naročite semensko pšenico in rž! Kmetijska družba je uvedla potrebne korake, da zagotovi svojim udom potrebno semensko blago za to jesen in sicer ozimno pšenico in rž. Ponudbe, ki jih je dobila iz Slavonije, so pa glede cene tako visoke, da si Kmetijska družba ne upa naročiti tega blaga, dokler nima zagotovila od svojih udov, da ga bodo tudi prevzeli po ceni, ki jo bo morala družba plačati. Cena semenski pšenici (doposlani vzorec pšenice Sirban prolific nam kaže prvovrstno, debelo, polno zrnje, ki obeta dobro uspevati tudi v naših krajih) je v Osjeku po 1000 K za 100 kg t. j. 10 K za 1 kg. K temu treba prišteti še prevozne in druge stroške, ki bodo, znašali najmanj 3 K za kg. Tako bo stala ta semenska pšenica približno 13 K za kg. Približno toliko bode tudi cena rži. Kmetijska družba pa tega blaga do danes še ni naročila, ker ne ve, koliko odjemalcev bode med kmetovalci v Sloveniji. Pozivljejo se torej vsi udje Kmetijske družbe, ki si hočejo nabaviti semensko pšenico ali rž za jesensko žetev, da to seme takoj naročijo pri podpisani družbi, najkasneje pa do IS. septembra t. 1. Istočasno morajo doposlati družbi znesek za naročeno blago in sicer po 13 K za kg, Na naročila brez denarja se družba ne bo ozirala. Ravnotako ne bo mogoče upoštevati prepozno došla naročila. Če ne bo naročil za najmanj en vagon, se blago iz Slavonije sploh ne bo nabavilo. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na teto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na i/, strani 300 K, na >/i strani 150 K, na >/, strani 100 K, na «/„ strani 50 K in na •/«4 strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obeegt Poziv kmetovalcem. — Naprava domače, pijače brez sladkorja. — Plemenski izbir žlahtnih trt. - Pred trgatvijo — Letina v Bački. - Vinogradništvo in vina Bosne in Hercegovine. - Vprašanja in odgovori. - Kmetijske novice. - Uradne vesti. — Inserati. Kmetijska družba za Slovenijo Naprava domače pijače brez sladkorja. Prvič, odkar obstoji novo \inogradništvo, smo prišli v položaj, da ne dobimo sladkotja za napravo domače pijače, oziroma je cena sladkorja teko visoka, da se naprava domače pijače potom t. zv. petijotizovanja ne izplača. Ker pa brez domače pijače, potrebne za posle in delavce, vinogradnik nikakor izhajati ne more, posluževati se moramo drugih načinov, po katerih izdelamo za dom potrebno pijačo. V najštevilnejših slučajih bode kazalo, da si izdelamo sadno vino, zlasti jabolčnik ali tepkovec. To bo posebno na mestu tam, kjer imamo v bližini vinogradov dovolj sadja. Vendar so v \inskih krajih delavci precej razvajeni, tako da jim mnogokrat sadjevec niti všeč ni. Tu si pomagamo lahko tako, da pustimo pred ali med trgatvijo izdelan sadjevec pokipeti na vinskih tropinah Vinski mošt, ki je kipel 1—2 dni na tropu, od-točimo in na trop, ki ostane v kadi, nalijemo sadjevca, ki ga pustimo na vinskin tropinah 2 do 3 dni kipeti. V tem času moramo seveda trop z moštom večkrat dobro premešati, sicer stopi trop na vrh, se segreje in se skisa. Najbolje je, da vpeljemo kipenje v zaprti (francoski) kadi. Dalje se priporoča, da tropine od-pecljamo (rebljamo) in da vzamemo — ako le mogoče — tropine od črnega grozdja (na pr. od poitugalke), ki dajo sadjevcu tem boljši okus in lepšo barvo. Samo ob sebi umevno je mošt tem boljši, čim bolj zrelo (a ne prezrelo) je sadje, kajti bolj zrelo saoje ima več sladkorja kot premalo zrelo in da tedaj tudi boljšo in močnejšo pijačo. Najboljši sadjevec dajejo jabolka renete. Kdor nima sadja in ga ne more po primerni cenf kupiti, ta seveda ne more sadjevca izdelati in se mora poslužiti naprave domače pijače iz tropin brez sladkorja. To se da doseči potom t. zv. izlaževanja tropin. Izluževanje tropin obstoji v tem, da se v vinskih tropinah nahajajoče vinske snovi, vino, oziroma mošt, s pomočjo vode izvleče ali izluži. Izluževanje tropin se vrši lahko na dva načina in sicer od zgoraj navzdol ali pa od spodaj navzgor. Prvi način je bolj priprost in ni zanj treba ni-kakih posebnih priprav. V primerno veliki, rajši ozki in visoki kot nizki in široki kadi (čebru) se blizo dna izvrta luknja, ki se vanjo vtakne pipa Da se pipa s tropinami ne zamaši, pritrdi se ob njeni notranji luknji v kadi primerno debela metlica iz obeljenih šibic, ki drži trop od pi-pine odprtine toliko proč, da tekočina lahko odteka. Kad se na to postavi na podloge kakih 80 cm Od tal. Nato se v kad natlači (najbolje z nogami) enakomerno vinskih tropin, tako, da so povsod enako dobro pollačene, zlasti pa ob steni kadi. Ako se tlačenje tropa v kad vrši počasi, v presledkih, posebno pa ob toplem vremenu, bati se je da prične tropvretiin sekisati (cikati). V tem slučaju storimo dobro, da posamezne plasti tropin poškropimo z raztopino natrijevega bisulfita in sicer tako, da se za 100 kg tropa porabi kakih 5 do 6 gr (pol deke) natrijevega bisulfita, raztopljenega v kakih 5 do 10 litrih vode. Kadar je kad s tropom napolnjena, pričnemo z izluževanjem. Pod odprto pipo podstavimo sodček ali pa čebriček in površino tropin porosimo s čisto, stu- I denčno ali deževno vodo s pomočjo zalivalne ročke (kangle) s škropilnikom, kakor jo rabimo za zalivanje po vrtovih. Škropljenje z vodo se mora vršiti redno in natančno in s cer vsake četrt ure. Vode se sme vzeti samo toliko, da se porabi na 100 kg tropin v četrt uri en liter vode, tedaj na hI kakih 6/ia l (dobrega pol litra) vode. Ako drži kad na primer 10 lil, smemo porabiti v četrt uri 6 litrov vode. Škropljenje se mora noč in dan redno in enakomerno vršiti drugače ni vspeh zadovoljiv. Škropljenje tropa se izvaja toliko časa, dokler vsebuje tekočina, ki kaplja iz pipe v podstavljeno posodo večje množine sladkorja, ozir. vina. To traja kakih 10 do 12 ur. Odtekajočo tekočino se lahko loči. Prvi odtok bo seveda močnejši, zadnji slabejši. Ako nam kaže, zmešamo konečno vse odtokcskupaj in dobimo enakomerno, seveda šibkejšo pijačo. Izluževanje tropin od spodaj navzgor je še boli priporočljivo kot prej popisani način, treba je pa zanj posebne priprave, ki si jo sicer lahko vsak sam priredi. V prvi vrsti je treba imeti zopet visoko in ozko kad, ki drži primerno množino, vsaj 10 q vinskih tropin (toraj kakih 18 do 20 hI). Kad postavimo na podkladje. V kad položimo na dno par, kakih 10 cm visokih tramičkov in na te tramičke drugo (t. zv. jalovo) dno, ki je preluknjano ali napravljeno s tesnozbitih lat liki raženj ali lesa. Med jalovim in pravim dnom je tedaj kakih 10 cm votline. Na to jalovo dno se naflačijo v kad na prej popisan način tropine tako, da so povsod enakomerno dobro potlačene. Da ne kipe, jih je dobro pobriz-gati z raztopino natrijevega bisulfita. Kadar pridejo tropine do vrha, kakih 15 cm pod rob kadi, se pokrijejo z enakim jalovim dnom, kot je spodaj opisano, in se dobro obteže s težkimi kamnji, ki pa ne smejo biti apnenčevi, ker bi se v odtekajočemu vinu topili. Tudi nad tem gornjim dnom se kad zavrta in se v luknjo vtakne pipa. Nato se kad še pokrije z dilami. Kap ima tedaj dve pipi, eno v votlini pod spodnjim jalovim dnom, eno pa nad zgornjim jalovim dnom, med obema se nahaja za izluževanje namenjen trop. V primerni višini (1 m višje) nad kadjo se položi sod, ki se nastavi s pomočjo pipe in se pipa pri sodu zveze s spodnjo pipo v kadi s pomočjo kavčukove cevi. Pod kad se podstavi primerno velik sodček in njegova veha (zgornja odprtina) se zveže s pomočjo cevi z zgornjo pipo v kadi. Zgornji sod napolnimo nato z vodo in sicer je na 10 q (16 hI) natlačenih tropin treba kakih 5 hI vode. Nato se odpre pipa pri tem sodu toliko, da odteka iz njega navzdol 50/ vode v eni uri. Voda napolni najprvo votlino pod spodnjim jalovim dnom v kadi, nato pa prepoji tropine v kadi in iztisne iz njih vse vino oz roma ves mošt, ki priteče nad zgornje jalovo dno in odteka skozi pipo po cevi v podstavljeno posodo.