Bij za Jrgovsk -^rfna zbornica".
(Piše A. Q a b r š č e k.)
II.
L.   1902.  so  bile  prve  volitve po razglašenem novem volilnem redu, zato srno volili hkivtu vseh 22 zborničnih svetnikov. — Na to slede vsaka t r i leta le dopolnilne volitve, torej po 12 ali za toliko več, kolikor jih je na izreden način (odstop, smrt) izostalo.
L. 1905. so se torej  vršile  do polti i 1 n e volitve 12 svetnikov. Kaka dva meseca pred volitvami  sem  opozoril na nje v obširnejšem pismu odbor Trgovsko-obrtnega društva, ki ima nalogo, da vodi take volitve, a tedaj jaz nisem bil v odboru. Mislil sem, da se je na to odbor pobrigal za volitve, predvsem za reklamacije. — Pet dni pred določenim rokom za volitev potom obrtnih oblastij (glavarstva in goriški municipij) so me povabili nekateri gospodje ob 10. zvečer  v   stransko [sobo pri Jelenu, — in tu sem videl, da ni bilo za volitve prav nič storjeno. Niti za to se še niso bili odločili: ali naj se Slovenci volitev udeležimo ali ne. Moj nasvet •^je glasil: moramo se udeležiti volitev! — Hoda nič ni bilo pripravljeno! Niti volilnega reda niso imeli, da bi proučili vse ijasti, ki so nam nastavljene. Ali treba je j bilo še isto noč ukreniti Vse potrebno, — \ in storilo se je! V vse naše občine so šli pozivi županom, obč. tajnikom in drugim zaupnikom, naj poberejo vse izkaznice in glasovnice ter jih v ekspresnih pismih (— priložili smo v ta namen že Srankovane zavitke —)  pošljejo  Trgovsko-obrtnemu društvu v Gorico. ~. Spregledali pa smo določilo,  da  morajo   volilci   glasovnice podpisati. — Tudi ni bilo na glasovnicah običajnega prostora za podpis volilen, kakor je to povsod, kjer je podpis, potreben (n. pr. pri volitvah kontingentnih komisij ali za osebno dohodarino.) Tudi v laški okrožnici volilne komisije ni bilo nikake opomnje o podpisu, čeprav mora taka okrožnica obsegati vse b i t s t v e ne določbe za pravilno volitev. — To je bila p a s t, v katero so nas Lahi takrat ujeli. — Moja krivda to ni bila, ker nikdo ne more ravno od mene zahtevati, da nosim vedno v glavi vse take in enake določbe zakonov. Ko sem si preskrbel iz Trsta ono številko »U k a z n i k a«, v kateri je bil razglašen novi volilni red, — je bilo že prepozno.
Uspeh volitev je bil presenetljiv in poučen: Lahi so bili izvoljeni v vseh kategorijah, dasi smo imeli Slovenci večino v štirih za 9 svetnikov. V tretji obrtni kategoriji smo imeli celo veČino okroglo 200 glasov.
Ker so Lahi počenjali tudi za to vo-."¦-.v po priliki vse tako, kakor je omenje-je de^protes.;u j  1902^ in ker je komisija ¦^olto in hotč zanemarila svojo dolžnost, .It ni opozorila volilcev na podpis glasovnice, — smo podali protest, ki je imel l^enak vspeh kakor oni 1. 1902. >      Kaj je storil dr. Anton Gregorčič 'ai to volitev? Nič! Še spomnil se ni na zai?! Ako je v njem le še iskra ljubezni . do našega ljudstva in ko je videl nasilstva, r ki so se nam godila l. 1902., tedaj bi se pa\pač zanimal za te volitve. Ali niči Pač Listih dal po volitvah v »Gorici« in »Prim. kriv neuspeftwti po meni, češ, da sem jaz pomoč za to........ Taka je bila njegova
ijvažnejše poli-\
tično   in   gospodarsko   delo v deželi!
Dr. Anton Gregorčič tudi ni nikdar izkoristil ugodnega položaja, ko sta bila trgovinska ministra dr. Fort in dr. F i e d-1 e r. Jaz sem oba zanimal za to naše vitalno vprašanje; '. dr. Fiedlerjem sem imel tudi v Gradežu, ku je tam bival, prav obširno konferenco. Cas je bil jako ugoden! Treba ga je bilo izkoristiti. Zato je šla na ministerstvo naslednja spomenica:
Visokemu
c. kr. trgovskemu ministerstvu
Dunaju.
V pokneženi grofovini Goriško-Gra-diščanski živi po priliki V,i Slovencev in V« Italijanov s Furlani vred.
Vkljub takemu razmerju v številu obeh deželnih narodnosti] je Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici od nekdaj sem p o p o I n o in a v rokah Italijanov, torej v oblasti deželne tretjinske manjšine, ki do sedaj še niti ni čutila potrebe, kompro-r misnim potom dovoliti sodeželanom slovenske narodnosti najmanjšega zastopstva v zbornici.
Temu n e n a r a v n e m u razmerju je.vzrok pred vsem volilni red, ki je tako previdno sestavljen, da deželna večina ne more priti do veljave, kajti manjšina drži Trgovsko-obrtno zbornico v svoji oblasti z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Vse zlorabe svoje moči, s katero nasilno odriva deželno večino iz zastop- , stva, konečno sankcijonira manjšina sama z oblastjo, ki jej jo daje neomejeno volilnl red.           .                                                         j
Doslej so poslali zastopniki slovenskih volilcev proti mnogim volitvam pri- j tožbo na c. kr. ministerstvo, toda vselej brez vspeha, ker volilni akt odobre vse- j lej končnoveljavno tisti zbornični svetniki, katere vzdržuje na površju njihovega izključnega gospodarstva v zbornici samo krivični volilni red.                                   I
Podpisano »Trgovsko-obrtno društvo za^Goriško« opozarja posebno na protesta, ki sta bila podana proti volitvam l. 1902. in 1905.
V teh dveh protestih je našteto in dokazano s pozitivnimi slučaji, kak,o nasilno se je uporabljal zakon in na kako krivičen način je, znala laška manjšina ohraniti neomejeno gospodarstvo v tej zbornici.
Visoko c. kr. ministerstvo ni rešilo naših pritožb, ker proti volitvi ni pritožbe; tudi ni vporabilo svoje moči v zmisju § 23 zakona za trg. zbornice, da bi razpustilo Trgovsko-obrtno zbornico iv bi vodil volitve vladni komisar.                .- •
Ker pa živimo v dobi čedalje živahnejše demokratizacije volilne pravice, dovoljuje si podpisano društvo kot zastopnik slovenskega trgovsko-obrtnega življa v deželi opozoriti na nekatere določbe sedanjega volilnega reda, razglašenega z naredbo c. kr. namestništva v Trstu z dne 26. dec. 1901 št. 31635, Zakonik in Ukaznik I. 1901. št. 42, ki so potrebne nujne pre-membe.
f.
Po § 2. imajo aktivno volilno pravico le tisti trgovci in obrtniki, ki plačajo najmanj K 8 pridobnine.
Poprejšnji volilni red z dne 22. maja 1884,» D. t. št. 16, je določal volilni cenzus na K 6,
Novi volilni re.d fz leta 1901. je torej volilno pravico še o m e j i 1, t. j. poslabšal,
namesto da bi jo razširil in zboljšal v duhu, napredujočega časa. Ljudstvo kliče povsod pc razširjenju volilne pravice, a ta se je le še bolj skčila.
Več avstrijskih trgovskih zbornic ima mnogo nižji volilni cenzus; sosednja Kranjska ima 5 K, B;; ovina celo nižji. — Razvoj in stanje trgovine in obrti v teh kronovinah je na splošno gotovo p o v o l-nejši nego na Goriškem; vkljub temu je tam volilni cenzus 5 K, na Goriškem pa 8 K.
