Nadzornik Opeka v hiši Gospodovi. Alt ue veste, da ste tempelj božji in da iiu_ božji v vas prebiva? I. Kor. 3, 16. Ako p_ kdo oskruni tempelj božji, ga bo Bo_ koačal, zakaj tempelj božji je svet, kar ste vil I. Kor. 3, 17. V jBeli Krajini stoji vas, Dragatuš po iinenu. Tainkaj župnikuje eden najvnetejših pristašev dr. Šusteršiča — župnik Josip Novak. Kako goreč privrženec tega poiitiškega mrliča je imenovani duhovni gospod, dokazuje dejstvo, da se je lotil na propovednici celo svojega škofa, češ, tudi ta je liberalec, ker dela za spravo med Slovenci! Kdor se priznava za _usteršičevega somišljenika, o njem ne moremo imeti dobre sodbe. Delovanje mojstra naiu pove, kaka je moralna kakovost njegoviii učeucev in pomočnikov. Nadučitelj v Dragatušu je tovariš Fran Potokar, ki so ga že preganjali in premetali po deželi, kakor da je ušel samemu Antikristu iz torbe. Celo zgodbo bi lahko napisali o tera nesrečnem trpinu. Naposled ga je nemila usoda vrgla v neusmiljene pesti še župniku Novaku, ki je obeneni predsednik krajnemu šolskemu svetu. A Potokar je miren človek, tih in krotak. Nikomur ne bi še lasu skrivil na glavi, kaj li da bi komu hotel zlo! Toda eno napako ima: mož je! Ni cene na zemUi, da bi ga premaknila od prepričanja, si ga je v njem dozorelo spoznanje in trpljenje! Namesto da bi take može cenili in ščitili, so jih vse do zadnjega časa na Kranjskem neusmiljeno preganjali. Samo značaj more vzgajati značaje. Ali je bilo Šusteršiču in Kalteneggerju treba značajev? Ne! Zato so jih ubijali. Tudi Potokarja so udarci zlomili fizično. Kaj ga ne bi, ko pa je tako slabotne telesne konštitucije! Začel je bruhati kri. Bil je bolan vse preteklo šolsko leto in je iinel zaradi tega dopust; le na pritisk okrajnega šolskega nadzornika je obdržal šolsko vodstvo. Poleg Potokarja poučujeta v Dragatušu še tovarišica Aiiačičeva in tovariš Bitenc. Ahačičeva je prebila nevarno operacijo v grlu, nato pa je obolela na težko ozdravljivem sklepnem revmatizmu. Do inspekcije nadzornika Opeke je bilo 332 otrok največ pod nadzorstvom in v pouku ene same učne osebe — tov. Bitenca. Pouka je bilo do meseca maja povprečno v 1. razredu tri mesece, v II. 1 in pol meseca in v 111. komaj dober mesec. Zaradi pomanjkljivih stanovanjskih in prehranjevalnih razmer je bilo mogoče le par mesecev nastaviti učiteljico Olgo Kraševčevo, begunko iz Oorice. Ena učiteljica (Ahačičeva) je bila in je še sedaj na hrani pri Potokarju — več pa tudi nadučitelj v teh težkih časih ne more storiti. Zaradi že omenjenih stanovanjskih in prehranjevalnih razmer sta se morala dva suplenta odkloniti. Seveda bi bil župnik kot predsednik krajnega šolskega sveta kaj lahko šoli priskočil na pomoč, a on je — zvest svojemu mojstru Šusteršiču — rajši deloval ravno nasprotno: nagajal je in šikaniral, kolikor in kjer je mogel. Tak je bil položaj na šoli v Dragatušu, ko je prišel tja dne 8. maja t. 1. nadzornik Opeka. Namesto da bi šel iskat iniormacij v šolo, kamor bi morala iti prva njegova pot, se je naslonil na svojega politiškega somišljenika Susterčijanca Novaka, ki mu je naslikal razmere na šoii pač tako, kakor je to odgovarjalo barvi, skuhani v njegovem pristanskem loncu. Na dan nadzorovanja