*) Skraja odteka skoraj samo čist mošt, nato malo z vodo mešan mošt in konečno bolj voden mošt. *) Načrt cele naprave se dobi proti povrnitvi poštnine pri piscu. Posamezne vrste pijače lahko ločimo in spravimo vsako zase ali pa zmešamo vse skupaj in dobimo tako enotno pijačo. Ako izlužimo 10 q tropin, iz kojih smo iztisnili 12®/. močno vino, d bimo lahko v 10 urah 250 do 400 / 8 •/, do 7 •/, ne pijače. B. Skalicky, Novomesto. , i 1 Plemenski izbir žlahtnih trt. V svojem članku »Naloge našega vinogradništva v bodočnosti", objavljenem v 1. in 2. številki letošnjega »Kmetovalca", poudarjal sem velik pomen plemenskega Izbira žlahtnih trt. Doslej se je pri nas v tem oziru še zelo malo delovalo. Vinogradniki in trtničarji razmnoževali so potom cepljenja trte ne glede na to, ali je njih pleme dobro ali slabo. Vsled tega najdemo po naših vinogradih mnogo ničvrednih trt, ki jih je treba sčasoma čisto iztrebiti. Se bolj je pa potrebno, da od sedaj naprej ne delamo več starih napak in da razmnožujemo le take trte, ki so dobrega plemena. V to svrho je treba, da dobre plemenke v svojih vinogradih poiščemo, da jih primerno zaznamujemo in da potem le od tako odbranih (selekcijoniranih) ma-ternih trt jemljemo cepiče v daljše razmnoževanje potom cepljenja. Plemenski izbir trt je lahko dvoji in sicer splošni ali posebni. Splošni {obči) plemenski izbir trt obstoji v tem, da izbiramo v vinogradu najbolj rodovitne, najbolj zdrave in najbolj krepke ter proti boleznim najbolj odporne trte, ki jih potem razmnožujemo. To se godi na ta način, da v vinogradu vsako leto zaznamujemo najbolj rodovitne in zdrave trse (trte). V jeseni pred trgatvijo pregledamo namreč dotični oddelek ali vinograd in najbolj zdrave in rodovite trte ene vrste zaznamujemo, n. pr. z eno črto rdeče barve na kolu. lito delo še v naslednjih dveh letih ponovimo. Trte, ki bodo po preteku treh let kazale tri znamenja (3 rdeče črte na kolu), so bile tri leta zaporedoma najbolj rodovitne in zdrave. Izkušnje nas uče, da trte, ki tekom treh let pokažejo svoje dobre lastnosti, te dobre lastnosti tudi stalno (konstantno) obdrže. Od takih trt jemljemo cepiče za nadaljne razmnoževanje trt in storimo sploh najbolje, da ostale, manj vredne trte v vinogradu ž njimi precepimo. To se zgodi lahko prihodnjo pomlad, meseca marca, v precep, blizo tal. Tako dobimo vinograd, ki je zasajen z odbranimi, plemenitimi titami. Tako postopanje je seveda najbolj priporočljivo pri čistem nasadu (z eno trtno vrsto), da se pa tudi vporabiti v mešanem nasadu. V čistem nasadu odbiramo samo eno žlahtno vrsto (sorto) v mešanem, seveda več, za dotičen kraj najbolj priporočljivih vrst. Posebni, to je poedini (individualni) plemenski izbir trt ima namen, da poiščemo najboljše trtne poe-dince (individuje), ki se po dobrih lastnostih najbolj odlikujejo. Take trte-poedinke, ki obdrže skozi šti-i leta svoje dobre lastnosti, zaradi katerih smo jih bili poiskali in odorali (selekcionirali), nam dajo materijal za ma-terne trte, ki se porabijo za napravo maternih nasadov. Iz maternih nasadov se oddajajo cepiči zi nadaljne pomnoževanje javnim in privatnim trtnicam. Najvažnejša naloga poedinega izb:ra trt je, poiskati najbolj rodovitne poedince ene trtne vrste (sorte). Vendar je pa pri tem vpoštevati tudi še raščo in odpornost proti trtnim boleznim, dobo zoritve, sladkobo grozdja itd. Poedini plemenski izbir trt se mora vršiti po vinskih okoliših, kolikor mogoče z enakimi podnebnimi in talnimi razmerami. Izbirni okoliš določi izkušen vinarski strokovnjak, ki vodi celo podvzetji. Za vsako vinsko gorico ali več vinskih goric skupaj določiti je dva inteligentna vinogradnika, po možnosti absolventa strokovne šole, ki izbir praktično izvršujeta. Omenjena dva vinogradnika preiščeta pred trgatvijo vse vinograde svojega okoliša in zaznamujeta one poedine trte (trse) posameznih vrst (-sort), katere je selekcionirati. Izbrati je k večjemu 50 trsov ene vrste. Vsak izbran trs se opremi s tablico in številko in se vpiše v poseben plemenski (izbirni) zapisnik. Drugo leto je treba celo leto te trte in njih razvoj opazovati in vpisavati v knjigo. Skrbeti je tudi, da so trte proti boleznim itd., pravilno oskrbovane. Trte, ki niso obdržale svojih, v prvem letu pokazanih, dobrih lastnosti, je iz izbira izločiti, tablico jim odvzeti in jih v izbirnem zaznamku črtati. Tako je postopati skozi štiri leta. Po preteku štirih let ostane morda še prav malo izbranih poe-dincfev (trt), a ti bodo gotovo kazali najboljše lastnosti dotične vrste v celem okolišu. Od vsake izbrane trte pošlje na to izbiratelj po dve, na rezniku odrezani mladiki kot cepiče osrednjemu vodstvu, ki jih vc^pi na riparijo in s pridobljenimi cepljenkami zasadi materni vinograd. Tam se trte še nadalje opazujejo, morebitni zvržki odstranjujejo ali precepljujejo in konečno se dobi nasad najbolj popolnih trt ene žlahtn^ vrste, ki smo jo hoteli izbrati. Ta nasad predstavlja najboljše trte-plemenke dotične vrste. Iz tega maternega vinograda se jemljejo cepiči za nasajenje vinogradov v celem izbirnem okolišu. Kakor se izbirajo trte glede rodovitosti, tako se dajo izbrati tudi glede ostalih lastnosti, ki jih zahtevamo od dobre trte. Brez dvoma bi se dalo v teku desetih let na ta način naše vinogradništvo postaviti na povsem drugačno stališče kot danes. Ni dvoma, da bi vinogradi, zasajeni z izbranimi, prvovrstnimi plemenkami dajali vse drugačne dohodke kot sedaj. Iz vsega pa vidimo, da k zboljšanju naših nasadov lahko prispeva vsak posameznik, kajti splošni plemenski izbir tit izvede lahko vsak vinogradnik v svojem nasadu sam. To mu je tudi kar najtopleje priporočati. Posebni ali poedini izbir trt, ki je seveda še veliko večjega pomena za vinogradništvo, je mogoče izvesti le z združenimi močmi, bodisi od strani zadiug ali društev, ali od strani javnih oblasti. Najhitreje bi se prišlo do cilja, ako se te naloge poprimejo strokovna diuštva, ki jim da država potrebna^ sredstva in strokovno vodstvo na razpolago. Živela prva slovenska zadruga za plemenski izbi/ in odgoj trt. __B. Skalicky. Pred trgatvijo. Bliža se čas trgatve. Vkljub raznim vremenskim neprilikam bode večina vinogradnikov pridelala lahko srednjo množino vinske kaplj e?, ki pa obeta biti prav dobra — ako si jo vinogradnik sam ne pokvari. Skrajni čas je že, da se naši vinogradniki po-primejo umnega kletarjenia. Od vseh strani nam grozi konkurenca, ki jo premagamo le z dobro kvaliteto vina in to dosežemo samo, ako se pcprimemo načel in naukov modernega, umnega kletarstva in opustimo vso starokopitno nemarnost pri pripravljanju vina in ravnanju ž njim. Pred vsem je treba, da pustimo grozdje popolnoma dozoreli. Iz nezadostno zrelega grozdja ne moremo pridelati dobrega in stanovitnega vina. Grozdje je pa zrelo še-le tedaj, kadar se listi trte zbarvajo v rumeno ali v rdeče in kadar peclji grozdja olesene. Daljše načelo umnega kletarstva je snaga. V smrdeči kleti, v nesnažni kadi, v nesnažnem, zatohlem ali plesnivem sodu, se mora vsako vino spriditi, zato ravnajmo v kletarstvu skrajno snažno. Posnažimo kleti, posodo in orodje. Stene kleti ometimo in če mogoče pobelimo, tla pometimo in posipajmo s čistim peskom. Posodo izbrišimo dobro in pomijmo. Ako je sod pust, treba ga je poprej dobro izpariti ali zakuhati, enako kakor novo posodo, to je s sodovim lugom, s kropom in vinom. Zakuha se pa v sodu nikoli ne sme ohladiti. Ako je sod plesniv, treba ga je poprej postrgati do zdravega lesu, potem še-le zakuhati z močnim sodovim lugom, z vrelo vodo in vinom. Enako je popraviti sode od slabega ali celo sprijenega vina, (od za-vrelke, od cika) ako so sploh še za rabo.*) Sode je treba za mošt in vino posebno temeljito pripraviti, kajti stokrat lažje in z manjšimi stroški popraviš slab sod, kakor pa po sodu sprijeno vino, če se sploh da tako vino še popraviti. Pa tudi drugo kletarsko orodje je treba temeljito osnažiti, zlasti železne dele stiskalnic, grozdnih mlinov itd. kajti železna rja se v moštu in vinu topi in vsled nje vino počrni. Daljše pravilo umnega kletarstva je, da je treba zdravo grozdje v trgatvi strogo ločiti od gnilega ali bolnega. Z gnilim ali bolnim grozdjem se drugače ravna kot z zdravim. Ako pa to ne upoštevaš in mešaš vse skupaj, dobiš vino, ki se ne čisti, ki na zraku rjavi (se zgosti) in konečno tudi rado zavre. Ako grozdje vsled mokrega vremena gnije, pod-berimo najprvo gnilobo, ostalo, zdravo grozdje pa pustimo dozoreti. Tudi v glavni trgatvi ločimo vselej gnilo in bolno grozdje ali gnile in bolne jagode od zdravih. Z gnilim grozdjem se ravna sledeče. Hitro ko se ga dobi za eno stiskalnico (prešo), se ga iztisne, in se mošt napolni v večkrat močno zažveplan sod. Čez 24 ur se čist mošt pretoči od gnilobne gošče na njega dnu v drugo, snažno posodo in se pri tem dobro prezrači.