji v dolinskem društvu Valentin Vodnik. Da so se posladkali in odžejali, pa so poskrbeli odrasli pustarji, mamice in očkoti. Od veselja so vsi vzklikali: »Živijo pust!«. .in v Ljudskem domu v Trebčah Na pustni torek je SKD Primorec organiziralo otroško pustno rajanje v Ljudskem domu v Trebčah. Otroci so plesali, se igrali in se zabavali, najsrečnejša dva, Gabrijel in Giulia, pa sta na loteriji zmagala vstopnici za Gardaland. Izlet v znani zabaviščni park bo društvo organiziralo junija. Za slavnosti zaključek večera je poskrbela domača godba Viktor Parma. Z boljunške Gorice do izliva reke Pad. To je pot, ki jo je v manj kot pol dneva preletel boljunški pust Lovro. Njegovo lutko je včeraj zarana odkril ribič Alberto Trombetta iz kraja Rosoli-na v pokrajini Rovigo med ribarjenjem v morju pred izlivom najdaljše italijanske reke. Lovro se je - očitno utrujen od tolikšnega letenja - spokojno zibal v objemu valov. Resnici na ljubo je Trombetta že ponoči opazil na morski gladini gmoto, a je zaradi teme ni mogel doseči. Ob vrnitvi z ribolova v pristanišče pa je spet »srečal« lutko in jo potegnil na krov. Tako je povedal včeraj nekaj pred poldne Boljunčanki Tanji Mauri. Njena telefonska številka je bila zapisana v popotnici, s katero boljunški pustni veseljaki vsako leto »opremijo« lutko, da bi morebitni najditelj izvedel, kdo sploh Lovro je, kaj pomeni in od kod prihaja. Njegov rodovnik je zapisan v več jezikih: italijanščini, slovenščini, angleščini, nemščini, srbščini, španščini. Ta mednarodna razsežnost je potrebna, ker se je v preteklih letih že zgodilo, da so ga našli na Hrvaškem, v Nemčiji, pred dvema letoma pa v bližini Chioggie. Letos si je Lovro - verjetno po nasvetu burje, ki je dala svoje ekološko gorivo pustovim pisanim balončkom - spet zaželel polet čez Jadransko morje. Tik po izstrelitvi iz rakete Boljunik 27 se je sicer malce ustavil na dimniku bližnje strehe, potem pa je odvihral urno, kot malo kdaj. Lovro je poletel z boljunškega dimnika vse do izliva reke Pad fotodamj@n Kajti v Boljuncu ne pomnijo, da bi njihovega pusta našli v tako kratkem času. Torej: z Gorice je odletel malo pred 17. uro, ribič Trombetta pa ga je prvič opazil že ponoči, še pred sončnim vzhodom, to je pred 7.01. Od Boljunca do izliva reke Pad je v zračni liniji kakih 140 kilometrov, Lovro je preletel pot v manj kot 14 urah, to je s povprečno hitrostjo kakih 10 kilometrov na uro, kar je za lutko na balonski pogon kar lep, če že ne rekordni dosežek. Po golem naključju je boljunški pust končal v prave, skoraj domače roke. Ribič Alberto Trombetta je namreč med telefonskim pogovorom dokaj presenetlji- vo vprašal Tanjo Mauri, ali se Boljunec nahaja blizu Bazovice. Kraji na Tržaškem mu niso tuji, saj je moški pred leti tu služil vojaški rok in so mu imena nekaterih okoliških vasi ostala v spominu. Včerajšnji telefonski ne bo njegov zadnji stik z Boljuncem. Po tradiciji bodo namreč boljunški pustni delavci v kratkem priredili izlet v kraj Lovretovega pristanka, da bi potem pusta pripeljali spet v domači kraj. Ob tem bo ribič Trombetta prejel tudi uradno vabilo na prihodnje pustovanje v Boljuncu, da bi obiskal kraj, od koder je odletela lutka, ki jo je bil včeraj potegnil iz morja. M.K. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 20. februarja 2015 9 ŽARIŠČE Komu je v interes, da je FJK poskusni zajec? Julijan čavdek_ V prejšnjih dneh me je pritegnila vest o sestanku parlamentarcev iz naše dežele na temo statutarne posebnosti FJK in ustavnih reform. Kakor je več medijev poročalo, je bilo na srečanju govora o ohranitvi statutarne posebnosti naše dežele in njenem pomenu. V tem smislu vzbuja namreč zaskrbljenost, ker sta statutarna posebnost in upravna avtonomija nekaterih dežel pod udarom in marsikdo bi ju hotel ukiniti. Pojavljajo se tudi kritike nad prevelikim številom dežel in predlogi o njihovem združevanju v večje upravne enote, makroregije. Zaradi tega je po mnenju udeležencev omenjenega srečanja potrebno dokazati, da obstoj sedanjih upravnih mej in avtonomije temelji na učinkoviti uporabi javnih sredstev in nudenju kakovostnih storitev občanov oziroma za sposobnost udejanjanja tistih reform, ki bodo zagotovile ta dva cilja. Sestanek, na katerem so bili prisotni tudi načelniki svetniških skupin v Deželnem svetu FJK, je potekal tik pred avdicijo predsednika Deželnega sveta FJK Franca Iacopa in predsednice FJK Debore Serracchiani v pristojni senatni komisiji za ustavna vprašanja. Torej ni težko pomisliti, da sta ta dva dogodka med seboj povezana, tudi ker oba obravnavata ukinitev pokrajin kot prvi korak v smeri racionalizacije in posodabljanja strukture javne uprave. Ukinitev pokrajin v FJK in v Italiji je stara zadeva in čeprav je na podlagi javnega mnenja že zaključena, je ustavni postopek še dolg. Sicer je v FJK ter v drugih deželah že prišlo do izvajanja državnega zakona 56/2014 (Delrio) in ukrepov za preseganje pokrajin. V Pordenonu na- mreč lani ni bilo običajnih pokrajinskih volitev, temveč so bili v pokrajinski svet izvoljeni župani porde-nonskih občin. Pokrajina Pordenon je bila torej prva v FJK, ki je nazadovala v organ druge stopnje. Ni pa šlo brez zapletov, ker je Deželno upravno sodišče poseglo zaradi podanega ustavnega vprašanja. To ni ustavilo volitev, vendar ustavno sodišče se mora še izreči o vsebini pri-ziva. Podobnih primerov je v Italiji še nekaj. Avdiciji Icopa in Serracchiani-jeve v pristojni senatni komisiji sta se nanašali na dva osnutka ustavnega zakona za spremembo posebnega statua Dežele FJK. Prvega je 15. marca 2013 vložil senator Demokratske stranke Carlo Pegorer, drugega je 30. januarja 2014 izglasoval Deželni svet FJK. Oba predloga ustavnega zakona predvidevata spremembo statuta FJK, tako da upravna ureditev ne bo slonela več na osi de-žela-pokrajina-občina, temveč le na deželi in občinah. Oba dokumenta navajata, da je bila ustavna ureditev dežela-pokrajina-občina na podlagi ustavnega čl. 114 v preteklosti že presežena, in to v primerih avtonomnih pokrajin Bocen in Trento, Doline Ao-ste in Sicilije. Kar ju razlikuje pa je, da predlog senatorja Pegorerja izrecno predvideva ustanovitev t. i. me-tropolitanskih mest, deželni predlog ustavnega zakona pa tega nima oziroma njih ustanovitev prepušča avtonomiji Dežele FJK. Je pa mogoče razbrati iz razprave, da je Deželni svet FJK nasprotoval meteropolitan-skemu mestu. Med razlogi je bilo tudi navedeno, da bi lahko tako upravno strukturo ustanovile le občina Trst in okoliške kraške občine. To pa po mnenju deželnega zakonodajalca ne bi bilo primerno zaradi števila prebivalstva in kulturnih, jezikovnih in zemljepisnih posebnostih. Zakaj to ne velja tudi pri ustanavljanju medobčinskih zvez pa je seveda tudi zanimivo vprašanje. Obstaja pa po mojem mnenju poseben vidik, ki povezuje ta dva osnutka ustavnega zakona in to je bolj ali manj vidna želja, da bi FJK bila neke vrste predhodnica reforme, ki naj bi se uresničila v naslednjih letih v celi Italiji. To izrecno pove senator Pegorer, ko v uvodni predstavitvi osnutka ustavnega zakona št. 77 govori o FJK kot laboratoriju. V deželnem osnutku pa se to razbere iz poudarka na nujnosti po racionalizaciji upravne strukture, na volilnih obljubah, na potrebi po zmanjševanju stroškov politike, še posebno v današnjem kriznem ekonomskem obdobju. Še najbolj pa je to razvidno iz poudarka, ki sta ga Iacop in Ser-racchianijeva izpostavila v senatni komisiji na račun deželnega zakona 26/2014, kjer je ukinitev pokrajin izrecno zapisana, saj naj bi jih nadomestile medobčinske zveze. Sprememba 5. dela italijanske ustave in posebnega statuta FJK sta šele na začetku. Politično in pravno ozračje pa postaja iz tedna v teden bolj napeto tudi na teritoriju, kar bo zelo verjetno otežkočilo pot reform. Z vsiljevanjem določenih modelov upravne strukture, ki so iz vidika demokratične zasnove, upravne avtonomije in operativnega učinka dvomljivi, pa je ostro nasprotovanje neizbežno. To pa še toliko bolj, če imajo javni upravitelji in občani občutek, da se z njimi in njihovim teritorijem ravna kot s poskusnim zajcem. EDINOST ta teden Edinost se tokrat ukvarja s pismi vojnih ujetnikov. »Koj začetkom vojne je bil na Dunaju ustanovljen poseben urad za pregledovanje vseh pisem in dopisnic, ki jih pišejo naši domači ljudje vojnim vjetnikom v tujih državah in ki jih vojni vjetniki pošiljajo svojcem v domovino. Ta urad vodi višji oficir, posluje pa poleg dodeljenih oficirjev in državnih uradnikov še kakih dvesto prostovoljnih pregledovalcev. Vsak dan prihaja v ta urad kakih 40.000 pisem in dopisnic. Ta pisma in te dopisnice se naprej razdele po jeziku, v katerem so pisana, in potem se oddajo ta pisanja posebnim skupinam pregle-dovalcev, ki so dotičnih jezikov zmožni. Vsa pisanja, ki so količkaj sumljiva, ali stvarno zanimiva, se predlagajo uradnemu vodstvu, ki dobiva tako splošen pregled o vsebini vsega dopisovanja in potem od časa do časa o tem poroča vojnemu ministrstvu. Pregledovanje te ogromne množine spisov daje seveda silno veliko dela. Pisma pa niso pisana le v ruskem, v češkem, v nemškem, v slovenskem, v hrvatskem, v srbskem, v poljskem, v madžarskem, v francoskem in angleškem, v ita- pred 100 leti lijanskem in romunskem jeziku, ampak tudi v hebrejskem, es-tniškem, finskem, letskem, armenskem, perzijskem, turškem in arabskem jeziku, da, dobe se celo pisma v indijskih jezikih. Iz tega se vidi kako jezikovno znanje je združeno v tem cenzurnem uradu. Kako težka je naloga pregledovalcev pisem, spozna vsak, kdor pomisli, da so pisci večinoma ljudje, ki jim dela pero težave, ki pišejo slabo in ki skoraj nikoli ne pišejo slovnično pravilnega knjižnjega jezika, ampak v svojem domačem narečju. Ta ogromna množina pisem se natančno prebere in ne eno pismo ne gre naprej, da bi ne bilo na njem potrdili, da ga je cenzor prebral. Pri tem uradu za pregledovanje pisem je poseben odelek za proučevanje sumljivih pisem. Naravno je, da poskuša vsak vojni vjetnik kar more največ pisati o tem, kje da je, kako se mu godi, v kake razmere je prišel itd. V ta namen se vjetniki radi poslužujejo skrivnostnih znamenj. Ali zapišejo, po dogovoru, kake številke, ali narišejo, tudi po dogovoru, kake figure ali si pomagajo kako drugače.« TA TEDEN A PBIMOHSKI DHEVHIK V l.ll .1 III JLIL . Il I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 lil 1 ■IS. .1 PRED 50 LETI Delavci ladjedelnice Sv. Marka so tokrat organizirali mogočno manifestacijo. »Trst že dolgo ni videl take delavske manifestacije in demonstracije kot tokrat. Po mestnih ulicah je šlo v povorki okrog štiri tisoč delavcev ladjedelnice Sv. Marka v delovnih oblekah, ki so vsi skupno z uradniki zapustili delo ob pol desetih in se vrnili v ladjedelnico opoldne. Povsod, koder je šla povorka, so stale velike gruče meščanov, ki so odobravale delavski protest, saj je ladjedelnica steber tržaškega gospodarstva in živi od nje na tisoče ljudi. Delavci so žvižgali s piščalkami ter nosili številne transparente, med katerimi je bil eden širok okrog osem metrov. Na njih so bile izpisane njihove zahteve in gesla, ki so izražala položaj in razpoloženje delavcev. Na največjem transparentu je bilo med drugim zapisano: »Nihče naj se ne dotakne Sv. Marka. V njem gradimo ladje od leta 1839 in jih hočemo graditi še naprej!«. Bistvo borba pa je izražal transparent z napisom: »Brez ladjedelnic za Trst ni življenja!«. Delavci so odšli iz ladjedelnice Sv. Marka in prepeša- čili dober del središča mesta. Med vso potjo so delavci delili letake, v katerih so orisali vzroke borbe in pozvali meščane k solidarnosti. Zaradi ogromne in strnjene povorke, ki je zbujala silen vtis zlasti na široki cesti Carducci, je bil dolgo časa ustavljen mestni promet, a vsa povorka je potekala mirno in disciplinirano, kar je spričo modrih delovnih oblek delavcev še bolj učinkovalo. V letaku, ki sta ga skupno izdali obe sindikalni organizaciji kovinarjev in ki so ga delili meščanom, je najprej poudarjeno, da je po ukinitvi ladjedelnice Sv. Roka vest o nameravani ukinitvi Sv. Marka zbudila hudo skrb in veliko ogorčenja. Vladni načrt predvideva namreč skrčenje proizvodne zmogljivosti ladjedelnic od 680.000 ton na 380.000 ton na leto. Zaradi tega bi morali zapreti ladjedelnico Sv. Marka v Trstu, Orlando v Livornu in Muggiano v La Spe-zii. Sindikati seveda popolnoma zavračajo te namere, ker je skrčenje ladjedelniške dejavnosti naravnost nesmisleno in zato škodljivo.« PISMA UREDNIŠTVU Vprašanja ostajajo brez odgovorov Še do nedavnega sem verjela v iluzijo, da izraz javni funkcionar pomeni osebo, ki stoji na čelu nekega urada in v okviru javne ustanove izvaja neko funkcijo, za katero ima pooblastila, ne v svojem osebnem interesu, pač pa v interesu občanov. Potem pa sem novembra 2012 poslala prvič priporočeno pismo s povratnico predsedniku Vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marcu Milkovicu (poleg mene sta to storili še dve podjetji) zaradi neustrezne namestitve zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov na openski Dunajski cesti. Odgovora nismo prejeli. Približno leto dni kasneje (2013) sem poslala (kot tudi obe že omenjeni podjetji) o isti zadevi že drugo priporočeno pismo s povratnico predsedniku Marcu Milkovicu in hkrati priporočeno pismo tržaškemu županu. Odgovora ni prejel nihče. Leta 2014 sem svoj problem obrazložila odborniku Tržaške občine Laureniju v priporočenem pismu s povratnico in v kratkem prejela njegov prijazni odgovor. Svetoval mi je, naj kontaktiram predsednika Vzhodnokraškega rajonskega sveta, da bi brez potrebe ne podvojili istih ukrepov. Po njegovem nasvetu sem v tem smislu 6. oktobra 2014 poslala novo priporočeno pismo s povratnico funkcionarju Mil-kovicu. Prilagam rezultat (skeni-ran). Pismo je bilo 20. decembra 2014 vrnjeno pošiljatelju, ker je naslovniku potekel rok za prevzem. Javna ustanova in izvoljeni javni upravitelj si torej »po domače« lahko dovolita pustiti nanje naslovljeno priporočeno pismo ležati na pošti do izteka roka? Ali se na Krasu tako rešujejo problemi? Ali je bila zato javna uprava pred časom decentralizirana? In ali predsednik rajonskega sveta Marco Milkovic tako razume biti na razpolago v funkciji, ki so mu jo zaupali občani? Da ne govorim o tem, da se v vsem tem času sploh še nihče ni dotaknil mojega konkretnega problema. Lep pozdrav Jelka Daneu Reforma krajevnih uprav v nasprotju z marsičem Da bi le nekoliko ublažil grenkobo, ki jo izraža, v objavljenem pismu 17. februarja 2015, deželni svetnik demokratske stranke Stefano Ukmar, ob ugotavljanju, da razen redkih izjem ostali vsi previdno molčijo, bom skušal obrazložiti razloge, ko smo v dolinskem občinskem svetu, ki je suveren v svojem odločanju, svetniki iz opozicijskih klopi postavili pod vprašaj deželni zakon št. 26 z dne 12. decembra 2014 o reformi krajevnih uprav in povabili občinsko upravo naj ne vstopi v nobeno zvezo in naj nadaljuje in se razvija na samostojni podlagi, saj so nam dani vsi politični, finančni in gospodarski pogoji da postanemo vodilna občina na tem skrajnem vzhodnem delu dežele Furlanije Julijske krajine ob Jadranskem morju. Res, ni težko doumeti, da omenjeni zakon ni le v nasprotju z zdravo pametjo dobrega in učinkovitega upravljanja javnega denarja. Ta celo krši italijansko Ustavo; člen 4 deželnega Statuta o pristojnostih deželne zakonodaje; zakonodajni odlok št. 267 iz leta 2000, kjer so zakoličene dolžnosti in naloge občinskih uprav ter v členu 42 natančno navedene pristojnosti občinskih svetov, med katerimi iztopa krajinsko in urbanistično planiranje kakor tudi ne spoštuje mednarodnih sporazumov: od pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 do londonskega Memoranduma in priloženega posebnega Statuta iz leta 1954, Osimskih dogovorov iz leta 1975 in zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Da bo pa mera polna, se omenjeni zakon o reformi krajevnih uprav požvižga na člen 33 zakonodajnega odloka št. 267 iz leta 2000, s katerim država promovira, znotraj deželnega pravnega okvira, zvezo občin manjše demografske dimenzije na podlagi njihovega avtonomnega odločanja pri zbiranju partnerjev, oblik in metodologije. V tej luči naj bi dežele v raznih oblikah spodbujale njihovo združevanje tudi z odprtjem posebne postavke v svojem proračunu. Nobene prisile, nobene pretnje, nobenega 30% znižanja deželnih proračunskih doklad kot jih predvideva člen 42 deželnega zakona o reformi krajevnih uprav čeprav je istočasno zapisano v členu 6, da je vstop v zvezo obvezen za občine do 5.000 prebivalcev oziroma 3.000 za občine, ki pripadajo ali so pripadale gorskim skupnostim. Nobenih finančnih sankcij na račun občin za neuspešno prvo delovanje zveze občin kot jih predvideva člen 6 deželnega zakona o