je bilo v šoli navzočih le 89 otrok. Bilo je to na Križevo sredo. Na ta dan je navada, da se otroci na zahtevo župnikovo korporativno udeleže procesije. Zato morajo otroci že ob 4. zjutraj z doma, in nič čudnega ni, če se jini — izmueenim in lačnim — ne ljubi v šolo, ali pa jih starši tjakaj ne puste. Tega nereda pa ni krivo učiteljstvo, pae pa so ga krivi tisti, ki so nekdaj uvedli to navado, oziroma ki so ukazali, da morajo šolski otroci korporativno k procesiji. Omeniti moramo še en velik nedostatek dragatuške šole. Nadučitelj ima tam silno tesno in vlažno naturalno stanovanje. Plesnoba mu uničuje opravo, obleko, obutev, ki jo ima spravljeno po raznih pritiklinah. Ker nirna v stanovanju prostora, ima nekaj malega pohištva — na pr. otroški voziček — spravljen v pisarnici, ki je prostorna soba, pripravljena za IV. razred. Svoj čas je imel tov. Bitenc v tej sobi tri leta stanovanje. Ko je Opeka prenočil v župnišču pri Šusterčijancu župniku Novaku — saj je Opeka sam Šusterčijanec — je prišel zjutraj k šoli ter pozdravil Potokarja pred šolo s prijaznim nagovorom: »Ali ste Vi voditelj tukajšnje šole?« — Potokar: »Slabo ste naleteli, gospod deželni šolski nadzornik! Danes je procesija, in otrok je le malo v šoli.« — »Kaj procesija!« zarohni vljudni Opeka, »procesija ni nič kriva! Otroci morajo biti v šoli. Saj mi je gospod župnik povedal, da je bilo le okrog 30 otrok pri procesiji.« (Faktično se je procesije udeležilo 70 otrok, kakor je pozneje učiteljstvo imenoma dognalo.) Nato stopi s prezirljivim pogledom v I. razred. Po nekako poldrugournem nadzorovanju pridrvi v voditeljevo pisarnico. Vrata mu kar lete iz rok. Nad Potokarjem zakriči: »Kakšen nered je na tej šoli! Nobenifi uspehov! Najslabša šola na Kranjskem!« — »Ni drugače mogoče!« pripomni Potokar, »dva bolnika na šoli —¦ en sam učitelj ne more delati čudežev.« —¦ »Ako ne morete,« zavpije zopet Opeka z vso silo na bolnega Potokarja, »pa pustite! Pojdite! Bom že jaz napravil red! Otroci nič ne znajo! Kaka nesreča za narod!« — Voditelj pojasnjuje, da se ni dalo suplentov nastaviti, da je pridržal vodstvo le na pritisk okrajnega šolskega nadzornika. Vse ni nič pomagalo — Opeka je kričal in rohnel dalje ter končno piistavil: »Pa samo tri seje ste imeli!«— »Nisem mogel več«, pripomni Potokar, »bolan sem. Večkrat sem moral v Ljubljano k zdravniku. Kri sem bruhal . . .« Tedaj se Opeka še bolj razvname: »Kdo Varn je dovolil, da srnete v Ljubljano k zdravniku? Ce iraate vodstvo, ne smete nikamor z doma! Če ne morete — pa pustite!« Potokar je imel vse uradne spise in zadeve v najiepšem redu, kakor je pokazala uaknadna inšpekcija okrajnega šolskega nadzornika, toda Upeka je kar metai uradne spise okrog sebe, kritiziral vsevprek, končno pa vrgel oči na Potokarjevo nedoižno opravo, v sili spravijeno v pisarnici. Opekove razjarjenosti ni pomirilo pojasnilo, kako slabe stanovanjske razmere so na šoli. In naposled zvezki! Opeka se je trkal po čelu in kričai: »Kje je bila Vaša glava, da niste zvezkov kar za več let naročili?« Potokar bi moral po Opekovem mnenju vedeti, koliko let bo trajala vojna in bi moral iz svojih dohodkov zalagati za zvezke. Končno je bilo tudi Potokarjevi ovčji naturi dovolj. Vpraša nadzomika: »Gospod nadzornik, ali se bo inšpekcija nadaljevala?« — »To Vas nič ne briga!« se zadere Opeka, »to je moja stvar! Ce hočem, lahko pridem jutri, popoldan, pojutrišnjem — kadar hočem! To nikomur nič mar!« — ln zaloputne vrata za seboj. Popoldne ni bilo skupne konierence, arnpak Opeka je obdelal vsakega posaineznika med groznim lirupom in vikorn. Pač pa je zvečer konferiral v župnišču — par nobile fratrum! In kaj se je zgodilo drugega dne, na praznik Vnebohoda, to smo povedali že v zadnji številki »Učit. Tov.«! Opeka jc izpregovoril v cerkvi na propovednici te-ie besede: »Včerajšnja inšpekcija je bila zame eden najžalostnejših dni v življenju!« Iz povedanega je razvidno, da se je nadzornika Opeke slabo politiško razpoloženje stopnjevalo od mrzlega, odurnega pozdrava pred šolo do izbruha jeze in pbsodbe na prižnici v cerkvi, kjer se ne srne oglasiti beseda navadnega vernika v ugovoru ali protestu, ako se neče izpostaviti nevarnosti, da ga ne prime in ne obsodi posvetna oblast zaradi oskrunjenja božjega hrama in cerkvenih obredov. Nadzornik Opeka je zlorabil svoj duhovniški stan, da je v hiši Oospodovi podkopal ugled izmučenega in bolnega dragatuškega učiteljstva! Mi ga seveda ne bodo učili, kaj sme in česa ne sme duhovnik Opeka. Sam se je učil duhovniških ved na visoki šoli v Rimu, kjer so mu prisodili doktorat Svetega pisma. Zato mu bo tudi znano, kaj uči sveta beseda: »Mi vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Kristovim, da prejme vsakdo v svojem telesu. kakor je storil, ali dobro ali slabo.« (II. Kor. 5, 10.) »Ti, ki so delali hudo, pojdejo v večni ogenj!« (Veroizpoved sv. Atanazija.) »Sodba brez usmilenja tistemu, ki ne izkazuje usmiljenja!« (Jak. 2, 13.) »Clovekova jeza ne dela pravice božje!« (Jak. 1, 20.) »Proklet bodi podpihovalec in dvojezičnik, zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave!« (Sir. 28, 15.) »Jaz pa vam povem, da bo vsak, ki se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe!« (Mat. 5, 22.) Naj premisli torej gospod doktor Svetega pisma citirane svetopisemske stavke, pa z lahkoto spozna, da meri vsa njih ostrost in groza naravnost nanj! Naj si' zapiše globoko v dušo božjo besedo: »Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen in poslednjič ga bo Bog podrl.« (Sir. 10, 15.) In naj pomisli, kar veleva božji glas: »Ne delajte nič krivičnega v sodbi, pri vatlu in tehtnici in meri!« (III. Moz. 19, 35.) ln naj naposled ve, kako sodi Gospod, ki mu naj bi bil on služabnik: »To ljudstvo me časti z ustni, njih srce je pa daleč od mene!« (Mat. 15, 8.) Mi ga ne sodimo; sodil se je sain, obsodila ga je jeza božja! — Kako lepo govori sv. Avguštin, ta znameniti cerkveni mož: »Vse kaže ljubezen: glava je nagnjena, da bi te poljubila; roke so razprostrte, da bi te objele; srce je odprto, da bi te sprejelo vase!« A nadzornik in duhovnik Opeka gre v hišo Gospodovo, kjer vse kaže ljubezen; stopi na propovednico in vpričo glave nagnjene, da bi te poljubila; vpričo rok razprostrtih, da bi te objele, vpričo srca odprtega, da bi te sprejelo vase, da svobodno pot svoji strasti in jezi ter v cerkvenem ornatu razlije med množico naval svoje besnosti, ki je tako divje hrumela nad boioim učiteljein v dragatuški šoli... Kje se je še kaj sličnega zgodilo od šoiskega oblastnika? Tudi od Opeke bi tega ne pričakovali, ako bi ne vedeli, da sta le Susteršič in Lampe postavila moža svojega zaupanja in svojega okusa na tako mesto, kjer iahko kot nadzornik in duhovnik izrablja svojo močin svoje dostojanstvo proti ubogemu učiteljstvu, ki se se maja meseca letos ni moglo in ni smelo braniti! Kolikor pa ni Susteršičeva in Larnpetova metoda brezobzirnosti in zatiranja dovoijno modelirala Opekovih nadzorniških sposobnosti, to je dovršil zli duh aapuha in avtokratstva vsevladnika Kalteneggerja, ki je hotel imeti za izvršujoče organe svoje silovitosti le brezpogojne lilapcel Dr. Mihael Opeka se je kot dežeini (sedaj višji) šolski nadzornik s svojinn dejanji pupolnoma diskvalificiral ter je dokazal, kakšen ne sme biti noben solski nadzornik — tudi na bivšem Kranjskc;.i iiei Učiteljstvo nima do njega nobenega zaupanja in se ne da več od njega nadzorovati! Ako pride Opeka še kam v šolo, pa se mu zgodi to, kar se edino mora zgoditi, da pojde učitelj iz učilnice! V dobi demokracije in samoodločbe vendar ne more nihče trpeti, da bi kdorkoli ob izvrševanju svojih službenih dolžnosti razbijal in loputal z vrati, premetal uradne spise in sirovo grmel nad njim, kakor nad svojim brezpravnim in z verigami okovanim sužnjem, naposled pa ga še z vehementnim udarcem pobil — v cerkvi! Ce je kdo hlapec — mi nismo več! In četudi abstrahujemo od strokovne usposobljenoc=ti, vsaj toliko socialne izobrazbe smemo zalitevati od javnega funkcionarja, da sklepa iz položaja in razmer na posledice ter išče vzroka sedanjosti in hipnosti v stvarnem stanju in v okolnosti prcteklosti, ki so začetek in vir dejanju in utemeijujejo, oziroma opravičujejo dejanjski stan! To je zahteva vsakega socialno izobraženega, kulturnega človeka — to je torej tudi naša zahteva!Ta zahteva je toliko bolj opravičena, ker ne rabinio v sedanji dobi narodnega osvobojenja nikogar več, ki so ga dvignili na vodilno mesto našega kulturnega snovanja nizki inštinkti sovražnikov, zatiralcev in zastrupljevalcev javne morale in narodne kulture! Saj vendar nismo trpeli in umirali zato, da bi nas še dalje držale za grlo klešče preteklin dni! Staremu sistemu je odbila smrtna ura, nova doba naj spravi v kraj pokoja in pozabe one, ki še dandanes strašijo v njegovem imenu! Ako ni toliko vredna naša bodočnost, pptem tudi mi te bodočnosti ne zaslužimo in moramo s protestom poudariti. da je velika doba dobila majline ljudi. A mi nečemo, da bi preko našega trpljenja in poniževanja neovirano in nemoteno še nadalje gospodovali nad naso usodo trinogi, ki jim je podpisala nastavni dekret krivična roka sovražnikov naSega naroda! Onim pa, ki so trpeli, ki so jih sile raziner in zloraba uradne in stanovske moči metale na stopnjo bednih, brezpravnih, ponižanih sužnjev ter so grenile njihovo žalostno in bolno življenje, do ybupne blaznosti, veljajo tolažilne in bodrilne besede: »Bog se ustavlja napuhnjeniin, ponižnim pa daje milost!« (I. Petr. 5,5). »Bratje, stojte torej trdno in držite se izročil, ki ste se jih naučili ali po govorjenju ali po na-em llstul« (II. Tes. 2, 14).