**) Nato se doda moštu čistih drož, oziroma s čistimi drožmi kipečega mošta, ali vsaj kipečega mošta iz dobrega, zrelega, zdravega grozdja, da se v njega vseje dobrih kipelnih giiv.***) Mošt bo potem lepo pdkipel in bo dal dobro in stanovitno vino. Iz zdravega grozdja pripravljamo vino na sledeči način. Ako hočemo pridelati belo vino, mora biti *) Glej navodilo: „Kako se pravilno ravna z vinsko posodo." **) Glej navodilo: „Čiste drože in njih raba v kletarstvu." Ciste drože dobimo v kmet. poskuševališču v Mariboru. ***) Glej navodilo: „Kako se iz gnilega grozdja pripravi dobro in stanovitno vino. to vino svetle barve, ker takega zahteva danes svetovni konsum. Grozdje zmeljemo in ga takoj iztisnemo (iz-prešamo), posebno ako je to grozdje finih vrst in dobro zrelo. Sod, v kterega mošt polnimo, nekoliko (malo!) zažveplamo ter pridenemo čistih drož. Nato zapremo sod s kipelno veho. Ako je grozdje nizkih vrst, za navadno, namizno vino, ga zmeljemo, odpecljamo in pustimo 24 ur kipeti na tropu v kadi, pri tem pa vedno mešamo, da ne stopi trop na vrh, ker se sicer lahko segreje, porjavi in tudi skisne (cika). To da vinu grdo rjavo barvo in prvi začetek bolezni kisanja (cika). Tudi tu je dobro pridejati, in sicer že v kad, čisto kiaečega mošta, to je takega, ki kipi s čistimi drožmi. Ako pustiš mošt predolgo na tropu vreti (kot je na pr. navada v Belokrajini), dobi poleg neprikupljive, temno-rjave barve tudi trd, zagaten okus, ki je vsakemu tujemu kupcu zopern. Zato proč s tropinskim kipenjem ali „kuhanjem" mošta, ki je ostanek iz srednjega veka, nevreden današnjega časa. Danes se zahteva svetlo, zele lkastormeno belo vino, brez trdega, trpkega okusa, ki zakriva vse, kar je v vinu finega. Črno vino ali črnino moramo seveda pustiti dlje časa na tropu kipeti zaradi barve, a tudi to ne predolgo. Štiri do pet dni zadostuje popolnoma, da dobi črnina lepo granatnordečo barvo. Pri daljšem kipenju barvo celo zopet izgubljava, ker jo vlečejo na dno kadi padajoče tropine in droži na se. Pri črnini, ki kipi dalje časa na tropu, velja še v večji meri: odpecljaj (orebljaj) grozdje in pazi, da se trop v kadi ne segreje. Grozdje je treba odpecljati radi tega, ker se nahaja v pecljih in hlastinah posebno surova čreslovina, ki jo pri kipenju se tvoreči alkohol (vinski cvet) iz njih izvleče. Vino dobi vsled tega trd, surov neprijeten okus, rado rjavi in se ne čisti rado. Pri daljšem kipenju v odprti kadi uhaja tvoreči se alkohol, ob enem pa izhlapujejo tudi aromatične snovi (dišave). Ako stopi trop na vrh kadi in se segreje, prične kisati (cikati), kar nam naznanjajo številne mušice, ki so na njem. Ocetne glive, ki se razmnože v cikastem tropu preidejo v vino in ga v poletnem, vročem času pokvarijo. Vino skisne. Zato se daljše kipenje, to je ako traja v<>č kot en dan, v odprti kadi, nikoli ne bi smelo vršiti. Črnina naj tedaj kipi vedno v zaprti kipelni kadi z dvojnim dnom, oziroma v pokoncu stoječem sodu, v kterem na sredi pritrdimo preluknjano (jalovo) dno. To dno drži trop vedno pod površino mošta, zato se trop ne more skisati in barvilo se iz jagodnih mahovnic bolj popolno izluži, vsled česar dobi črnina tudi lepo barvo. Zgornje dno kadi ali soda pa varuje, da iz kipečega mošta ne morejo uhajati dišave in alkohol. Rdeče vino ali cviček dobimo, ako kipi črno in belo grozdje skupaj dva do tri dni v kadi. Najboljše je, da ravnamo ž njim enako kot pri črnini. Rdeče vino je le lokalnega pomena in ni pripravno za izvoz. Za dobroto in stanovitnost vina je dalje zelo važno pravilno kipenje mošta. Ako se kipenje mošta pravilno vrši, se vino rajši učisti in tudi čisto ostane. Ako pa zaostane Dri kipenju v vinu sladkor, se vino noče učistiti in se vedno spreminja, ni stanovitno. Kipenje povzročajo kipelne glivice, ki zahtevajo gotove pogoje, da se popolno in pravilno razvijajo. Poglavitni pogoj je pravilna in stalna toplina, ki naj znaša 15° do 18° C (12° do 15 °R). Kadar je v trgatvi mrzlo vreme, je treba s trgatvijo počakati, da se zrak in grozdje nekoliko ogreje. Trga se torej na pr. šele od 10. ure naprej. Če pa ni časa čakati, potem je treba mošt v kleti segreti, da se spravi na pravilno kipelno toplino (12CR = 15°C). V to svrho se segreje, bodisi v kotlu ali v loncu nekaj mošta, ki se gorak izlije v ostali mošt v sod ali v kad. Tam se vse premeša in se s toplomerom, ki bi si ga moral vinogradnik nabaviti, preskusi, ali ima mošt pravilno kipelno toplino. Če ne, se segrevanje ponovi. Dalje je treba skrbeti zato, da je tudi klet zadosti gorka. Če ni, se v njej po potrebi tudi zakuri. Zelo važno pa je, da se klet, kjer mošt kipi, oziroma kipeči mošt v njej naglo ne ohladi, kar je ob mrzlih jesenskih nočeh prav lehko mogoče. Če je zunaj mrzlo, je torej treba v kleti okna zapreti in klet zračiti šele tedaj, kadar je zunanja toplina enaka notranji. Ce se mošt med kipenjem naglo ohladi, kar se posebno lehko zgodi, če kipi v majhni posodi, se kipenje ustavi. Mlado vino ostane deloma še sladko in je — zlasti, če je bolj šibko — podvrženo raznim boleznim, posebno pa vlačljivosti, poleti pa dokipeva in se vedno kali. Tudi prevelika gorkota ni dosti prida. Pri visoki toplini se vrši vrenje jako burno, ogljikova kislina odhaja v velikih mehurčkih iz kipečega mošta in jemlje s seboj deloma tvnreči se alkohol, zlasti pa uhaja z njo fini duh vina. Če se toplina zviša nad 25—300 C, se kipenje kmalu ustavi in nastane nevarnost, da začne vino cikati, zlasti če ima zrak do njega pristop, kar je posebno v odprti kadi lehko mogoče. Ko je burno kipenje ponehalo, je najbolje, da kipelno veho snamemo in sode z drugim, enako ali še bolj pokipelim moštom do vrha zalijemo in jih potem zopet s kipelno veho zamašimo. Stem preprečimo razkrajanje beljakovin, ki je z njimi (v obliki pen) burno kipeč mošt doge v sodu omočil. Nato pustimo vino pri miru, dokler se, vsaj deloma ne učisti, in ga — navadno decembra meseca — prvič pretočimo (posnamemo), da ga ločimo od lehko gnijočih in smrdečih drož. B. Skalicky Novomesto. Letina v Bački. Mislim, da ga ni časopisa, ki bi ne bil v daljšem ali krajšem članku že obdeloval ta predmet. Osobito neposredno pred žetvijo, so beograjski in drugi večji časopisi, pisali o bodoči nad vse dobri letini. Te članke so navadno dobivali iz „dobro poučenih stro-kovnjaških ali uradnih krogov." Po teh večjih listih so manjši provincijalni kopirali in svojskj prikrojili svoja poročila. In nastala je briljantna, vsako pričakovanje presegajoča letina v — časopisih. Pisanje časopisov je bilo tako intenzivno, tako prepričevalne, da so začeli verjeti celo ljudje, ki so opazovali žito cel čas in poznajo popolnoma njegov razvoj in izdatnost njegovega zrnja v pogledu moke. Tako se je pisarilo, dokler se pšenična žetev ni nagibala h koncu. Šele tedaj so se začeli pojavljati dvomi nad ,.vsako pričakovanje presegajočo letino." Te poslednje, resnici odgovarjajoče članke so pošiljali v svet posestniki, na temelju tedanjega izgleda žetve.