reformi krajevnih uprav za občine, ki so vstopile v nakazano zvezo. Nobenega finančnega kritja obveznosti, ki izhajajo iz Serracchiani-jeve refororme krajevnih uprav kot je razvidno iz člena 74 omenjenega zakona. In še in še bi lahko naštevali. Načrt za ozemeljsko preureditev, ki ga predvideva člen 4 deželnega zakona določa, da demografski minimum za tvorbo zveze občin je 40.000 prebivalcev. V isti sapi pa zakoliči v členu 29, da v zvezah z več kot 100.000 prebivalci statut lahko predvideva, da občina z najvišjim ste-vilom prebivalcev samostojno lahko upravlja 9 resorjev na 20. S to potezo je odprta pot do ustanovitve tržaške razširjene občine, ki bi zaobjela celotno ozemlje tržaške Pokrajine, ki jo z istim zakonom ukinjajo in jo postavljajo na isto raven ukinjenih gorskih občin, ki jih preoblikujejo v zveze na podlagi člena 39 istega deželnega zakona. S tem zakonom o reformi krajevnih uprav pa se ne postavlja pod vprašaj samo upravno avtonomijo in enakovredno dostojanstvo slovenskega jezika ki sta bila ponovno pridobljena pod zavezniško vojaško upravo in mednardono zapečatena z Londonskim Memorandumom in Osimskimi dogovori, ki obvezujejo italijansko republiko in našo deželo k spoštovanju sprejetih mednarodnih obveznosti do naše narodnostne skupnosti. S tem zakonom se bomo morali odpovedati v dolinski občini vsem ugosdnostim, ki izhajajo kot jezikovne pravice iz pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, ki priznava celotnemu tržaškemuu ozemlju ugodnosti proste luke. Boris Gombač Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Četrtek, 19. februarja 2015 KULTURA / glasba - Koncert v sezoni tržaškega Tartinija Slovenski večer na konservatoriju Iz Ljubljane prišli ženski Trio Souffle in Brass Quintet Contrast Tržaški konservatorij Tartini že vrsto let prireja koncerte, ki običajno potekajo ob sredah v lepi in prostorni podzemski dvorani. Oblikujejo jih praviloma mladi glasbeniki in večkrat pride do sodelovanja z glasbenimi akademijami in univerzami iz tujine, s katerimi konservatorij goji redne stike. V sodelovanju z Akademijo za glasbo iz Ljubljane je nastal Kammerabend, komorni večer, ki naj bi ga oblikovali tolkalec Vid Useničnik in trobilni kvintet Contrast, žal pa je Use-ničnikov nastop odpadel zaradi bolezni, toda na ljubljanski Akademiji ni prišlo do zadrege, kajti izbor odličnih mladih glasbenikov je dovolj bogat, da so tolkalca nadomestila tri dekleta, ki so se v razredu prof.Tomaža Lorenza združile v Trio Souffle. Pianistka Ana Maria Beguš, violinistka Ana Krpan in čelistka Katarina Kozjek so se za skup- no muziciranje odločile pred petimi leti in se medtem uveljavile na vrsti uglednih tekmovanj, ne nazadnje so lani dobile zlato medaljo z drugim mestom na republiškem tekmovanju TEMSIG. Izbrale so Trio št.1 op.63 v d-molu Roberta Schumanna, dokaj zahtevno partituro, v kateri so pokazale že lepo oblikovan smisel za komorno muziciranje. Krpanova se je izkazala kot solidno podkovana violinistka, še bolj izrazito glasbeno osebnost pa smo zasledili pri pianistki in čelistki, ki je najlepše zablestela v romantiki tretjega stavka, pianistka pa je delovala kot vodilni element z jasno izklesano interpretativno vizijo. Drugi del koncerta je oblikoval Brass Quintet Contrast (v Sloveniji so vedno bolj razširjena angleška imena ...), odličen sestav bivših študentov Akademije, ki so zdaj že vsi ugledni Člani briljantnega ansambla Brass Quintet Contrast ljubljana - Festival Fabula V znamenju moči lažnega in dogodkov za mlade Literarno dogajanje v Ljubljani bo s štirimi osrednjimi gosti med 28. februarjem in 8. marcem razgibal 12. festival literatur sveta Fabula. Fokus bo tema Moč lažnega, na katero se opira tudi zbirka zgodb za mlade bralce slovenskih gostov festivala. Festival že leta v prestolnico vabi priznana imena iz svetovne literature. Med njimi bo tokrat škotska pisateljica Janice Galloway. V slovenščini sta dostopna njena romana Dihati moraš, to je vsa skrivnost (Študentska založba) in Clara. Roman prinaša zgodbo zakoncev Schumann, skladatelja Roberta in njegove žene Clare. Pogovor z Gallowayjevo, ob klavirski spremljavi Mihe Haasa, bo 28. februarja v Klubu Cankarjevega tudi uvedel letošnjo Fabulo. V goste 12. Fabule prihajajo še bolgarski pesnik, pisatelj in dramatik Geor-gi Gospodinov, flamski pesnik, pisatelj in esejist Stefan Hertmans ter mladi francoski avtor Clement Benech. Ob festivalu vselej poskrbijo za nove slovenske prevode del tujih gostov. Festivalska zbirka letos prinaša Hertmansov roman Vojna in terpentin, zgodbo avtorjevega dedka, ki si je želel postati slikar, nato pa se je znašel sredi vihre prve svetovne vojne. Roman Gospodinova Fizika žalosti se začne po koncu prve svetovne vojne in prinaša melanholično, poetično popotovanje skozi pogled dečka, ki odrašča v kleti in skozi lastno imaginacijo vstopa v različne mikrokozmose. Med knjižnimi izdajami je tudi kratki Benechev roman Slovensko poletje o tem, kako slovensko kulturo vidijo drugi. Letošnji fokus festivala bo Moč lažnega. Posvečen mu bo sklop pogovorov, med katerimi bo odmeven dogodek Kdo zdaj tu laže?, ki bo na sporedu 3. marca v ljubljanski Drami. Po besedah vodje festivala Renate Zamida bo prvič skupaj na odru stala t.i. slovenska fenomenološka trojka - Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Alenka Zupančič. V goste prihaja tudi avstrijski filozof in psihoanalitik Robert Pfal-ler, na Moč lažnega pa se bo navezoval še filmski program z deli režiserjev Abbasa Kiarostamija, Alaina Robbea-Grilleta, Wernerja Herzoga in Orsona Wellsa. Zamida je povedala, da se bodo letos mladim bralcem prvič bolj posvetili v sklopu Mlade Fabule. Poleg knjige so pripravili tudi sklop dejavnosti, med drugim literarni natečaj za osnovnošolce, ki lahko še teden dni pišejo pismo določenemu avtorju, ter literarno delavnico za srednješolce pod vodstvom Gabriele Babnik. Fabulo bo na dan žena, 8. marca, sklenilo druženje s slovenskimi festivalskimi gosti - Deso Muck, Žigo X. Gom-bačem, Milanom Deklevo, Mojco Ku-merdej in Barbaro Simoniti. Vsi so svoja besedila, tokrat prvič namenjena mladim bralcem, združili v zbirki Moč lažnega. (STA) profesionalci: Gregor Turk je solo trobenta v orkestru ljubljanske Opere, Jože Rošer solo hornist v Slovenski filharmoniji, kjer igra tudi pozavnist Zan Tkalec, Uroš Vegelj poučuje tubo na GS Idrija, druga trobenta je Blaž Av-bar. V treh letih delovanja so trobilci poželi vrsto uspehov, med katerimi je bila najbolj prestižna zmaga na mednarodnem tekmovanju Jan Koetsler v Munchnu, ki jim je prinesla snemanje za bavarski radio. O kvaliteti kvinteta smo se prepričali že med prvo skladbo, ritmično razgibano Mini Ouver-turo Witolda Lutoslawskega, zaokrožena mehkoba in toplina zvoka pa sta prišli do izraza v Gallusovi Ecce, quo-modo moritur iustus v priredbi Andreja Missona. Tubist Uroš Vegelj se je odlično izkazal v 2.stavku kvinteta Viktorja Evalda, srce koncerta pa je bil Kvintet Malcolma Arnolda, skladatelja, ki je za trobila napisal res lepe in tehtne skladbe. Izredna zlitost in ubranost, pa tudi sproščenost, sta pozornost poslušalcev priklenila na mojstre, ki so delovali kot brezhiben zvočni stroj in med seboj kar tekmovali v vir-tuoznosti. Prave zvočne čarovnije sta oblikovala trobentača s sordino, občudovanja vredno pa je bilo tudi fra-ziranje, ki je povezovalo trobilce v enovito interpretativno hotenje. Arnoldo-va skladba si je prislužila najdaljše in najglasnejše aplavze, pravo navdušenje pa je požel Ragtime iz Ameriške suite št.1 Enriqueja Crespa. Dolgi in vztrajni aplavzi so priklicali kot dodatek stavek z naslovom Italijanski ples mečev skladbe Wernerja Pirchnerja Do You know emperor Joe?, ki je le še potrdila briljantnost odličnega kvinteta. Katja Kralj trst - V Rossettijevem gledališču Jesenska sonata o težavnem odnosu med materjo in hčerjo Prepričljiva Anna Maria Guarnieri v drami Ingmarja Bergmana Drama Ingmara Bergmana Jesenska sonata o problematičnem odnosu med roditeljem in otrokom, v tem primeru med materjo in hčerjo, v postavitvi znanega igralca in režiserja Ga-brieleja Lavie izzveni kot presunljivi realistični odsev boleče stvarnosti in se gledalcu zareže v zavest. Predstava, v produkciji Stalnega gledališča iz Um-brije je na sporedu v okviru osrednjega abonmajskega programa Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu od srede, 18. februarja, do nedelje, 22. februarja. Gledališko besedilo Hostsonaten (v Italiji so za filmsko verzijo raje uporabili naslov Sinfonia d'autunno, ki se ga drži tudi Lavia, v prejšnji gledališki postavitvi so se odločili za sonato) je veliki švedski režiser, svetovno znan zlasti zaradi izrednih filmskih stvaritev, glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS The Pale Emperor Marilyn Manson Alternativni rok Hell, etc./Cooking Vinyl, 2015 Ocena: ★★★★★★★ »Duhovnik« je spet med nami. Tako so namreč že veliko let od tega preimenovali ameriškega glasbenika Briana Warnerja, vsem znanega s psevdonimom Marilyn Manson. Manson se po treh letih vrača na svetovno glasbeno sceno z novo ploščo The Pale Emperor. Gre za deveti plošček še-stinštiridesetletnega pevca, sestavlja ga deset komadov, izdala pa ga je angleška neodvisna glasbena založba Cooking Vinyls v sodelovanju z Man-sonovo Hell, etc. Mansonov glasbeni portret se je v zadnjih desetih letih krepko spremenil. Ameriški glasbenik je pred leti, zaradi svojih izzivalnih besedil, prepogosto veljal za grešnega kozla pri marsikateri ameriški tragediji (beri morija v šoli Columbine, idr.). V zadnjih časih se je »medijska vojna« proti Mansonu krepko ublažila, ravno tako pa tudi sam Manson. Brian Warner, katerega psevdonim sestavljata ime preminule ameriške igralke Marilyn Monroe in priimek ravno tako ameriškega kriminalca Charlesa Mansona, se nam tokrat predstavlja v vlogi »bledega cesarja« (The Pale Emperor). V novem albumu, ki traja malo več kot petdeset minut, je Manson opustil industrial metal glasbene ritme in se raje odločil za rok in ponekod celo bluz (!) glasbo. V posebni »deluxe« izdaji lahko prisluhnemo tudi trem izrednim akustičnim pesmim, to so Day 3, Fated, Faithful, Fatal in še Fall of The House of Death. Uvod v nov plošček je zapeljiv komad Killing Strangers, takoj za njim pa je na vrsti posrečen single Deep Six, tipična Manson skladba z močnimi kitarami in dobrim refrenom. Ravno tako kvalitetni sta tudi naslednji Third Day of a Seven Day Binge in The Mephistopheles of Los Angeles. Med najdaljše pesmi plošče spada histerični komad Warship My Wreck, medtem ko je pesem Slave Only Dreams To Be King najbolj podobna starim komadom. Proti koncu plošče je še čaz za bluz-rokerski The Devil Beneath My Feet in Birds of Hell Awaiting ter še zadnjo, dolgo balado Odds of Even. spisal leta 1976. Z Jesensko sonato se je režiserju tudi uresničila želja snemati s švedsko hollywoodsko zvezdo Ingrid Bergman, za katero je bil zadnji film. Gabriele Lavia se je ujel v posrečeno sozvočje z dramskim delom švedskega avtorja, ki ga tokrat že tretjič postavlja na oder. Za Jesensko sonato se je glede scenografije odrekel kakršnikoli prostorski in časovni zaznamovanosti: na spodnjo in zgornjo raven razdeljeno prizorišče ne razodeva, da je župnišče na Švedskem, v katerem stanujeta pastor Viktor in njegova žena Eva, temveč je le temno sivo okolje, kjer se nastopajoče osebe srečujejo, ne da bi si resnično prišle blizu; klavir, simbolni predmet konflikta, je le nakazan v gibih oseb, ki naj bi nanj igrale. Dominantna oseba je Charlotte, svetovna znana pianistka, ki je svojo čustvenost povsem posvetila glasbi, tako da je je malo ostalo za partnerje in še manj za hčeri Evo in Heleno. Nasprotno se je Eva, ki je tudi glasbeno in drugače nadarjena in je celo objavila knjigi, odločila, da bo predvsem žena, ki skrbi za dom in družino, in je celo vzela na dom hudo invalidno sestro, ki jo je mama dala v zavod. Med Charlotti-nim obiskom pri Evi in Viktorju, ki ne moreta preboleti smrti svojega šele štiri leta starega otroka, se v dialogih razodeva konflikt med materjo, ki se čuti krivo, da ni znala biti normalna mati in dovolj ljubiti svojih otrok, a obenem potrjuje, da je bila njena popolna predanost umetnosti pravilna izbita, in Evo, ki mater krivi za Helenino bolezen in predvsem svojo in sestrino nezmožnost, da bi ljubili. V neprizanesljivosti do sebe in drugih in v nezmožnosti, da bi si prišle blizu, vse nastopajoče osebe živijo v absolutni osamljenosti. V vlogi Charlotte nastopa Anna Maria Guanieri, ki tudi v ostrih, okornih gibih, razodeva ostrino svojega značaja. Valeria Milillo je na videz pohlevna, a neprizanesljiva hči Eva; Danilo Nigrelli je razumevajoči Evin mož Viktor, ki se zaveda, da bo ostal le opazovalec; Silvia Salvatori je Helena, ki v ujetosti v svoje gibanja in izražanja nezmožno telo ponazarja duhovno ohromelost vseh ostalih. V predstavi s prodorno sporočilno močjo gledalce moti le to, da zaradi Laviovega strogega spoštovanja čiste gledališkosti ni predvideno ozvočenje, tako da se v velikih dvoranah z ne-brez-hibno akustiko del dialogov žal izgubi. V oblikovanju predstave so sodelovali scenograf Alessandro Camera, kostumografinja Claudi Calvaresi, avtor sugestivne glasbene kulise Giordano Corapi, mojster luči Simone De Ange-lis. V italijanščino je besedilo prevedla Chiara Se Marchi. (bov) / ITALIJA, SVET Petek, 20. februarja 2015 1 1 evropska unija - Atene zaprosile za podaljšanje programa evropske finančne pomoči, a Nemčija se ne strinja Usoda Grčije še negotova ATENE - Grčija je včeraj uradno zaprosila za podaljšanje obstoječega programa evropske finančne pomoči za šest mesecev. Šef evroskupine Jeroen Dijssel-bloem je imel prošnjo v rokah že včeraj dopoldne, finančni ministri evrskih držav pa bodo o njej odločali danes. Dogovor ni zagotovljen. Nemčija je predlog že zavrnila, čeprav ni enotna, Grčija pa bo pri njem vztrajala. Grški finančni minister Janis Varu-fakis je pismo, ki ga je poslal šefu evro-skupine Jeroenu Dijsselbloemu, začel z besedami, da so Grki v minulih petih letih storili izjemno veliko ter da je nova vlada zavezana širšemu reformnemu procesu s ciljem trajnega izboljšanja rasti ob zagotavljanju vzdržnosti dolga in finančne stabilnosti, krepitvi socialne pravičnosti in blažitvi velikega socialnega stroška krize. Ob tem je navedel sedem ciljev šestmesečnega podaljšanja sporazuma o finančni pomoči. Prvi je dogovor o vzajemno sprejemljivih finančnih in administrativnih pogojih, drugi pa v tesnem sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi partnerji zagotoviti, da bodo novi ukrepi popolnoma financirani, pri čemer se Grčija zavezuje, da se bo vzdržala enostranskih dejanj, ki bi lahko spodkopali fiskalne cilje, gospodarsko okrevanje in finančno stabilnost. Janis Varufakis ansa Tretji cilj je omogočiti ponovno vzpostavitev ukrepa Evropske centralne banke (ECB), ki grškim bankam omogoča, da za najemanje posojil pri njej kot zavarovanje ponudijo grške državne obveznice, četrti cilj pa podaljšati razpoložljivost sredstev v evropskem reševalnem skladu EFSF, iz katerega je za Grčijo v sklopu sedanjega programa na voljo še 1,8 milijarde evrov. Peti cilj je začeti tehnične priprave novega programa pomoči, ki ga Varufakis v pismu imenuje "nova pogodba za okrevanje in rast" med Grčijo, Evropo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), šesti cilj doseči dogovor o nadzoru izvajanja fiskalnih in reformnih ukrepov v okviru EU in ECB ter "v enakem duhu" z IMF v šestih mesecih podaljšanja sporazuma o finančni pomoči, sedmi cilj pa razprava o načinu izvedbe sklepov evroskupine iz novembra 2012, ki se nanašajo na možnost Jean-Claude Juncker ansa nadaljnjih ukrepov v pomoč Grčiji pri zagotavljanju vzdržnega dolga. Predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker ocenjuje, da je prošnja "pozitivno znamenje", ki lahko utre pot do razumnega kompromisa. Nemčija je medtem predlog Aten takoj zavrnila. "Pismo iz Aten ni nikakršen vsebinski predlog rešitve," je ocenil tiskovni predstavnik finančnega ministrstva Martin Jäger. Kot je menil, v resnici cilja na prehodno financiranje brez izpolnjevanja pogojev. Pozneje se je izkazalo, da v Berlinu, ko gre za zaplet okoli Grčije, niso enotni. Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je ocenil, da je bil odziv finančnega ministrstva, na čelu katerega je Wolfgang Schäuble, neustrezen. Osebno ocenjuje, da je pripravljenost Grkov na pogajanja o nadaljevanju programa reform prvi korak v Wolfgang Schäuble ansa pravo smer. Gabriel je sicer vodja nemških socialdemokratov (SPD), koalicijskih partnerjev krščanskih demokratov (CDU) kanclerke Angele Merkel, pod okrilje katerih sodi tudi Schäuble. Finančni ministri držav območja evra imajo le dve možnosti, so se odzvale Atene: ali grško prošnjo za podaljšanje programa finančne pomoči sprejmejo ali pa zavrnejo. "Zdaj bomo odkrili, kdo želi poiskati rešitev in kdo ne," so izpostavili viri iz vrst grške vlade. Evroskupina bo o grški prošnji odločala danes. V Bruslju sicer neuradno resno dvomijo o možnosti dogovora, češ da vsebina predloga ni dovolj prepričljiva za preostalih 18 finančnih ministrov. Tako se omenja možnost izrednega vrha območja evra v začetku prihodnjega tedna. Predsednik območja evra Donald Tusk je bil do te možnosti doslej zadržan, a zdaj džihadizem - Država ima sicer dve vladi Libija pozvala k umiku embarga ZN na orožje NEW YORK/DOHA - Libijski zunanji minister Mohamed al Dairi je v sredo pozval Varnostni svet ZN, naj umakne embargo na orožje, da se bo libijska vojska lahko borila proti džihadistom. Poudaril je, da ne prosi za mednarodno vojaško posredovanje, temveč le za oborožitev vojakov, da se bodo lahko soočili z vse močnejšimi skrajneži. ZN so embargo na orožje proti Libiji uvedli leta 2011, ko je Libijo po vstaji proti voditelju Moamerju Gadafiju zajelo nasilje. Libija si za umik embarga še posebej prizadeva po objavi posnetka, na katerem zamaskirani pripadniki Islamske države (IS) v Libiji obglavijo 21 egiptovskih Koptov. Posebni odposlanec ZN Bernardino Leon je medtem izrazil upanje, da bodo v Libiji kmalu dosegli dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki bi se bila sposobna soočiti s skrajneži. "Upam, da bo politični dogovor kmalu dosežen. Razlike med strankami niso nepremostljive," je pojasnil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Za resolucijo ZN, ki bi omilila omejitve glede prodaje orožja Libiji, si prizadeva tudi Egipt. A zahodni diplomati so glede tega izrazili zadržanosti in poudarili, da je najprej treba doseči politični dogovor. "Politična rešitev je nujna, vendar pa ni alternativa oboroženemu boju proti terorizmu," je pred 15-članskim VS ZN poudaril egiptovski zunanji minister Sameh Šukri. Libija ima trenutno dve rivalski vladi in dva parlamenta, od tega po eno vlado in parlament mednarodna skupnost priznava, druga pa je povezana z islamisti. Jordanija pa je v imenu Arabske lige v ZN v sredo predložila osnutek resolucije, ki poziva k umiku embarga na orožje za "legitimno libijsko vlado", obenem pa posebnemu odboru nalaga, naj predlaga načine za prekinitve dobav orožja milicam. Egipt je pred tem predlagal pomorsko blokado, s katero bi džihadistom preprečili, da pridejo do orožja. Egipt si za omejitev dostopa skraj-nežev do orožja še posebej vztrajno pri- zadeva po usmrtitvi egiptovskih Koptov. Egipt se je sicer na objavo posnetka usmrtitve Koptov v torek in sredo odzval tudi z obstreljevanjem ciljev IS v Libiji. Katar je ob napadih izrazil zadržanost in poudaril, da bi se moral Egipt kot država članica Arabske lige pred enostranskim vojaškim posredovanjem posvetovati z drugimi članicami organizacije, ker napadi lahko prizadenejo tudi neo-borožene civiliste. Predstavnik Egipta pri Arabski ligi Tarik Adel je nato Katar obtožil, da podpira terorizem. Katar je pa v odzivu na njegove izjave poklical na pogovore svojega veleposlanika v Kairu. Zalivske države so v sporu med Doho in Kairom včeraj podprle Katar. Kot je pojasnil generalni sekretar Sveta za zalivsko sodelovanje Abdula-tif al Zajani, zavračajo obtožbe, da Katar podpira terorizem. (STA) ukrajina - Porošenko za mirovno misijo Normandijska četverica zavezana dogovoru KIJEV, MOSKVA - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je Varnostni svet ZN v sredo pozval k napotitvi mirovne misije na vzhod Ukrajine, kjer bi nadzorovala uresničevanje prekinitve ognja. Rusija je to ocenila kot poskus uničenja dogovora iz Minska. Pri slednjem vztraja tudi četverica voditeljev, ki je dogovor pred tednom dni dosegla. Porošenko je po srečanju z vodji ukrajinskih varnostnih sil v sredo dejal, da bi bila najboljša rešitev napotitev policijskih enot iz EU na vzhod Ukrajine. Rusija temu nasprotuje. "Če nekdo predlaga nov način, namesto da bi uresničeval tisto, kar je podpisal, in to še tako kmalu, vzbudi sume, da želi uničiti mirovni sporazum," je dejal ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin. Dodal je, da tako ravnanje poraja vprašanja, ali se namerava Kijev sploh držati dogovorov. migranti - Podaljšana misija Triton Evropska komisija Italiji priskočila na pomoč BRUSELJ - Evropska komisija bo razširila podporo Italiji za soočanje s povečanimi migracijskimi pritiski na otok Lam-pedusa v Sredozemskem morju. Podaljšala je namreč misijo Triton za reševanje beguncev agencije EU za nadzor zunanjih meja Frontex do najmanj konca leta, poleg tega pa je Italiji dodelila nujna sredstva za spopadanje s to problematiko. Evropska komisija je iz sklada za azil, migracije in vključevanje Italiji dodelila 13,7 milijona evrov nujnih sredstev. Evropska komisija je ob tem izrazila pripravljenost, da se kar najhitreje odzove na kakršnokoli italijansko prošnjo za povečanje sredstev za operacijo Triton. V Bruslju so sicer poudarili, da gre pri pomoči Italiji za dodatna sredstva. Za reševanje problematike migracijskih pritiskov je bilo Italiji med letoma 2014 in 2020 do- deljenih več kot 500 milijonov evrov. Da bi pomagala nekaterim državam članicam EU pri spopadanju s potencialnimi nadaljnjimi migracijskimi pritiski zaradi nestabilnosti v državah v sredozemski soseščini, bo komisija prav tako okrepila spremljanje izvajanja priporočil projektne skupine za Sredozemlje in o napredku poročala marca na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, so sporočili iz Bruslja. Za podaljšanje misije Triton do konca letošnjega leta pa so predvidena sredstva v višini 18,25 milijona evrov. Danes sprejete ukrepe so pripravili prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramo-pulos. (STA) Proruski separatisti po drugi strani ne nasprotujejo mednarodni mirovni misiji, a le pod pogojem, da bi bila ta nameščena na meji med območjem pod njihovim nadzorom ter ozemljem pod nadzorom Kijeva, je dejal vodja separatistov Edvard Basurin. Ob tem je poudaril, da mednarodne sile na rusko-ukrajinski meji za separatiste niso sprejemljive. V skladu z dogovorom iz Minska naj bi v vzhodni Ukrajini z nedeljo začelo veljati premirje, ukrajinska vojska in separatisti pa naj bi nato začeli umikati težko orožje s frontne linije. A nasilje se je nadaljevalo, proruski separatisti pa so še naprej napadali strateško pomembno mesto Debal-cevo, od koder so se v sredo umaknili ukrajinski vojaki. Prizori uničenja v Debalcevu, kraju v osrčju bitke med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti v zadnjih dneh, so pretresljivi, je poročal novinar ameriškega CNN Nick Paton Walsh s terena. Kot dodaja, je tektonski premik na bojišču, potem ko so uporniki Debalcevo dokončno zavzeli in so se ukrajinski vojaki umaknili, očiten. Silovitemu obstreljevanju tega strateško pomembnega železniškega vozlišča na vzhodu Ukrajine naj bi ušla komajda kakšna hiša. Potem ko so se vojaki v sredo umaknili, je kraj zdaj pod nadzorom separatistov. Voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije, znani kot normandijska četverica, sicer kljub kršitvam premirja v Debal-cevu vztrajajo pri dogovoru, je po telefonskem pogovoru vseh štirih voditeljev povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert. Iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda pa so sporočili, da so vsi štirje voditelji - poleg Hollanda še ukrajinski in ruski predsednik Petro Po-rošenko in Vladimir Putin ter nemška kanclerka Angela Merkel - pozvali k uresničevanju vseh ukrepov, za katere so se dogovorili 12. februarja v Minsku, vključno s popolnim premirjem, umikom težkega orožja in izpustitvijo ujetnikov. Z več predelov vzhoda Ukrajine so sicer tudi včeraj poročali o nadaljevanju spopadov, med drugim naj bi bilo obstreljevanje slišati v Donecku in okolici Mariupola. (STA) naj bi bil izredni sestanek voditeljev držav v območju evra vse bolj verjeten. Razmere so po neuradnih informacijah zelo resne. Omenjajo se trije scenariji. Prvi je dogovor z Grčijo o podaljšanju programa financiranja ob resnih zavezah. Drugi je uvedba paralelne valute, vezane na evro. Tretji pa izstop Grčije iz območja evra, grexit. V Bruslju ob tem neuradno opozarjajo, da treba grško vprašanje obravnavati v širšem političnem kontekstu, ne le v finančnem in gospodarskem, ter izpostavljajo vprašanje, kaj bi neuspeh v prizadevanjih za kompromis z Grčijo pomenil za soočanje unije z ukrajinsko-rusko krizo in teroristično grožnjo. V sklopu sedanjega evropskega dela programa mednarodne pomoči je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke. Skupaj so sicer Evropska komisija, ECB in Mednarodni denarni sklad Grčiji doslej odobrili dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga s strani zasebnih vlagateljev v višini prek 100 milijard evrov. (STA) OECD Italijo pozvala k izpolnitvi reformnih načrtov RIM - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je včeraj italijanskega premiera Mat-tea Renzija pozvala k izpolnitvi reformnih načrtov. V OECD so prepričani, da bi predvidene politične in gospodarske spremembe ter spremembe na področju javne uprave Italiji prinesle številne koristi. "Italija po dolgem obdobju stagnacije, zaradi katere je bilo italijansko gospodarstvo ob nastopu finančne krize močno ranljivo, uveljavlja široke in ambiciozne reforme za spodbujanje rasti," v včeraj objavljenem poročilu ugotavlja OECD. Kot navaja, je ključni problem tretjega največjega gospodarstva v območju evra prav pomanjkljiva gospodarska rast že vse od leta 1990 naprej. Celovita uveljavitev načrtovanih reform pa bi lahko obseg italijanskega bruto domačega proizvoda (BDP) v desetih letih okrepila za šest odstotkov. V tem sklopu OECD pozitivno ocenjuje nedavno sprejeto reformo trga dela, znano kot Jobs act. Italijanski pevec Gino Paoli osumljen davčne utaje GENOVA - Genovski pevec Gino Paoli je osumljen davčne utaje. Leta 2008 naj bi v Švico nezakonito prenesel dva milijona evrov, potem pa ni koristil izrednih davčnih ugodnosti, ki jih je italijanska vlada sprejela za »skesane« nezakonite izvoznike kapitala. Finančni stražniki so odkrili De Paolijevo davčno utajo s telefonskim prisluškovanjem njegovega knjigovodje Andreo Vallebuona. Ta je namreč delal tudi za nekdanjega predsednika banke Carige Giovannija Berneschija, ki je vpleten v hud finančni škandal in torej preiskovan. Pevec naj bi italijanski davčni upravi dolgoval 800 tisoč evrov. Finančni stražniki so včeraj preiskali njegov dom. Omenimo naj, da je Gino Paoli sicer predsednik italijanske družbe avtorjev in založnikov SIAE. 1 2 Četrtek, 19. februarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Organizacija SOS Rosa postregla z zaskrbljujočimi podatki Iz leta v leto več nasilja nad ženskami V reševanje problematike nasilja nad ženskami v zadnjih letih niso vključeni le centri za socialno delo, ampak tudi nevladne organizacije, ki temu vprašanju posvečajo veliko energije in časa. Številke kažejo, da je primerov nasilja nad ženskami vsako leto več, vendar pa ni mogoče z gotovostjo povedati ali gre ta gorica - Filmi Optimistične zgodbe vezna nit 9. filmskega cikla Šest ponedeljskih srečanj za šest optimističnih ženskih zgodb, ki pripadajo različnim generacijam. To je rdeča nit letošnjega filmskega cikla Animamente, ki ga že deveto leto zapored pripravlja nevladna organizacija SOS Rosa. Filmsko dogajanje se bo odvijalo v goriškem Kinemaxu, začenjalo pa se bo ob 17. uri. Letošnji filmski cikel se bo začel v ponedeljek, 23. februarja, uvedel pa ga bo britanski film Happy Go Lucky (La felicita porta fortuna), ki se ga bodo gledalci zapomnili po pozitivnem duhu. Prav ta optimistično naravnan duh bo vezna nit letošnjega filmskega niza, ki obiskovalkam želi pripovedovati o tem, kaj vse bi lahko počele in ne kaj bi morale početi. Pravo bistvo bo mogoče črpati tudi iz drugega filma domače produkcije, ki nosi naslov Cosmonauta. Ta bo na programu v ponedeljek, 2. marca. Teden dni kasneje bodo zavrteli italijansko-francosko kopro-dukcijo Io sono Li. 16. marca bo na vrsti še ena koprodukcija, saudsko-arabski-nemški film Wadjda (La Bi-cicletta Verde), ki obravnava tematiko zatiranja žensk, njihovih pravic in svoboščin v arabskem svetu. Tudi v tem filmu ima naslovno vlogo neustrašna in uporna junakinja. Predzadnji in zadnji film iz letošnjega cikla bosta na programu 23. in 30. marca. Najprej bodo zavrteli italijanski film Come il vento, nato pa še ameriški film Hope Springs (Il matrimonio che vorrei). Letošnjo izdajo prireditve Animamente bosta popestrila tudi dva spremljevalna dogodka. 9. marca bodo v razstavni dvorani Kine-maxa odprli razstavo France Don-da z naslovom Mujeres. Na zadnjem srečanju, se pravi 30. marca, pa bodo predstavili projekt »Five-Men«, ki ga vodi državno združenje D.i.Re, ki med seboj povezuje več kot 60 centrov za boj proti nasilju nad ženskami. Obiskovalci bodo lahko videli pet kratkome-tražnih filmov, ki obravnavajo nasilje nad ženskami, gost srečanja, ki se bo izjemoma začelo ob 16. uri, pa bo tudi goriški psihoterapevt, na katerega se po pomoč obrača peščica moških, ki se želijo »ozdraviti« nasilnega vedenja. Morda za konec še podatek, da bodo vsi filmski popoldnevi vstopnine prosti. (sč) podatek pripisati dejstvu, da so žrtve nasilja bolj ozaveščene in se odločajo poiskati pomoč ali da se položaj nasilja v družini pri nas izrazito slabša. Na včerajšnji predstavitvi filmske prireditve Animamente nevladne organizacije SOS Rosa, ki v Gorici že od leta 2002 pomaga žrtvam nasilja, so njene predstavnice postregle s podatki, ki niso prav nič spodbudni. Število žrtev se je lani sicer za malenkost zmanjšalo v primerjavi z letom prej, vendar pa žrtve potrebujejo konstantno in sistematično pomoč, so opozorile prostovoljke doti-čnega centra. Poudarile so tudi, da se počasi približujejo cilju, ki je ničelna toleranca nasilja nad ženskami, napredek pa je bil storjen tudi glede dvoma žensk ali naj spregovorijo o nasilju nad njimi ali ne. Da vedno več žrtev nasilja spregovori in celo prijavi svoje partnerje, naj bi bile zaslužne prav akcije proti nasilju nad ženskami. Zdaj pa še nekaj številk. Na center SOS Rosa v Gorici se je lani obrnilo 98 žensk, od katerih je bilo 60 žrtev novih (52 italijanskih državljank in osem tujk). Po zbranih podatkih je povprečna starost žrtev nasilja 47 let, večina žensk pa je žrtev psihološkega in fizičnega nasilja, nekoliko manj ekonomskega in spolnega nasilja. Najbolj pogosto gre za nasilje v domačem okolju, povzročitelj pa je partner (v 93% vseh primerov). Več kot četrtina žrtev ima otroke. V tej sivini je spodbuden podatek, da se vse več žensk odloči nasilneža prijaviti pristojnim organom. Lani je nasilje prijavilo 23 ženk od 98, kar je veliko več kot denimo leta 2007, ko so se za ta korak odločile le tri žrtve. Predstavnice nevladne organizacije ta napredek pripisujejo dejstvu, da so ženske bolj ozaveščene o svojih pravicah, zlasti o pravicah do nedotakljivosti svojega telesa. Dvema ženskama in petim otrokom je center SOS Rosa lani moral ponuditi zaščito v varnih hišah. Predstavnice združenje SOS Rosa bumbaca Zaskrbljujoči pa so podatki za letošnje leto, saj je v poldrugem mesecu pomoč poiskalo že 43 žensk, od katerih je 14 novih obrazov. Tudi med temi žrtvami prevladujejo italijanske državljanke in psihološko nasilje nad njimi. Kako pa je na pokrajinski ravni? Podatki za leto 2014 so trenutno še v obdelavi, pokrajinski observatorij o nasilju nad ženskami goriške pokrajine pa nam je odstopil podatke, ki zadevajo leto 2013. Iz teh je razvidno, da nasilje nad ženskami ni izoliran pojav. Na centre za socialno delo ali na nevladne organizacije se je leta 2013 obrnilo 310 žensk, od katerih jih ima polovica otroke. Nasilje najbolj prizadene ženske med 41. in 50. letom starosti, povzročitelji pa so v večini moški (soprogi v skoraj 40%, izvenzakonski partnerji v 14%, nekdanji soprogi pa v 26%). Raziskava omenjenega observatorija odseva izkušnje in poglede žensk s srednješolsko in višješolsko izobrazbo, ki so zaposlene. Imajo lasten dohodek, najpogosteje živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem. Večina žrtev doživlja psihično (93,55%) in fizično (54,52%) nasilje, o ekonomskem nasilju pa poroča dobra tretjina žensk. Delež spolnega nasilja je k sreči majhen. Tudi na pokrajinski ravni so žrtve nasilja v 77,42% italijanske državljanke, tujke so v manjšini ali pa se ne odločajo za prijavo nasilja. Prav zaradi vseh teh številk so dobrodošle ozaveščevalne akcije, s katerimi žrtve dobijo koristne informacije, varnostne napotke in pa predvsem možnost, da se zoperstavijo