Vpliv tega umetno povišanega cenzusa na pravice volilcev trgovsko-obrtnega stanu pojasnjujejo najbolje sledeči podatki. V Goriški okolici, kjer sta v primeri z drugimi kraji Goriško-Gradiščan-ske trgovina in obrt še najbolj razvita, plačuje v občinah: Ajba med 20 pridobnin-skimi postavki nad cenzus K 8 1; Avče med 9 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 —; Čepovan med 28 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 3; Grgar med 26 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 2; Kal med 23 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 2; Katnnje med 14 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 1; Sv. Križ med 45 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 4; Plave-Deskle med 26 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 3; Plave-Anhovo-Ukanje med 32 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 2; Šempas-Ozeljan-Šmihelj med 12 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 1; Trnovo p. Gorici med 25 pridobninskimi postavki nad cenzus K 8 2. i Ta primer jasno kaže, da nima večina trgovcev in obrtnikov nikakega zastopstva, dasi bi se že pri cenzusu 5 K j število opravičenih volilcev najmanj pet-• krat pomnožilo.       .
Še krivičneje posledice ima sedanji volilni red  za  zastopstvo  trgovstva  in | obrtništva v nekaterih   občinah   Tolmin-'. skega glavarstva. V tem političnem okraju I nima ena četrtina vseh občin niti enega volilca v Trgovsko-obrtni zbornici, ker ne plačuje med vsemi obrtniki nikdo več kot 8 K pridobninskega davka.    Proti temu je v mestu Gorici, kjer je.uprava in ž njo pretežno večina trgovstva in obrtništva v italijanskih rokah, glavni kontingent volilcev, ker je v mestu z ozirom na gospodarski promet obrtniku in trgovcu neraz-merno drugače odmerjen pridbbninski davek.
Ljudski glas zahteva najširšo volilno pravico. Zato je uvedena splošna, enaka m tajna volilna pravica za državni in tudi že za deželni zb6r goriški. — Zato je le logična posledica, da se razširi aktivna volilna pravica tudi za Trgovsko in obrtno zbornico.
Z ozirom na to prosimo: l! Visoko c. kr. ministerstvo naj razširi aktivno volilno pravico na vse take trgovce, in obrtnike, ki plačujejo kakor-šnokoli pridobnino.
2, Ako bi pa to še ne bilo mogoče, naj se zniža volilni cenzus na — 4 K.
H-
Po § 5. odst. 10 je omejena p as i v na volilna pravica samo na one osebe, ko-jim pristoja aktivna volilna pravica v dotičnih odsekih in kategorijah.
Tako omejevanje pasivne volilne pravice je preveč tesnosrčno in nasprotuje težnjam in interesom trgovsko-obrt. stanu. Saj ni takega omejevanja ne za državni ali deželni zbor, ne za občine ali druge korporacije.   Zakaj ne bi smel biti
nekdo izvoljen v tr e t j e m odseku, ako ima aktivno volilno pravico v kateremkoli drugem? Dovolj je, da ima aktivno volilno pravico na sploh,
Z ozirom na to prosimo:.
Naj odpade označena omejitev pasivne volilne pravice in se dopusti izvoljivost oseb, ki na sploh uživajo aktivno volilno pravico in imajo vsa svojstva označena v prvem odstavku § 5.
III.
V obeh zadnjih protestih proti volitvi 1. 1901. in 1905 je bilo nepobitno dokazano s suhimi dejstvi, kako je postalo iluzorično reklamacijsko postopanje in . kako spletkarski se goni volilni aparat, da slovenski glasovi kolikor mogoče mnogo odpadejo.
§ 8. volilnega reda določa, da se volilni imeniki javno razgrnejo; ugovori se morajo podati v 14 dneh. — To bi značilo, da Ima vsakdo neomejen vpogled v te imenike ter lahko preišče vse, kar se mu zdi potrebno v obrambo .svojih interesov.
Vsakdo, ki hoče, da je volilni imenik resnično zrcalo aktivne in pasivne volilne pravice, mora dobiti neomejen vpogled v volilni imenik. Ni dovolj to, da uradnik dovoli vpogled v imenik le v to>« liko, je-li posamezna oseba vpisana ali ne — vsak posameznik ima pravico, prepričati se, ali je še kdo drugi po krivici bodisi izpuščen ali pa Vpisan. Dalje sme vsak posameznik vedeti, ali so volilci pravilno porazdeljeni med posamične o d š e k e. Ni vseeno, ako je trgovec vpisan med obrtnike, ker ima slučajno poleg velike trgovine tudi kako malo obrt — ali narobe. Tudi je lahko kdo vpisan v tem odseku, dočim bi moral biti v kakem drugem, vsled tega, ker ima v raznih občinah obrtna podjetja, česar sestavljavec nivpo-števal.
Skratka: Ako hočemo, da vse rekla-, macijsko postopanje ni le iluzorično in le na papirju, ter Je slepilo volilcev, — tedaj mora biti dovoljen neomejen vpogled v imenike. — Najbolje bi bilo tako, kakor določa stari volilni red, namreč, da se razdeljujejo na zahtevo v o l i 1-niimenikitiskani.
Popolen vpogled v volilne imenike je neobhodno potreben tudi radi tiste omejitve p a s i v n e v o 1 i 1 n e p r a v i c e, — ako pri njej ostane, — o kateri govorimo v II. odstavku te naše vloge (§ 5* odst. 10).
Kako naj volilci vedo, koga smejo voliti, ako jim ni do/oljen popolni vpogled v volilne imenike?
Volilci morajo vedeti:
1.   ali so možje njihovega^ zaupanja sploh vpisani v volilnem imeniku' aH ne, — in ako niso, jih mtve reklamovati kdorkoli;
2.  ali so tudi res vpisani v tištetfi odseku, kjer jih volilci hočejo Voliti.
To morajo volilci natančno vedeti, ker v slučaju pogreška v imeniku ali vsled napačnega mnenja volilcev bi bila taka volitev neveljavna.
Dosedanja praksa pri Trgovsko-obrtni zbornici v Gorici je bila pa taka, da je postafo reklamacijskb postopanje po vsem iluzorično vsled tega, ker se je dovolil le silno omejen vpogled v-imenike. Sklicujemo se v tem pogledu na dosedanje pritožbe, kjer je vse podrobneje našteto.
Trgovsko-obrtna zbornica je utemeljevala tako omejevanje s tem, ker so po § 8. volilni imeniki napravljeni tako, da je
j   $t. 4
'"'     v trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
\       I ob 4. uri popoldne ter stane  po poŠti preje-V/ di v Gorici na rtom po&iljana:
v«e l<*to......... Ki K
%     „.........'0„
\                %    .........*  •   * "           4*      .
Posamične številke stanejo 10 vin.                              ,
„SO.čA," im/v naslednje izredno priloge :  Ob novem
letu »K&tlpot ptKioriikita. iK^i^fs^ike^'"^««*^
' '•¦ , Vozni red železnic, parnikov ia poštnih ivei".
'   l      'uroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici
v       7 L-nadstr.  \   , Goiški Tiskarni"" A.  Gal/rsček.
\ ; a aaroCila. brez doposlane narodne se ne oziramo.
Oglasi ta poslanice, se racunijo po Petit-vrstab če
.   tiskano 1-bnt iti y,'2-kiat "U V,' 3-k"rat" !2" v  vsaka
t   vittta. Večkrat po pogodbi.   Večje črke po prostoiu. —
j   Rcklbme  in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za
s   • Tbliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
_____________TataJ »L
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici si 7 v Gorici v I. .jiacUtr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 14. dopoludne ter od 2. do S. popoldni; ob nedeljah in pTaznikih od 9. do Iž. dopoludne. II p r a v n i § t v o ae nahaja v Gosposki ulici-š"fc. 7 v I. nadstr. na levo. v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati 1qco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, rekla-nacije in druge re5i, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniitva.
. „FRIM0REC" izhaja neodvisno od „8oče" vsak petek in stane, vse leto 3 K 20 vin. aH gld. 1-00.
„So5au in „Primorej11 se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: J. Afrič, Gla-dališka ul.; V. Baumgartner, Koren 4; Mat Belinger, Tržaška cesta J; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-ski. na Goriščekn; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. jos. Verdi. 1.1; Ana PleSko, Pokopal, ulioa; Iv. Prešel, Stolni trg 2 •, Jos. Primožič, Mirenska cesta ; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavren&č ua trgu della Gaserma.