*) Vendar pa ti članki o dobri letini niso imeli slabih posledic. Nasprotno. Oni so celo precej doprinesli k padanju cen in pa k večji ponudbi. Pšentca, ki so jo do tedaj skrito zadrževali producenti in vele-tržci v špekulativne namene, prišla je takoj na trg. Blago je bilo dobro in cene primerne. Škoda je bila, da je ta ugodna konjuktura trajala le malo časa. Pokvarila jo je Centralna Uprava s svojim dobavnim razpisom za 1000 vg. pšenice po D. 180 ali K 720 —. Prejšnja cena pšenici izpod K 600-— do K 600-— je vsled tega nespretnega razpisa takoj poskočila na K 720 — in je do tedajna obilna ponudba izginila. Žetev sama je v Bački že dovršena. Mlatev je v polnem teku. Trajala bode še kakih 10 dni. Vsled nezadostnih množin premoga in kuriva sploh, ter deževja zadnjih dni, je mlatev bila precej ovirana. Rezultat žetve je sledeči: Ječmen: Posejanega je bilo več nego lani. Žetev se je vršila v drugi polovici junija, mlatev pa v prvi polovici julija in je že popolnoma končana. Zrnje (jsobito od jarega) je drobnejše od lanjskega, tuje primesi približno kakor lani. Pivovarski ječmen je tudi shbejši nego lani. V splošnem je ječmenova letina slabejša srednja. Rž: V poštev prihajajo samo gornji kraji Bačke, t j. okolica Baje. Posejane je bilo približno toliko, kakor lani. Žetev se je vršila v juliju, mlatev istočasno z pšenico. Dobljeno zrnje je deloma nerazvito. Množina manj nego lani. Pšenica: Posejane je bilo manje nego lani. Osobito ozimine je bilo manje. Krivo je bilo deloma jesensko neugodno vreme, dalje slabo delovanje odvodnih naprav in pa po nekod tudi agrarna reforma. Manjek ozimine so nekateri skušali nadomestiti z jarino. Ali tudi tedaj so nastale iste ovire, kakor jeseni. Razen tega so pa mnogi imeli proti jarini pomisleke, kajti ta se v Bački le nerada obnese. Bačka je najboljša pokrajina za pšenico, ali sejati jo moraš le kot ozimino. Zoritev ozir. žetev pšenice je začela v početku julija in je trajala do okolo 20. Roko v roki z žetvijo je začela tudi mlatev, ki še traje. Dobljeno zrnje je zelo različno. Mestoma je zelo lepo razvito in debelo, s skoraj nikakimi tujimi primesi in v teži celo 78 in še več kg, drugod, in sicer po veliki večini, je pa zrnje drobno, nerazvito in po nekod celo z nagrbančeno kožico, ker je trpelo po suši. Kvalitetna težina tega zrnja je seveda zelo mala in se vrti okolo 70 do 72 kg Povprečna teža letošnji pšenici iznašala bode okolo 73 do 74 kg. Tujih primesi bode manj nego lani. *) Pripomba uredništva. Po bolj verjetnih poročilih so vesti o dobri letini razširje-vali v prvi vrsti trgovci — špekulantje, ki so si na cen način hoteli napolniti svoje zaloge s pšenico, da jo potem tem dražje prodajo, in dosegli so res svoj namen, kajti cena pšenici je tako padla, da so jo trgovci in banke pokupili že na polju po zelo nizkih cenah in celo po 300 K za 100 kilogramov. Ti trgovci jo danes ponujajo že po 800 K in semensko blago celo po 1000 K. Za take špekulante bi najostrejša kazen bila še premila, če bi pri vladi v Beogradu imeli zmisel za pošteno trgovino. Toda ta vlada jih je celo podpirala, ko je razširjevala te vesti po svetu. Imela je seveda pri tem še namen, da dvigne vrednost dinarja v svetu, kar se Ji je tudi za nekaj časa posrečilo. Danes pa naša valuta zopet in sicer stalno pada. Vzrok je v prvi vrsti v mnogo slabši leiini, nego se je pričakovalo, kajti ne samo Bačka, Banat, Slavonija, Hrvatska, ampak tudi Srbija poroča o le srednji, celo slabši letini, kar je povzročila suša. To je tudi krivo, da gredo dandanes cene žitu navzgor. Kvantitativno je pšenice precej manje nego lani. Vzrokov je več. Predvsem je bilo manje posejane, kakor zgoraj navedeno. Dalje so jesenski setvi precej škodovale miši in konečno je tudi deževje in megla v cvetju napravila precejšno škodo. Žito je napadla rja, klasje je po nekod ostalo prazno, po nekod pa le z nepopolno razvitim zrnjem. Po tukajšnji navadi se požeto (oziroma poko-šeno) žito spravi na polju v kopice. Iz ene take kopice se je normalno poprečno dobilo po 30 do 35, v zelo dobrih letinah celo do 45 kg zrnja. Letos so take kopice dale zelo različno. Bilo je takih s samo ' 15 kg, a bilo je tudi takih s 40 kg zrnja. Večina je bila izmed 20 do 27 kg. Na oralu se je poprečno pridelalo 6 do 7 stotov zrnja. (Na 1 ha 12 do 14 q). Oves. Najbolje izmed vseh vrst žita Bačke je letos obrodil oves. Žetev njegova je končana, ne pa še mlatev. Uspeh je boljši nego lani. Kvaliteta zrnja je dobra do prav dobra. Krompir: Bačka ni pokrajina za krompir. Sadi se ga le, kolikor se ga doma potrebuje. Kvaliteta njegova v najboljših letih zaostaja za onim iz Slovenije. Na trg prihaja precej zgodaj nekako istočasno, kakor na Goriškem. Kolikor se da sklepati do sedaj, je letos obrodil srednje. Gomolji so sicer popolnoma zdravi in lepi, a debeli niso. Morda bodo poznejše vrste bolje. Sadje in zelenjava: Tako sadje, kakor zelenjava obrodilo je precej obilno in dobro. Osobito okolica Nov. Sada je bogata na teh pridelkih, od koder se izvažajo v Beograd in Zagreb. Vendar pa to ne prihaja tukaj toliko v poštev za prehrano, kakor v Sloveniji. Tu tvori ljudsko prehrano bolj meso in moka. Zelenjava in sočivje sploh je bolj podrejene važnosti. Trgi so polni lepih jabolk in hrušek, v obilni meri se dobijo češplje (slive), breskve, bilo je tudi mnogo črešenj, višenj, krasnih marelic, itd.; vsepolno je me-lonov, lubenic in sploh vsakovrstne zelenjave. Grozdje: Prihaja na trg že kakih 14 dni. Jagode so za sedanji čas precej dobro razvite, zdrave in sladke. Letina sama bode nekako srednja. Po nekih krajih dolnje Bačke slabejša. Koruza: Kar se ozimine ni moglo dovolj posejati, nadomestilo se je s koruzo. Zato je te precej več posejane nego lani. Do sedaj stoji na polju zelo lepo. V poslednjem času pa je na več mestih občutno napadena od škodljivca Botys nubilalis. Razen tega jo je začetkom avgusta precej polomil vihar, ki je razsajal po doljni Bački, ob Tisi in tudi v Banatu. Razen teh glavnih pridelkov ima Bačka še celo vrsto drugih, kakor: stročnice, proso, hmelj, detelja, oljnata semena, predivne rastline, riž itd. Iz navedenega izhaja, da je letošnja žitna in krompirjeva letina v Bački srednja, sadna in zelenjadna dobra, koruzna bode morda dobra. Kolik je pridelek žita v številkah, mi ni znano in dvomim, da bi kdo te številke vsaj približno mogel navesti. Finančni minister Kosta Stojanovič je izjavil v nekem intervievu, da bode letošnja žitna letina, brez pasivnih krajev (Slovenije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije, itd.), v Srbiji, Stari Srbiji, Macedoniji, Vojvodini ter Hrvatski in Slavoniji dala 200.000 vagonov pšenice, 100.000 vagonov ječmena, rži in ovsa, ter 420.000 vagonov koruze. Dalje pravi, da ministrstvo ishrane zahteva 22.000 vagonov pšenice in koruze za pasivne kraje, a on da računa v to svrho 30.000 vagonov. Nisem in mislim, da ni nikdo v položajn, da bi zamogel v sedanjih razmerah kontrolirati resničnost gornjih ogromnih številk. Vendar pa je eiio gotovo in to trdim s polnim prepričanjem: žita imamo dovolj in mnogo več, nego za lastno potrebo. To svojo trditev oslanjam na svoja lastna opazovanja iz preteklega gospodarskega leta. Lani smo krili lastno potrebo v aktivnih in pasivnih krajih. Centralna uprava je tudi precej izvozila v tuje države in danes, ko je novina že pod streho, imamo še lepe množine stare pšenice in naravnost ogromne množine sicer ne prvovrstne koruze. Letošnja letina v Bački res ni taka, kakor so jo časopisi napovedovali, ali zato pa imamo v Srbiji precej več posejanega nego v prejšnjem gospodarskem letu. Iz tega sledi, da do kake prehranjevalne krize vsled pomanjkanja živil, pri nas absolutno ne more priti, in če pride, ne bode ta kriza vsled pomanjkanja, ampak vsled nesposobnosti v to poklicanih faktorjev. Po mojem mnenju more nastati v Sloveniji (kakor tudi v vseh pasivnih krajih) prehranjevalna kriza le vsled nezadostnih prometnih sredstev (prošlo leto je Slovenija imela lastne železniške vlake, leto3 jih ne bo) in morebiti vsled kakih neumestnih naredb administrativnih oblasti. Ministrstvo ishrane, oz. odseki pasivnih pokrajin, naj bi si čim prej zagotovili potrebne količine žita, a ostalo naj se v tujini proda. Od držav s slabo valuto, naj se kot plačilo zahteva naša novčanica, ostale države pa z dobro valuto, naj plačajo v njihovi valuti. Neverujem da bi cene padale.