nasilju, ki ga proti njim izvaja partner. (sč) gorica - Sodišče Azbest: dvojni poziv ministru Utemeljitev razsodbe po šestnajstih mesecih še vedno ni bila vložena. Senatorja Demokratske stranke Laura Fasiolo in Carlo Pegorer opozarjata pravosodnega ministra Andreo Orlanda, da se je 15. oktobra leta 2013 na goriškem sodišču zaključil prvostopenjski proces zoper trinajst bivših direktorjev oz. vodilnih funkcionarjev nekdanje družbe Ital-cantieri (sedanje Fincantieri), odgovornih za smrt 81 bivših delavcev tržiške ladjedelnice, ki so umrli za posledicami večletnega vdihovanja azbesta. »Čeprav bi morala biti vložena v roku devetdesetih dni po zaključku sojenja, še vedno čakamo na utemeljitev razsodbe,« poudarja Pegorer, ki je vložil parlamentarno vprašanja, pod katerim se je podpisal tudi senator - in ravno tako član Demokratske stranke - Felice Casson. »Brez utemeljitve se sojenje na ostalih stopnjah ne more nadaljevati. Zaradi tega pozivam ministra Orlanda, naj preveri, zakaj je prišlo do tolikšne zamude, in naj obenem poseže, da se bo zadeva čim prej rešila,« poudarja Pegorer. Goriška senatorka Laura Fa-siolo je na zamudo pri vložitvi utemeljitve opozorila med razpravo o kaznivih dejanjih, ki zadevajo okolje. Fasiolova je poudarila, da je goriško sodišče kadrovsko podhra-njeno. Zaradi tega je pozvala ministra, naj čim prej poskrbi za okrepitev števila osebja na goriškem sodišču, pri čemer je opozorila, da je več sodnikov in tudi upravnih funkcionarjev vložilo prošnjo za preselitev v Gorico, vendar že dalj časa čakajo na odgovor z ministrstva. tržič - Fincantieri ima zagotovljeno delo do maja 2018 Že gradijo novo križarko Vse ladje bodo zgrajene z uporabo najnovejše tehnologije - Dvojni projekt Seaside bo s svojimi 154.000 bruto tonami paradni konj v floti Msc Crociere Tržiški ladjedelnici Fincantieri dela ne manjka. V nedeljo bodo ladjarju P&O Cruises izročili ladjo Britannia , potem ko so v preteklih tednih že postavili temelje za gradnjo nove super luksuzne potniške ladje Carnival Vista. Naročnik je družba Carnival Corporation, ki bo za novo ladjo odštela 800 milijonov evrov. Velikanka bo s svojimi 135.000 bruto tonami na krov spravila skoraj štiri tisoč potnikov, na njej pa bo tudi 1.450 članska posadka. Dobava ladje je predvidena za april 2016, do takrat pa jo bodo v tržiški ladjedelnici gradili in preizkušali. Januarja prihodnje leto naj bi jo preizkusili tudi v morju. Ta ladja bo 25. ladja v floti Carnivala, preteklega 26. januarja pa so načrt za njo predstavili v New Yor-ku, kjer so izpostavili, da bo ladja zgrajena z uporabo najnovejše tehnologije, s katero bodo zgradili tudi gledališče Imax, ki mu trenutno ni para na ladjah za križarjenje. Red plovbe je že predviden, otvoritvena V nedeljo bodo ladjarju P&O Cruises oddali ladjo Britannia bonaventura plovba bo 1. maja 2016 krenila iz Trsta proti Barceloni. Za Visto bosta vse poletje 2016 izhodiščni pristanišči (home port) Barcelona in Atene. Konec oktobra 2016 je predvidena če-zoceanska plovba proti New Yorku, od tod pa v Miami, ki bo izhodiščno pristanišče za križarjenje po Karibih. Poleg te novosti bodo v tržiški ladjedelnici začeli graditi »dvojčici« projekta Seaside, ki predvideva kar 154.000 bruto ton težki potniški ladji, katerih naročnik je MSC Crociere. Na prvi ladji Seaside naj bi začeli delati letos poleti, za njeno gradnjo in opremljanje bodo predvidoma pora- bili dve leti. Prva potniška ladja naj bi ladjedelnico zapustila novembra 2017, drugo pa naj bi začeli graditi na začetku leta 2016, končali pa naj bi jo maja 2018. In to je tudi termin, do katerega ima trbiška ladjedelnica zagotovljeno delo, kar sploh ni slab podatek. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. februarja 2015 1 3 gorica - Na vzorčnem sejmu več kot polovica razstavljavcev iz Slovenije Expomego vse bolj čezmejen Na goriškem sejemskem razstavišču se je včeraj začel 43. vzorčni sejem Expomego, ki postaja vse bolj čezmejen. Med okrog 150 obrtniki, podjetniki in ponudniki turističnih destinacij je namreč kar 80 slovenskih, ki bodo imeli na razpolago skoraj 1100 kvadratnih metrov razstavne površine v Ulici Barca. »Expomego je postal izložba čezmejne-ga prostora in je čezmejni projekt, ki živi v praksi in prinaša otipljive rezultate,« poudarjajo z Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Nova Gorica, ki je so-organizator sejma skupaj z družbo Udi-ne e Gorizia Fiere in ekskluzivni zastopnik za podjetja iz Slovenije. Na včerajšnjem odprtju je bil ob krajevnih upraviteljih z italijanske in slovenske strani meje prisoten podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello. Po njegovih besedah je prirediteljem sejma z množično prisotnostjo razstavljavcev iz Slovenije uspelo ovrednotiti cel goriški prostor, ki pa ravnokar ne doživlja lahkih časov. »V primerjavi z ostalimi kraji v deželi je Goriška zaradi splošne krize v največjih težavah, zaradi tega ji je treba toliko bolj pomagati,« je na odprtju poudaril Bolzonello. Razstavljavci, ki se letos udeležujejo sejma, delujejo v različnih sektorjih: pohištvenem, obrtniškem, gradbenem, energetskem, turističnem, kulinaričnem, vinarskem ... Obiskovalcem so na voljo okna, vrata, peči, kamini, po- Med stopetdesetimi razstavljavci jih je osemdeset iz Slovenije bumbaca hištvo, sistemi za energetsko varčevanje, avtomobili, žlahtna kapljica, informacije o raznih turističnih destinacijah ... Že tretje leto zapored bo na sejmu potekal mednarodni festival golaža, ki ga bodo ponujali v goriški, slovenski, avstrijski in madžarski inačici. Sladka novost letošnjega sejma Expomego so Palacinka Days, dnevi palačink, na katerih se bodo »pomerili« italijanski in slovenski kuharji. Sejem bo danes odprt med 15. in 20. uro, jutri in pojutrišnjem pa med 10. in 20. uro. Paviljon D s kulinarično ponudbo bo vse dni obratoval do 22. ure. Slavnostni rez traku bumbaca Srečanje z Allamom odpade Iz združenja Apertamente sporočajo, da odpade srečanje s sociologom Kha-ledom Fouadom Allamom, ki je bilo napovedano za današnji dan v goriškem Kulturnem domu. Gradeški bazen spet odprt Danes bodo v Gradežu odprli termalni bazen, ki je bil nekaj časa zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so zadevala požarno varnost. Družba Grado Im-pianti Turistici, ki upravlja bazen, sporoča, da bodo bazen odprli en dan pred predvidenim rokom. Za neovirano delovanje so dobili privoljenje pristojnih organov; bazen s termalno vodo, savno in telovadnico bo odprt vsak dan med 10. in 20. uro. Pomoč športnim društvom Tržiška občina je nekaj denarnih sredstev namenila športnim društvom, ki so se udeležila javnega razpisa za financiranje nujnih del. Do 20. januarja sta na pristojni urad prispeli dve prošnji, katerima je urad ugodil zaradi stroškov pri zamenjavi uprave tržiškega bazena oz. pri delih na stadionu Cosulich. Športno društvo Rari Nantes je prejelo prispevek v višini 7.960 evrov, združenje Fincantieri pa v višini 2.039 evrov. S tem prispevkom je tržiška občina hotela dokazati, da športne dejavnosti uvršča med prioritetne cilje. Obnovljeno platno V Europalace hotelu v Tržiču so včeraj predstavili javnosti trinajsto platno Vita Timmla, ki so ga naključno našli pred sedmimi leti. Timmel ga je ob še dvanajstih naslikal leta 1920 za gledališče Euripide v tržiški delavski četrti Pancan, vendar z uničenjem poslopja se je uveljavilo prepričanje, da je tudi poslikava izgubljena. V resnici so vsa Timmlova platna preživela: dvanajst jih je konzorcij odkupil leta 2000, trinajstega pa so odkrili leta 2008. Platno so zatem odkupili in obnovili s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Vseh trinajst platen bodo v prihodnosti namestili v muzej ladjedelništva, ki ga urejajo v nekdanjem poslopju Albergo Operai. gorica ANDOS prireja razstavo Združenje ANDOS, v katerem se združujejo ženske, ki so prestale kirurški poseg na dojkah, prireja likovno razstavo Gorizia ci sta a pennello. Na ogled jo postavljajo v trgovini Violaciocca na Trgu Sv. Antona v Gorici, odprtje bo danes ob 17.30. Svoja dela bo razstavilo deset članic združenja ANDOS, ki so se udeležile likovne delavnice pod vodstvom Rosanne Braida. Med tečajem so se udeleženke učile slikanja z akrilnimi barvami, s pomočjo katerih so izražale svoja čustva in fantazijo. Likovna delavnica je bila tudi priložnost za preživljanje prostega časa v prijetni družbi. V združenju ANDOS so z uspehom delavnice izredno zadovoljni, sploh pa so ponosni tudi na številne druge pobude, ki so jih priredili doslej. Razstava bo na ogled do 14. marca. Goriški odbor združenja ANDOS ima svoj sedež v Ulici Scodnik 1. Za informacije o razstavi in tudi o delovanju združenja je na razpolago telefonska številka 0481-530132. Interesenti lahko tudi pišejo na naslov elektronske pošte andosgori-zia@libero.it. goriška - Izdali dovoljenje za vnos parazitoida Kostanjevo šiškarico bodo zatirali s tujerodno osico Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je Kmetijsko gozdarskemu zavodu Nova Gorica v sredo izdala dovoljenje za vnos in uporabo parazitoi-da torymus sinensis, s katerim bodo lahko v intenzivnih in ekstenzivnih nasadih kostanja zatirali kostanjevo šiška-rico. Na širjenje te žuželke so v zadnjem času pogosto opozarjali čebelarji. Strokovnjaki novogoriškega zavoda bodo v sodelovanju z oddelkom za agronomijo na ljubljanski biotehniški fakulteti predvidoma aprila izvedli izpust osice torymus sinensis na dveh lokacijah na Primorskem, na eni na Dolenjskem, na eni v Posavju in na dveh na Štajerskem. Dovoljenje za vnos parazitoida so izdali na podlagi ponedeljkovega soglasja Agencije RS za okolje (Arso). Uvoz osice so dovolili za poskusne oz. raziskovalne namene na šestih lokacijah na območju Slovenije za obdobje petih let, in sicer pod posebnimi pogoji, določenimi v presoji tveganja za naravo, ki so jo pripravili na biotehniški fakulteti. Na omenjenih šestih lokacijah, predvidenih za vnos osice, bo biotehniška fakulteta vsako leto v petletnem obdobju izvajala nadzor in o tem poročala Arsu. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je na seji odbora DZ za kmetijstvo pred kratkim pojasnila, da je kostanjeva šiškarica v Evropo prišla z Japonske, v Slovenijo pa prek uvoza sadik leta 2005 iz Italije. Zatiranje te žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito, se je pa kot učinkovito izkazalo zatiranje s parazitoidom torymus sinensis. Kostanjeva šiškarica odlaga jajčeca v gostiteljeve popke, s čemer uničuje poganjke in znižuje obrod plodov fotop.d. Osica torymus sinensis izleže svoja jajčeca v telesa šiškaric. Ličinke osic se zatem hranijo z ličinkami šiškaric in s tem preprečijo, da bi se iz njih razvile odrasle žuželke fotop.d. Jure Justinek iz Čebelarske zveze Slovenije pojasnjuje, da predstavlja kostanjeva paša skoraj tretjino pridelave medu, čebele pa na kostanju naberejo tudi presežke cvetnega prahu, ki ga uporabijo v kritičnih časih. »Če izgu- bimo kostanjevo pašo, bi to za slovensko čebelarstvo pomenilo tragedijo brez primere,« poudarja. Kostanjeva šiškarica z napadom na listne in cvetne brste ter z oblikovanjem šišk moti razvoj in uničuje poganjke ter znižuje obrod plodov. Močnejši napadi lahko povzročijo slabitev in odmiranje starejših kostanjevih dreves, v sušnih razmerah ali v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki pa lahko propadejo tudi mlajša drevesa. Šiškarica je v zadnjih letih največ škode povzročila ravno v primorskih gozdovih. Aprila lanskega leta smo v našem časopisu objavili intervju s kmetom iz Vitovelj, ki je na svojih kostanjevih nasadih zaradi šiškarice utrpel skoraj 100-odstotno škodo. (sta, ur) 14 Petek, 20. februarja 2015 GORIŠKI PROSTOR / brda - Na televizijske ekrane prihaja marca Briška telenovela Na več milijonov evrov vrednem posestvu v Goriških Brdih, ki je že od leta 1715 v lasti družine Špacapan, živi vdovec Berto. Ta se po smrti žene Tonke - stroge in nepopustljive Go-renjke - zave, da nima pravega dediča. K sebi sklene poklicati svoje štiri hčere, ki so v času šolanja odšle iz domače vasi in postale mestne dekline, da se pogovorijo o nasledstvu. Toda izkaže se, da je mama Tonka v oporoki zapustila presenečenje za vso družino: posestvo lahko deduje le ena hči, ki mora biti poročena, po možnosti s sovaščanom, ki bi prevzel tudi njen priimek. Če se materina poslednja volja ne izpolni, bo posestvo po smrti Berta pripadlo cerkvi. Kmalu se začnejo iz mnogih strani pojavljati interesi za prevzem bogate dediščine, kar vodi v številne komične situacije ... Ste že ugibali, če morebiti poznate Berta ali katero od hčera? Nikar si ne predolgo belite glave: zgoraj opisana zgodba je vsebina prve prave slovenske telenovele, ki pod naslovom Ena žlahtna štorija na televizijske ekrane prihaja že marca. Snemanje zunanjih kadrov poteka v slikovitih Goriških Brdih, preostali del pa snemajo v velikanskem studiu, ki so ga uredili v eni od hal ljubljanskega nakupovalnega središča. Nadaljevanka, ki glede žanra spada med romantične komedije, v njej najdemo sicer tudi primesi drame, naj bi doživela več sezon, vsaka bo obsegala več kot 40 delov. Pri projektu, ki nastaja pod okriljem Prodku-cijske skupine Mangart, predvajan pa bo na Planet TV, sodeluje 90-članska ekipa. Med njimi je tudi precej igralcev. Vodilne vloge imajo Janez Starina, Vesna Pernarčič, Ana Dolinar, Medea Novak, Ajda Smrekar, Matjaž Javšnik, Ranko Babič, Stane Toma-zin in Vojko Belšak. »K sodelovanju so povabili tudi lokalno gledališko skupino Idas iz Neblega, uporabili bodo namreč tudi nekaj njihovih igralcev in na ta način vključili v zgodbo pristen briški dialekt. Sicer pa nam je v veliko čast, da so izbrali Brda, v igri je bil namreč tudi Kras,« pojasnjuje Ariana B. Suhadolnik, direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino. V Goriških Brdih se nadejajo, da jim bo projekt, ki se deloma snema v tamkajšnjih krajih, prinesel dodatno turistično promocijo. Že lani je namreč Planet TV v Goriških Brdih snemal resničnostni šov Ljubezen na deželi, ki se je odvijal na kmetiji pri Šte-karjevih. »Zanimanje za Goriška Brda se je na ta račun izjemno povečalo. V preteklih letih smo namreč zaznali velik upad slovenskih gostov, v zadnjem času pa opažamo ponoven porast,« zatrjuje Suhadolnikova, ki poudarja, da je imela ekipa tudi pri tokratnem projektu zelo lep pristop: »Idejo so najprej predstavili vsem vaškim skupnostim, kjer se bo snemanje odvijalo, se pravi vaškim skupnostim Biljana, Kozana in Medana. Povedali so, kako potekajo snemalni dnevi, kako to vpliva na okolje in kaj pričakujejo z naše strani ...« Obenem pa po njenih besedah takšni projekti sodijo med najbolj izvirne in prepričljive načine promocije za kraj. »Prepričana pa sem, da bodo Brda tudi filmu dala posebno vrednost, prav zaradi lepote pokrajine,« zaključuje Ariana B. Suhadolnik, direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino. Katja Munih prej do novice bilje-štandrež - Danes in jutri Ljubezni posvečajo skupno proslavo Ob slovenskem kulturnem prazniku prirejajo prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Stanko Vuk iz Mirna in kulturno turistično društvo Zarja iz Bilj kulturno prireditev z naslovom »Ljubezen zvesto najti...«; prvič jo bodo uprizorili danes ob 19. uri v domu krajanov Negovan Nemec v Biljah, jutri, 21. februarja, ob 20. uri pa jo bodo ponovili v župnijskem dom Anton Gregorčič v Štandrežu. Vodilna nit prireditve je ljubezen, iz katere je France Prešeren, največji slovenski pesnik, črpal navdih za številne svoje pesmi; na odru se bo- do prepletali pevski nastopi, recitacije in glasba. Popestritev bo predstavljala baletna točka. Nastopili bodo člani vseh treh sodelujočih društev, ki so medse povabili še nekatere ustvarjalce. V Biljah bo slavnostna govornica Nelida Nemec, v Štandrežu bo prisotne nagovoril Nejc Cijan Garlatti. Iz prosvetnega društva Štandrež so nam pojasnili, da že več let sodelujejo s kulturniki iz Bilj in Mirna. Skupaj so izpeljali že več projektov, priredili so tudi nekaj skupnih Prešernovih proslav. Tudi tokratna prireditev bo seveda potekala z željo po nadaljnji krepitvi prijateljskih stikov. nova gorica - V Kulturnem domu Dva glasbena in en spominski dogodek Šm^m ' jf 'H Snemanje telenovele foto planet tv V organizaciji novogoriškega kulturnega doma se prihodnji teden obetata dva glasbena dogodka in spominski dan. V svojo sredino najprej vabijo v sredo, 25. februarja, ob 20.15, ko bo v mali dvorani nastopil mednarodni bend Velkro, ki s svojo medžanrsko glasbo v novem simbiotičnem projektu »Don't Wait for the Revolution« prepleta elemente roka, elektronske glasbe ter kreativni jazza in proste improvizacije. Vstopnina znaša 9 evrov. V četrtek, 26. februarja, ob 20. uri bo na gradu Kromberk v sklopu cikla Grajske harmonije nastopila harfistka Jasna Corrado Mer-lak. Gre za priznano harfistko iz Trsta, ki je študij harfe opravila z odliko na tržaškem konservatoriju G. Tartini in prejela srebrno medaljo predsednika države za naj- boljšo diplomantko leta 1985. Izpopolnjevala se je tudi na Univerzi za glasbo Eastman School of Music v Rochesterju (ZDA). Kot solistka veliko muzicira s številnimi evropskimi orkestri, kot glavna harfistka pa sodeluje z orkestrom Gledališča Verdi v Trstu, s festivalskim orkestrom iz Spoleta, simfoničnim orkestrom RAI iz Torina, z orkestrom RTV Slovenija in Dunajskim komornim orkestrom. Vstopnina znaša 14 evrov, znižana 10. V soboto, 28. februarja, pa bo med 16. in 18. uro v veliki dvorani kulturnega doma potekal spominski dan, posvečen lani preminulemu slovenskemu psihologu Bogdanu Žoržu. Prvi del bodo s svojimi strokovnimi prispevki oblikovali Žorževi kolegi in sodelavci, sledil bo kulturni program. (km) www.primorski.eu1 nova gorica - Čezmejni projekt Goriški vrtovi Na čezmejni spletni tržnici prodaja že 60 ponudnikov »Izkušnje iz štirimesečnega pilotnega obdobja so zelo pozitivne,« je o prodaji lokalnih pridelkov preko spletne tržnice na včerajšnji zaključni konferenci čezmejnega projekta Goriški vrtovi povedal Darijan Krpan, izvršni vodja fundacije BIT Planota. V okviru projekta je namreč v omenjenem časovnem obdobju poskusno zaživela spletna stran, na kateri je moč vrtnine in druge pridelke iz lokalnega čezmejnega območja naročati kar preko spleta. Sodelujoči v projektu Goriški vrtovi so veseli podatka, da so pritegnili 60 ponudnikov, prav takšno število so si tudi zastavili, nabrali pa so si tudi prve izkušnje s kupci - teh so doslej pridobili 250. Kaj pravzaprav najbolj zanima kupce? »Na prvo mesto postavljajo kakovost hrane, zelo pomembna se jim zdi lokalna pridelava, se pravi, da hrana ni prepotovala več kilometrov in tako izgubila na prehranski vrednosti, sledi še tretja prednost, to pa je bližina nakupa,« našteva Vesna Miličič iz Biotehniške fakultete, kjer so anketirali 320 potencialnih kupcev in tudi skoraj 50 ponudnikov. Za lokalne pridelovalce letni čas, v katerem je zaživela spletna trgovina - sredi jeseni - ni bil ravno ugoden. »To je za pridelovalce mrtva sezona. Zato se še niso tako množično vključevali s svojimi pridelki. Smo pa ta čas izkoristili za to, da smo jih naučili uporabljati spletno trgovino in jih podučili še o drugih upo- rabnih zadevah,« je včeraj pojasnila predstavnica Vinske kleti Goriška Brda. Projektni partnerji z obeh strani meje se v okviru dvoletnega projekta, ki je vreden skoraj pol milijona evrov, trudijo za povečanje konkurenčnosti na čez-mejnem področju, in sicer s pomočjo vzpostavitve skupnega trga kmetijskih pridelkov in izdelkov ter skupne dobave blaga in storitev. Glavni cilj projekta Goriški vrtovi - Orti Goriziani je, poleg razvoja skupnih aktivnosti, povezanih s pridelavo, distribucijo in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, tudi vzpostavitev spletne skupnosti, ki povezuje male pridelovalce v obsegu 50 kilometrov s potrošniki, ki prebivajo na čezmejnem območju. Gre za območje z 68.000 prebivalci, ki ima visok, a še zdaleč ne dovolj izkoriščen potencial za uresničevanje samooskrbe na področju prehrane. Kar 50 odstotkov površin je namreč namenjenih kmetijski dejavnosti, na tem območju so številna mala kmetijska podjetja, med katerimi pa primanjkuje sodelovanja. Slabo sta razviti tudi promocija in distribucija lokalnih pridelkov in izdelkov. Da bi odgovorili na vse te pomanjkljivosti, so partnerji v projektu Goriški vrtovi zasnovali spletno tržnico. Prevzem in dostavo blaga izvaja projektni partner, Zadruga Arcobaleno. Kupci naročeno blago lahko prevzamejo enkrat tedensko v temu namenjenih prostorih v Štan-drežu. (km) Vrtiček foto k.m. Vegetarijanski festival: na dokončno odločitev bo treba še počakati Prireditelji še niso sprejeli dokončne odločitve niti po včerajšnjem srečanju na goriški Trgovinski zbornici, kjer se je o prihodnosti goriškega vegetarijanskega festivala prišel pogovarjat tudi podpredsednik vlade dežele Furlanije Julijske krajine Sergio Bolzonello, ki je bil včeraj v Gorici zaradi odprtja vzorčnega sejma Expomego v sejemskem razstavišču. Prireditelje vegetarijanskega festivala - združenje Eventgreen in podjetje Biolab - je na srečanju zastopal Massimo Santinelli, poleg Bolzonella so bili prisotni goriški župan Ettore Romoli ter predstavniki goriške pokrajine, Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice. Bolzonello je zagotovil, da je dežela pripravljena finančno podpreti organizacijo festivala, njegovi prireditelji pa so si vzeli še nekaj dni časa, preden sprejmejo dokončno odločitev. / GORIŠKI PROSTOR Gledališče »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. februarja »Aspettando il vento«, zadruga Thalassia; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 22. februarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Un quarto a me-zanote«, nastopa gledališka skupina I Zercanome iz Trsta. 1. marca v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Trie-stin.a.mente«, nastopa gledališka skupina Compagnia de l'armonia iz Trsta; več Knao lwedwawrs.kteaastrtroaanrmonia.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: danes, 20. februarja, ob 20. uri »Tak si«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagaj-na@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 26. februarja ob 21. uri »Il Pre-stito« (Jordi Galceran), igrata Antonio Catania e Gianluca Ramazzotti; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 24. in 25. februarja, ob 20.45 bo gledališka predstava »Il prestito«, igrata Antonio Catania in Gianluca Ramazzotti. 27. februarja ob 20.45 nastopata violinist Valeriy Sokolov in pianistka Jeanne Mykytka; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 20. in 21. februarja ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič). 21. februarja ob 10.30 gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247. H Šolske vesti DIJAŠKI DOM V GORICI vpisuje v popoldanske programe za 2. polletje in za š.l. 2015-16. Učencem iz OŠ v Gorici, Štandrežu, Pevmi in Sovodnjah ter SŠ Trinko ponuja strokovno učno pomoč ter dodatno izobraževanje, brezplačne interesne dejavnosti (ples, glasba, gledališče itd.), prijetno druženje in delo z vrstniki, vsakodnevno varstvo do 18.30, zdravo in svežo prehrano, možnost obiskovanja tečajev Glasbene matice kar v domu, prevoz na športne treninge, sodelovanje na novem muzikalu DD. Več na spletni strani dijaskidom.it, informacije po tel. 0481-533495; vpis možen do zasedbe mest. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 16.00 »Shaun - Vita da pe-cora«; 17.40 - 19.50 - 22.00 »Bird-man«. Dvorana 3: 16.40 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.20 - 20.15 - 22.00 »Un piccione seduto su un ramo rif-lette sull'esistenza«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 18.10 - 20.15 - 22.10 »Il settimo figlio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Selma - La strada per la liberta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«. Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pe-cora«; 18.30 - 20.20 - 22.10 »Il segreto del suo volto«. Dvorana 5: 17.15 - 19.30 - 21.40 »Noi e la Giulia«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Bela in Seba-stijan« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Timbuktu« (Filmsko gledališče). il Razstave V GORICI: v lokalu Hic caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo danes, 20. februarja, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je Valentina Figelj izdelala z raznobarvnimi gumbi. Prireja združenje Amici dell'Arte Felice; na ogled bo do 20. marca od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.00-21.00, ob nedeljah 7.00-13.00. V soboto, 7. marca, ob 16. uri bo potekala kreativna delavnica za otroke (rezervacija po tel. 3496931585); vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 bo v soboto, 21. februarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Al-de Antoni z naslovom »Evolucija«. O razstavi in avtorici bo govoril Massimo Bulli; na ogled bo do 4. marca ob torkih in nedeljah 10.00-12.00 ter ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah 10.00-12.00, 15.00-18.00. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 22. februarja, 8. in 23. marca, 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri bodo potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost. V GORICI v baru Qubik, na Korzu Verdi 53, bo do 24. februarja na ogled razstava Ernesta Paulina »Povratek Za-rathustre - med naravo in kulturo«. V KRM INU: v mestnem muzeju je do 28. februarja na ogled razstava Silvana Spessota »Istanti - Instants«. Urnik: od četrtka do sobote 15.00-19.00 ob nedeljah 10.00-13.00 in 15.00-19-00. V KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo 97. avstroo-grskega pešpolka. Organizira združenje Societa Cormonese Austria; do 8. marca vsak dan 9.00-19.00. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). ~M Koncerti V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čaj- kovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, in-fo@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 20. februarja, ob 21. uri koncert modern bebop tria Etic (Nevio Zaninotto - saks, Marc Abrams - kontrabas in Zlatko Kaučič - tolkala); vstop prost. Informacije po tel. 0481961305. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 20. februarja, ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« nastopila jazz pevka Enrica Bacchia in kitarist Massimo Zemolin; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 23. februarja ob 20.45 »Il campanello dello speziale« (G. Donizetti), nastopajo vokalna skupina in orkester Opera Giocosa FJK in zbor I Giocosi di Trieste; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 25. februarja ob 20.15 koncert skupine Velkro v sklopu niza Art sredica; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si). V GRADU KROMBERK bo v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri koncert har-fistke Jasne Corrado Merlak; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagaj-na@kulturnidom-ng.si). M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (piceri-ja Al gambero) 7.40, Štivan 8.00, Fer-netiči; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). TABORNIKI RMV vabijo člane na ogled kraških jam. Osnovnošolci si bodo ogledali vodno jamo v Trnovci. Zbirališče v soboto, 21. februarja, ob 9. uri v Trnovci pri gostilni na glavni cesti; zaključek akcije ob 12.30. Srednješolci in starejši si bodo ogledali jamo Ski-lanc v Bazovici; zbirališče v nedeljo, 22. februarja, ob 9.30. Dodatne informacije bodo javili vodniki družin. ESTORIABUS: 28. februarja bo ekskurzija v Martinščino in na Debelo grižo, poučni izlet se bo zaključil na Brestovcu. 18. aprila bo obisk zasebnega muzeja Spomini na Veliko vojno, tako imenovano osamljeno drevo in park Ungaretti v Martinščini. Ob mednarodnem festivalu zgodovine v Gorici bodo organizirali tri turistične poti; 22. maja Banjšice, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja. 28. maja bo ekskurzija za šolarje, ki bodo obiskali spominski park miru Sabotin, Soško fronto, ostanke prve svetovne vojne v Gorici, Redipuljo in Martinščino; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov. H Čestitke AŠZ Dom čestita bivšemu igralcu in odborniku Tassilu Kristancicu in ženi Federici ob rojstvu hčerke AGNESE. H Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do 20. februarja. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL, občinska zveza Doberdob, priredi zborovanje ob dnevu včlanjevanja 2015 danes, 20. februarja, ob 15.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja sklop skupinskih srečanj, posvečenih tehnikam sproščanja, poslušanju telesa, obvladovanju stresa in mišičnih napetosti za izboljšanje splošnega počutja. Srečanja bo vodil prof. Aldo Rupel v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) od 20. do 21. ure v soboto, 21. februarja, 28. februarja in 7. marca ter po dogovoru še naslednji dve soboti; informacije in prijave še danes, 20. februarja, pri Ani Saksida (tel. 328-9181685) ali na e-na-slovu saksidana@libero.it. »MUZIKOTERAPIJA IN SAMOSPO-ZNANJE: zvok, telo in glas za dobro psihofizično počutje« je naslov štirih srečanj, ki bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici, ki jih bo vodila diplomirana muzikoterapevtka, magister po modelu Benenzon, Sara Ho-ban. Prvo srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 16.30 do 18. ure naslednja srečanja so predvidena 4., 11. in 18.marca; informacije in vpisovanje do 21. februarja, po tel. 0481-280363 ali 380-5892568. SKAVTI LETNIKOV 1961-64 se bodo srečali v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na skavtskem sedežu v Gorici za pripravo praznovanja 50-letnice skavtske organizacije na Goriškem. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v ponedeljek, 23. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v KC Lojze Bratuž v Gorici. Na dnevnem redu volitve predsednika občnega zbora, poročilo nadzornega odbora, odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2014, odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2015, razno. H Prireditve V DOBERDOBU: v sprejemnem centru na Gradini se bodo posvetili stoletnici prve svetovne vojne s predavanjem, ki bo danes, 20. februarja, ob 19. uri. V nedeljo, 22. februarja, ob 10. uri bo vodena ekskurzija po bojiščih prve svetovne vojne, ki se nahajajo na območju rezervata; obvezna predhodna prijava po tel. 333-4056800 ali na naslov elektronske pošte inforo-gos@gmail.com. V GORICI: v župnijski dvorani v Pod-turnu bo danes, 20. februarja, ob 17.30 prvo srečanje za spoznavanje Islama. Predavala bo profesorica Chiara Pel-legrino. V soboto, 21. februarja, ob 17. uri bo predavanje na temo antične zgodovine. Vittorio Mancini bo govoril o svoji knjigi »L'identita romana« in Daniele Leoni o svoji knjigi »Au-gusto - Il triumvirato«; ob 20.30 bo v organizaciji združenja Sardincev v Gorici predavanje plastičnega kirurga Giuseppeja Losassa v podporo projekta »Smileagain« FJK, ki pomaga ženskam v Srednji Aziji, ki so bile žrtve napadov s kislino; vstop prost. V GORICI: v knjigarni LEG na Korzu Verdi 67 bo danes, 20. februarja, ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Petek, 20. februarja 2015 Maurensigom, ki bo predstavil svojo knjigo »Amori miei e altri animali«; vstop prost. V ŠMARTNEM: v Hiši kulture bo danes, 20. februarja, ob 19. uri predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Andreo Bellavitejem, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«. V GORICI: v Kulturnem domu bo v nedeljo, 22. februarja, ob 11. uri v sklopu »Srečanja z avtorji« predstavitev knjige »Cosmopolit@n« bosanske pisateljice Enise Bukvic iz Mostarja. Prirejajo Kulturni dom v Gorici, Z SKD, Goriška državna knjižnica BSI, Forum za Gorico in kulturno društvo Jadro iz Ronk. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na prvo od letošnjih »Predavanj«. Gostja večera bo zakonska in družinska terapevtka Tanja Repič Slavič, ki bo spregovorila na temo »Nemi kriki spolne zlorabe«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s »Srečanji pod lipami«, bo v Domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici. V GRADU KROMBERK bo 24. februarja ob 20. uri torkov večer, ki ga prireja Goriški muzej Nova Gorica. O pomanjkanju in stiskah ljudi v zaledju soške fronte bo govorila Slavica Plahuta. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo 24. februarja ob 17. uri ustvarjalna delavnica za otroke. 26. februarja ob 18. uri bo predstavitev romana »Ljudje na burji« Milana Petka Levokova in pesniške zbirke »Slovenske pisarije«. V GORICI: v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 bo v četrtek, 26. februarja, ob 15. uri posvet z naslovom »Furlani in Slovenci. Srečanje med skupnostma«. Prirejajo SLORI, združenje Filologica Friulana in goriška Pokrajina. V RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo v soboto, 28. februarja, ob 19. uri Prešernova proslava - večer slovenske pesmi in besede. Oblikovali ga bodo MePZ Lipa iz Bazovice, MePZ Divača in gojenci Glasbene šole iz Sežane. Govornik bo Janez Povše. Prirejajo SKRD Jadro in ZePZ iz Ronk ter društvo Tržič iz Tržiča. V DOBERDOBU: v prostorih kulturnega društva Jezero bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri kulturna prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropade, srednješolki iz Doberdoba Tina in Mateja z recitacijo poezij Iga Grudna in Valentina Nanut s flavto. Ob priložnosti bo potekal dan včlanjevanja društva Jezero. 