V Gorici, v četrtek due 13. jatiuvarja 1910.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                   — TeUfon it. Ef..—                   „Gor. Tiskarna*« A. GabrŠfcek (odgov. J. FabČic) tiska in zal.
?*s;m
Protestni shodi
f .'.fjedelfo.' "1"fe.. t." n>.- bodo
v Sežani ob 3. popoldne „na vagi<J ¦
v  KOJSkeni ob 3. poppi. v dvo-api:'g: Benedikta Marmi6u
na Bukovem na Cerkljauskem opoldne, v gost i l ui A. Celika
Sklicuje narodno politično društyo v^Cerkn^ni;         ; ;
v RoČirgU  ob  1 V popoldne v prostorih  gosp. A. I?Ugarj4*
poleg imena naznanjeno tudi,... »d a v -čn,o predpisi I o«,  ki Je  po  d a v- i č n e m zakonu podnekitn poseb-n i m. varstvom«.                                  j
tu je dvojno mogoče:
1.  bodisi se davčno predpisilo iz volilnega imenika, ki je namenjen za javno razgrnitev, sploh izpusti, ali
2,  naj se davčno predpisilo za ta slučaj oprosti tesnosrčnega varuštva davčnega zakona, -^- Ako je smel vsak obda-čenec po izvršenem delu kontingentne komisije pregledati ves njen aparat, — tedaj pač nirna dalje prav nikake vrednosti, ako volilec vidi, koliko kdo plačuje, tudi. takrat, ko gre za tako važno opravilo, kakor je volitev v Trgovsko-obrtno zbornico.
Pričakujemo z vso gotovostjo, da se bo visoko c. kr. ministerstvo dobrohotno bavilo s tem vprašanjem in da spremeni volilni red za Trgovsko-obrtno zbornico v zmislu te naše vloge.
V Gor i c i, 10. junija 1908.     ' Trgovsko-obrtno društvo za Goriško: Fr. Kaučič 1. r.          Rudolf Konjedic I. r. '
t. č. predsednik.                t. č. tajnik.        j
Ta spomenica je ostala glas vpijočega v puščavi. Zakaj? — Poslanec Št r e k.elj se je večkrat potrudil, drezal je in zahteval, ali ostal je osamljen. Za zastopnika naše dežele na slovenski strani se štulita povsod v ospredje dr. G r e g o r č t č in F on, toda kjer bi bilo res treba njiju besede, tam jih gotovo ni! Bila sta obveščena, naprošena, ali storila nista niti enega koraka! Ali bomo čakali, da nam bo vlada morda vsiljevala  tolike   dobrote? — Dr. Gregorčiču je bilo zadnje čase vedno neljubo, ako bi moral storiti najmanjši koraček, ki bi neprijetno udaril laške liberalčke. Zato ga ni bilo nikjer, ko je bilo treba odločno nastopiti za slovensko stvar. Lahi so dobili laško trgovsko š o l.o z državno in deželno pomočjo, in to celo po z v i j a č n i h ovinkih, a dr: Anton Gregorčič se ni zganil, — Ko so Lahoni divjali po Gorici zaradi nedolžne kolesarske dirke, tedaj je Gregorčič mirno spal, ni ganil niti z mezincem. — Ko je šlo za premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico, je vso reč- najprej zapackal, ker se je dal hvalisati v »Gorici«, a lani ga ni bilo nikjer, ko so Lahi divjali, — V deželnem šolskem svetu trpi oblastnost Germana Kauerja brez ugovora in odpora. — Tako nas je s svojo zaspalostjo oviral tudi v borbi za spremembo volilnega reda za Trgovsko-obrtno zbornico. Niti toliko se ni pobrigal ,da bi sodeloval s svojo besedo na merodajnem mestu v tem smislu, da bi dobil od trgovinskega ministra imenovani predsednik volilne komisije (grof A11 e m s) navodilo, naj ne podpisuje slepo vsega, kar mu predloži volilna komisija za volitve v 1. 1908/9. — Nič sopo-moči, zato pa je volilna komisija lani delala zopet kar je hotela, — in dogodile so se sleparije, o katerih sem govoril v ka-• ženski  ovadbi,  pozneje,, kot priča pred preiskovalnim sodnikom in v.— deželnem zboru 27. decembra. ¦'¦
Dr. Anton Gregorčič ni storil torej nikdar kaj prida v korist slovenski stvari v tem velevažnem boju, — oglasil pa se je-proti najvitalnejši koristi slovenskega ljudstva takrat, ko se je oglasit v deželnem zboru za..— takojšnjo  potrditev dveh deželnih poslancev,   izvoljenih na ¦   'podlagi prisleparjene volitve v Trgovsko-obrtno zbornico,-Kako naj bi se primerno &•¦     označilo tako rajanje moža, ki- hoče biti |J ' ''^Mitični voditelj -soriških Slovencev?, Od-^^'^^»^•PreptfŠčam čitateljem!
POPISI, iz kanalskega okraja.
Gorenjepolje, ob novem letu. V Jetu 1909. jn prej so naznanjali razni dopisni' niki »Prim. lista«, »Domoljuba« itd. sir-, nemu svetu vest, da se nahaja na Gore-njempolju grozen človek. Mnogo, mnogo hujši je od mednarodnih anarhistov, ruskih nihilistov in drugih takih .— istov.
Kdor se zanima za vse to, česar je ta človek zmožen, si lahko vzame toliko časa, da prelista zadnje let. omenjenih listov in pred seboj ima sliko tega grozneža. Levi razbojnik, Musolino i. dr. so proti njemu pravcati angelji.
A pustimo šalo na stran! Da, mnogo, mnogo obrekovanj, laži, natolcevanj so vposlali v širni svet ti brezvestni dopisniki na račun moje osebe. — Večkrat sem že prijel pero v roke, da jim odgovorim javno po zaslužen ju, a sem ga vedno odložil, češ, pišeš že tako mnogo, niso vredni odgovora in škoda časa, ki bi ga porabil za to delo — tako, da so .se čudili že znanci in prijatelji moji Jobovi potrpežljivosti in popustljivosti.
Spotninjajoč se pa sedaj, ko je zato-, nilo leto 1909., vseh teh laži in obrekovanj, sem prijel vendar za pero, ne da odgovarjam na dolgo in široko na natolcevanja, ne, ampak kratek, špartansko kratek bodi moj odgovor: Brezvestni, hinavski dopisniki! Za vse krivice ne kličem na vas groma in pekla, ta že pride, ker sem prepričan, da mora priti za solcem dež, za veseljem žalost, za grehom pokora, le to vam rečem v brk: Sram vas bodi!
Če se že bojujete, bojujte se tako, kakor se spodobi človeku, rte pa zahrbtno, po volčje! Ven s podpisi! Na plan! Tu se bojujejo sokoli!
Henrik Klavora.
boj gledali, gotovo padete. S tem ste opozorjeni, basta. Vznak imate že trte soseda.
Y. Iz Šempetra do Bili je zgubil »agrarni« podjetnik gramoza za izpeljavo te skladovne ceste kubično mero. Vsled tega ne v.e\ alf jipvaža premale kuprtr^a ali prevelike;Poslednje gotovo.n*e.'Keri-jJa* ima mastno plačo'za to izpeljavo, da Ka-njegov; naslednik, Koji nastopi to podjetje: prihodnji mesec, imel le polovico sedanje cene, Še prosi najditelja kubičnez-mfere, da jo nazaj prinese, da^e bo zamoglo zmeriti vse napeljane kupe, kakor delajo splph po celem svetujkoder ne sije politično: solnce kakor pri nas.             :;._
Iz kobariškega okraja.
Idersko pri Kobaridu. (Župan v k r i 1 u). — Žalibog, • Idrska. županija je postala vdova za časa zasedanja deželnega zbora, ker naš gospod župan in deželni poslanec se mora udeleževati zase-, danja; mora se zato naši županiji postaviti varuha za oni Čas, ko se gospod župan mudi v deželnem zboru. — Ali kdo naj sprejme ta posel? Štiri podžupani niso toliko zmožni in zanesljivi, da bi se jim izročila občinska pisarna in njeni posli.— Toraj moral je naš g. župan izročiti za čas zasedanja občinsko pisarno in občinski pečat svoji ženi in hčeri, da one dve dami sami uredujeta občinske posle. Sram bi moralo biti podžupane, da vlada v Idr-skem županstvu tak absolutizem, da more naš g. župan ukreniti vse, kakor se njemu poljubi.
O b č i n a r.
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. (Ob l j u b 1 j e n a d e ž e-la).,Tu pri nas je obljubljena dežela. Tu se cedi politika in visoka izobrazba. Znano je že. vrabcem na strehi, da pri nas se je-rodila kmečka stranka, katera je pretresala temelje že celi naši deželi. In konečno je telebnila znak, kakor je dolga in široka! Razume se samo ob sebi, da v istej smeri padajo tudi kmetije. Zdaj pa je začel socialni aparat funkcijonirati tukaj, da je veselje. Nobeno oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo, kar mi tu počenjamo. Čujte in strmite! Naš občinski svet, katerega je izbral socialni pohajač in agrarni Ivan Ničnedelaj, .sestoji večinoma iz malih davkoplačevalcev in ti-Ie nam kidajo obč. naklade, da smo krvavi pod njih težo. Pa ni jih še dovolj: V nedeljo se je sklical socialni shod, in tam se je določilo, da se. mora d jati tudi duhovna na davke okoli 3000 krOn. In če ne bo kdo glasoval za ta. predlog pri prvi obč. seji, bo demonstracija do nožev na vsakega starešina. To je sad Tumov in prej navedenih pohajačev. Naš župan je bil pred agrarni krovitelj. A zdaj, kakor kaže, se je prevrnil v socialista, drugače bi gotovo ne gledal te scene pred svojimi očmi na shodu. Tako pretenje bi moral vstaviti in zaključiti shod ter na dan obč. seje poklicati asistenco, ker navedeni hujskači nimajo kaj zgubiti. Torej čemu nimamo biti varni pred onimi, ki jih moramo kot gade na svojih prsih rediti?! Zategadelj, gosp. župan, zdramite se iz mrtvila. Jen-jajte samo kimati kot starka za pečjo. Časi so važni. In odgovornost je Vaša za vse posledice. Ako bote vedno le za se-
100 I<; gospa prof. Seidlova in Alojz Fo-gar, veleposestnik po 10 K;  gospa Pavla Koren, trgovka, gospa .dr. Tumova in gospod Benedikt, Poniž po 5 K; gospa Fin-žgarjeva, soproga c. kr. š. nadzorniku, ga spa Lokarjeva,   gospa Suttner,   trgovki gospa Gizela Musičeva, gospa koinačev; po 4 K;   gospod prof. Mastnak, goSp( ravnatelj Strnad,   gospa Pavla Maser J, gospa dr. Sketova po 3 K;   gospa Ana Bolko, gospa Lavričeva, gospa Antonija Mozetič, gospa Jožefa Mozetič po tvrdka Pregrad-Čerhetič 29 m raznei barhenta in 3 pare rokovic; Krojaška a_ druga 26 m raznega blaga;; gospod Fon, klobučar, 2 klobuka in 8 čepic; gospod Ravnikar, trgovec, 4 m barhenta; gospod Trpin, trgovec 12 triko srajc, 12 parov nogovic, 24 parov zapestnic in 4 pare rokovic; gospod Franc Jakil, trgovec v Ru> pi, 4 pare čevljev; tvrdka Ivančič-Kurin-čič 1572 m barhenta;    gospod Medved, trgovec, 4 boa; gospod Cotič 2 para zimskih čevljev«; gospod Bisail, trgovec, 15 m barhenta;   tvrdka   Hedžet-Koritnik   5 šerp;    gospod Anderwald, trgovec, eno škatlo finega peciva; gospa Fiegel, vi posestnica, eno košaro jabolk; gospa pr< Seidl 18 parov nogavic, gospa baronif; Tomel več spodnjih kril, nogovic, zape: nfc in šerp; gospa dr. Pucova 5 in bla; g. Steiner, trgovec suknjo in žensko pico. -—Vsem darovalcem izreka odlf<r najtoplejo zahvalo.
Deželni zbor.
Seja včeraj.
Na dnevnem redu je bilo 28 točk. Posl. Antonelli je utemeljeval oredlog za podaljšanje Ledrinega prekopa od Noga-reda do Sv. Vida in do Viška ter zahteval državnih prispevkov v ta namen; utemeljeval je tudi predlog za omogočenje vodotoka v prekopu v Št. Martinu pri Tercu. Sprejela se je nujnost obeh predlogov. Kosmač je zahtevat pomnožitev tehnične-; ga osobja-pri melioracijskem uradu c, kr. namestništva v Trstu. Sprejme se nujnost. O uravnavi Soče in Tera je podal dr. Pettarin obširno poročilo. Poročilo se je vzelo na znanje. Vlada je izdelala načrt za uravnavo Soče tudi od Gorice navzgor. Dež..zbor pričakuje zakonski načrt, ki obseže vse delo uravnave Soče v celotnem toku. Sprejme se tudi resolucija za uravnavo hudournikov v gorenjem toku Soče.
•Za zgradbo pelagrozarija v Gradišču ob. Soči se sprejme obnovitev svoječas-no dovoljenega in zapadlega prispevka 40.000 K. — Deželni obor se pooblasti, da odda svoj glas pri imenovanju deželnih kletarskih nadzornikov. — Sklenilo se je pozvati vlado, da takoj osnuje rečno policijo na podlagi javnega prava.
Obnovi se podpora občini Svetolu-cijski 700 K za popravo vodovoda; obnovi se prispevek 2000 K za vodnjak v Opa-tjemselu. — Potrdi se izplačilo podpore občini Perteole za neko pot; potrdi se izplačilo 200 K za naprave v Basso del Cason pri nasipu v Paparijanu; odobri se izplačilo občini Chiopris za nove naprave ob Teru; obnovi se za zgradbo ceste v Kožbanjski dolini podpora 4000 K. proračuni zalogov za onemogle delavce se sprejmejo.
Pettarin je predlagal za varstvena dela ob Soči pri »Mattiirini« od proraču-njenih 18.000 K 25'/r, ostalo naj izplača država:
V odseke so oddane točke; Zakonski načrt o varstvu kmetijstvu koristnih ptičev, zakonski načrt o uporabi zakona za uvajanje prisilnih doklad v plačilo občinskih dolgov; predlog o cesti Grgar čez Banjško planoto in Kal do Avč; zgradba nasipa med Sočo in Terom v Rudi; uravnava hudournika Vrtojbica; zakon o varstvu poljske lastnine.   .
Prihodnja seja bo jutri ob 4. pop.
n
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za božicftlco družbe sv. Cirila iti Metoda so darovali: (Dalje.) Občina Pevma
DomaČe vesti.
f Mihael Komel. - Sinoči ob 6. uri je umrl v Gorici gospod Mihae! K oni e j, vpokojeni vadniški učitelj. Dosegel je visoko starost 86 let. Bil je vedno krepak, čil mož in v svoji visoki starosti se je počutil do meseca decembra 1.1. prav dobro; gibaL se je in hodil okoli, čitai časopise s prostim očesom, sploh je bil za ta kU\ nenavadno močan in zdrav. Bolan ni bil V nikoli, sedanja prva bolezen pa mu je pri-1 vedla k postelji smrt, ki rriu je sinoči za-v tisnila oči. Pokojni Komel je bil tnarkan-tna oseba ter široko znan. Rodil se je v**« Solkanu leta 1824., šolal se je v Gorici, prvo službo je nastopil kot ljudski učitelj ^ v Št. Vidu nad Vipavo, kjer je tačas žtip* hikovai znani   kmečki   dobrotnik   Matija Vrtovec; tam je bil 7 let in pol, potem je prišel kot suplent na nižjo realko v Qo-% rici, kjer, je učil zemljepisje in zgodovino do 1866; nato je bil  14 let na Reki na hrvatski glavni šoli, z Reke pa je prišel   -v Gorico kot učitelj na vadnico, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1885. Večkrat je našteval  celo vrsto svojih nekdanjih učencev, med katerimi so odlični možje. Pokojni Komel se je živo zanimal za naše politično življenje ter bil zvest pristaš napredne stranke. Pogreb bo jutri popoldne ob 2. uri. Bodi mu časten spomin, žalujočemu sinu pa naše iskreno so-žalje!
Smrtna kosa. — Danes okoli poldneva je umrl nagloma naš večletni erkosta-vec g. Josip   Marušič.   Pogreb se bode vršil v soboto pop. Naj počiva v miru! Vrtojbenski prerok Mi molja, kateremu kmečko delo smrdi, hoče na vsak način še nadalje živeti na troške kmečke I neumnosti. Ker je napravil s .svojo »kmečko« bankerot, se je zatekel k dr. T uiti i, kjer je zdaj kuhan in pečen. — Ta dr. Turna je bil že vse, kameleon je pred njim naravnost uzor stanovitnosti; zato pa je ta mokraški general tudi »dober svetovalec« vsem in vsakomur, ki ga hoče poslušati. Ako bo pa dajal Mermolji poleg »dobrih naukov« tudi kaj cvenka, katerega prerok veliko potrebuje, potem bo trajalo prijateljstvo med njima vsr"   oliko časa, kakor z dr. Frankom. — b jr. Turni je sicer.. znano,    da daje rad le »dobre njjjrfte«, cvenka pa ne izpusti izpod palca, alP,- tem slučaju,   ko gre za zgagarstvo posebne vrste, bi utegnil poseči tudi v polne blagajne, kamor nosijo svoje novce prav pridno mnogi naprednjaki, ki nočejo razumeti, da pri dr. Turni nimajo ničesa vej" iskati. Treba jih bo opozoriti na poseb^ način na to,  kaj je dopustno  in  kaj n, Vzgled nam daje dr. Turna sani, odkar j postal mokraški general. — Mermolja tu di že »dela« za kmečko ljudstvo po movskih naukih in izdaja v letošnji številki »K. G.« prejasne svo»j dr. Turni kupljene rožiči
je zdelo vredno povedati, da bo tudi javno pribito, kar na tihoma spletkariio ti po-, litični šarlatani.
Shod v Cerknem 9. t. m. G. Dr. Pod-gornik prosi, da se poročilo o tem shodu, priobčeno v »Soči« 11. t. m., popravi v tem smislu, da je on na izjavo g. Tavčarja med drugim .pripomnil, da d e 1 n a s p r o-t n e stranke očitno ne odobruje Dr. G r egorf j5e*^^.zy ofarvA r^^Or? tibS5abi&4 stranko ¦v^|^ffie"i#itfWleY'-& je skliceval v tem, pogledu na najnovejši list, ki je začel izhajati v.Gorici; p'omotoma se je poročalo, ka^br da bi bil go.voril o »več po-štenornh>Je.č[h duhovnikih«.   ¦«    ¦'"                     T-   ••     ¦
Pojasnilo. — V iivodnem članku v tretjem predalu v tretjem odstavku pomenijo številkeO, 3,2 itd.) h K 8 (»med pri-dobninskimi postavki nad cenzus K 8«) število obrtnikov i n t r g o ve ev, ki plačujejo v tam povedanih krajih nad K 8 pridobnine.
»Na delu za ljudstvo«., — Poslanci Stranke Ljudskih Sleparjev so na delu za ljudstvo. Kdor ne verjame, bo pogubljen. — Sedijo lepo mirno v zbornici in v odsekih, odločajo pa vse laški liberalci, naši najstrupenejši sovražniki. Kje je tisti tepec, ki bo. verjel, da delajo v t a k i družbi s5o'«\ klerikalci za naše ljudstvo? Delajo ljudstvu na škodo; to je res in to se pokaže v polni luči. Laški liberalci skrbijo res dobro za svoje namene; založijo se dobro, Slovenci dobe kako drobtinico. Tako je »delo za naše'ljudstvo« od strani klerikalcev. Farbarija bo pa velika po zasedanju, a|i nič ne bo pomagalo. Od zveze s Pajerjem še klerikalci ne pričakujejo več ničesar, marveč jo obsojajo. Gregorčičevo »delo za ljudstvo« ljudstvo obsoja in se zgraža nad njim!
Za kraške pašnike se zanima prof. Berbuč". V imenu dež. odbora je predlagal obnovitev nekih podpor; pozvati je vlado, da takoj priskoči na pomoč. No, takrat, ko so napredni poslanci delali v ta namen, se ni nič mudilo ne Berbuču ne dež. odboru; zato se pa tudi sklicuje Ber* ^ buč na svoj sogreh gledč »zavlačevanja zadeve«. Kjer je Berbuč poleg, tam zavlačevanja ne manjka. — Nekateri pravi-\. jo, da se ogrevajo klerikalci za kraške pašnike le radi dopolnilne volitve; na. Vipavskem sta jim služila regulacija Vipave in. vodovod iz Hublja pred volitvami, po volitvah pa ni'nič; na Krasu naj jim služijo pašniki in kobilice. Pa Kra-ševcev menda ne speljejo na ta led.
»Za obrambna dela«. — jPo dnevnih redih sej našega deže lega zbora so v vsakem zasedanju točke: za obrambna dela ob Soči ali Teru ali kakem hudourniku v Furlaniji; zlasti ob Soči. Dovoljujejo se večji ali manjši zneski; izplačalo pa se je tekom let že lepe tisočake Zu obrambna dela. Ko pa pride mala povodenj, vsa ta obrambna dela ne pomagajo nič. Tisočaki so zavrženi. Tako se krpa in krpa, te krpe ne izdajo nič, so pa presneto drage in kažejo brezsmiselno gospodarstvo gospodu-jočih Lahov, katerim v vsem pritrdijo slovenski klerikalci. — Deželni odbor je v zadnjih časih izplačeval za taka-le obrambna dela tej in oni občini v Furlaniji podpore in sedaj zahteva od dež. zbora potrditev izplačila za take podpore. V seji za sejo se lepo polagoma potrjujejo taka izplačila, ne da bi kdo vprašal, kaj se je zgodilo z izplačanim denarjem, kaj se je storilo, kake so tiste poprave in tista obrambna dela! — Brez načrtov, tako tje v dan, morda tudi v volilne namene, gredo taka izplačila in deželni zbor jih seveda kar lepo natihoma potrjuje: Pajer samo šibko konstatira: e accettato. — Na vseh-straneh se kaže deželno gospodarstvo za lahkomišljeno in obsodbe vredno.
Nekatere že zapadle podpure dovolju-deželni zbor na novo. Vse take zopet )voljene podpore, ki so zapadle morda o Krivdi dež. odbora, bodo šteli klerikalci za novo pridobitev sedanjega dež. zbo-/" ra;ki »dela«. Že sedaj se hvalijo po svojih listih, ko skonča deželni zbor pa bo hvala neskončna in farbanje brez konca. Opo^ zarjamo na to že naprej.
Cesta Trst-Tržič. — O tej projekto-vani cesti se je že mnogo pisalo. Lahi pri-,. ,r čakujejo od nje novega procvita laške moči ob jadranski obali. To cesto smatrajo projektovano za laške koristi. Dež. odbor je stavil predlog za prispevanje za gradnjo te ceste dež. zboru; predlaga de-
želnega prispevka 200.000 K, ki se ima izplačati v 10 letih v obrokih po 2Q.000 K, Dosti bo! Prispevki se imajo izplačevati tržaškemu magistratu! Zveza Pajer,-Gregorčičeva brez drugega dovoli gotovo ta prispevek, kateri smatrajo Lahi za prispevek laški strani v prid. — Velika bo morala biti slovenska podjetnost, da se okoristi z novo velevažno obrežno cesto jzJT-rsia.v Tržiča- Tu se zopet vidi, kako so Lahi hitri za pomoč svojim rečem in kako počasi.se doseže v deželnemu zboru kakšna mala podpora za^ako slovensko r.eč, pa če je še tako potrebna! Kakšna je bila n.-pr. deželna pomoč vinogradnikom, tiasi je bila tako nujna?!? Tu pa je hitro 200.000 K na razpolago.
Pokopali so v torek popoludne v Gorici z velikimi vojaškimi častmi vpokoje-nega general-majorja L. Klaiberja.
»Goriška Slovenska Mladina« poroča, da se radi odhoda vojaške godbe vrši plesna vaja v soboto zvečer od 8—12. in ne v nedeljo, kakor že objavljeno. Plesal se bode prvič na vojaško godbo krasen ples »Slov a n«. Vstopnina običajna. Odbor.
I. redni občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se bo vršil dne I 6. t. m. ob 3 uri popoludne v hotelu »Balkan« v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1) Predsednikov nagovor; 2) Tajnikovo poročilo'; 3) Blagajnikovo poročilo; 4) Poročilo računskih preglednikov; 5) Volitev odbora; 6) Slučajnosti. Tovariši, udeležite se polnoštevilno občnega zbora! — Zvečer se pa bo vršil istotam družabni večer na katerega uljtid-no vabimo vse tovariše, prijatelje in znance. ~~ Osrednji odbor »D. j. ž. u.»
Brzovlaki št. 1005. in 1006. južne železnice se ne ustavljajo več na postaji Gradišče-Zdravš^ina, ker je most čez Sočo pri' Zagraju za silo že popravljen za prehod in lahko prevažanje.
Uravnava hudournika Slatno je bila na dnevnem redu V. seje deželnega zbora. Predlog dež. odbora se je izročil teh-nično-gospodarskemu odseku, Preudarje-nih je bilo troškov 10.000 K, dovolil pa naj bi se samo znesek 3000 K; tako glasi' predlog deželnega odbora. Za take reči v Furlaniji se dovoljeni znesek nikdar ne oddalji tako od preudarjenega, kakor v tem slučaju, ko gre za uravnavo hudournika na slovenskih tleh. Pristavljeno pa je še, da. naj se prispevek nakaže z »obi-č a j ni mi' p r e v i d n o s t m i«. A, ha! Te* »običajne previdnosti« utegnejo spihni-ti s površja še tistih 3000 K!!
Iz mesta: — »Grego.čičev podajač Lukežič, ki je bil na shodu v »Trgovskem Domu« si je zapomnil mnogo imen, kakor se čita v Gregorčičevi »Gorici«. Torej na dan z imeni; ako si je vse zapomnil, lih bode okoli 1000! Vsi ti so govornikom burno pritrjevali ter obsojali zvezo Gregorčičevo s Pajerjem na škodo vseh Slovencev. Slišalo se je klice: izdajalec naroda je Don Gregorčič in še celo slovenski duhovnik je. Vidi se, kako gori za vero, ker se je združil z laškimi framasoni. Gregorčič in njegov zaveznik liberalec Pajer hočeta biti gospodarja. Gregorčič je v gorah poznan za hudega klerikalca, v Furlaniji pa za liberalca. Saj je v Brdih še celo agitiral za italijansko liberalno stranko: zares uzoren duhovnik! Škandal! Kaj takega Primorski Slovenci še nismo doživeli. Naj pove signor depu-tato Gregorcig, kaj in koliko je vdobil od liberalnih laških svojih zaveznikov, da se je potegoval tako za volitev iz trg. obrt. zbornice in hotel vreči slovenskega poslanca GabrŠčeka. Fej! Italijani nas sleparijo, Gregorcig pa jim daje prav. Kje je še kakšen človek v deželi, ki bi ne obsojal takega škandaloznega, izdajalskega početja?!«
M e š ča n, k i s e j e udeležil shoda. Tatvine v.Gorici. — Dan na dan ču-jemo o tatvinah in poskušenih tatvinah v Gorici. .Pred kratkim sta bila že skoro udrla v neko trgovino z jestvinami na Št. Peterski cesti zvečer dva tatova, pa sta. storila to še malce prezgodaj, kajti ljudje so še čulj, slišali ropov ter hoteli iti pogledat, kaj je. Tatova sta jo popihala, kar so ju mogle noge nesti; »ključ«, s katerim sta odpirala, jima je odpadel, nahaja se na .policiji. — Predrznost tatov je velik«. fako.se nam poroča, da je pred kratkim zvečer slišala neka gospa na Tekališču. v sobi, ki jo ima v najemu neki gospod, ro-
pot in korake. Mislila je,-da se je vrnil. Oni gospod, pa prašala je vendar čez čas pri vratih: Kdo :e? Odgovor: Jaz s.em. Oglasu* se je bil tat ki je vse prebrskal in preiskal, kar so pozneje videli, ko jo je odkuril lepo tiho, kakor je bil prišel. Torej, pozor pred tatovi! V mestu mora'biti neka nevarna tatinska banda. Upamo, da jo policija kmalu zasači.
' V Kanafo šL tio tf ršil dne" 22, t. fn. lovski ples v salonu »pri zlatem levu«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Št. Peterska cesta od mitnice v vas je v slučaju deževja strašna; pritožbe so obče. Pravijo, da je tudi premalo razsvetljave.
Samomor one deklice Schenke iz Štajerske, katere truplo so potegnili iz Soče, spravljajo v zvezo s samomorom dragon-skega korporala; ona je bila doma iz Brucka, on je iz Gradca. To pa je izmišljeno, loletna Ema Schenke je bila siromašna, bunica, slabo oblečena; v zadnjem času si skpro ni upala iz hiše; nahajala pa se je V blagoslovljenem stanu. Najbrže v obupu se je vrgla v Sočo, kjer je našla smrt. Pokopali so jo v Št. Andrežu. — Oni dra-gonski korporal je Šel v smrt baje iz strahu pred drugo operacijo; baje je imel neko bolezen ter so ga že enkrat operirali.
Nov cenik tnuzikatij »Glasbene Matice« je pravkar izšel. V njem najdejo slavna pevska društva 55 različnih glasbenih Zbirk z več nego 430 moškimi ali mešanimi zbori.
Pripomnimo, da so v »Glasbeni Matici« k prav mnogim partituram na razpo-Jago I i t o g r a f i r a n i glasovi po cenah označenih v dotični opazki »Cenika«.
Vabimo vse ljubitelje slovenske pesmi, da pridno segajo po teh glasbenih zbirkah, jih z ljubeznijo pojo in tako delajo čast slovenski glasbi, pa takisto slovenskim skladateljem, ki jih s proizvajanji njih del vzpodbujajo !' stremljenju do čim-dalje višje popolnosti, in tako širijo našo glasbeno literaturo. Vsi na delo za slovensko pesem!
Razpis časnih nagrad »Matice Slovenske«. —- »Matica Slovenska« razpisuje s tem a) iz dr. Costove ustanove častno nagrado 200 K za najboljši spis leposlov-pega značaja in katerekoli vsebine (obsegati mora vsaj 4 tiskane pole); rok temu natečaju poteče 31. maja 1910; b) iz Jur-člč-Tomšičeve ustanove 2 častni nagradi a 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi ali o ilirskih časih Stanka. Vraza in Lj. Gaja (temu natečaju poteče rok 1. dec. 1910); obsegati mora vsak spis Vsaj 4 pole.
Listnica. — Nekatere doposlane dopise priobčimo v »Primorcu«.
§ol{oIsl{i tfesti)il{.
\ »Sokol« v Štandrežu je imel dne, 6. \. m. ob obilni udeležbi svoj L. redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu priredilo vrlo dobro vspelo veselico z javno telovadbo, pri koji je sodelovalo več bratskih društev. Dohodkov je imelo društvo S1T45 K, izdatkov 626'83 K, torej ostane čistega prebitka 184'62 K, s kojim zneskom se popravi telovadnica ter nakupi nov drog. Za starosto je bil izvoljen z velikanskim navdušenjem dosedanji nad vse požrtvovalni starosta br. Andrej Za-Vadlav, za podstarosto br. Izidor Nanut, načelnikom pa br. Josip Rijavec. Odbornikom so bili izvoljeni z vsklikom bratje: Alojzij Pavletič, Josip Kuzmin, Ivan Bo-štjančič ml., Vladimir Furlani, Anton Kuzmin, Ivan Pavlin ter Josip MarušiČ; odb. nam. br. Henrik Furlan, Alojzij Cingerli iri Josip Pelicon pregl. rač.: br. Anton Nanut m Ivan Boštjančič st. Delegatom za župn. občni zbor sta bila izvoljena br. Andrej Zavadlav in Josip Rijavec.
Telovadno društvo »Sokol« v Plaveh-Desklah priredi dnč 16. t. m. ob 3. pop. plesno veselico v sokolski dvorani pod Desk lami.
morea«, to pa/radi oddaljenosti posamez-           i
nih udov od oralnice. V "tej bralni sobf bo- .     h>\ do pa še drugi Tisti na razpolaga Kdor Jie-J^j bo dobival prej omenjenega lista redno, ' '..':. '.':: naj se zglasi pri društvenem predsedniku. Kdor želi kaj čitiva, naj se tudi zglasi isto-          W
tam/da se mu izposodi kaka  knjiga iz           *
knjižniške serije, katero je poslala v Lo-kbvec našemu društvu »Zveza narodnih   . društev«;                                            t            ^ >
»Slovenska Čitalnica« v Dol. Vrtojbi bo imela prihodnjo nedeljo dne 16. C m. svoj redni letni občni zbor. Začetek zborovanja je ob 3. popoludne t. i. takoj po blagoslovu; vrši se v društveni sobi pri g. E. Savniku pred cerkvijo. Dnevni red po pravilih. Čitalničarji, udeležtie se zborovanja v polnem številu! Odbor.
Na obenem zboru »Bralnega in pevskega društva« vPodbrdu, ki.se je vršil dne 6. t. m., izvolil se je sledeči odbor za 1. 1910: Predsednik: Štefan Firm. nad-učitelj v Podbrdu; podpredsed.: L. Ki-kelj, posestnik; tajnik in blagajnik: A. Len ar, posestnik; tajn. namestnik: A,. T r o j a r, posest, sin; blagajn, namest.: .1. Š trav s, trgovec; računska pregledovala: L. B i z j a k, kovač; M. K a 11 n e -kar posestnik.
Rokodelsko bralno društvo v Tolminu vabi k plesnemu venčku, katerega priredi njega pevski zbor v nedeljo 16. t. m. v dvorani PodŠolarjevi. Začetek ob 8. zvečer.
Pevsko-izboraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru bo imelo v nedeljo dne 16. t", m. svoj redni občni zbor v Čitalni-Skih prostorih ob 37» pop. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Trpviko-ikrhi In gospodarske vittl.
Trgovinska bilanca Avstro-Ogrske za leto 1909. izkazuje pasi v okroglo 400 mi-Ijonov kron. Po dozdajnih podatkih znašajo pasive 302'3 milj. kron, kar pomeni poslabšanje od leta 1908 za 1 ntiljon K. Značilno je, da je izvoz naših industrijskih izdelkov neznatno narasel (za 23 na 1160 niilj. K), dočim je dovoz kmetijskih izdelkov narasel ogromno (214 milj. K proti 1. .1908.)                        •             •
Sladkorne cene so se zvišale pri kupčiji na debelo za l krono pri 100 kg.
Književnost.
. Talija. — G rČ a. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Rihard Svoboda. Cena 1 K, po pošti 10 vin. več.
\ Iveza narodnih društev.
»Kmečka Čitalnica« v Podmelcu bo
imela dn 16. jan. t. I. ob 2. uri popoludne v društveni sobi svoj letni občni zbor po običajnem dnevnem redu. K polnofjtevil-ni udeležbi uljudno vabi odbor.
' Kmetsko-izobraževalno društvo v Lokovcu je sklenilo v zadnji odborov^eji* da bo dobival vsak uu pt> enJstis »Pri-
Politični pregled.
V  kranjskem dež. zboru so odkazali predlog o novem občinskem vol. redu za Ljubljano ustavnemu odseku. Sprejeli so resolucijo proti razširjenju konsumnega •davka na vino.
V  štajerskem deželnem zboru je utemeljeval dr. Kukovec svoj predlog p odpravi bere. Klerikalec Benk'jv;c. je trdil, .da bi duhovniki brez bere ne mogli ' živeti. Nemški klerikalec kapian Puchas pa je zagovarjal Kukovčev predlog, ki je bil izročen odseku.
Bazne vesti.
Iz Rablja. — Preiskavo radi nesreče vodi ministerialni svetnik dr. Prosch. Med prebivalstvom je velika panika in vse se boji, da se pogrezne še kaka druga hiša. O vzrokih so mnenja različna., Sodi se, da so rudarji razstreljevali kako skalovje po^ zemljo. Rudarji, ki so delali v bližini, kjer se je udrlo, so slišali bobne^-nje nad seboj ter zbežali.       . ¦'.
(Dalje na četrti strani.)        '' „
^Goriška tiskarna" Naznanja, da je danes   opoldne  preminol   nagle  smtti . nje večletni crkoodivec g.                 ..2
Josip llarušife;|
Pogreb bo iz ulice  Barka št; 4ljM soboto popoldne.
Spomenik zrakoplovceitt. — D'E-stournelles de Constant, francoski sena-tor, ki je lansko leto dobil Noblovo darilo za mir, je sprožil misel, naj bi se napravil lep spomenik padlim junakom in mučeni-korn zračne tehnike.
Zopet umori na Poznanjskem. ~ Blizu postaje Jablona se je našlo železniške-. ga čuvaja Martina Kurka, njegovo ženo in tri mlade otroke umorjene. O storilcih ni ne duha ne sluha.    -
V Meki je največje   mohamedansko svetišče,  velika  mošeia  Beit-Allah   pod vodo vsled velikega deževja. 8 oseb je pri [ tem utonilo.
Nov ples. — Kakor vsako leto, tako se je vršilo tudi letos veliko zborovanje plesnih učiteljev v Parizu. Taka zborovanja sklenejo za pustno sezono nov ples. V to svrho pošljejo že prej enega plesnega učitelja po svetu, naj iztakne kak nov narodni ples. Tako je našel plesni učitelj Rabdillac na Japonskem v Jošivari, nekem predmestju glavnega mesta Tokio, kjer stanujejo japonske kurtizane, nov ples, kateri imenujejo Japonke »zibanje trave v vetru«. Dva tedna so učile kurtizane Rabailiac-a ta ples, ki se bo sedaj nekoliko poevropil, ter pride na plesni red vsakega večjega plesa pod imenom Jošivari. Naj bo, borno še to poskušali!
80.000 K ukradenih. — V Piski na Ogerskem so dobili železno kaseto, v kateri je bilo 80.000 K, ki so bile poslane iz Deve v Piski v izplačilo delavcem, prazno v poštnem vozu. Preiskava ni ničesar dognala.
Norec v sodni dvorani. V Parizu se je slekel na stopnjišču neki blazen človek do nagega in stopil kot tak v sodno dvorano, kjer se je vršila ravno razprava. Neki odvetnik ga je pokril s svojim plaščem in potem so norca prepeljali v bolnišnico.
Jetični španski vojaki. — Madridsko visokošolsko dijaštvo se je obrnilo na kralja Alfonza s prošnjo, da da sezidati posebno zdravilišče za vojake, ki se vračajo iz Melille, ker je med 20.000 vojaki najmanj 4000 takih, ki so postali v Afriki jetični.
Mlada ljubezen. — 18 letni gimnazijec konvikta v Kalksburgu Sehmidt je te dni v nekem hotelu izven Gloggnitza ustrelil svojo ljubico neko Ilseo pl. Stiassnv, na to pa še sebe.
Krvavo Silvestrovo so imeli v Bero-linu. V Silvestrov! noči se je zvršilo 22 samomorov in pobojev.
Klerikalizerr. med Slovenci v Ameriki. — Klerikalci hočejo počasi prepreči s svojimi mrežami vse Slovence v Ameriki. V prvi vrsti hočejo dobiti v svoje roke vse slovensko časopisje. Sedaj baje špekulirajo na Sakserjevo tiskarno, banko in njegov list »Glas Naroda«. Baje je za celo tozadevno akcijo — Mohorjeva družba. Bomo videli. Upamo, da je v amerikan-skem Slovenstvu dovolj svobodnega duha, da se bo znalo upreti vsem zavratriim poskusom kranjskega klerikalizma.
Militarizem v ljudskošolskih knjigah. — Naučno ministerstvo hoče v ljudsko-šolska berila uvesti več vojaških povesti in člankov, da bi se patrijotično mišljenje mladine bolj utrdilo in poglobilo. Vojno ministerstvo je že pozvalo različne častnike pisatelje, da bi spisali primerne sestavke.
Pravda proti italijanskim velelzdaj-nikom se ne vrši na južnem Tirolskem temveč na Dunaju. Glavni krivci so itak ušli čez mejo. Zaprt je bančni uradnik Colpi s svojo ženo in sestrami, od katerih je jedna učiteljica, in nekateri ljudje, pri katerih se je našlo mnogo dinamita.
Obesil se je v Žižkovu pri Pragi 30 letni katehet na tamošnji ljudski šoli, Stanislav Gartner.
Vodljiv zrakoplov na Dunaju. — O priliki lovske razstave na Dunaju mislijo otvoriti meseca maja t. I. zrakoplovno vožnjo med dunajskim Praterjem in med Kobencljem, hribom blizu Dunaja. Ta zrakoplov bo stal blizu 100.000 K. Vozil pa ne bo naravnost, ampak poleti okrog celega dunajskega mesta in pri tem tudi do 500 m visoko, da bodo pasažerji videli celo Visoke Ture. V čolnu bo prostora zraven dveh uslužbencev in vodnikov še za 4 osebe. Vsaka oseba bo plačala za to vožnjo 100 K. Zrakoplov bo vozil tja in sem od jutra do večera. To podjetje, o katerem se misli, da se bo v kratkem izplačalo, bodo podpirali od začetka dunajska občina, lovska razstava, društvo za tujski promet, ministerstvo za javna dela in nekatere tovarne.
17 letna roparka oproščena. — Dunajska porota je oprostila 17 letno Roso VVastell, ki je napadla v gozdu pri M6-dlingu svojo sosprehajalko 89 letno starko Marijo Santner ter ji odtrgala na vratu privezano mošnjo. Do tega sklepa je prišla porota, ker so zdravniki izjavili, da je obtoženka moralno popolnoma zaostala in vrhu vsega še dedno podvržena zločinom.
Tatove, ki so svoj čas okradli božjo pot v Čenstohovi, je sedaj policija prijela. Obveščena je bila potom anonimnega pisma. Ukradene dragocenosti je dobila dobro v rjuho zavite na dnu reke Warta. Med dragocenostmi je bila tudi biserna obleka Marije v Čenstohovu.
Mlad samomorilec. — Na Dunaju se je obesil 12 letni deček Josip Seer, sin delavca v dvornih glediščih, na domačem obešalu, ker je imel slabo šolsko izspriče-valo.
V Londonu so zaprli ponarejalce avstrijskih bankovcev in sicer dva ogerska podanika, ognjegasca Petek-a in inženirja Albrechta. Glavni krivec budapeštanski bivši odvetnik Zoltan Tokacs je utekel.
Na Španskem namerava odpraviti kralj Alfons vso starodavno dvorno etiketo. Do sedaj je vedno hodil ob 11. zvečer štabni poročnik z dvema dvorjaniko-ma, ki sta nosila goreči baklji, zapirat dvorna vrata z velikanskim ključem. Že dolgo let je v vratih druga modernejša ključavnica, tako da se ni prav ničprilegal velikanski kijuč v malo ključavnico, v kljub temu se je vršila ta neumna navada večer za večerom.
Kolera v Berolinu. — V Vircho\v-o bolnišnico so pripeljali 25 letnega artista Ericha Rosenthala iz Petrograda, ki je zbolel na znakih kolere.
Pariški bandit. — V pretepu je ubil neki zloglasni pariški bandit, 24 letni Lia-boeuf, dva redarja, dva je pa smrtno nevarno ranil. Redarji se ga niso mogli tako hitro polastiti, ker je imel na rokah trakove z bodečimi žeblji, na katerih so se vsi redari jmanj ali več ranili.
t
Tužnifn srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je umrl naš preljubljeni oče, stari oče, tast itd., gosp-
MIHAEL KOMEL,
c. kr. vadniški učitelj v. Gorici v pok.
po kratki, a mučris bolezni v starosti 86 let.
u.*   v ,p°greb dragega ranjkega se bo vršil jutri v petek ob 2. pop. iz
hiše žalosti v ulici Vetturini št. 16. na domače pokopališče.
V GORICI, 13. januvarja 1910.
Brez vsakega drugega naznanila.
Žalujoči ostali.
Mali oglasi
NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obilnejši se računa za Jsako besedo 3 vin. NaJpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, kuterili na deteti (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker n.kjer ne Insertrujo. Skoda nt majhna.
HrtmllPO trda <v srediufmcBlj.) mi bnlj&i UlFtHlIJBlil JLUa giov rcdliiiii st; odda v r.njrm — s brano aH biex iso. — Naslov pove lutšu upravništvo.
Rabite zmiraj
Eustomaticus
dr. Alfonza Milani ja.
Najboljše čistilo za zobe.
Dobiva se v prašku aH v tubah v parfimerijah, mirodilnicah in lekarnah. Za prodajo na debelo se je obrniti na g. dr. Alf. Milanija v Veroni v '   Italiji, ali pa v Roverettu — Trentinsko.
$Y$$.$<^<i^$$'$^$.$'3^
Anton Potatzky v Gorici
Da sredi EaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlroberikega fn drtSnoc blaga ter tkanin, preje In niti)
POTREBŠČINE
za pisarnice, tedijce in popotnih
Najboljše šivanks ?«* Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in Ševlfmfa*
NiHliiJIee. — Kožni venel.'— Mufin knjlštee.
lišua obu ala za ysb letne čase
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, I krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih*
Na plesu je bilo Mladine Slovenske, Elviri sem stopil na kurje oko, a ona mi reče (res, čudne so ženske): «Le stopite še, saj jaz nosim
t^lKa       %?"»m*f ,
'M**
*   &"*V
j.MriIv
Tehlišfte, Josf s le? fi v P;,
.tffl
odlikovana peteri)7 k shittvs^
Rarol Dr*^M
v Gorici na Komo v (lastni M)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najiž nejega peciva, torte, kolače za birmanee in poroke, odlikovane velikonočn,* pince itd. Prodaja različna II si a vina In liltorfs na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidna posirež:>o po jako zmernih cenah, ^^m
plošč,
Gospodom  go-stiloiča' j ^m ic
drugim se uljudno naznanja,   da je izSel nov slovenski    cenik
gramofonov in       __
dvokoles, šivalnih  strojev  iul. s fudo-vito nizkimi cenami pil
%FV
Gorica Stolna ulica 34.
Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko.
3j' Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
*8
*€
«8
registrovani zadruga z neomejenim jamstvom.  ,
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premenjeua in dne 21. decembra \VjO'x v zadružni register vpisana, pravila, pri skupni seji dne 30. decembra !90f>. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žeiji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4';»% večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
3» '%*
'#* 'I*
S*
S*
8»
¦S*
Iz bjubljane u rieiD-3ork
se  vozi  najcenejše s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
tpkozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssiii   Cecilic, Kaiser  WiIIieiiu II. — Kroiipriiiz Williclm,
Kaiser WHliclni eler Grosse
dalje z najnovejšimi  modernimi  parobrodi: Prinz Friedricli AVilhelm,
Konig Albert, Prinzess Alice, Friedricli der Grosse, Bremen i. t, d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbp.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdatne irpfdicsii do\o]jnjejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk dL vsakomur
FflvflFf!   T JJ V P/IT   K°,ol,vors,(e ulice *'• 35> v Mubljani
JJU V tli U    iaV bUl,         nasproti stari Tišlerjevi gostilni,
22