*) Zato je merodaven svetovni trg in pa valuta. Alfons Besednjak Vinogradništvo in vina Bosne in Hercegovine. Hercegovsko vino, osobito mostarsko, vsebuje dosti alkohola, ekstrakta in fosforove kisline. Zaradi-tega je močno, polno in harmonično. Od belih vin je žilavka na prvem mestu. To je močno, polno vino, zelenkaste barve, izrednega duha (buke), koji spominja na prvovrstna burgundska vina, z malo arome, ki zopet spominja na muškat. V južnih krajih spominja ta duh na mozelska bela vina. Od poznanih črnih vin je blatina najglavnejša; v času invazije trtne uši na Francoskem izvažala se je v Južno Ameriko, osobito kot medicinalno vino za lekarne v Braziliji. Tudi ostali vinorodni kraji Hercegovine dajejo dobra, prilično močna, polna in pitna vina. V Iju-buškem okraju vsebujejo vina več čreslovine ter so po barvi in okusu slična sedanjim dalmatinskim vinom. Stolačka vina (iz okraja Stolac) so večinoma svetlorumena (kakor nekatera negotinska (srbska) vina, ki so si tudi sicer zelo podobna), ker so razne vrste mešano posejane, se hitro čistijo, so močna, polna, in mnogi jim dajejo prvenstvo nad mostarskimi vini, ker so bolj pitna. Tudi bela vina so, od pomešanih vrst, svetlozelenkasta, in se v dobrih letih in pri pravilnem kletarenju morejo meriti s prvovrstnimi renskimi vini. Črna vina so svetlejša, temnordeče barve, zelo pitna in podobna bord6skemu. *) Opomba uredništva. Ravno svetovne cene žita bodo vplivale na padec cen tudi iita v Jugoslaviji, kajti po vseh evropejskih državah so te nižje nego pri nas. To bo privedlo države, ki imajo potrebo po žitu, da ne bodo kupovale pri nas, kjer je tako drago, ampak v drugih državah, kjer dobijo žito cenejše. Čehoslovaška se je že obrnila na Rumunijo, ker ji je žito pri nas predrago. Trebinjska vina so bolj mila kakor mostarska, vsebujejo manj alkohola, ekstrakta in mineralnih sestavin, toda so istotako dobra. Tipičnih vin ni, ker je nasad pomešan. Zelo dobra vina proizvaja državna vinorej ska postaja v Lastvi, ki je od Trebinja 14 kilometrov oddaljena proti črnogorski meji. Tu so zastopane najrazličnejše vrste. Vina so v vsakem pogledu prvovrstna in imajo povsem drugačen značaj, nego mostarska. Lastva je sicer južno od Mostara, vendar leži prilično visoko, 394 m nad morjem, in je podntbje zaradi gorc-vitega kraja znatno hladnejše in milejše, nego v Mo-staru. Najsevernejši konjiški okraj daje dobro, zaradi prijetne vinske kisline izredno pitno vino; večinoma je bolj rdečkaste barve (šilher). Črna in bela vina so istotako veliko lažja kakor ostala hercegovska vina, vendar jih radi kupujejo zaradi njih prijetnega, osvežujočega okusa. V Bosni se edino v prozorskem in banjaluškem okraju proizvaja malo vina, ampak to je samo neznatne, lokalne vrednosti; v drugih bosanskih krajih služi grozdje samo za zobanje. Omeniti moram, da prvi svetovni zdravniki priporočajo mostarsko vino za zdravilo, ker vsebuje do 0060 g fosforne kisline. Pred 20 leti (I. 1899.), torej v času, ko negovanje vina še ni bilo na isti stopinji, kakor danes, preiskal je dr. C. A. Neufeld,*) inšpektor splošne državne kemijske postaje v Mona-kovem, hercegovska vina in je prišel v glavnem do sledečih rezultatov: Okraj Vrsta vina Volum /o alkohola Ekstrakt Vinska kislina j gramov v lOOcm3 I. Bela vina. Mostar Zilavka-Dračevice 13-72 13-06 2 44 0 82 j Žiiavka-Gnojnice 2.66 0'80 Ziiavka-Blizanci 11 95 1-97 0-61 Rezakija 11-95 2-5.9 0-86 Krkošija in Podbel 11-50 295 0 61 Balint 11-41 2 13 0-78 Zastavica 11-68 2-23 082 Muscat Alexandriner 1468 3-33 0-72 Ljubuški Razne v. - Humac 1017 2-25 0 54 Razne v. - Megjugorje 1214 2 29 0-58 Trebinje-Lastva Žilavka 1 1214 210 0-56 Žilavka II 1223 209 0-57 Korjic Razne vrste 8 07 1-23 0-68 II. Črna vina. Mostar Skadarka 1214 2-95 0-75 j Blatina 1079 3-93 0-75 Alicante-Bouch. 10-88 3-53 0-72 Aramon 9-91 300 0-81 j *) Dr. C. A. Neufeld: „Die Weine der Hercegovina". Son-derabdruck aus der „Zeitschrift fiir Untersiichiing aer Nahrungs-und Genussmittel" etc. 1901. Heft 7. und 8. Verlagsbuchhandlung von Julius Springer in Berlin. Okraj Vrsta vina Volum 0' /0 alkohola Ekstrakt 1 r Vinska kislina graioTTloo cm3 Cabernet 9-91 3-19 0-89 Mostar Razne v.-Čitluk 13-06 312 0-59 Blatina-Buna 12-32 316 0-81 Ljubuški Razne vrste 10-61 289 0-63 Skadarka 11-05 2-64 066 Trebinje-Lastva Blatina 10-52 2-58 0-67 Aramon 9-91 2-61 0-59 Alicante Bouchet 10-52 2-58 0 67 Cabernet 9-66 223 0-53 Konjic Razne vrste 10-52 205 0-57 III. Rdeča vina (šilher). Trebinje Razne vrste 11-23 | 2 03 0-69 Hercegovina ima razen navedenih tipičnih vrst vina še dvoje posebnih dezertnih vin, in sicer sladko vino (muškat) in malaga. Ta sladka in aromatična vina počele so proizvajati državne sadjarsko-vinorejske postaje v Mostaru in Lastvi, a pozneje, ko so našla splošno dopsdenje, posvetili so jim tudi podjetnejši vinorejci iz Mostara več pažnje. Da se širši zainteresovani krogi seznanijo z načinom prirejanja teh Specialnih vin, hočem te načine v glavnem opisati. Sladko vino. To vino se proizvaja na sličen način, kakor gla-soviti tokajec in v povoljnem jesenskem vremenu tudi za istim nič ne zaostaja. Od trtnih vrst je najboljša žilavka ali muškat, kjer se goji. Grozdje ostane na , trsu čim najdalje, dokler vreme dovoljuje, potem se obere, in gnile jagode odstranijo. Nato se položi na lese in nosi na solnce, da jagode ovenejo. Ves čas pa je treba odstranjevati gnile jagode. Ovenele jagode se oberejo in denejo v kad. Na sto litrov grozdnih jagod se nalije 20 litrov mladega, še v vrenju nahajajočega se mošta od žilavke ali muškata. Tako ostane vse 4—6 dni, odnosno tako dolgo, da se vidi, da je ta brozg pričel vreti. Nato se vzamejo čiste vrečice iz redkega jakega platna, v katere gre 10—15 kg jagod. Z jagodami natlačene vrečice se polože v stiskalnico in se iztisnejo. Mošt se vlije v sod in se mu takoj doda 8—10 °/o vinskega špirita. Navadnega kakor tudi čistega (rafiniranega) špirita se nikakor ne priporoča dodajati. Vrenje tega mošta se izvrši v 6—8 tednih, treba pa je vedno meriti sladkost. Pravo sladko vino mora, kadar je gotovo, vsebovati 8—10% sladkorja. Nato se to sladko vino pasterizira in filtrira ter napolni v pollitrske steklenice, kakor tokajec. (Dalje prihodnjič.) VPRAŠANJA in ODGOVORI. fla v»a kmetijsko - gospodarska vpraianja, ki dohajajo na Kmetijako dražbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca", »e načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki *o splošno poučni, »e uvrate med .Vpraianja in odgovore", na oitala vpraianja ae pa odgovarja pismeno, če Je prilože.ia znamka za odgovor. Odgovarja ae edinole na vprašanja, ki so podpiaana a celim imenom; brezimna vpraianja ali taka, ki ao zaznamovana le z začetnim črkami, ie vržejo v koš. V .Kmetovalcu* ae pri vprašanju nikdar ne natisni vprašaičeveg a imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno it v viaki številki odgovori le na tlita vprašanja, ki 10 prišla viaj 4 dni pred Izdajo lista; na pozneje došla vprašanja ie odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj teli odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora prt-lotltt znamko za odgovor. Na vprašanja, ki ntso kmetijsko - gospodarska, ie ne odgovarja v »Kmetovalcu", ampak it pismeno, te so pisma prlloler e 4 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zaklada. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki leveda morejo biti le splošne vsebine, kajt aredništvo ne more poznati vieh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva. Vprašanje 68. V mojem vrtu imam nekaj vrtnic, ki so napadene po neki plesnobl. Kako odpravim to bolezen? (M. M./v P.) Odgovor: Bolezen na Vaših vrtnicah je neka plesnoba, katero povzroča glivica Sphaerotheca panosss. Bolezen nastopi spomladi, napade mladike in lističe, ki kmalu dobe neko sivo prevlako. Mladike zaostanejo v rasti, lističi ostanejo nerazviti in se polagoma posušijo ter odpadejo. Ker je pa listje za rastlino neobhodno potrebno, mora rastlina brez lističev hirati in se slednjič posuši. Na tako oslabeli rastlini se potem vgnezdijo še drugi rastlinski in živalski škodljivci, ki konec rastline še bolj pospešujejo. Najboljše sredstvo za uspešno pokončevanie te plesnobe na vrtnicah je čisto v prah zmleto žveplo, s katerim morate vrtnice dobro oprašiti. Žveplo se na zraku in na gorkem pretvarja v žvepleno kislino, ki zelo strupeno vpliva na glivice, ki povzročajo to plesnobo. S Vprašanje 69. Kako se napravi češpljevec ali povidl? (M. Z. n. R.) Odgovor: Za češpljevec se vporabljajo samo kolikor mogoče zrele in sladke češplje. Obrane češplje naj na suhem prostoru popolnoma dozorijo, vsaki dan jih je treba obračati. Kadar postanejo pri peceljnih že malo ovele, takrat vsebujejo največ sladkorja in so najbolj pripravne za izdelovanje mezge. Cisto oprane češplje je treba razpoloviti in koščice odstraniti, ali pa se dajo kar cele kuhati brez vode v primerni posodi. Ko češplje pri kuhanju popolnoma razpadejo