0 Mali oglasi IŠČEM GOZDOVE za posekanje, v zameno ponujam dostavo dela drvi na dom; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.30, Giovanni-na Sapatiello vd. Dell'Ovo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Marcellina Travan v kapeli pokopališča in na pokopališče v Štarancanu; 12.15, Ines Cussigh iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ROMANSU: 11.00, Maria Vecchi vd. Oresig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Jamarski klub Kraški krti sočustvujejo s članom Dariom ob izgubi mame GISELE PAHOR vd. LEGIŠA sledi nam na kuuibterju 16 Petek, 20. februarja 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E SP v Katarju pozimi! KATAR - Ni več nobenih dvomov, svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bo leta 2022 gostil zalivski Katar, bo potekalo pozimi novembra in decembra, zatrjuje Sports Illustrated. Tako izhaja iz več neodvisnih virov, navsezadnje pa je ključen podatek, da bo Mednarodna nogometna zveza Fifa prihodnji teden na sestanku v Dohi dorekla priporočene in že skorajda popolnoma dorečene datume prvega svetovnega nogometnega prvenstva v arabskem svetu. Dokončen datum bo zakoličil izvršilni odbor Fife prihodnji mesec na seji v Zurichu. Dragica odslej v Miamiju MIAMI - Slovenski reprezentant Goran Dragic (na fotografiji) bo kariero nadaljeval v Miami Heatu, prav tako pa njegov mlajši brat Zoran Dragic. Dragic se na Florido seli po dveh plodnih letih igranja v Phoenixu, za katerega je nastopal tudi od 2008 do 2011. Eno sezono je bil tudi član Houston Rockets. Kot odličen branilec ali organizator igre in hkrati igralec, ki se mu poleti izteka pogodba, je bil zaželen v številnih klubih. Italijan Gigi Datome pa odhaja v Boston Celtics. alpsko smučanje - Tina Maze pred nastopom v Mariboru »Počutim se kot rokerica« KRANJSKA GORA - V cilju snežnega stadiona pod Pohorjem se zaradi več deset tisoč domačih navijačev počuti kot rokerica. Tako je dvakratna aktualna olimpijska in svetovna prvakinja Tina Maze dejala na včerajšnji novinarski konferenci v Kranjski gori. Na letošnjo Zlato lisico se pripravlja na Trbižu, kjer so vadile med drugim tudi bronasti Švedinji Lindell Vikarby in Frida Handotter ter švi-carka Lara Gut. »Želim si, da bi po tekmah in osvojenih kolajnah na SP v Beaver Cree-ku prišlo v Maribor 40.000 ali več gledalcev, ki bi navijali zame in za ostale slovenske reprezentantke... Najlepši je prihod v cilj po uspehih, ko začutiš energijo navijačev. Počutim se kot rokovski zvezdniki, ko gledalci kričijo in navijajo. Gre za odnos, ki se ustvari z občinstvom ob zmagah na domačem terenu,« je dejala Mazejeva. Zelo si želi, da bi v enem vikendu dosegla zmagi v slalomu in veleslalomu, in to prav na Zlati lisici. »Tega dvojčka še nimam, ju še čakam. Zmagi v slalomu in veleslalomu zapored je eden izmed ciljev, ki jih še nisem izpolnila.« Tekma v Mariboru je zanjo vedno pomemben vrhunec sezone. »Dejstvo je, da je bil vrhunec sezone v Beaver Creeku, vendar to še ne pomeni, da si na Pohorju ne želim dobro tekmovati in doseči dobre izide. Vikend tehničnih disciplin na SP ni bil dober, višinska razlika me je zdelala in nisem naredila tega, kar sem si želela. Zato bom skušala slalomsko in veleslalom-sko uvrstitev izboljšati v Mariboru. Progo tam zelo dobro poznam, mislim, da so pripravili dobro podlago. Moram pa priklicati dobre občutke s treningov in jih pretvoriti v dober tekmovalni nastop.« Z olimpijsko in svetovno sla-lomsko prvakinjo Američanko Mi-kaelo Shiffrin bo na Pohorju boj pravičnejši, meni Mazejeva. »Mikaela si želi zmagati na vsaki tekmi, kar je razumljivo. Tu bo malo bolj pravičen boj, kot v Beaver Creeku, ko sem imela za seboj zahteven teden v hitrih disciplinah. Tu bom bolj pri močeh. Tako se bom z njo in ostalimi lažje borila v bolj enakovrednem dvoboju.« V dvoboju z Avstrijko Anno Fenniger ima Tina Maze na čelu skupnega seštevka svetovnega pokala 184 točk prednosti. »Ne računam in preračunavam, treba je smučati. Tekme so do marca in do tedaj je potrebno zdržati ritem. Ne moremo si privoščiti počitka ali napak. Šele na koncu sezone bodo padli računi. Vikenda v St. Moritzu in Cortini tik pred SP sta bili kar se točk tiče prazna. Moja prednost v svetovnem pokalu se je zmanjšala, a je še vedno velika. Če bom smučala kot znam, do konca sezone ne bi smela imeti težav. Bo mogoče malo bolj zanimivo, zame pa škoda, da omenjeni prizorišči nista bili bolj uspešni.« Mazejeva se je še v soboto borila za čim boljšo slalomsko uvrstitev na SP. »Čas za počitek je že bil, a zato ker smo iz 3000 m nadmorske višine prišli bistveno nižje. Lažje se diha, sneg ni tako agresiven, kot v ZDA. Ne čutim utrujenosti. Konkurenca vleče naprej. Če se oziraš nazaj in nisi sto odstotno pripravljen, te drugi dan kon- kurenca poje. Sedaj je še malo težje, kot je, če si mlajši. Gristi je treba vsak dan. Kar si naredil v preteklosti je pozabljeno in je treba iti naprej. Ni se lahko zbrati tudi, ko spremeniš okolje in časovni pas, kot tokrat po SP. Določene reakcije so počasnejše zaradi časovne razlike, toda v treh ali štirih dnevih se na to privadiš.« Kaj pa o morebitnem koncu kariere? »Obožujem poletje, vzela si bom malo časa po sezoni, da se pulz umiri. Vedno doslej sem se umirjeno odločala, kaj in kako naprej. Julij je vedno zelo poseben in tedaj je najbolj vroče,« je pri javni nastop po SP zaključila Mazejeva. MOŠKI - Jutri in v nedeljo bodo moški tekmovali v Saalbachu v smuku in superveleslalomu. Na prvem treningu je najboljši čas postavil vodilni smukač sezone Norvežan Kjetil Jan-srud (1:49,62). Vse nared za Zlato lisico Alpskem smučarske se bodo jutri naprej pomerile v veleslalomu, s prvo vožnjo ob 10. uri in drugo ob 13.15. Zadnji dan tekmovanja v nedeljo pa se bo slalom s prvo vožnjo začel ob 9.45, finalna vožnja pa bo na sporedu ob 12.45. Vstopnice za odrasle so 10 evrov za posamezni dan, dvodnevna stane 15 evrov, za mladino od osmega leta pa 5 evrov. Mlajši od osmih let si bodo tekmo lahko ogledali brezplačno. Prireditelji pričakujejo vsak dan med 15 in 20 tisoč obiskovalcev. Še sedem Slovenk Poleg Tine Maze bodo na tekmah svetovnega pokala na Zlati lisici v Mariboru konec tedna nastopile še jutri na veleslalo- mu Ana Drev, Katarina Lavtar, Tina Robnik, Ilka Štuhec in Eli Plut, v nedeljo na slalomu pa Ana Bucik, Lavtarjeva, Robniko-va, Plutova in Saša Brezovnik. 20.000 obiskovalcev Na tekmi za pokal 51. Zlate lisice na Pohorju pričakuje policija v dveh dneh vsaj 20.000 obiskovalcev. Končne številke bi lahko bile precej višje, ob sončnem vremenu ter glede na načrtovan prihod smučarske kraljice Tine Maze v Maribor. »Obiskovalci bodo lahko parkirali svoja vozila na parkirnih prostorih pri Vojašnici generala Maistra (objekt Kadetnica -Engelsova cesta), od koder bo zagotovljen brezplačni javni avtobusni prevoz do prireditvenega prostora in nazaj,« svetujejo na policijski upravi. sp v falunu Norvežana zlata, razočarana Višnarjeva Katja Višnar ansa FALUN - Prvi komplet zlatih kolajn na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Falunu je šel na Norveško. Norveška smučarska tekača Marit Bjoergen in Petter Northug sta svetovna prvaka v sprintu v klasični tehniki. Bjoergnova je naslov svetovne prvakinje osvojila tretjič zapored. To je že njena 30 medalja na SP in OI, na SP je bila zlata že 13-krat, do rekordne Rusinje Jelene Vaelbe jo loči le še ena. Northug pa je z deseto zlato kolajno zdaj sam na vrhu lestvice po številu zlatih medalj na nordijskih SP med moškimi. Srebro v ženski konkurenci je osvojila domačinka Stina Nilsson, bron pa olimpijska prvakinja Maiken Ca-spersen Falla. Edina tekmovalka v finalu, ki ni bila iz Skandinavije je bila Poljakinja Justyna Kowalczyk, najhitrejša v kvalifikacijah, ki je na koncu osvojila četrto mesto. Za Northugom pa sta končala Kanadčan Alex Harvey na drugem in Ola Vigen Hattestad na tretjem mestu. Italijan Federico Pellegri-no je bil peti. V švedskem Falunu je od treh Slovenk na startu najdlje prišla Katja Višnar, 30-letna Blejka je tekmovanje končala v polfinalu in osvojila končno 11. mesto. »Sigurno sem zelo razočarana. Bila sem odločena, da bo to moja najboljša tekma, da pokažem tisto, kar znam. Žal v polfinalu nisem imela smuči, ki bi mi dale to možnost, da pokažem, kar sem v četrtfinalu. Na startu sem se odločila, napadla prvo mesto, na klancu pa videla, da s smučmi nekaj ni v redu. Proti takim tekmovalkam je težko iti zraven, če oprijem ni konkurenčen. Ne vem, zakaj je do tega prišlo, to bomo skupaj analizirali. Mislim, da danes ni bila pri meni težava. Vem, česa sem sposobna, tudi verjamem vase. Pokazala sem, kaj znam v četrtfinalu, ki mi ni vzel moči. Bila sem odločena, da pridem v finale in mislim, da bi mi lahko uspelo,« je razočarano dejala Višnarjeva. DANES - Končne odločitve: 10.00 in 16.00 Nordijska kombinacija (srednja skakalnica + 10 km), 17.00 - skoki, ženske. nogomet Neredi v Rimu, zmago slavil samo Napoli RIM - Tekme evropske lige je včeraj zasenčilo divjanje kakih pet sto nizozemskih huliganov oziroma navijačev Feyenoorda po rimskih ulicah. Najprej so se pijani navijači - čeprav so v Rimu prepovedali prodajo alkoholnih pijač - utaborili na Piazza di Spagna, ko so začeli metati dimne bombe in trde predmete, pa so se zapletli tudi v spopade s policijo, ki jim je sicer ves čas sledila. Policija jih je nato pregnala s trga in jih usmerila na avtobuse. Navijači so opustoši-li in pomazali trg, poškodovali kar nekaj rimskih zanimivosti, med drugim komaj prenovljen vodjak della Bar-caccia, nazadnje pa tudi avtobuse. Neredi so se sicer že pojavili na predvečer tekme v bližini osrednjega trga Campo de' Fiori, ko je policija morala prav tako posredovati. Do večera so areirali 28 navijačev. Na stadionu pa so se navijači povsem pomirili, poroča ANSA. Nogometna tekma na Olimpicu se je zaključila brez zmagovalca. Roma je z Feyenoordom izenačila (1:1). Edini gol za Rimljane je dosegel Gervinho v 22. minuti, Nizozemci pa so izenačili v 55. minuti. Brez zmagovalca se je končala tudi tekma v Turinu. Torino se je z At-hleticom Bilbaom razšel 2:2. Za Torino je oba gola zadel Lopez. Izenačila sta tudi Inter in Fiorentina. Proti Tottenhamu je Fiorentina izenačila 1:1 (edini gol je dosegel Basanta v 36. minuti), Inter pa je po vodstvu z 2:0 remiziral 3:3 (Shaqiri 4., Palacio 13. in 45. min). Edino zmago je vknjižil Napoli, ki je proti Trabzonsporu s 4:0 praktično že v osmini finala. V prvih 27 minutah so padli že trije goli, ki so jih podpisali Henrique (v 6. minuti), Higuain (v 20.) in Gabbiadini (v 27.), pred končnim sodnikovim žvižgom pa je v 90. minuti zadel še Zapata. Inter je povedel z 2:0, nato pa , Izidi: Roma - Feyenoord 1:1 (1:0), Torino - Athletic Bilbao 2:2 (2:1), Trabzonspor - Napoli 0:4 (0:3), Celtic Glasgow - Inter 3:3 (2:3), Tottenham - Fiorentina 1:1 (1:0). ODBOJKA - Piacenza in Ma-cerata sta izpadli iz boja za najvišja mesta v ligi prvakov. Piacenza je izgubila v Kazanu s 3:2, Macerata pa s 3:1 v gosteh pri Belchatowu. V četrt-finale se je uvrstila samo Perugia. Tekma (kot kaže) bo! PARMA - V Parmi nič novega. Predsednik Parme Giampieoro Manenti še ni izplačal vseh dolgov in plače igralcem. Zaradi neplačanih plač varnostnikom in električne energije je sicer vprašljiva nedeljska tekma med Parmo in Udinese-jem, a kot kaže, bo Operativna skupina za varnost (Gruppo operativo sulla sicurezza) storila vse, da bodo tekmo odigrali, morda pa za zaprtimi vrati. Dokončna odločitev bo padla jutri. Enake čelade PARIZ - V želji po lažjem prepoznavanju dirkačev so se v Mednarodni avto-mobilistični zvezi odločili, da bodo od letos dalje prepovedali spreminjanje oblikovanja čelad v formuli ena. Tokič naprej DOHA - Najboljši slovenski namizno-teniški igralec Bojan Tokič se je uvrstil na glavni del turnirja svetovne serije v Dohi, uspešen pa je bil še med dvojicami. Uvrstil se je v četrtfinale. / ŠPORT Petek, 20. februarja 2015 gimnastika - Tržaška Slovenka Tea Ugrin po krstnem nastopu po poškodbi Previdno, a uspešno 17 Nekaj treme je vselej pričakovala. »A resnici na ljubo sem mislila, da bo še slabše,« je bila odkrita Tea Ugrin, slovenska telovadka, ki je tako strnila občutke po prvem nastopu po poškodbi. Po desetih mesecih je 7. februarja spet tekmovala, tokrat v Anconi na prvi tekmi A1-lige. In s svojim prvim nastopom je bila zadovoljna, nam je pred dnevi zaupala 16-letnica. Solidno je opravila na vseh orodjih in bila po seštevku točk šesta najboljša posameznica, njen nastop pa je dopolnil še ekipni uspeh, saj so Ugrin, Macri, Padovan, Bobul, Col-izza in Campana končale na visokem 2. mestu. Tea je sicer edina v ekipi nastopila na vseh orodjih. Na dvovišinski bradlji je tekmovala z novo, težjo vajo, na gredi tudi, s tem da je prilagodila bolečinam v poškodovanem stopalu samo konec, vaje z manjšimi težavnostmi pa je pokazala na parterju in preskoku: »To pa zato, ker me operirano stopalo še boli, nisem še povsem sigurna, tudi moči v nogah nimam še dovolj, da bi pokazala kaj več,« je pojasnila 16-letnica. »Na trenignih mi gre lažje, ker pristajamo tudi na mehkejših podlagah, na tekmi pa seveda ni teh prilagoditev. Vedno pristanemo na trdi podlagi, kar je zame še problem,« je priznala. Pri klubu vselej nočejo pretiravati, saj bi sicer lahko upočasnili saniranje poškodbe. »Previdni smo, nenazadnje je teden po tekmi spet začutila bolečine,« je še dodal trener Diego Pecar, ki je sicer pohvalil Tein nastop: »Njene vaje so bile čiste, brez napak, predvsem pa je napredovala v pristopu, ki je bil tokrat zelo zrel.« Bolečina poškodovanega stopala še ni povsem minila, zato bo Tea odšla naslednji teden v Milan, da tudi zdravnik potrdi, da je res vse v redu. »Zdravnik je takoj po operaciji napovedal, da bodo bolečine nadaljevale še vsaj eno leto. Upamo, da bo res tako,« pravi trener. Kljub prilagoditvam in postopnemu uvajanju novih težavnosti, Tea upa, da bi korak naprej pokazala že na drugi tekmi A1-lige naslednji konec tedna. A vse bo odvisno, ali bo bolečina res mimo. S šestim najboljšim posamičnim nastopom na prvi tekmi A1-lige pa si je Ugrinova po vsej verjetnosti tudi zagotovila mesto v izbrani vrsti za nastop na mednarodni tekmi v Jesolu, ki bo med 24. in 29. marcem. Skoraj gotovo pa ne bo nastopila na evropskem prvenstvu sredi aprila: »To ne bo ekipna tekma. Tu bodo nastopile specialistke na posamičnih orodjih, Tea pa tačas ne izstopa na nobenem. Obenem pa se na eno orodje niti nočemo osredotočiti, saj želimo, da bo Tea popolna telovadka za ekipne tekme. Če bo nato izstopala na enem orodju, pa toliko bolje,« je pojasnil trener. Popolnost meddrugim tudi zagotavlja nastopanje na pomembnejših ekipnih tekmah, kot bo na primer oktobrsko svetovno prvenstvo. In to je tudi njen cilj. Nastop na tekmovanju, kjer bodo telovadke lovile vstopnico za olimpijske igre 2016, pa si mora Tea šele priboriti. Pomemben preizkusni kamen bo prav gotovo mednarodna tekma v Turinu konec maja, kjer naj bi se predstavila v najboljši formi. Takrat bo mimo ves rehabilitacijski proces in bo torej nared, da nastopi z novimi vajami na vseh orodjih in na tačas najvišji možni ravni. In če bo Tea pripravljena, bo najbrž nato pristopila v ekipo, ki bo lovila Rio 2016. (vs) Tea Ugrin je leta 2013 osvojila absolutni državni naslov v mnogoboju, ob tem še zlato kolajno v parterju in bron na gredi. Istega leta je bila v Utrehtu na olimpijskem festivalu evropske mladine tretja na dvovišinski bradlji, še pred tem pa se je okitila s srebrno kolajno na evropskem ekipnem mladinskem prvenstvu fotodamj@n košarka - Jutri v B2-ligi Jadran Franco na gostovanju v Centu David proti Goljatu Proti prvouvrščenemu morajo igrati jadranovci sproščeno in vzpostaviti njihov ritem Sokol danes, Kontovel jutri Na igrišče bo ta konec tedna prvi stopil Sokol v D-ligi. Že danes ga čaka tekma proti San Vitu (v Nabrežini, ob 20.45). Igralci Sokola bodo skušali nadaljevati pozitiven niz, ki so ga po štirih porazih prekinili ravno prejšnji teden. Tokrat bodo igrali pred domačimi gledalci, spet v popolni postavi, kar je za Sokol pomembna predpostavka za dober nastop. Še vedno pa ne bo Ferfoglie, ki zaključuje zdravljenje ahilove tetive, in Hrovati-na. »Upam, da bomo igrali tako kot na zadnji tekmi. Oni igrajo zelo agresivno po celem igrišču, tako bomo morali igrati tudi mi,« je napovedal trener Lazarevski, ki računa, da bi nasprotnika lahko utrudili tudi z daljšimi napadi. Kontovel pa bo jutri v D-li-gi ob 21.00 gostil v Vidmu: na vrsti bo dvoboj s CBU-jem, ki ima dve zmagi manj. »Čepravso na lestvici za nami, nasprotnika ne smemo podcenjevati. V zadnjih treh krogih so zmagali, igramo v gosteh, zato sploh ne bo lahko,« je previden trener Marko Švab. (vs) »Od