in se izpremene v jedko tekočino, jih lahko vroče pretlačite skozi nepregosto sito, da na ta način odstranite kožo, katera se ne razkuha in pa koščice, če jih niste prej odstranili. To tekočino kuhajte nadalje med neprestanim mešanjem tako dolgo, da se močno zgosti. Za domačo rabo pa ni treba češpljevec pretlačiti, da odstranite kožice, ker dobite tako več češpljevca in prihranite mnogo dela. Pri izdelovanju češpljevca ni potreba ničesar pridati, ker imajo češplje itak dober okus, pač pa lahko izboljšate okus, ako pridenete med vku-hanjem na vsak kg mezge 20 dkg sladkorja. Češpljevec se napolni, dokler je še gorak v primerne posode potem spravi na suhem in hladnem prostoru. S. Vprašanje 70. Ravno pred žetvijo mi je toča pobila vso ozimno pšen:co, vsled česar je izpadlo veliko zrn. Ko sem po žetvi zemljo preoral in vsej si repo, je kmalo vzkalilo tudi pšenično zrnje. Ker mi primanjkuje žita in se mi zdi škoda izkopati imenovane rastline, zato vprašam ali je upanje, da bo ozimna pšenica, ki seje začetkom julija sama zasnjala, še Mošnje leto doioreia? (R. G. v M.) Odgovor: Ozimna pšenica, katere zrno je toča izbila iz pšeničnih rastlin in se na nadin samo zasejalo, ne bo letošnje k to več dozorela. Ker bi se kot ozimna pšenica, ki je bila vsejana tako kmalu, do zime vsekakor zelo razrastla in bi v zimi gotovo pozebla, zato jo je odstraniti, ker bi sicer ovirala razvoju repe. V slučaju da so postr-nične rastline že dobro razvite, priporočamo, da iste pokosite in porabite za krmo, sicer pa jih ob priliki oko-pavanja repe odstranite, drugače Vam bo repa slabo uspevala. T. Vprašanje 71. Katero gnojilo mi priporočate za težko zemljo, ki jo nameravam zasejati z ozimno pšenico. Lansko leto sem jo gnojil z hlevskim gnojem. (T. S. v H.) Odgovor: Gnojenje k posamez iim rastlinam je predvsem odvisno od kakovosti zemlje in vrste rastline, ki je rastla oziroma raste sedaj na dotični njivi. Z ozirom na nepopolno vprašanje pa Vam seveda ne moremo podati točnega odgovora. Na težki njivi je pred vsem skrbeti, da se s pravilnim obdelovanjem pripomore k temu, da dobe rastlinske korenice za svoje dihanje in s tem za razvoj potreben zrak, oziroma zračni kisik. Nadalje pa je pripomniti, da je le v tem slučaju mogoče, da pridejo pridana gnojila do popolne veljave. Kot gnojilo k pšenici bi Vam priporočali predvsem supertosfat, ki ga je trositi do 200 kg na ha. Istega ima v zalogi Kmetijska družba. _ - T. KMETIJSKE NOVICE. Bosnapasta. Kdor se hoče prepričati o učinkovitosti >Bosnapastenaj si ogleda škropilne poskušnje pri državnih trtnicah v Černomlju, v Kostanjevici ali v Novem mestu. Priglasiti se je pri delovodju trtnice. B. Skalicky. Kmetijski konji za dirke. Slovenski dirkalni klub opozarja vse posestnike konj na dirke v trabu, ki se bodo vršile na dan 5. in 8. septembra t. 1. na dirkališču v Ljubljani. Pri teh dirkah bodo rezervirane posebne točke za 3 letne in tudi za starejše konje, ki so rojeni v Sloveniji in so v posesti naših kmetovalcev. Nagrade so za naše razmere zelo visoke in je želeti, da bi bila tudi udeležba temu primerna. Vsa pojasnila daje slovenski dirkalni klub v Ljubljani. Tečaj za uporabo sadja in zelenjadi na Grmu. Državna kmetijska šola na Grmu priredi dvodnevni tečaj za uporabo sadja in zelenjadi in sicer 6. in 7. septembra 1.1. s sledečim sporedom: V pondeljek 6. septembra od 9.—11. ure dopoldne: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Obiranje, spravljanje in razpošiljanje sadja. Vzroki pokvarjenja sadja. Od 11.—12. ure: Praktične vaje v sadni kleti. — Popoldne od 2.—4. ure: Vlaganje sadja v kozarce. Naprava kompotov s sladkorjem in brez sladkorja. Konserviraoje zelenjadi v kozarcih in pušicah. Od 4.—6. ure: Praktične vaje. V torek 7. septembra: Dopoldne od 8.—10. ure: Naprava marmelad (zolzna) in mezge (povidla) s sladkorjem in brez sladkorja. Naprava različnih sokov iz jagodičevja in drugega' sadja. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne od 2.—4. ure: Naprava octa. Sušenje sadja in zelenjadi. Od 4.-6. ure: Praktične vaje v sušenju. Revnejšim udeležencem tečaja da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišče na razpolago. Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem-mestu se prične novo šolsko leto 1920/21 dne 4. novembra t. 1. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dva tečaja čez zimske mesece ter je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola, namenjena sinovom iz vinorodnih krajev, traja eno celo leto. Prošnje za sprejem je vložiti pri ravnateljstvu do 1. oktobra 1.1. Prošnji je priložiti: domovnico ozir. krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo in izjavo starišev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja. Sprejemali se bodo samo kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli na svojem domu, ki so najmanje 16 let stari ter z dobrim uspehom končali ljudsko šolo. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 240 kron in se zamore plačati eventuelno tudi v živilih. Za sinove ubožnih posestnikov je oddati nekaj popolnoma ali pa polovično prostih mest. Za ta mesta je predložiti uradno potrjena (od županstva in davkarije ter župnega urada) ubožna spričevala. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu. Pliberk. Velik letni sejm. Opozarjamo mesarje, živinske kupce, trgovce, obrtnike in druge interesente, da se bo obhajal letos zopet kakor pred vojno v ponedeljek, dne 6. septembra velik letni sejm »na travniku«. Na ta sejm pride posebno mnogo goveje živine, konj in ovac. Splošna gospodarska razstava v Križeveih na Hrvatskem. Gospodarsko društvo v Križeveih na Hrvatskem priredi skupno z raznimi drugimi gospodarskimi korporacijami okrajno, splošno - gospodarsko razstavo v Križeveih. Razstava bo trajala [od 8.—12. septembra in sicer bo 8. septembra razstava sadja, vina, poljedelskih rastlin in orodja, 9. septembra razstava goveje živini, 10. septembra razstava konj in prašičev in n. septembra ravzstava drobnice. Razstava se zaključi 12. septembra z ljudsko slavnostjo. Namen razstave je na eni strani pokazati gospodarsko stanje kmetijstva ondotne okolice, na drugi strani pa seznaniti tudi širše sloje z gospodarskim napredkom in z raznimi gospodarskimi potrebščinami, imenovanega okraja. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno na tem mestu objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev proračunov za I. polletje 1920, da se po naročilu ministrstva za socijalno politiko z dne 24. VII. 1920 št. 8419 podaljšuje vnovič rok za predložitev proračunov za L polletje 1920 radi predstoječe novele na nedoločen čas. Do izrecnega poziva od strani tega zavoda se torej proračuni za I. polletje 1920 nimajo predložiti. Zamudne obresti se ne bodo računale radi te zakasnitve. V kmetijski tečaj za učitelje v Št. Jurju ob juž. žel., ki bo trajal od 6. septembra do 3. oktobra t. 1. so se sprejeli sledeči gg. učitelji: Srebernič Fran, uč. Teharje; Senica Robert, nadučitelj St. Peter v Sav. dolini; Kesljič Branko, uč. Rečica, Zeilhofer Alfonz, zač. učit. Konjice; Kebala Karel, učit. Podčetrtek; Kuhar Anton, učit. Trbovlje; Majer Drago, nadučit, Sv. Marjeta pri Rra pri Medvodah, v nedeljo, 19. septembra t. 1. po popoldanskem opravilu ob treh v ljudski šoli; Gradiše pri Litiji, v nedeljo, 19. septembra t. 1. ob enajstih dopoldne v šoli; Bled, v nedeljo, 19. septembra t. 1. ob štirih pop. v Bledskem domu na Bledu; Sv. Jošt pri Vrhniki, v ned.ljo, 19. septembra t. 1. ob enajstih (stari čas) dop. v hranilnični dvorani v župn šču.; Šalek pri Velenju, v nedeljo, 19. septembra t. 1. po sv. maši ,ob osmih v »Društvenem domu"; Št. Janž na Dolenjskem, v nedeljo, 19. septembra t. 1. ob sedmih zjutraj (stari čas) v Št. Janžu hišna št. 6; Splošna opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne * o sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal o1) vsakem Številu navzočih udov. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati ln vse one kmetovalce, ki jo želijo kopiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kiy>ccm stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Priglaiati je nakup ln ponudbo vseb vrst moiklb In tensklb plemenskih živali ter naj vsak priglasilec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, itevilo itd. Nappodaj ■o : Kobilo, 6 let staro, sivo belo, čez 15 pesti visoko, zelo močno, brejo po noričanu »Blas« in Kobilico, 3V2 leta staro, rujavo, za pezo in tudi jako naglo za dirke, 14 pesti visoko, toplokrvno proda oskrbništvo Kraljevega vrelca, Kostrivnica pri Rogaški Slatini pošta Podplat. Tri plemenske krave, ali pa junice, pinegavske pasme, proda Jožef Partl, posestnik Mače, Bistrica v Rožu, Koroško, Dva konja, močna, vstrajna, za težko vožnjo, zamenja za plemenske kobile, Cepin Jurij, Zavine, p. Loke pri Zagorju. JVIala naznanila. Za vsako besedo ie naprej plačati 40 vinarjev v denarju ali Znamkah najmanj pa skupaj K 8°—, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. kupuje po najvišji ceni Martin Pleterskl, 15 Ženske zmešane lase Cerklje._ Najboljše apno Savi. ima vedno naprodaj apnenica J. Taufer, Zagorje ob 50 Hlincbo baitinD sekane iz najboljše bele, ostre mllllani nullillc, Skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno aranciio. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Jurij ob južni železnici pri Celju._60 f Ge ešnjev les, približno l>/i/n> rezanega v dile , za pohištvo kupim. Ponudbe na upravništvo .Kmetovalca*__155 RniDtnnalri I Za zeleno krmljenje priporo-nillblUUDIul 1 čamo sledeča semena) grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4'20 kg, lečo za krmo po K 4'60 kg, grah za krmo po K 3-20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, WoUova ulica St. 12. Vse vrste hranjshih klobas»»sianin- j; o primerni ceni ima naprodaj akob Erlah, mesar in prekaje- valec, Dobje, pošta Loče. Brzojav in železniška postaja: Ledenice, Koroško._ 212 v .suho in zeleno* na ameriški podlagi Rip* Cortaiis in Rup. Montikola z visti, Beli in rdeti Spanjol, Laški in Reinski Riezling (Rilček) Kraljevino, Portugalka, Muškatna žlahtnina, Vi pavska zelenika Itd. jjHBCepIjBnill" Ameri" ških korenikov več vrst, priporoča iz svojih trtnic (razsadilnic). Johan Sarič, vinogradski in vočarski strokovnjak, Beočin (Sriem).______236 opremljena'" ŽRI d ilF Š i Č B V8 PS^S kupi Ferdo Lavrinc, Rždovljica, Gorenjsko. 295 -1-- Suhe gobe, laneno seme, blimnn in vse druge deželne liliIIIIIU, pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 290 Cement, portland, .^^."KSS&h naprav priporoča, Anton. Kašn.an, veletrgovina z že-leznino in cementom v Škcfji Loki. 254 Si?, ppBovpsten, polnomasten, pV*"* 40 kg ima na prodaj SiPaPSfc Z3tlrUyO V y Stari Fužini p-Srednia yas v Bohinjžb CluSbinia za lahka dela (začetnica stara 15 UlUAlilllja po 17 let) dobi takoj trajno službo v Ljubljani pri rodbini brez otrok. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati takoj na naslov: Hišna posestnica, Streliška ulica 8, v Ljubljani nji. velike in male, ploščate in trioglate, klajno rllC, apno, gorsko kredo, razne barve, šipe, kit, mizarski klej, firnež, laneno olje itd. najceneje pri L. Fiirsager. Radovljica. 283 pincgavec, star 10 mesecev, visok 126 cm. , prsne mere 175 cm se proda ali zamenja za telico. Poizve se pri Janezu Serna, posestnik, Spodnje Gorje št. 4, p. Gorje Pri Bledu. 284 Ifinn še žez 100A/> beIo> od letnika 1919 in 1917, UlIlUl mešanih vrst in tudi sortirano, Rizling, ima naprodaj po nizkih cenah, Janez Segula, veleposestnik v Hlaponcih, p. Juršinci pri Ptuju. Vzor-cev ne pošiljam.__2P6 Itnčans za razpošiljanje sadja ima v zalogi nHanre razven drugih pletenin PLETARSKA SOLA v Strnišču pri Ptuju - Slovenija. Istotam se vrši razprodaja košar in sedežev za vozov od K 25"- naprej. 287 llnp iinnirt za izdelavo čolnov, (Flaschenzug) Ubl VlI ly in.vinski kamen, ima na prodaj Bih Ana Koprivnikar, Šmartno pri Litiji. 291 Pnnila CD vodna tuibina 35 do 80 konjskih sil fl UUO OC sistem .Girard" s stoječo osjo za 2% — 3 m padca. S turbino se odda tudi pritisni regulator. Pojasnila se dobijo in ogleda se lahko pri Ivanu Furlan, Verd št. 12, pri Vrhniki. 292 Kraua za pleme, ' breja, skotila bo ob novem letu, je naprodaj. Proda se tudi 15 mescev star pes, volčje pasme, zanesljiv čuvaj. Cena po dogovoru. Marija Rozman, Nemški Rovt 3, p. Boh. Bistrica. 293 lllia ievba nn?a (tajselna) skoro popolnoma UVD iGftnn VU4fl, nova, dalje nov stroj za sušenje sukna, ki je na ogled v tvornici Krener v Škoiji Loki ima. naprodaj za ceno po dogovoru Jakob Drmota, Železniki. 294 Poljedelski stroji: Mlatilnice, čistilnice, trijerje, slamoreznice. mline za sadje, stiskalnice priporoča po ugočni ceni Anton Kašman, veletrg. z železnino in cementom v Skofji Loki. 25(3 Pnnrfa CD' 288 držeč, kompleten, močan riUUu 96. bakren kotel za kuhanje žganaja ; 2 mlina za brinje mleti; stiskalnica (sadna presa ; večjo množino raznih steklenic in kadi ter železni rezervoar za 2000 litrov. Naslov pove upravništvo .Kmetovalca". 20C Mizarskega mojstra Š^^b^rp: Zagradec-Fužine, Dolenjsko. Reilektantje naj se zglase osebno. 297 Ženitna ponudba! Mladenič okoli 25 tet star, mirne in tihe narave, z neomadeževano preteklostjo, tudi nekaj več izobrazbe, želi v svrho prevzema večjega premoženja v zelo lepem kraju Slovenije znanja z mirno, tiho, veselo in zdravo gospodično, ki bi imela veselje do gospodinjstva, občevati s strankami in pomagati pri kupčijah. Prednost ima pošteno in nedolžno gorenjsko dekle. Na lep prometen kraj se tudi priženim. — Le resne ponudbe z natančnimi podatki in sliko je poslati upravništvu .Kmetovalca" pod naslov „Velika ideja - veliko sreče 6437" — Tajnost je strogo zajamčena 298 lepa, velika (volovska) rudečkaste barve, i, 7 mesecev breja, s petim teletom se radi pomanjkanja prostora proda. Pristava hotela .Slon", Cesta v mestni log št. 31, Ljubljana. 299 Pet parou honjshe opreme prsno opremo za enega konja z medenim okoljem, novo solidno delo, proda I. Kralj, Železniki, Gorenjsko. 300 Elegantna kočija, olinate -°-si' lahka-sT~ lica 25. Ljubljana. .proda. Kolodvorska 301 Tudi lotnc kupuje H. Luckmann, I UUI lEIUi prej J. Leuza nasl. a L.Jul>lja-: na Martinovi (Ahacijeri) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipOTO cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 131 llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na >/i strani 300 K, na »/, strani 150 K, na >/« strani 100 K, na «/u strani 50 K in na vustrani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Sloveniio; tisk J. Blasnika naslednikov. _ » Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Bochmann na Dunaju priporoča vsake vrste kletarskili strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik: Fran Rudi, Maribor Vila ,,AlwJee' Pnnria en* ^00 kS oljnate barve v sodčkih in rruun 01. pločevinastih posodah od 50 do 4 kg; 200 kg lanen. firneža : 2 moderni stiskalnici za sadje; 1 slamoreznica ; 1 črpalnica (Schleim-pumpe); 2 mala mlinčka na roko za zdrob in moko; 1 pločevinasto kopalno banjo; 2 železne peči; 1 hladilnik Alia - separator 500 l na uro; 20 lesenih škaiov, snažnih; 21 novih sodčkov; .100 komadov stekleic; 1 pisalni stroj ; 500 kg jeklenih peres od železniških vozov in drugih teških tovornih roz. Naslov se poizve v uredništvu .Kmetovalca". 202 Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani (84) išče za svojo pristavo Zeleni hrib Plača s hrano in stanovanjem po dogovoru. Podrobnosti o službi se poizve pri ravnateljstvu v pisarni na Krekovem trgu štev. 10. Benzin, strojno olje, petrolej, cilindrovo olje, gonilno olje, tovot mast, kolomaz, vazelin, olje in (63) mast za usnjarje. dobavlja promptno Mineralna rafinerija Dravograd. Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija. Izdelujem: Lemeže, branine zobe, krampe, kopače itd. Popravljam: (69, Poljedelske stroje in orodje po najnižjih cenah. Rudolf Ravnikar, fužina Kjlvice 14, pošta Radeče Zidanimost. Iščem za takoj: kieri je izvežban trgovskega vrtnarstva, ter razume tudi poljska dela in živinorejo. ekonoma-vrtnarja Razpošiljam odlično mineralno vodo ,,Kraljev vrelec", ter polnim steklenice strank po najnižji ceni (82) Oskrbništvo Koprivnica, pri Rogatcu, pošta Podplat. 