nas samih je odvisno, kakšen bo rezultat. Če bomo igrali maksimalno, pa bomo lahko zadovoljni tudi s porazom,« je napovedal trener Walter Vatovec pred jutrišnjim gostovanjem. Jadran Franco se bo pomeril s prvouvrščenim Centom. A se pri Jadranu vsekakor ne predajajo: »Igrati moramo sproščeno, nimamo kaj izgubiti, zato bo po eni strani za nas tudi lažja ovira. Obenem pa bomo tam igrali pred 3000 gledalci, skratka atmosfera bo podobna tisti, ki nas je motivirala v Bologni,« je pozitivne plati tekme proti vodilnemu pojasnil tudi igralec Borut Ban. »Odigrati moramo s pristopom, ki smo ga pokazali že na prvi tekmi. Vzpostaviti moramo naš ritem, saj nas bodo v nasprotnem primeru oni prekosili,« še dodaja Ban. Cento je pričakovano in zasluženo na vrhu lestvice. Kot ostale boljše ekipe prvenstva, ga odlikuje (zelo) dolgo klop: »Ko enemu ne gre, pa stopi na igrišče drugi,« razlaga Vatovec. A tudi David je premagal Go-ljata. Prav zato mora biti Jadran pripravljen, da izkoristi morebitno podcenjevanje nasprotnikov. Tako, kot je bilo na prvi tekmi. Zaradi mišične otekline pod kolenom je med tednom še miroval Martin Ridolfi, ki pa bo nared na tekmo, zagotavljajo v klubu. (vs) Boniciolli novi trener Bologne Tržaški trener Matteo Boniciol-li je novi trener članske ekipe Forti-tudo Bologna, ki nastopa v B-ligi v skupini B z Jadranom Franco. Poraz proti Vidmu pred tednom dni in »padec« na 3. mesto je bil odločilen, da so v klubu ukrepali. Boniciolli, ki je bil nazadnje trener kazahstanske izbrane vrste, pred tem pa Astane, je nasledil Claudiu Vandoniju, ki ga je klub odslovil. Boniciolli se v Bologno vrača po sezoni 2001/02, potem ko je takrat ekipo ponesel do finala za »scudetto«. Tržaškega trenerja čaka zdaj naskok na najvišje mesto, saj klub cilja na napredovanje v A2-ligo silver. (vs) košarka - C-liga Bor in Breg previdna, a je zmaga imperativ V 5. krogu povratnega dela deželne C-lige bo pred domačimi gledalci igral Bor Radenska, ki ga čaka na papirju lažji tekmec Cer-vignano (jutri ob 18.30 na Stadionu 1. maj). Čeprav ima nasprotnik tri zmage manj, so pri svetoivanskem klubu zelo previdni: »Res je, da so na lestvici za nami, a so igralci Cervignana zelo nevarni. Že na tekmi prvega dela smo imeli velike težave, borijo se vseh 40 minut. Ne izstopajo po tehničnih sposobnostih, a vsako tekmo izgubijo z minimalno razliko. Zato moramo igrati na polno že od prvih minut in s pravim pristopom, nasprotnika ne smemo podcenjevati,« je recept za zmago pojasnil trener Dean Oberdan. Med nosilci igre Cervignana izstopa Di Just, duša ekipe, ob njem pa igrajo mladi, ki dajo vedno vse od sebe. V Borovih vrstah je zaradi službenih obveznosti vprašljiv nastop Devčiča in Pizzige, kot kaže pa bo krstni nastop na Prvem maju opravil med tednom registrirani Marusic. Breg pa bo igral jutri v go-steh pri zadnjeuvrščenemu Ronc-hiju (ob 20.30), ki se navadno vedno bori, njegova šibka točka pa je kratka klop. Breg bo igral brez Alberta Grimaldija, ki bo odsoten zaradi službenih obveznosti, tako da bodo njegovo mesto organizatorja igre prevzeli Cigliani, Pi-gato in Slavec. »Njegova odsotnost se bo zagotovo poznala, « dodaja trener Tomo Krašovec, ki pa je kljub objektivim razlikam med ekipama pred tekmo previden. V promocijski ligi bo Dom v Kulturnem domu v Gorici gostoval Isontino ob 18.30. (vs) nogomet - Jutri v 1. amaterski ligi Primorec za prvo mesto Sovodnje za obstanek Obe ekipi naših društev bosta igrali na domačem igrišču - Gaja v Podgori Jutri bo v nogometnih prvenstvih zanimivo predvsem v 1. amaterski ligi. Na vnaprej igranih tekmah bodo stopili na igrišče nogometaši Primorca in Sovodenj. Vodilni Primorec bo v Trebčah gostil solidni Domio, ki ima sicer 18 točk manj na lestvici (31). V prvem delu pri Domju pa so rdeči naleteli na hud odpor in so s težavo iztrgali točko. Varovanci trenerja Roberta Biloslava imajo za seboj deset zaporednih zmag. Jutri bodo skušali osvojiti še enajsto. Drugouvrščena Sistiana bo namreč jutri v Vižovljah gostila močni Sant'Andrea San Vito. Pomembna tekma v boju za obstanek pa čaka Sovodnje, ki ne preživljajo najlepših trenutkov. Varovanci trenerja Fabia Samba bodo na domačem igrišču gostili Mariano, ki ima 14 točk več na lestvici (31). V prvem delu so v Marianu igrali neodločeno 1:1. Tudi tokrat morajo belo-modri osvojiti vsaj točko, če se želijo oddaljiti od nevarnega spodnjega dela lestvice. Jutri bodo na igrišče stopili tudi igralci gropajsko-padriške Gaje, ki so v zadnjih dveh krogih izgubili in se tako oddaljili od petega mesta, ki še vodi v play-off. Rumeno-zeleni bodo jutri igrali v Podgori. Domači Piedi-monte ima dvajset točk na lestvici. V prvem delu je Gaja zmagala z 1:0. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija je z enim krogom prepovedi igranja kaznovala Stefana Stanicha (Vesna), Manuel Bernardis (Sovodnje), Alessandro Noto (Primoje), Luca Tarable (Zarja) in Michele Ferluga (Gaja). Med mladinci bosta en krog mirovala Daniel Bubnich (Vesna) in Damiano Liso (Vesna). prej do novice www.primorski.eu * al. smučanje V nedeljo tekma PSP v režiji Mladine V nedeljo bo v kraju Forni di Sopra tretja tekma Primorskega smučarskega pokala za Pokal Savi delavnice v organizaciji Športnega društva Mladina. Rekreativna prireditev, ki združuje slovenske klube iz Italije in Slovenije, bo letos prvič zaživela tudi na naših deželnih smučiščih. Na progi Cimacuta bodo tekmovali rekreativni smučarji v štirinajstih kategorijah (v petih mladinskih in devetih članskih). Organizatorji se bodo glede na število vpisanih otrok odločili, ali bo start najmlajših tudi na vrhu proge. Prijave zbirajo do jutri do 14. ure. Start tekme bo ob 9.30, ogled proge pa med 8.45 in 9.15. primorski_sport facebook 4 atletika Goriški polmaraton 1. marca Tekaška sezona v naši neposredni bližini se bo začela v nedeljo, 1. marca, ko bo v Gorici že 37. polmaraton mesta Gorica. Organizatorji Gruppo Marciatori Gorizia pričakujejo nad 800 nastopajočih, skupno pa kar 1000 udeležencev, saj bodo ob pol-maratonu priredili še netekmovalni pohod. Tekači se bodo s Korza Verdi (tam bo tudi start pohoda) podali do Šempetra in Nove Gorice, cilj bo na trgu Battisti. Start bo ob 9.30, dvajset minut kasneje pa se bodo na 7-kilometrsko progo podali še pohod-niki. Goriški organizatorji pripravljajo tudi bogat spremljevalni sobotni program. Meddrugim bo v Grajskem naselju ob 9. uri tudi predavanje o gibanju in zdravi prehrani. Prijave zbirajo do 25. februarja. 374 Torek, 24. februarja 2015 Višješolci na razpotju Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Nekaterim bi morali prepovedati uporabo Facebooka, ker nimajo glave.« Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Bliža se pomlad: čeprav se dnevi daljšajo, imajo bodoči maturanti vedno manj časa, da izberejo, kaj bi po končani višji šoli. Čeprav se nekaterim to zdi zelo daleč, bi šumovci radi izkoristili priložnost, da vas spomnimo, da je prvi rok za oddajo prijav za študij na slovenskih univerzah 5. marca 2015, kar je srhljivo kmalu! Kaj pa zdaj? Možnost študija v Sloveniji, naj bo to na univerzi na Primorskem, v Ljubljani ali Mariboru, se splača izkoristiti. Odločili smo se za predstavitev devetih različnih smeri - nekaj bolj splošnih in vsem znanih in nekaj manj znanih, vendar zelo zanimivih. Da bi bile informacije koristne in ne samoumevne, smo se osredotočili na možnosti zaposlitve, ki jih ima diplomant (ali magister) po končanem študiju. Zato da bi bili še bolj prepričljivi, pa smo prosili študente in diplomante za mnenje glede njihovega študija. Naj vas torej nihče ne potre s tem, da lahko matematiko študirajo samo bodoči profesorji ali da je študij ekonomije preveč splošen - s strastjo in vztrajnostjo boste dosegli, kar bi radi (na katerem koli področju). Prebujajmo identiteto Mladina evropskih narodnostnih skupnosti MENS vabi na osrednji YENov letni dogodek, velikonočni seminar, tokrat v organizaciji manjšine Vlahov. Letos bo potekal od 28. marca do 3. aprila v mestu Tulcea v Romuniji. Pod geslom 'Prebujajmo identiteto' bodo na voljo sledeče delavnice: identiteta in trajnostni razvoj, fotografija, improvizacija in gledališče, neformalne vzgojne metode. Poskrbljeno bo še za vrsto obstranskih dogodkov: srečanja delovnih skupin, generalno skupščino, YENovo kampanjo proti diskriminaciji, izlet na UNESCovo delto Donave, spoznavanje organizacije CTArm, ki gosti dogodek, in tamkajšnjih manjšin. Mladi manjšinci, pridružite se nam pri tej nepozabni mednarodni izkušnji, na kateri ne bodo manjkali zabava in stiki s sovrstniki iz vse Evrope! Pišite nam na ylc-trst@gmail.com ali na FB stran TudiMi-SmoYEN. Matematika Glede na »splošnost« fakultete je možnosti za zaposlitev po končanem študiju veliko tako na področju informatike in programiranja kot tudi bank in finance. Paleta možnosti je tako široka, da naj vas nikar ne omejuje to, da je lahko matematik le profesor ali raziskovalec: matematiki so zmagali drugo svetovno vojno, mar ne? Marijino mnenje: Ključ do uspeha sta strast in radovednost. Ljubezen do matematike premaga še tako nemogoče trenutke, ko se ti vse zdi prekomplicirano! Ekonomija Na kratko povedano, kdor zaključi študij ekonomije, se lahko potem ubada z vsem, kar zadeva denar (ali skoraj), naj bo to računovodja, broker ali manager. Poleg tega ima magister ekonomije dovolj znanja, da odpre lastno podjetje oziroma da svetuje podjetnikom, ali pa da postane finančni analitik. Subspe-cializacije odprejo ves nov svet - npr. delovanje v humanitarnih organizacijah ali športnem ma-nagementu. Magister ekonomije lahko tudi »revolu-cionira« svet: pomislite, da je bil Karl Marx konec koncev ekonomist. Martinovo mnenje: Študij ekonomije ti odpre oči o tem, »kako se svet vrti«, tekom študija pa se študent poglobi v določene tematike, ki so zelo aktualne v obdobju, v katerem živimo. Statistične vede (Univerza v Trstu) Po končanem študiju lahko diplomant poleg dela na področju bančništva in zavarovalnic cilja na zaposlitev na raznih področjih, od javnega zdravja do državne uprave. Biodemo-grafske in tržne analize pa so bistvenega pomena tudi pri delu na področju medijev in informacije. Tanjino mnenje: Študij statistike je primeren za te, ki jih zanima svet zavarovalnic in finance ...predpogoj: všeč jim mora biti matematika! Kemijsko inženirstvo (Univerza v Ljubljani) Študij kemijskega inženirstva združuje teoretične baze kemije in / njihovo praktično uporabnost v industriji ter tako omogoča di- . plomantom, da obravnavajo, \ ^ analizirajo in načrtujejo kemijske procese in produkte. Manj poznana fakulteta univerze v Ljubljani nudi ši rok spekter možnih zaposlitev ne samo v kemijski ampak tudi v živilski, tekstilni in metalurški industriji. Kemijske inženirje zaposlujejo tudi v zaščiti okolja in varstvu pri delu, pomembne vloge pa imajo tudi v državni upravi in šolstvu. Skratka: kjer koli. Tinino mnenje: Študij na kemijskem ln-ženirstvu ne vključuje samo kemije, temveč tudi farmacijo, energetiko, biotehnolo gijo, okoljske vede, živilstvo itn. ter veliko fizike in matematike, tako da priporočam ta študij, komur so všeč znanstveni predmeti (predvsem v praksi!). Poleg tega naj bi se precej zlahka dobilo delo - kolikor je danes mogoče! Kemija in farmacevtske tehnologije, t.i. „CTF" (Univerza v Trstu) Farmacevtski tehnik se lahko za posli tako na področju farmacije kot tudi v kozmetiki. Poleg zadostnega znanja glede farmakovigilance si študent pridobi znanje tudi na področju kontrole kakovosti živil in zdravstvenih proizvodov, nezanemarljiva pa je tudi možnost zaposlitve na področju informiranja glede znanstveno-medicinskih tem. Tamarino mnenje: Moj študij je popoln, traja pet let in nudi biološko-kemijsko oziroma nasploh znanstveno vizijo življenje. Nauči te vse, kar zadeva pripravo zdravil in njihovega učinka na človeka. Fakulteta za šport (Univerza v Ljubljani) Po študiju se lahko diplomant zaposli na raznih področjih, kjer je športna aktivnost zaželena oziroma zahtevana - v šolah, športnih organizacijah in klubih, pa tudi rekreacijskih turističnih središčih in zdraviliščih. Poleg tega naj poudarimo, da morajo športni komentatorji in novinarji temeljito poznati svet športa in razne športne panoge. Mihovo mnenje: Baza študija je šport, vendar niso nujno vsi predmeti striktno vezani nanj. Veliko število športov, s katerimi se ukvarjamo, pripomore k raznolikosti in zanimivosti študija, temeljni predmeti, kot npr. anatomija, pa pripomorejo k boljšemu razumevanju športne aktivnosti. Kdor bi se rad celo življenje ubadal s športom in z vsem, kar je z njim povezano, naj izbere to fakulteto. Fakulteta za turistične študije Portorož -Turistica (Univerza na Primorskem) Diplomanti se zaposlujejo v sklopu turističnega sektorja oziroma na področjih, ki so s turizmom povezani, kar vključuje tudi delo v upravnih organih, neprofi- tnih organizacijah in organizacijah za promocijo turizma države oziroma manjših skupnosti tako doma kot v tujini. Katjino mnenje: Turistične študije bi svetovala vsem, ki bi radi nadaljevali s študijem jezikov in tem, ki radi spoznavajo nove ljudi, kulture in seveda same jezike. To je prava fakulteta za vse, ki jim je všeč potovati in spoznavati svet, poleg tega pa je lokacija fakultete »top« - najbolj turistično > i f!\ ' "/ mesto Slovenije in še tik ob morju! ' Aplikativna kineziologija (Univerza na Primorskem) Študij aplikativne kineziologije je interdisciplinarni študij, ki povezuje področja medicine, rehabilitacije, športa, preventive, O \ Prvi odcep desno V tokratnem Prvem odcepu desno na sporedu na slovenski televiziji Rai v nedeljo, 22.2., ob 20.00 in v ponovitvi v četrtek, 26.2. ob istem času, bodo gostili arhitekta Aleša Plesničarja in gradbenega inženirja Boruta Plesničarja, lastnika studia O.brat. Beseda bo tekla o poti do teh dveh poklicev, o še tesnejši odnosnosti med profesionalnima figurama, ko med sabo sodelujeta brata, o Tržaškem knjižnem središču in slovenskem paviljonu na milanskem Expo-ju. Oddajo, v uredništvu Žive Pahor in Jana Leopolija, ki podpisuje tudi režijo, vodi Mairim Cheber. zdravega življenjskega sloga, itd. Študij sloni na povezavi med znanstveno teorijo in prakso. Diplomant aplikativne kineziologije se lahko zaposli kot organizator športne aktivnosti oziroma referent za šport, kot tudi tera-pevstki asistent za osebe s posebnimi potrebami oziroma osebni trener-terapevt. Raznolik predmetnik omogoča tudi nadaljnji študij in subspecializacije na področjih, ki zadevajo zdravje in športno aktivnost. Diegovo mnenje: Za študij aplikativne ki-neziologije sem se odločil, ker sem že od otroštva gojil ljubezen do vseh športnih aktivnosti in sem želel pridobiti strokovno znanje in usposobljenost za boljši pristop do tega področja. Študij priporočam osebam, ki bi želele pridobiti široko interdisciplinarno znanje za ho-listično obravnavo človeka oz. športnika in športne dejavnosti na splošno. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Črno rdeči 14. februar 14. februar, poznan tudi kot dan zaljubljencev ali valentinovo, dobiva od leta 2013 nekoliko drugačno podobo. Čokoladne bombone, rože in plišaste živalice začenja preglaševati nekoliko drugačno sporočilo. Že tretje leto zapored se namreč v 207 državah sveta pod geslom One Billion Rising na trgih in ulicah številnih mest zbira pisana množica ljudi, ki skupaj ob zvokih živahne glasbe pleše in nastopa proti nasilju nad ženskami. Pobudo si je zamislila ameriška pisateljica Eve Ensler, ki je predhodno »pretresla« marsikoga s svojo izzivalno knjigo Monologi vagine. Dogodek postaja iz leto v leto vedno bolj množičen in občuten. Poročila Združenih naro- dov, ki nas soočajo z dejstvom, da bo v teku življenja vsaj ena ženska na tri pretepena ali posiljena, nas ne morejo pustiti ravnodušne. Zlomiti katerokoli obliko nasilja nad ženskami ne sme ostati neuresničena utopija. Nujnost rešitve pereče problematike je vedno bolj prisotna v kolektivni zavesti in to ne le med ženskami. Na mestnih trgih je opaziti namreč tudi veliko moških. One Billion Rising združuje in povezuje med sabo zelo različne ljudi, ker v ospredje postavlja univerzalno govorico plesa in glasbe. Pesem Break the chain je postala že pravcata himna boja in pisane rdeče črne revolucije; udeleženke oziroma udeleženci flash moba, naj bi se namreč po pravilih morali obleči v rdeča in črna oblačila. Koreografijo si lahko vsakdo ogleda na spletu in doma vadi korake. Sicer pa v številnih društvih potekajo skupinske priprave, vaje. Skupno geslo povezuje: tudi Trst ne nazaduje v prizadevanju zoper nasilju nad ženskami. Letos je prisotne na Trgu Unita med drugimi nagovoril tudi pisatelj Pino Roveredo. 14. februar dobiva tako bolj človeško, pristnejšo podobo in nas spodbuja k razmisleku. Žaljenje, pretepanje, izsiljevanje nimajo nič kaj opraviti z ljubeznijo in niso opravičljivi niti kot njeni namišljeni »stranski učinki«. Do večine epizod nasilja pride znotraj domačih sten oziroma družinskih krogov. V vse požirajočo spiralo so prevečkrat vpleteni tudi otroci. Naj nam torej postane jasno, da je nasilje zgolj nasilje, ljubezen pa čisto nekaj drugega. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. februarja 2015 20 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00, 0.05 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL RAI PREMIUM 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Show: Forte forte forte RETE4 CANALES ITALIA1 21.10 Film: Heroes - Catastrofe imminente (akc., '13) 0.20 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Treno di notte per Lisbona (dram., '13) 23.05 Sfide _RAI4_ 11.25 15.30 La vita segreta di una teenager americana 12.15 17.50 Xena 13.00 18.40 Andromeda 13.50 19.25 Rai Player 13.55 20.20 Star Trek Enterprise 14.45 90210 16.15 The Lost World 17.00 Streghe 17.45 Novice 19.30 Stargate Atlantis IRIS 21.10 Film: Timecop - Indagine dal futuro (zf, '94) 22.50 Film: Stake Land (ho-ror, '10) _RAI5_ 14.10 Wild Italy 15.00 1000 giorni per il pianeta Terra 15.50 Gledališče: La paura numero uno 18.00 Cinque buoni motivi 18.05 Novice 18.15 20.40 Memo - L'agenda culturale 18.40 Trans Europe Express 19.45 Salman Rushdie - Immaginando l'In-dia 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Cesare deve morire 22.40 Dok. film: Diari di Cesare sul set di Paolo e Vittorio Taviani 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 12.50 17.35 Rai Player 13.05 Film: Grandi speranze (dram.) 15.55 Film: Legend (fant., '85, i. T. Cruise) 17.30 Novice 17.45 Film: Goodnight for Justice (vestern, '11) 19.20 Film: Mi vedrai tornare (kom., It., '66, i. G. Morandi) 21.20 Film: Radio Killer (triler, '01, i. P. Walker) 23.00 Film: Munich (tri-ler, '05, r. S. Spielberg, i. E. Bana) LAEFFE 10.55 Nad.: Un posto al sole 12.0519.00 Rai Player 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.25 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.30 GranPre-mium 15.45 Nad.: Capri 16.50 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.15 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.10 Fiction Magazine 12.45 17.45 Jamie - Ricetta a cinque euro 14.40 18.45 Il cuoco vagabondo 15.40 Lo sportivo vagabondo 16.45 Grand Designs 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Senza pre-notazione 21.00 Nad.: Fleming, essere James Bond 22.50 Film: Funeral Party (kom.) CIELO 6.5015.40 Serija: Zorro 7.10 Serija: Miami Vice 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Vento di tempesta (pust., '59) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Quarto Grado 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.45 MasterChef Australia 17.00 Fratelli in affari 18.45 La boss della cucina 19.15 Bar da incubo 20.15 Cucine da incubo 21.10 Britain's Got Talent 23.15 Film: Karate Kid - La leggenda continua (akc.) DMAX 12.3018.35 Affare fatto! 13.20 Miami in affari 14.1019.30 Banco dei pugni 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 20.20 Rimozione forzata 21.10 Finding Bigfoot: cacciatori di mostri 22.00 Ultima fermata: Alaska 22.55 Oro degli abissi 23.45 Video del tubo 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Il bosco 23.00 Grand Hotel Chiambretti SLOVENIJA1 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 0.00 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House -Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Show: Colorado 11.30 Film: Il dito nella piaga (voj.) 13.15 Film: Un uomo in ginocchio (dram.) 15.30 Film: L'appartamento (dram., '96) 17.40 Film: Abbiamo solo fatto l'amore (kom., It., '98) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: ATeam 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 18.25 Kviz: Vem! 11.05 15.45, 18.10 Risanke in otroške serije 12.1018.00 Infodrom 12.15 Dok. film: Alkohol v našem življenju 12.25 Kaj pa ti misliš? 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 16.15 Osmi dan 17.25 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Zabavni infokanal 6.55 Risanke in otroške odd. 8.30 Infodrom 8.40 Impro Tv 9.45 15.45 Nordijsko smučanje: SP 10.00 Nordijsko smučanje: SP, nordijska kombinacija, smučarski skoki na mali skakalnici, prenos 11.30 Dobro jutro 14.20 Avtomo-bilnost 14.55 Nogomet: vrhunci evropske lige 16.00 Nordijsko smučanje: SP, nordijska kombinacija, smučarski teki (10 km), prenos 16.45 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (ž), prenos 18.35 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki na mali skakalnici - kvalifikacije (m), prenos 20.25 Košarka: pokal Spar (m), polfinale, prenos 22.25 Nan.: Starši v manjšini 23.00 Film: Sočutje (dram., '12) KOPER 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Zvočno klasični 16.15 Ethnopolis 17.00 Avtomobilizem 17.15 Dogodki 17.30 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Robert Vatovec Music Team & Vivjana 22.20 Arhivski posnetki 23.05 Nordijsko smučanje: SP, skoki (ž) 21.00 Film: Codice Mercury (triler, '98, i. B. Willis, A. Baldwin) 23.25 Film: Traffi-co di diamanti (akc., '97) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Blown Away - Follia esplosiva (akc., '94, r. S. Hopkins, i. T. Lee Jones) 23.00 Nad.: I Borgia _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menù di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 16.00 SOS Tata 18.00 Cambio moglie 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 21.00 Ring 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bol-lettino della neve 20.05 Happy Hour POP TV 7.00 Risanke 8.5010.00, 11.10, 12.25 Tv prodaja 9.05 Queen Latifah Show 10.15 15.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.25 16.50 Nad.: Barva strasti 12.4017.55 Nad.: Dubrovniška zora 13.40 Serija: Lepo je biti sosed 14.20 Serija: Kuharski mojster 15.20 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 22.00 Novice 20.00 Film: Kvantum sočutja (akc., '08, i. D. Craig) 22.30 Film: Rdeče luči (triler, '12, i. R. De Niro) 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.20 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke in otroške odd. 9.5016.35 Serija: Veliki pokovci 10.15 17.05 Serija: Zvit in prebrisan 11.05 13.20, 13.35 Tv prodaja 12.25 Serija: Dirke na da-ljinca 13.50 18.55 Serija: Komisar Rex Petek, 20. februarja Rai movie, ob 23. uri VREDNO OGLEDA Munich ZDA 2005 Režija: Steven Spielberg Igrajo: Eric Bana, Daniel Craig, Omar Metwally, Ben O'Brien, Ori Pfeffer, Dov Reiser in Jean Smart Leta 1972, ko ves svet spremlja olimpijske igre v Muenchnu, skupina palestinskih skrajnežev, Črni september, vdre v olimpijsko vas in ubije dva izraelska športnika ter ugrabi devet drugih. Dramo spremlja devet milijonov televizijskih gledalcev, dogodki pa se v pičlih enaindvajsetih urah spremenijo v tragedijo. Vse kar se je zgodilo kasneje, pa je ostalo dolgo tajno in prav temu se je posvetil Steven Spielberg s filmom, ki pripoveduje o maščevanju tajne izraelske obveščevalne službe. Protagonist tega dela zgodbe je tako Avner: izraelski domoljub in tajni agent. Nanj se obrne častnik Mossada, ki ga zaprosi naj zapusti nosečo žensko, spremeni identiteto, da bi našel in ubil vseh enajst moških, ki jih je izraelska obveščevalna služba obtožila načrtovanja pokola v Nemčiji. Avner in z njim štirje izurjeni kolegi potujejo od Frankfurta, do Rima, Pariza, Cipra, Londona in Bejruta. Njihov edini cilj je izpolnitev misije, ki so jim jo zaupali. 14.50 Film: Zadetek - Hokejski muzikal (muzikal, '10) 20.00 Film: Junior (kom., '94, i. A. Schwarzenegger, E. Thompson) 22.05 Film: Podvodni naboj (akc., '08) 23.45 Film: Vampir v Brooklynu (kom., '95, i. E. Murphy) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.05 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.20 18.00 Nan.: Castle 15.15 Nan.: Pretkane služkinje 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Zasebna klinika 19.00 Danes 20.00 Ustreli! 20.55 Film: Asterix in Obelix - Misija Kleopatra (kom., '02) 22.50 Nan.: Obveščevalec 23.45 Nan.: Zločinski um RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovor z dr. Mirom Ko-macem; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Bo-trstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 20. februarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI ¡2 Sonce vzide ob 6.59 in zatone g ob 17.38 Dolžina dneva 10.39 Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 19.51 Vremenski vpliv bo ugoden in spodbuden. Po kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije bo dopoldne ter zvečer koncentracija delcev v zraku povišana. Danes: ob 4.50 najnižje -39 cm, ob 10.26 najvišje 48 cm, ob 16.50 najnižje -57 o cm, ob 23.04 najvišje 54 cm. p Jutri: ob 5.28 najnižje -39 cm, ob 11.04 naj' višje 40 cm, ob 17.19 najnižje -50 cm, ob 23.34 najvišje 51 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .190 Vogel ................105 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............120 Cerkno...............120 Rogla ................130 REKA 4/10 JUTRI i? Piancavallo.....'.......70 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............70 Trbiž...................60 Osojščica..............80 Mokrine .............115 Jezna indijska nevesta v zakon z enim od svatov NEW DELHI - Indijska nevesta je na poročni dan ugotovila, da njej namenjeni ženin trpi za epileptičnimi napadi, zaradi česar se je namesto z njim odločila skočiti v zakon kar z enim od svatov na poroki. V mestu Rumpur v zvezni državi Uttar Pradesh na severu Indije je potekal poročni obred mladega para, a ko naj bi 25-letni ženin Jugal Kishore nevesti nadel nakit, je doživel napad in se zgrudil. Medtem ko je bil on v bolnišnici, se je jezna 23-letna nevesta Indira - glede na poročila naj bi ženin njej in njeni družini zamolčal svojo bolezen - odločila izbrati drugega moža. Enega od gostov na poroki, ki je bil svak njene sestre, je zaprosila, če bi se on poročil z njo in izbranec je pristal. (STA) argentina - Predsednica Cristina Kirchner pod pritiskom V Buenos Airesu zaradi smrti tožilca na ulicah 400.000 ljudi Daniel Craig v Rimu na snemanju novega Bondovega filma RIM - Britanski igralec Daniel Craig je v sredo dopotoval v Rim na pettedensko snemanje prizorov za nov del o agentu Jamesu Bondu z naslovom Spectre. Filmska ekipa, ki jo vodi britanski režiser Sam Mendes, bo prizore snemala na različnih lokacijah večnega mesta. Craiga in italijansko igralko Monico Bellucci, ki prav tako nastopa v filmu, sta pozdravila župan mesta Ignazio Marino in minister za kulturo Dario Franceschini. Snemanje bo med drugim potekalo na renesančnem mostu čez Tibero, poimenovanem po papežu Sikstu IV., in v četrti EUR. (STA) BUENOS AIRES - Več kot 400.000 ljudi je v sredo v argentinski prestolnici Buenos Aires na simboličnem pohodu tišine zahtevalo pravico v primeru sumljive smrti tožilca Alberta Nismana, ki so ga pred mesecem dni našli mrtvega v njegovem stanovanju. K protestnemu shodu, ki se je odvijal ob hudem nalivu, so pozvali tožilci v državi. Tokratni shod je bil prvi večji javni odziv na smrt tožilca v sumljivih okoliščinah, ki je že povzročil politični vihar v Argentini in povečal pritisk na predsednico države Christino Kirchner v zadnjem letu njenega mandata. Kirchnerjeva je skupaj s svojim kabinetom pred shodom zapustila mesto in se udeležila odprtja jedrske elektrarne v mestu Zarate. Njena vlada je shod označila kot zborovanje, ki želi destabilizirati vlado. Podobni shodi kot v prestolnici so po- tekali tudi v mestih Rosario, Cordoba in Mar del Plata. 51-letni Nisman je pred smrtjo preiskoval najhujši teroristični napad na argentinskih tleh leta 1994 - bombni napad na judovski center v Buenos Aire-su, v katerem je bilo ubitih 85 ljudi, 300 pa ranjenih. V obsežnem poročilu je Kirch-nerjevo in zunanjega ministra Hector-ja Timermana obtožil prikrivanja resnice o napadu. Želela naj bi namreč prikriti dogovor z Iranom, ki naj bi stal za krvavim napadom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada. Tik preden bi moral Nisman svoje sume predstaviti parlamentu, so ga našli ustreljenega v njegovem stanovanju. Preiskovalci so sprva sporočili, da je Nisman najverjetneje storil samomor, hkrati pa niso izključili umora. (STA) Množica demonstrantov preplavila mestno središče Švedinja imela več let zaprte hčere STOCKHOLM - Švedska policija je aretirala žensko, osumljeno, da svojih treh hčera več let ni spustila iz stanovanja. Mediji poročajo, da so bila dekleta zaprta več kot desetletje. Tiskovna predstavnica švedske policije Ewa-Gun Westford je dejala, da policija sumi, da je 59-letnica "svojim otrokom kar nekaj let omejevala svobodo". Po pisanju tabloida Expressen je na pomoč poklicala ena od hčera, potem ko ji je uspelo za kratek čas pobegniti iz stanovanja in prepričati soseda, da je poklical policijo. Zdaj že odrasla dekleta naj bi bila zaprta več kot desetletje. (STA) raziskava - Poziv kronobiologov »Pustite mladostnike nekoliko dlje spati« FRANKFURT - Šolski sistemi se ne ozirajo na mladostnike. Ti se namreč zjutraj ne zbudijo tako zgodaj, zvečer pa so kasneje utrujeni, se strinja več raziskovalcev, katerih ugotovitve v včerajšnji izdaji predstavlja nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung. Strokovnjaki so imeli že pred leti zanesljive podatke, iz katerih je izhajalo, da vsaj starejše šolarje, ki morajo biti pri pouku ob 8. uri ali še prej, biološko gledano poučujejo sredi noči. Odtlej so študije raziskovalcev spanja in kronobiologov, ki preučujejo pomen spanja ter biološkega ritma spanja in budnosti, vse bolj enoglasne, piše nemški dnevnik. "Skorajda nobenega dvoma več ni, da bi se zdravje, sposobnost učenja in dosežki večine šolarjev občutno izboljšali, če bi jih zjutraj pustili dlje spati," meni krono-biolog z univerze v nizozemskem Gronin-genu Thomas Kantermann. Slednji je skupaj s kolegi o tem vprašanju izvedel obsežno študijo, ki so jo objavili v časniku Journal of Biological Rhytmes. Raziskovalci so v študiji 741 nizozemskih šolarjev v starosti od 11 do 18 let zaprosili, da izpolnijo vprašalnik o kronotipu, kar je jasno pokazalo, ali se posamezni šolar zaradi prirojenega biološkega ritma nagiba k tipu nočne ali jutranje ptice, koliko spanca potrebuje in koliko ga dejansko dobi. Raziskovalci so ugotovili, da celo precej kasen začetek pouka, to je ob 8.15, ne ustreza ciklu spanja in budnosti večine šolarjev. V povprečju so šolarji, če niso bili pod prisilo, spali od približno pol noči do 9. ure, je povedal Kantermann in dodal, da so starejši šolarji "tiktakali" še občutno kasneje. Šolarji so tako v času pouka dejansko prisiljeni v naprej prestavljen ritem spanja, ki ne ustreza njihovi prirojeni notranji uri. "To, da se šolarje sili k zgodnejšemu počitku, ne prinese ničesar, ker preprosto ne za- spijo prej," je izpostavil Kantermann. Povprečni mladostnik je glede na študijo namesto potrebnih devetih ur spal le sedem ur in 50 minut, in to pet dni v tednu. Že zadnjih petnajst let pa številne strokovne publikacije poudarjajo pomen zadostne količine spanca za zdravje in učne sposobnosti odraščajočih. Kronično pomanjkanje spanca vpliva na praktično vse duševne parametre, predvsem na sposobnost odzivnosti in koncentracije. Obstajajo pa tudi namigi, da trajna neprespanost vodi v sindrom pomanjkanja pozornosti/hiperaktivne motnje (ADHD). Kot poudarja Kantermann, je za šolarja zjutraj dragocena vsaka dodatna minuta spanca. To se po navedbah strokovnjakov odraža tudi šolskih rezultatih. V študiji se je namreč izkazalo, da so nočne ptice odrezale toliko slabše, kolikor prej zjutraj so opravljale šolski test. Vsled ugotovitvam so ponekod po svetu že uvedli pilotne projekte. Na srednji šoli St. George's v Middletownu v ameriškem Rhode Islandu so že leta 2010 začetek pouka od devetega razreda dalje za tri mesece premaknili iz 8. ure na 8.30. Če je pred projektom le šestina od 201 udeleženih šolarjev spala najmanj osem ur dnevno, je njihov delež s projektom presegel polovico. Poleg tega so se šolarji izkazali za bolj pozorne, manjkrat so obiskali šolskega zdravnika, bili pa so tudi manj depresivni. Poleti 2014 je tudi združenje ameriških pediatrov izpostavilo, da se pouk za otroke, starejše od 10 let, načeloma ne bi smel začeti pred 8.30. V švicarskem kantonu Basel pa je na primer po ugotovitvah strokovnjakov že več šol začetek pouka prestavilo s 7.40 na 8. uro. V mestu Bern ob tem načrtujejo pilotni projekt, v skladu s katerim šolarji od sedmega razreda dalje pouka ne bodo začeli pred drugo šolsko uro. (STA)