24 kron po poštni hranilnici I Kupujem vedno 111 v vsaki množini po najvišjih cenah: Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke. Nudim najnižje: Kavo, olje, riž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko ter razno drugo blago. fl7) M. RANT, Kranj. Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah ustanovljena 1774. leta. (17) Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna poataja Guštanj, žel. postaja Prevalje. Brzojavni naslov: jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko ln bresdansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana ln neleglrana topllniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leglrana ln neleglrana martlnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline Itd strešna opeka najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta It. 2. Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA iim* ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3% obrestovanju ln dovoljuje hipotečna posojila p« 4 V/o S hranilnico sta zvezana Kredituo društvo in starostna hranilnica za posle ln delavce. Hranilnica je sirotinskovarna In jo nadzoruj« deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekorbtnih naprav in podjetij na Kranjskem. (34) Za te svrhe se Je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v LJubljani, Knaflleva ulica štev. 9. kakor tudi prvovrstna svilnata mlinsko sito (pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini Avgust Cadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35, nasproti «stare Tišlerjeve gostilne*. (3) ■t— - vnovič zvišane poštne pristojbine: Pisma do 20 gramov je frankirati 3 1 K, za vsakih nadaljnlh 20 gramov še s 60 vinarji; dopisnice s 60 vinarji; tiskovine za vsakih 50 gramov po 20 vinarjev; priporočeno (rekomandirano) še posebej z 80 vin.; eks p resna pisma še posebej z 2-40 K, pakete s4K. — Opozarjamo, da vsled velikih kazni premalo frankiranih ■pisem in dopisnic ne moremo več sprejemati. Tudi Je j>r»iložiti za odgovore X K v unkah. • Kmetijska družba zaSTorenijo Ima svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: * Apneni dušik 28/21»/» po K 160— za 100% takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti. , Kostna moka v vrečah po 100 kg z vrečami •vred 300 K. Kostni superfoslat po K 320'— sto kg. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40" Mešano umetno gnojilo .Družba ima na razpolago približno 2 vagona spodija mešanega s superfosfatom, ki ga oddaja po K 100'— za 100 kg. Vreče je prinesti s seb >j. Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača. Žveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gsličnemn škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 2 K 40 h kilogram. Vsled stavke in oviranega železniškega prometa letos mnogim vinogradnikom ne bo mogoče' modre galice pravočasno v zadostni množini iz Nemške Avstrije priskrbeti. Zato priporočamo udom skrajno varčnost Tudi naj sosed pomaga sosedu in naj, če le more, posodi iz svoje zaloge tistim, ki modre galice sploh nič nimajo, izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo galici polovico žveplenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti. Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žvepianje todov, najboljše, brez arzena po 24 kron kilo. Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 12.— kg. Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo. Oves za konje po K 600'— sto kg. Frankirajte pravilno! Kmetijska družba odsiej ne bo sprejemala več pisem in sploh poštnih pošiljatev, če niso zadosti irankirana. Za vsako tako pošiljav bi morala družba plačati dvojno kazen. Pisma in zalepke je frankirati s znamko za eno krono, dopisnice pa z šestdesetimi vinarji. DRAŽBA 1 kočije (pokrite), 1 težkega voza ter 1 sesalke ozir. brizgalke z cevmi dne 4. septembra 1920 ob 11. uri dopoludne v državni žreb-čarni na Selu pri Ljubljani. VodstvQ ^ žrebčarne> (6) KMETI3SR9 9RIIZB6 ZA SLOVENIJO a je izdala in prodaja naslednje knjige: Zrei.k Cona K 2. Fr. Stupar: Apno v kmetijstva -•60 S. Fr. Stupar: Navodila, kako jo sestavljati poročila o letini . —■40 b. M. Kostanjeve«:: 0 užitnimi od vina In mesa . . . 3-— 8. Boh. Skalick? Siljenje ali kaljenje ameriških kljnfiev -•60 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . 1-40 11. Gustav Pire: Poglavje e govedoreji na Kranjskem -•60 12. Pridelovanje In razpsfir- vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špaliri«. (B. Skalick?)..... 13. D sestavljanju In setvS travnih niianlc. (Weinzierl-Turk) 14. A. Sivic: Poljudno navodili 2a merjenje lasa .... 15. Steuert-Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 1-— 2 — Burni cevi za vino in pivo ima v zalogi lgn. Vok, specijalna trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in s pripadajočimi deli. (80) Ljubljana, Sodna ulica 7. Sirov prah in sirov (76) tekoči izvleček dobavlja ERICH EISENMAM laboratorij za mlekarske proizvode, Maribor, Aleksandrova c. 63. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica ln Je imela koncem marca 1919 nad '40 mili-jonov kron vlog in nad 1 milijon ensiotisoi kron rezerv- 15) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 LiidJts posojilaica stoli pni nepoiretali drianlm nalicrjtm Ivan Komatič prodajalec strojev -v Ljubljani, Gradišče št. 11. Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih slamoreznic izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon. (12) Cena po dogovoru. Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit -Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji cent Drogerija ANTO N K 9 K C Mlatilnica dobro ohranjena na vodno moč ali vital (sepel), (81) stroj za drobljenje žita ravno tako stari dvovprežni voz za kočijaže in poštni voz, dalje raznovrstne pviprave za priprave za prevod vodne moči kot kolesa za jermena, medene loži za transmisijsko vreteno in transmi-sijsko vreteno 55 mm, vlite že-ležne osi za žične kolesce, žica i. dr. proda B.Teyrowsky, Galicija, Koroško. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3) iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,Welsla'. [PrimeSaj krmi Mastinij V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubi), izporečil dne 28. julija 18S9., št. 25.255. smejo dietično sredstvo M»stln. redflni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni . predmet oglašeii. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 30-50 poštnine prosto na dom. (55) Mazilo zoper garje n (naftomaz<1o) uniči pri ljudeh gajjt, ..iaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po poŠti K 12-50. Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Slovenija. Zraven rotovia. 0 Kmetska posojilnica regiatovana zadruga z neomejeno zaveso a v LJUBLJANI a ljubljanske okolice ▼ lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti itev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3°/0 (2) krn vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vloinlke. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v oveni » čekovnim prometom isr obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. ===== Stanje rezervnih saklmdcv l,IOO.OOB kras. — STISKALNICE (lastni izdelek) grozdje sadje kakor tudi druge poljedelske stroje ima trajno v zalogi »KOMET« d. z. o. z. Ljubljana, Dunajska c. 33. Telelon: 142. Zahtevajte ponudbo. 83 Tovarna strojev in livarna železa inkovin"^® R. S R. JEŽEK, ~ Marabop, Aleksandrova cesta SI ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se, jalnih in kosilnih strojev, poganjalnih strojev, mlatilnic, čistilnic, strojev in pristrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlinov, grozdnih in sadnih preš, sesalk, črpal, okrožnih žag. Benzinovi motorji in motorji na sesalni plin. m Popolne opreme opekarn, samotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije. Sprejema kmetijske stroje v popravilo. Razglas. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne I. oktobra t. I. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 29. septembra t. I. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, (83) 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brez-plečen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanju v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. — Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani.