DR- KOZINA PAVEL PROF. II. DRŽ. REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI BOTANIKA ZA I. IN II. RAZRED SREDNJIH IN NJIM SORODNIH ŠOL S 303 SLIKAMI Na predlog glavnega prosvetnega sveta Sbr. 310 od, 14. julija 1933 je knjigo odobrilo ministrstvo prosvete dne 31. julija 1933, SN Br. 24.686 LJUBLJANA 1934 CENA VEZANI KNJIGI 40 - DIN v *.'* - 132222 »SLOVENIJA« V LJUBLJANI TISKARNA (PREDSTAVNIK A - KOLMAN) Vsebina. Stran PRVI DEL. O USTROJU RASTLIN IN NJIH ŽIVLJENJU. Živa bitja: rastline živali. 1 I. Glavni organi cvetnic. (Zvonček, pomladanski žafran, trobentica, močvirski tulipan, herbarij, divji kostanj pozimi.) . 2 II. Po čem se spoznajo glavni organi. 6 III. Kakšen pomen imajo glavni organi za rastlino? . . 6 IV. Cvet in njegov pomen za rastlino. 8 V. O zelenih listih. (Pasji zob, podlesna vetrnica, ka- lužnica.) . 11 VI. Razcvetje. (Travniška penuša, črešnja.).14 VII. Pravilni in somerni cveti. (Ripeča zlatica, bela mrtva kopriva.). 16 VIII. O plodovih. (Hruška, nagnoj, navadna lipovka, robi- nija, divji kostanj, krvavi mlečnik, črni bezeg.) . . 17 IX. Brez vode in solnca ni rastlinskega življenja. (Rdeči jagodnjak, grah, fižol.).23 X. Družina rastlin . 25 XI. Dvospolni in enospolni cveti. (Vrba.).26 XII. Polni cveti. (Vrtni nagelj.).27 XIII. Krito- in golosemenke. (Smreka.) ..27 XIV. Zgradba rastlin.29 XV. Cvetnice in necvetnice. (Glistna podlesnica.) .... 29 XVI. Kaljenje kritosemenk. (Kaljenje dvokaličnic, kalje- , nje enokaličnic.).31 DRUGI DEL. PREGLED RASTLIN PO NARAVNEM SESTAVU. A. Cvetnice ali semenovke. I. Golosemenke. Družina iglavcev.3 II. Kritosemenk e. Enokaličnice: Družina narcisov.37 „ perunik.38 „ lilij .39 „ trav.41 „ kukavic.44 Palme.45 Dvokalične brezvenčnice: Družina vrb.46 „ brez.47 „ bukev .48 Dvokalične prostolistnice: Družina zlatičnic.49 „ makovcev.52 „ križnic.52 „ klinčnic.54 .. „ rožnic.55 „ metuljnic.57 „ kobulnic .59 Stran Družina vijolic.60 Navadni lan ..60 Vinska trta.60 . Malolistna lipa.61 Ostrolistni javor.61 Družina sleznic.62 Dvokalične zrastolistnice: Družina jegličev.62 „ oljčnic.63 „ razhudnikov .... 64 „ kovačnikov .... 65 „ ustnatic.65 „ košaric.67 B. Necvetnice ali trosnice. I. Steljčnice: 1. Alge.70 2. Glive.73 3. Lišaji.79 II. Trostebelnice: 1. Mahovnice.80 2. Praprotnice. 81 TRETJI DEL. SPLOŠNO O RASTLINAH. A. Organi cvetnic. Korenina. Steblo . Listi . Cvet. . s * Razcvetjc. Plod. B. Razširjanje plodov in semen. C. Razne vrste vegetativnega razmnoževanja. Č. Človek in rastline. I. Človek goji rastline radi svoje prehrane. 1. Sadeži. 2. Močnati plodovi. 3. Sočivje . 4. Olja . 5. Začimba. 6. Dražila . . . II. Lesaste rastline rabimo za kurivo, za različne zgradbe, oglje in papir . . . . . • . 1. Kurivo . 2. Gradbeni les.. 3. Les za različne obrti . . . III. Prediva .. • • ■ IV. Krma.. V. Industrijske rastline. VI. Lepotične rastline. D. Strupene rastline. E. Kje rastejo rastline?. F. Herbarij ... » G. Seznam rastlin. 84 84 86 90 93 94 95 96 97 99 99 100 103 103 105 105 106 107 107 107 108 108 109 110 111 112 114 116 118 3 betva (2), ki nosi od tuljca (3) podprt peci jat cvet (4). Iz čebulnega krožca (1), rasto navzdol samo vlaknate korenine (5), navzgor pa rasteta iz njega dva zelena lista (6), nožnica (7) in mesnati čebulni listi (8), ki so pokriti z rjavo kožico (9). Čebulni krožeč z mesnatimi luskolisti skupaj tvori čebulo. Zvonček ima tedaj tri važ¬ ne dele ali organe, in sicer: 1. sočnato steblo, ki ima en del pod zemljo (podzemno steblo), drugi del pa je nad zemljo (nadzemno steblo), 2. korenine, ki rastejo iz sočnatega stebla navzdol v zemljo, 3. pa liste, ki so navadno ploščati izrastki stebla. Mali zvonček. »a gomolj Slika 3. Steblo žafrana. w ")( 2. Pomladanski žafran je tudi pomladanska rastlina travnikov in gozdov. Prav tako ko smo zvončku, odstranimo tudi pomladanskemu žafranu kožice in liste! Ostane nam zopet sočnato steblo (sl. 3.), katerega podzemni del je okroglast in se imenuje gomolj, nadzemni del pa je bet v a. Tudi pri pomladanskem žafranu rastejo iz pod¬ zemnega dela navzdol vlaknate korenine, navzgor pa različni ploščati izrastki, (listi), kakor sledi iz naslednjega opisa (sl. 4.). Sočnato steblo pomladanskega žafrana tvorita podzemni go¬ molj (1) in nadzemna betva (2), ki nosi lijast vijoličast cvet (3). Iz gomolja rastejo navzdol vlaknate korenine (4), navzgor pa nožnica (5), ki obdaja cvet, dalje več zelenili listov (6) in več nožnic (7), ki obdajajo zelene liste. Gomolj (1) je pokrit z rjavo kožico (8). ,X3. Tudi trobentica (sl. 5.) je zgodnja po¬ mladanska rastlina. Če ji odstranimo zelene liste in rumene pecljate cvete, nam ostane samo po¬ dolgovato podzemno steblo, korenika. Nadzemnega ste*- ida nima, zato jo imenujemo tudi brezstebelni jeglič. Iz cele Slika 4. Pomladan¬ ski žafran. l* p 4 Slika 5. Trobentica. Na koncu stebla je kimast cvet (4). Zvonček, žafran, trobentico, tu¬ lipan in vse cvetnice, katerih nadzemni del se razvije iz njihovega podzemnega stebla, imenujemo šibja. Herbarij. Če si želiš rastline, o katerih si se učil, dobro vtisniti v spomin, jih zbiraj v zbirko, ki jo imenujemo herbarij. Rastline, ki pridejo v herbarij, posuši z vse mi jihovimi deli v taki legi. akršno ima v naravi! (Sl.7.) korenike (1) rasto navzdol vlak¬ nate korenine (2), navzgor pa ob njenem zgornjem koncu pec- 1 jati rumeni cveti (3), ki so obdani od zelenih listov (4). 4. Močvirski tulipan (sl. 6.), ki ga dobiš spomladi na mo¬ čvirju, ima kakor zvonček pod zemljo čebulico (1). Zeleni listi (2) pa ne rastejo iz podzemnega stebla, temveč iz nadzemnega, ki ga imenujemo steblo (3). Slika 6. Močvirski tulipan. Rastlino posušiš, ako ji odvza¬ meš vso vodo s pivniki, med katere si jo položil. Če jo hočeš, posebno dobro posušiti, potem jo moraš dan za dnem med pivniki prekladati in vedno bolj in bolj obteževati. Če rastlina ni popolnoma izsušena, plesni. Posušeno rastlino prilepi na pol pole papirja, kamor zapiši ime rast¬ line in kraj, kjer si jo našel! Koncem 'eta uredi rast¬ line svojega herbarija! Slika 7. List herbarija. 5 5. Divji kostanj pozimi. Divji kostanj (sl. 8.) je drevo, to je rastlina, pri kateri imenujemo olesenelo steblo deblo. Podzemnega stebla nima. V jeseni se divjemu kostanju ze¬ leni listi posuše in odpadejo, a nad pecljem vsakega lista nastane majhen brstič (sl. 9.). Čez zimo mole tedaj iz debla v zrak samo gole, z lubjem pokrite veje, ki nosijo brstiče (popke), kjer je nakopičena preostala brana. Zakaj pa izgubi kostanj v jeseni svoje zelene liste? Zato, da se čez zimo ne posuši. Pozimi nastopi namreč prav pogosto tako hud mraz, da zamrzne voda v zemlji. Korenine ne morejo tedaj srkati vode in če bi ostali listi na drevesu, bi izhla¬ pela skozi nje vsa tekočina, ki je ostala v drevesu; drevo bi se po¬ sušilo. Da se pa to ne zgodi, za¬ maši drevo že v jeseni vse cevi, po katerih prihajajo sokovi iz . , . . . debla v liste. Listi se začno nato < Slika 8. Divji kostanj pozimi. v ... . . . . -. susiti m odpadejo, v drevesu pa ostane ves sok. V brstičih se napravljajo iz nakopičene hrane mlade vejice z zelenimi listi in cveti. Vse je zavito v volno, da ne po¬ gine v hudem mrazu. Ko pa pride gorka pomlad in se zemlja namoči, tedaj začno ko¬ renine zopet srkati. Voda napenja s smolna¬ timi luskolisti pokrite brstiče. Ti počijo, drevo ozeleni in se razcvete. Vseh brstičev ne more drevo vsako leto l e ^ a kostanja, razviti v veje, ker ima premalo hrane. Nerazviti brstiči pa ostanejo živi še dolgo in dostikrat se razvijejo šele čez leta v mladike. Divji kostanj je priljubljeno lepotno in senčno drevo, ki cvete meseca maja. Samoraslo se nahaja v pogorju Pmdu na severnem Grškem. Od tod se je to divno drevo razširilo po vsej Srednji Evropi. Do sedaj opisane, in tudi druge cvetnice imajo iste tri glavne organe ko zvonček. Ti so: 1. ste¬ blo, 2. korenina, 3. listi. Slika 9 . Brstič div- 6 II. Po čem se glavni organi spoznajo. 1. S t e b 1 o raste navadno navzgor, vedno pa nosi izrastke, liste imenovane. 2. Korenina raste večjidel na¬ vzdol in nikdar ne nosi listov. Da raste korenina navzdol, se najlaže pre¬ pričamo z opazovanjem korenine kalečega graha, kjer so od konca navzgor označeni milimetri s tušem (sl. 10 A). Za koliko je zrasila korenina v 24 urah navzdol, nam kaže slika 10 B. 3. Listi, izrastki stebla, se različno imenujejo. Če rastejo iz podzemnih stebel in niso zeleni, se imenu¬ jejo luskolisti. Luskolisti so tedaj mesnati izrastki čebulnega krožca pri zvončku ter nožnice in rjava kožica pri pomladanskem žafranu in zvončku. Pa tudi smolnate liste, ki pokrivajo brstiče kostanja in drugih dreves, prištevamo k luskolistom. Vsi zeleni izrastki stebla, tudi podzemnega, so zeleni ali pravi listi, navadno jim pa pravimo samo listi. O vršni listi se zovejo oni iz¬ rastki. ki sestavljajo ali pa podpirajo cvet. j 1 Z Slika 10. Kaleči grali. III. Kakšen pomen imajo glavni organi za rastlino? 1. Korenina. Ako presadimo katerokoli lepo razvito rastlino v najrodovitnejšo a popolnoma suho prst, bo vsaka rastlina poginila. Če pa zemljo namočimo, bo rastlina lepo uspevala, ker korenine srkajo iz zemlje hrano, to je vodo in v njej raztopljene rudnine. To ni težko do¬ kazati. Slika 11. nam kaže v lončku vzgojeno solnčnico, ki smo ji steblo odrezali in nanje položili stekleno cev. Če prst dobro namočimo, bomo videli, da se v cevi zbira voda, ki so jo korenine vsrkale. Lahko se pa tudi dokaže, da v cevi ni čiste vode, temveč, da so v vodi tudi raztopljene rudnine, 7 ki jih rastlina potrebuje za svojo prehrano. Ko¬ renine imajo pa še drugo nalogo: pritrjajo rastlino v zemlji, da trdno stoji. 2. Listi. Od treh vrst stebelnih izrastkov so najvažnejši pravi ali zeleni listi. V njih namreč tvori rastlina naše najvažnejše hranilo, škrob, ki ga uporabljamo mnogovrstno tudi v gospodinj¬ stvu. Škrob napravijo zeleni listi iz vode in ogljikovega dvokisa, ki ga ljudje in živali izdihavajo. To delovanje, ki ga izvrše listi le s pomočjo ze¬ lenega barvila v listih in s pomoč¬ jo svetlobe, imenujemo presnavlja¬ li j e. Pri presnavljanju pa izločajo listi kisik, ki ga potrebujejo ljudje in živali za dihanje. Luskolisti, kožnati in smolnati, varujejo dele, ki so v njih zaviti. V mesnatih listih čebul¬ nega krožca pa shranjuje rastlina hrano, iz katere bo tvorila naslednje leto ves nadzemni del. O pomenu o vršnih listov izpregovorimo pri cvetu. 3. Steblo sprejema od korenin vsrkano vodo ter jo oddaja po posebnih ceveh zelenim listom. Steblo sprejema pa tudi iz zelenih listov presnovljeno rastlinsko hrano ter jo prevaja na ona mesta v rastlini, kjer jo rastlina potrebuje. Dostikrat presnavljajo rastline večjo množino snovi, kakor jih sproti potrebujejo. To pre¬ obilico hrane spravljajo šibja v podzem¬ nih steblih: v čebuli (zvonček), v gomolju (žafran) ali v koreniki (trobentica). Pri nekaterem šibju rastejo zeleni listi iz podzemnih stebel. Nadzemni) steblo, ki tedaj ne razvije zelenih listov (pri zvončku in žafranu), imenujemo betvo. Sočnato steblo z zelenimi listi (pri tulipanu) z o v e m o steblo. Ločimo tedaj tri vrste stebel: sočnati stebli, betvo in steblo, ter olesenelo steblo, deblo. * ! Slika 11. Solnčna roža z od¬ rezanim steblom. 8 IV. Cvet in njegov pomen za rastlino. Cvet je za razširjanje rastline neobhodno potreben organ. Sestavljajo ga ovršni listi, ki se imenujejo cvetni listi. Vrh, iz katerega slednji rastejo, je cvetišče. Cvet močvirskega tulipana (sl. 12.). Iz njegovega cvetišča rastejo ti-le cvetni listi: 1. Cvetno odevalo. To sestoji iz 6 mesnordečib listov, ki imajo četvero- strane temnejše lise. Ker so zunanji in no¬ tranji listi cvetnega odevala po barvi enaki, pravimo: tulipan ima' enoj¬ no cvetno odevalo ali peri- gon (Per.). 2. Prašniki. Pred vsakim listom cvetnega odevala stoji po en prašnik. 3. Na vrhu cvetišča stoji sredi med prašniki pestič (Pe), katerega spodnji del imenujemo plodnico, gornjega pa brazdo. Med obema leži vrat. Ker stoji pestič nad cvetnim odevalom, ga imenujemo nadrasli pestič. Cvet pomladanskega žafrana (slika 13.), ki je deloma v zemlji, ima še- sterolistno enojno cvetno odevalo. Toda ti listi so zraščeni v lijasto zvonasto cev, katere rob je šesterokrp. N a perigonu so pritrjeni trije praš¬ niki. Pestič je podrasel, ker raste perigon iz njegovega spodnjega dela. Tudi je zelo dolg, se vleče skozi cev perigona ter je na vrhu oranžast in trokrp. Cvet trobentice (slika 14.) nima enakih listov cvetnega odevala. Zunanji so zeleni in jih imenujemo čašo (Č.), notranji pa so rumeni in se zovejo venec (V.). Čaša je zraščena iz petih listov, je peteroroba in peterozoba. Rumeni venec je tudi zraščen iz petih listov v cev, ki je spodaj ozka, zgoraj pa razširjena. Rob cevi je ploščat in peterokrp. Sredi Slika 13. Pomladanski žafran. Slika 12. Tulipan. 9 Slika 14. Trobentica. venčne cevi ali lik pod robom cevi je vsajenih pet praš¬ nikov; v čašnem dnu sedi nadrasli pestič, katerega spodnji del izloča med. Pestič različnih cvetov ni vedno enak, včasih je dolg, včasih pa kratek. Cvet zvončka (sl. 15.). Njegov pestič ima koničast gornji del ter je pod- rasel, ker raste iz njegovega podolgova¬ tega in širokega spodnjega dela šest ko¬ ničastih prašnikov in šesterolistni peri- gon. Zunanji trije listi perigona so beli in čolničasti, notranji trije pa so narobe srčasti in znotraj zeleno progasti (sl. 2.). Cvete omenjenih cvetnic sestavlja¬ jo tedaj: 1. cvetno odevalo, 2. praš¬ niki, 3. pestič. Kako leže cvetni listi na cvetišču, se naj¬ laže prepričamo, če si mislimo cvetišče močno raztegnjeno (sl. 16.). Na sliki se jasno vidi, da so cvetni listi raz¬ vrščeni v več krogih, ki stoje tikoma drug nad drugim. Na njih razločujemo tri vrste, in to: 1. liste cvetnega odevala (la in lb), 2. prašne Pestič in prašr liste (2), to je prašnike, in 3. plodne liste (3). ki ^vončka^ tvorijo pestiče. Da leže cvetni listi v koncentričnih krogih, vidimo tudi na sliki cveta, v kateri je cvetišče zelo skrajšano. Tako sliko imenujemo osnovni načrt ali diagram (sl. 17.). Listi cvetnega odevala leže v krogih la in lb, prašniki v krogih 2a in 2b, pestiči pa v notra¬ njem krogu 3. Listi cvetnega ode¬ vala stoje navadno v dveh krogih, ode¬ vajo in varujejo notranje dele cve¬ ta (prašnike in pe¬ stič) pred dežjem in mrazom ter vabijo Slika 15. Slika 16. Cvet z raz¬ tegnjenim cvetiščem. Slika 17. Diagram cveta s svojo prijetno barvo in vonjem žuželke. 10 1. Cvetno odevalo je: a) enojnato, perigon (pri tulipanu, žafranu, zvončku), ako so zunanji in notranji listi enako barvani, ali pa b) dvojnato (pri trobentici), ako sestoji iz zunanje zelene čaše in notranjega, drugače barvanega venca. 2. Prašni listi ali praš¬ niki (sl. 18.). Na njili ločimo nit in prašnico, ki se¬ stoji iz dveh, po sred¬ nji vezi zvezanih praš¬ nih vrečic. V teh je rumen prah, cvetni prah. 3. Pestič (slika 19.). Ta ima tri dele. Spodnji del je plod niča, zgornji pa brazda, med obema leži vrat. V plodnici so majhna zrnca, semenske osnove, iz katerih lahko nastane seme le tedaj, če se brazda opraši s cvetnim prahom. Prašniki in pestiči so torej bistveni deli cveta. Liste cvetnega odevala pa lahko smatramo za nebistvene dele. Cvete, ki imajo bistvene in ne¬ bistvene dele, imenujemo popolne cvete. Opraševanje do sedaj opisanih cvetnic izvršujejo žu¬ želke. Te vrste rastlin so zato žužkocvetke. Kaj je opraševanje in kaj oploditev? Živa barva cvetnega odevala in vonjava cveta privabi na cvet hrošče, muhe, čmrlje in druge žuželke, ki hočejo srkati med cveta ter jesti cvetni prah. Pri tem delu se motovilijo med prašniki, jih stresajo in iz prašnih vrečic se siplje nanje cvetni prah. Ko je žuželka posrkala med enega cveta, zleti na sosednji, istovrstni cvet, da še tam poskusi sladko pijačo. Ko se tako preriva po drugem cvetu, se prav lahko dotakne lepljive brazde, na kateri obvise zrnca cvetnega prahu, ki ga je prinesla žuželka iz prvega cveta. Žuželka je tedaj cvet nehote oprašila. Z oprašitvijo samo pa se semenske osnove še ne začno pretvarjati v semena. .Zrnca cvetnega prahu morajo pognati najprej cevi skozi vrat do semenskih osnov. Če pride skozi tako cev del cvetnega prahu v semensko osnovo, imenujemo to združitev oploditev. Po oploditvi se Slika 19. Pestič. Piete* \ / Oottolujin L iW * 1 dvobrat. praS. Slika 46. Eno- in dvo¬ bratinski prašniki. 21 Slika 47. Dišeča vijolica. pa someren, lepo vonjajoč, temno- vijoličast cvet. Med petimi venčnimi listi je nepari največji in ostrožen. Od petih prašnikov, ki stoje okoli pe¬ stiča, sta dva podaljšana v med izlo¬ čujoča priveska, s katerima molita v venčno ostrogo. Iz nadrastle plod- nice se razvije glavica, ki se trolopu- tasto razpreza in pri tem meče se¬ mena daleč naokrog. Dostikrat se zgodi, da se dišeči cveti ne opraše po žuželkah in zato rastlina ne bi mogla napraviti plodu. Da pa le ne osta¬ ne brez plodu, napravi v tem slučaju še druge vrste cvetov, katerim manjka venec. Ti cveti se sploh ne odpro ter se izvrši opraševanje samolastno, to je, brez po¬ sredovanja žuželk. 18. Divji kostanj (sl. 48.) ima močno razrastlo korenino. Zelo vejnato deblo ima okroglast, širok vrh. Staro lubje je razpokano. Zeleni listi stoje nasprotno in so sedmeroprstasti. Somerni cveti imajo dvojno cvetno odevalo in se zdru¬ žujejo v sestavljeno grozdasto raz- cvetje, ki mu pravimo lat. Čaša je pe- teroroba, venec pa obstoji iz 4—5 ne¬ enakih belih listov, ki so rumenopro- gasti. Prašnikov je sedem. Pestič ima nadrastlo plodnico, ki se razvije v glavičast bodičast plod in se trolopu- tasto razpreza. Okroglasto seme ima veliko sivo liso, popek, s katerim je bilo seme priraščeno na osemenju prihajala vanje hrana. Divji kostanj je lepotno in senčno drevo, katerega mehki les rabijo mizarji in strugarji. Grenko seme, iz katerega se dobiva tudi škrob, služi prekuhano domači živini in divjačini za klajo. 19. Krvavi mlečnik (sl. 49.) je vztrajna rastlina, ki jo na¬ polnjuje temnorumen mlečni sok. Najdeš jo ob plotovih, in Divji kostanj, po katerem je 22 Slika 49. Krvavi mlečnik. po zidovju in kamenitih krajih. Cvete od maja do septembra. Kore¬ nika, kakor tudi vsi drugi deli, je napolnjena z rumenim mlečnim so¬ kom, ki na zraku pordeči. Razrastlo steblo je kocinasto ter ima odebelela kolenca. Pernato razrezani listi so zgoraj motno zeleni, spodaj pa sinji. Maloštevilni rumeni cveti tvorijo kobulasto razcvetje. Posamezni cveti sestoje iz dvolistne odpadijive čaše, četverolistnega venca, iz mnogo prašnikov in nadraslega pestiča. Plod je podolgovata, dvopredalasta glavica, ki se dvolopu- tasto razpreza. Črnorjavo seme ji o s i mesnato semensko bradavico, s katero se hranijo mravlje, ki pospešujejo s tem razširjanje mlečnik a. Njegov jedki sok se rabi kot notranje zdravilo. Ž njim se odpravljajo tudi bradavice. 20. Črni bezeg (si. 50.) je visok grm. Njegove veje imajo mnogo belega s t r ž e n a , nasprotni listi pa so lihopernati. Majhni, vonjavi cveti so kobulasto združeni v velika in ploščnata razcvetja. Cvet sestav ¬ lja pet čašnih, pet venčnih listov ter pet prašnikov. Pestič ima tro- krpo brazdo in se razvije v črno, užitno jagodo. Posušeno cvetje daje dober bezgov čaj, jagode so pa pti¬ cam pevkam priljubljena hrana. Meso jagod se v želodcu prebavi, semena pa gre¬ do nepokvarjena z blatom iz ptice. Na ta način pospešujejo ptice nehote razmnoži- tev rastline. Črni bezeg raste po grmovju; sade ga pogostoma po vaseh okoli stanja in po vrtili. Slika 50. Črni bezeg. 23 IX. Brez vode in solnca ni rastlinskega življenja. Vsaka cvetnica mora imeti ogromno množino vode in veliko svetlobe, da lahko napravi za svoje življenje potrebni škrob. Ker izdelujejo cvetnice škrob predvsem v zelenih listih in ker srkajo za naprav o škroba potrebno vodo le korenine, zato morajo biti korenine tako razvrščene in nadzemni del rastline tako zgrajen, da priteče vsa na rastlino padajoča voda na¬ ravnost h koreninam. 1. Pri zvončku, žaf ranu, tulipanu, kalužnici i. t. d. so raz¬ vrščene korenine na podzemnih steblih, listi teh rastlin pa so ž 1 e b a s t i, da mora vsa na rastlino padajoča voda po žlebovih priteči k steblu in po tem naravnost h kore¬ ninam. 2. Pri drevesih segajo korenine tako daleč okrog debla, kakor daleč segajo veje. Ob dežju pa se listi na vejah povesijo in nanje padajoča dežnica namaka vso zemljo, kakor daleč segajo korenine. Da pa imajo rastline za tvorbo škroba tudi zadostno množino svetlobe, zato morajo biti tako zgrajene, da imajo vsi listi, spodnji kot zgornji, dovolj svetlobe. t. Pri kalužnici, travniški penuši, mrtvi koprivi in drugih smo videli, da imajo spodnji listi daljše peclje, da so gornji dostikrat tudi sedeči. Tudi listne ploskve spodnjih so večje od zgornjih. 2. Rastlina r a z p o s t a v 1 j a svo¬ je zelene liste vedno tako, da se med seboj ne zasenčijo. Pri divjem kosta¬ nju stoje listi nasprotno, pri mrtvi koprivi vidimo križasto stoječe liste, pri tulipanu, penuši, kalužnici in drugih pa stoje p r e m e n j a 1 n o , to je, so¬ sedna lista ne rasteta nikdar drug nad drugim, temveč vsak više stoječ list je vedno pomaknjen od svojega sosednjega nekoliko vstran. 24 3. Povedali smo, da so rastline živa bitja brez čutil. Zakaj pa zapre robinija svoje lihopernate liste, kadar se zmrači, zakaj zaprejo zvonček, pomladanski žafran in druge cvet¬ nice svoje cvetove, ko solnce zaide? Zakaj se obračajo rast¬ line, ki jih gojimo doma v lončkih, vedno proti oknu (sl. 51.) ? Zato, ker občutijo blagodejni vpliv solnca, če¬ prav človek ne pozna njihovih čutil. 4. Pri jagodnjaku pozna¬ mo poseben način, kako do¬ spe, zasenčen, zopet do solnca. 21. Rdeči jagodnjak (slika 52.) ima kratko koreniko, iz katere rastejo vlaknate ko¬ renine navzdol, navzgor pa cvetna stebla, pritlični troj- nati listi in nitaste pritlike. Cvet ima dvojno cvetno ode¬ valo. Peterolistno čašo podpi¬ ra pet ovršnih listov. (Zunanja čaša!) Na robu sto- ščastega cvetišča stoji pet venčnih listov in veliko praš¬ nikov. Cvetišče nosi mnogo majh- nastane iz sto- Slika 52. Rdeči jagodnjak. e 1 i po nita- h , ki se od časa do časa ukoreni¬ nijo. Seli se toli¬ ko časa, dokler ne pride iz senč¬ nega prostora do solnčne lege. 5. Nekatere rastline, na pri¬ mer grah, fižol in druge, imajo prav dolgo, pa 25 tako šibko stebelce, da se ne morejo držati pokoncu. Da se pa vendarle prerinejo do svetlobe, imajo posebne lastnosti. 22. Grah (slika 53.) je enoletno zelišče. Vejnato steblo je robato in votlo. Premenjalno stoječi listi so pernati. Pri dnu imajo po dva polsrčasta prilistka, končajo se pa z raz¬ rastjo ovijalno ročico, po kateri se vspenja dolgostebelna rastlina do svetlobe. Cvet je metulj čast ter ima dvobratinske prašnike. Grah sejemo v različnih zvrsteh, in to radi semena, ki ga uživamo kot iz¬ vrstno, redilno sočivje. 23. Fižol (sl. 54.) je tudi enoletno zelišče s trojnatimi listi. Prilistka sta podolgasta. Cveti so metuljčasti in raznobarvni. Steblo je zelo dolgo in se mora ovijati okoli opor, če hoče priti do svetlobe. Fižol se sadi v raznih zvrsteh kot zelo redilno sočivje. X. Družina rastlin. Primerjajmo že opisani nagnoj z robinijo, fižolom in grahom! V čem se vse te rastline ujemajo? 1. Po metulj častem cvetu (sl. 55.). Ta obstoji iz pet navadno zrastlih časnih listov. Venčnih listov je pet. Zgornji ven¬ čni list je največji in se imenuje jadro, stranska sta krili, spodnja pa sta zrastla v ladjico. Prašnikov je deset. Edini pestič ima nadrastlo plodnico in se izpremeni v plod, ki je enopredalast ter se razpreza dvoloputasto. Imenujemo ga strok. 2. Imajo sestavljene liste s prilistki. Vse rastline s takimi skupnimi znaki združujemo v družino, ki jo tukaj po metuljčastih cvetih imenujemo družino metuljnic, po plodovih pa stročnice. Skupni znaki metuljnic so tedaj: Somerni cveti so metuljčasti in obstoje iz petih zrastlih "časnih in petih prostih venčnih listov (jadro, krili, ladjica). Praš- peilič Slika 55. Znaki metuljnic. 26 n i k o v je deset, ki so eno- ali dvobratin- ski. Pestič ima nadrastlo plodnico, ki se izpremeni v strok. Sestavljeni listi imajo prilistke. XI. Dvospolni in enospolni cveti. 24. Bela vrba je precej visoko, z rjavosivim, podolžno razpokanim lubjem pokrito drevo. Zelenosive, upogljive vejice nosijo kratkopecljate suličaste liste, ki so zlasti na spodnji strani pokriti s svilenimi dlačicami. Vrba se kot cvetna rastlina plodi s semeni, človek jo pa razmnožuje tudi z zatiči (slika 56.). Z ati če imenujemo poševno odrezane vejice, ki se, zataknjene v vlažno zemljo, prav kmalu ukoreninijo in zrastejo v samostojno rastlino. Zatič vrbe. Slika 57. Bela vrba. mačice. Cvet vrbe (slika 57.) se loči od vseh do sedaj opisanih cvetov po tem, da nima pravega cvetnega odevala in tudi ne prašnikov in pestiča v enem cvetu. Na prvem drevesu imajo vsi cveti samo prašnike (prašni cveti — 6 ), na drugem pa samo pestiče (pestični cveti = 2). Tako rastlino imenujemo dvodomno. Prašni cvet tvorita samo po dva prašnika z medovniki, pestični cvet ima pa samo po en pestič z medovnikom. Sedeči cveti, prašni in pestični, so združeni v grozdasto raze vetje, mačico (sl. 58.) in 27 stoje na razcvetnem vretenu v pazduhah majhnih rjav¬ kastih lusk, ki so na robu poraščene s srebrnobelimi dlači¬ cam i. Bela vrba raste ob stoječih in tekočih vodah, ob jarkih, kraj potokov in travnikov. Cvete aprila in maja. Iz vejic pletejo koše in druge pletenine. Glede na vsebino cveta ločimo dvoje vrst cvetov. Vse pred vrbo opisane cvete imenujemo dvospolne, ker imajo prašnike in pestiče, enospol¬ ni cveti vrbe pa imajo samo prašnike (prašni cveti!) ali pa samo pestiče (pestični cveti!). XII. Polni cveti. 25. Vrtni nagelj (sl. 59.) ima razrastlo koreniko in mnogo poleglih stebelc, ki tvorijo s svojimi gostolistnatimi veji¬ cami rahlo rušo. Iz nje se dvigujejo členasta cvetna stebla z nasprotnimi, črtalastimi listi. Veliki, vo¬ njajoči cvet tvori peterozoba čaša, ki jo na dnu podpirajo ovršni listi. Venec sestoji iz petih na robu nazobčanih listov s prav dolgo žebico. 10 prašnikov obdaja dvovrati pestič. Glavica se razpreza četveroloputasto. Ta cvetnica raste divja po južni Evropi, pri nas pa jo goje po vrtovih in lončkih v zvrsteh različne barve. Pitani cvetovi nastanejo na ta način, da se izpremene prašniki v venčne liste. Ker taki cveti nimajo prašnikov, tudi ne morejo oprašiti pestiča, so tedaj neplodni. Slika 59. Razmnožujejo jih samo z zatiči. Vrtni nagelj. XIII. Krito- in golosemenke. 26. Smreka (sl. 60.), ki jo najdeš povsod po naših gozdo¬ vih, ima še preprostejše cvetove ko vrba. Tega drevesa m težko spoznati. Ravno deblo, ki je od spodaj široko ter se proti vrlin zožuje, pokriva rjavo, razpokano lubje. Vrete- 28 nasto razvrščene veje stoje vodoravno in nosijo navzdol viseče vejice, ki so okrog in okrog pokrite z iglastimi, na koncu priostrenimi listi. Po cvetu je rastlina enodomna, ker nosi vsako drevo oboje vrst enospolnih cvetov (sl. 61.). Prašni ali moški cvet obstoji le iz prašnega lista, ki nosi na spodnji strani dve prašni vrečici. Ženskega cveta smreke pa ne smemo imeno¬ vati pestičnega, ker obstoji samo iz ene plodne luske, ki nosi dvoje golih semenskih osnov. Plodna luska je pokrita z majhnim krovnim listom. Prašni cveti so združeni v ru¬ meno, plodni pa v pokončno rdečo mačico, iz katere se raz¬ vije nepravi, navzdol viseči birni plod, storž. Smreko imenujemo radi njenih golih, nepokritih semen g o 1 o s e - menko. Tulipan, vrba vse ostale do sedaj Slika 60. Smreka. Slika 61. Deli smreke. opisane cvetnice pa so k r i t o s e m e n k e , ker so njih semena skrita v osemenju ploda. Cveti smreke so neznatni in ne dišijo. Zato tudi ne mo¬ rejo privabiti žuželk, ki bi oprašile ženske cvete. To delo opravi veter, ki prenaša cvetni prah z enega drevesa na plodne mačice drugega drevesa. 29 Smreka je vetrocvetka. Daje nam izvrsten les za stavbe. Iz nje delajo papir in celulozo, iz smole pa ter¬ pentin, kolofonijo in katran. Lubje se rabi za čreslo. Smreka ni dobro kurivo. XIV. Zgradba rastlin. Na vsaki cvetnici smo spoznali po tri glavne organe: korenino, steblo in liste, vendarle pa se nam zdi, da je vsaka rastlina izcela, prav tako, kakor vsaka liiša. Če pa hiši od- krušimo omet, vidimo, da je zgrajena iz majhnih opek. Prav tako je zgrajena tudi vsaka cvetni- c a iz zelo m a j h - n i h , votlih ce¬ lic, ki j ih vidimo šele na. prerezu (sl. 62.), pa naj bo katerikoli del rastli¬ ne, ki si ga ogleda¬ mo pod mikroskopom. Z zadostno povečavo vidimo (sl. 63.), da ima vsaka celica po tri dele: 1. jedro, 2. sluzasto snov, pratvorivo in 3. mrenico. Osnovni, sestavni organ vsake rastline, pa tildi vsake živali, je celica ali stanica. vO* mremca Slika 63. Celica. Slika 62. Prerez lista. XV. Cvetnice in necvetnice. 27. Glistna podlesnica raste na vlažnih mestih gozdov in ima poševno koreniko. Iz nje rastejo navzdol vlaknate korenine, navzgor pa veliki, dvakrat pernatorazrezani listi, ki jih imenujemo mahala (sl. 64.). Ta so v začetku svitkasto zavita (sl. 65.) in pokrita z rjavimi luskinami. Na jesen ma¬ hala odgnijejo, del peclja pa ostane na koreniki. Na spod¬ nji strani mahal (sl. 66.) so rjavi kupčki, ki sestavljajo gla¬ vice, v katerih so drobna, prahu podobna zrnca, tros i. 30 Kje je cvet necvetnica Slika 64. Mahalo glistne podlesnice. glistne podlesnice? Ta rastlina ne cvete, je in tudi ne napravlja semen. Kako se pa plodi? Po poprej omenje¬ nih drobnih zrncih, trosih. Ali je Slika 65. Korenika z mladimi mahali. Slika 66. Spodnja stran perca s plodnimi kupčki. pa kak razloček med semeni in trosi, saj so tudi semena dostikrat prav majhna zrnca? Razloček je velik. Pustimo ležati fižol ali pa katerokoli drugo seme na vlažnem žaganju ali mivki! Kmalu bomo opazili, da se seme od vlage močno napne. Z lahkoto mu odstranimo kožico, ki pokriva kal (sl. 67.). Ta kal semena sestoji iz dveh močnih listov, kali c, ki oklepata prav majhno rastlinico, kalček. Seme ima tedaj v sebi že malo rastlinico, kalček. Del kalčka pod k a 1 i c a m a imenujemo k o r e n i č i c o , nad kalicama ležeči konec pa brstič ali peresce. Seme sestoji tedaj i z treh delov: iz kalčka, kalic in kožice. Če pa preiščemo trose kakorkoli, ne najdemo na njih nobenih sestavnih delov. Trosi so enotni, navad¬ no en o st a nični in nastanejo brez oploditve. stel?* lee Slika 67. Seme. Rastline tedaj delimo: A. C v e t n i e e ali semenovke. B. N e c v e t n i c e ali trosniee. 31 X\I. Kaljenje kritosemenk. 1. Kaljenje dvokaličnie. Fižol se v vlagi močno napne, poveča in pridobi tudi na teži. Kmalu za tem mu poči kožica in prikaže se koreničica. Če položimo fižol v tem stanju v dobro na¬ močeno žaganje, rahlo zemljo ali mivko, lahko opazujemo (slika 68.), da raste koreničica hitro navzdol ier po- g a n j a na vse strani stranske k o - reninice. Del stebelca pod kalicama se ukrivi, prodira ila in povleče končno ka¬ liti z brstičem vred iz tal. K a 1 i c i se razprostreta ter oze¬ lenita. Kožica odpade, stebelce se izravna in razvijeta se prva dva zelena lističa na brstiču. Stebelce se hitro podaljšuje in tvori list za listom, kalici pa se gubata in kmalu odpadeta. Česa potrebuje tedaj seme. da vzkali? Predvsem vlage in toplote. Zakaj sta se pa začeli kalici gubati? Očividno sta oddajali v sebi nakopičeno hrano razvijajočemu se kalčku. Ko pa je slednji dobil dovolj zelenih listov, da se bo lahka sam preživljal, tedaj sta postali kalici kalčku nepotrebni in sta odpadli. Zakaj se najprej razvija korenina s stranskimi korenini¬ cami? Zato, da se rastlina, ki hoče prodreti zemeljsko skorjo, najprej dobro zasidra in da da V7m uwwnww>w/wm kalicama in kalčku potrebne vode. Z ukrivljenim stebelcem pa prodira kal zemljo, da si ne pokvari než¬ nega brstiča. 2. Kaljenje enokaličnic. Seme rži je pokrito z lupino. ki je zraščena iz semenske kožice in iz osemenja. Seme rži pa se loči še tudi v tem od fižola, da za¬ vzema kal le neznaten del semena. Večji del s.e mena zavzemata škrob in beljakovina. Kalček nosi samo eno kalico. Slika 69. Kaljenje rži. 32 V glavnem kali seme rži tako ko seme fižola. Pri napo¬ jenem semenu rži poči prav tako najprej lupina, skozi kate¬ ro se prikaže koreničica, ki se razvije v glavno kore¬ nino (sl. 69.). Kmalu za tem zraste še dvoje stran¬ skih korenin, katerim slede še druge, ki zasidrajo mlado rastlino in srkajo za njo vodo. V semenu nako¬ pičena hrana se raztopi v mlečnato goščo, ki daje kalčku hrane. Skozi zemljo pa ne prodira stebelce kakor pri fižolu, temveč brstič, ki je ko¬ ničast, da z lahkoto prodre tla. Drugi del. Pregled rastlin po naravnem sestavu. A. Cvetnice — semenovke. Cvetnice so rastline, ki tvorijo v poseb¬ nih delih, cvetih, svoja plodila, semena. I. Golosemenke. t G o 1 o s e m e n k e so cvetni¬ ce, katerih semena leže gola na plodni luski (sli¬ ka 70.) ter imajo po tri do 1 pet kalic (slika 71.). Slika 70. Plodna luska s semeui. Družina iglavcev. Iglavci so golosemenke, ki imajo po večini ravna debla in nosijo vretenasto raz¬ vrščene veje z iglastimi listi (sl. 72.). Stržnaki, kakor smreka (slika 60.), jelka (sl. 73.), mecesen (slika 74.) in bor (sl. 75.) so za nas najvažnejša drevesa, ker nam dado -stavbni in mizarski les, iz njihove smole pa do- Slika 72. bivamo terpentin, kolofonijo in katran. Njih Igla smreke plodovi so storži (sl. 79.). in jelke. Čim mlajši je gozd iglavcev, tem skromnejše je v njem rastlinstvo, ker gosti, vedno zeleni iglasti listi ne propuščajo do tal solnčne svetlobe, ki je zelenim rastli¬ nam za življenje neobhodno potrebna. Pa tudi sušeči vetrovi ne pridejo do zemlje, zato občutimo tudi v najhujši poletni ■vročini v gozdu blagodejen hlad. Slika 71. Seme s kalicami. 3 34 Slika. 73. Jelka. Gozdovi zadržujejo ogromne množine dežja in preprečujejo s tem poplave. Kako ogromna je množina vode v gozdni zemlji,, nam pojasnjuje dejstvo, da iz- hlapeva eno samo dorastlo list¬ nato drevo v vročem poletju na dan po 400 kg vode, ki jo morajo korenine izsesati iz zemlje. To hlapenje, v zvezi z zemeljsko vlago, pa ne povzroča samo bla¬ godejnega hladu v gozdu, tem¬ več, tvori tudi megle, ki se nad prostranimi gozdovi, zlasti v liri- * bovju, zgoste v oblake. Iz obla¬ kov, ki jih prenese veter v brez- gozdne pokrajine, pa se ulije na zemljo blagodejen dež, ki je rasti rastlin prav tako potreben ko solnce. Gozdovi tvorijo tedaj oblake in dajejo zemlji potrebno močo. Slika 74. Mecesen. Slika 75. Bor. 35 Slika 76. Vejica jelke. Slika 77. Vejica smreke. I udi v temnem gozdu se prav kmalu naselijo razne vrste gob in lišajev. Različni mahovi in praproti oživljajo starejše gozdove. Smreka (stran 27. in slika 60.). Navadna jelka (sl. 73.) ali hoja cvete maja me¬ seca in ima gladko, bel- kastosivo lubje. Igle (sl. 72.) so na koncu ne¬ koliko i z r o b 1 j e n e. Zgoraj so svetle, spo¬ daj imajo po dve svetli belkasti progi ter so na vejicah d v o - redno razvrščene (slika 76.). Od dozorelih p o k o n č n o s t o j e č i h storžev odpadejo luske s semeni vred, tako da ostane na dre¬ vesu le golo strženovo vreteno. (Primerjaj vejico jelke z vejico smreke v sl. 77!) Mecesen (sl. 74.) je visoko, piramidasto drevo, ki od¬ vrže vsako leto v šopih stoječe igle. Karmi- nasto rdeče plodne luske so ploščnate ter tvorijo jajčast storž (sl. 79.). Gozdni bor (sl. 75.) je visoko drevo, ki ima precej razšir¬ jen okrogel vrh. Spodaj na deblu je rjavordeče lubje razpokano, po vejah pa se lupi v tankih listkih. Dolge igle (sl. 78.) stoje vedno po dve in dve vkup in tvorijo na koncu vej cele šope. Iz majhne, rdeče mačice se razvije stoščast storž. Črni bor s sivim lubjem in temnozelenimi, zelo dolgimi iglami razvije večje storže od na¬ vadnega bora. Visoko v gorah in 7S - Slika 76. po močvirju raste grmičasti pri- borovca. mecesna. 3 * 36 tiikavi borovec. Ob sredozemskem morju je doma pinija z jajčastimi storži in semeni, ki so debela ko droban fižol. Vedno zelena cipresa je po obli¬ ki podobna naši laški topoli. I.u- skasti, temnozele¬ ni listi so okoli četverorobih vej štiriredno razvr¬ ščeni. Pri nas jo na pokopališčih nadomestuje po¬ dobna tuja, klek ali drevo življe- Slika 80. Vejica tise. Slika 81. Vejica brinja. nja. Navadni brin (sl. 81.) je g r m z vedno zelenimi priostre¬ nimi iglami, ki stoje po tri v vretenu. Dvo¬ domna rastlina tvori jagodam podobne storžke, iz katerih kuhajo brinovec; jagode se rabijo kot kuhinjska začimba. Posamič raste v gorskih gozdovih jelki podobna dvodomna tisa (sl. 80.), ki ima v živordeči pa jagodi po eno samo seme. Pregled domačih iglavcev. A. Iglavci z lesastimi storži. Smreka. Igle stoje posamezno in so četverorobate. Dolg storž visi navzdol. Jelka. Ploščate igle stoje posamezno in imajo na spodnji strani dve beli črti. Dolg storž stoji pokoncu. Mecesen. V šopih stoječe igle odpadejo vsako leto. Gozdni bor in pritlikavi bor. Po dvoje dolgih igel stoje na kratkih vejicah in se združujejo koncem vej v šope. Črni bor. Na kratki vejici stojita po dve zelo dolgi igli. B. Iglavci z mesnatimi storži ali navideznimi jagodami. Brin. Po tri vretenasto stoječe igle. Jagodasti storži so črni. Tisa. Dvoredno stoječe igle. Navidezne jagode so rdeče. 37 II. Kritosemenke. K r i i o s e m e n k e so cvetnice, katerih semena leže zaprta v plodu (sl. 82.) ter imajo po eno ali dve kali c i. Od dosedaj opisanih rastlin imajo po eno kalico v semenu zvonček, po¬ mladanski žafran, tulipan in pasji zob. To so tedaj enokaličnice. Kakšni so njihovi zeleni listi? (Progastožilnati.) Kolikoštevno j e njihovo cvetno odevalo? (Tri in trištevno.) Koliko prašnikov imajo ? (Po tri in tri ali pa samo po tri.) Kakšne so njih plod niče, brazda in plodovi? (Tropredalasti in trodelni.) Slika 82 . Pestič in plod klinčka. 1. Enokaličnice. Enokaličnice so kritosemenke z eno ka¬ lico, progastožilnati mi listi, v cvetu pa prevladuje število tri (sl. 83.). Družina n a r c i s o v. Narcisi s o >š i b j a s č e b u 1 i'c o. Kakor zvonček imajo zvezdast cvet, ki je navadno podprt s tulcem. Šesterolisten perigon je ali prosto- listen ali pa zrastel. Vsak cvet ima po šest prašnikov, po en pestič s podraslo plodnico. Plod je tropedalasta glavica. 38 Slika 84. Slika 85. Cvet velikega Cvet narcisa, zvončka. lene cevi, ki prehaja ob gr rob z rumenim privenčko Mali zvonček (stran 2., slika 2.). Veliki zvonček (sl. 84.) je pomladna rastli¬ na listnatih gozdov. Zvo¬ nasti perigon je sestav¬ ljen iz šest enakih listov. Beli narcis (sli¬ ka 85.) cvete aprila in maja po planinskih koše¬ ninah. Zrastolistni pe¬ rigon sestoj i iz z e - u v bel sester o liste n Družina perunik. Perunike so šibja z gomolji ali koreni¬ kami ter imajo kakor pomladanski žafran zvezdast cvet, iz šestih listov zrastli perigon, po tri prašnike in po en pestič s p od¬ ra s 11 o p 1 o d n i c o. Plod je t r o p re¬ da 1 a s t a gla¬ vica. Pomladanski ža¬ fran (stran 3., sli¬ ka 4.). Dolgo lija- sto brazdo v jeseni cvetočega pravega žafrana rabimo kot dišavo in barvilo, žafran. Rumeni ža¬ fran je lepotna rastlina vrtov. Nemška peruni- Nemška perunika, ka (sl. 86.) je le¬ potna rastlina s kolenčastočlenasto koreniko. Steblo nosi po tri do pet mo- drobarvanih cvetov. Tri zunanje, navzdol zavi¬ hane krpe zrastlega perigona so poraščene z r u m e n i - Slika 86. Slika 87. Cvet perunike v prerezu. 39 mi kocinicami in nosijo po en prašnik, notranje tri krpe perigona so manjše in stoje pokoncu. Ysak prašnik pokriva po ena izmed treh venčastih brazd (sl. 87.). Po mirno stoječih vodah raste povodna perunika z lepo rumenimi cveti. Svetega Petra ključ je perunika z mečastimi listi in škrlatnordečimi cveti, ki stoje v enostranskih klasih. Družina lili j. Slika 88. Tropredala- , sta glavica. Lilije so šibja s podzemnimi stebli in imajo kakor močvirski tu¬ lipan zvezdaste cvete s š e - sterolistnim perigonom, šesti¬ mi prašniki in enim pesti¬ čem z nadrastlo plodnico. Plod je tropredalasta gla¬ vica ali jagoda (sl. 88. in 89.). Slika 89. Jagodast plod. A. Lilije s tropredalasto glavico. Močvirski tulipan (stran 4., slika 6.). Vrtni tulipan (slika 90.) je lepotna rastlina, ki jo goje po vrtovih zaradi lepih, velikih cvetov v mnogoštevilnih, tudi polnocvetnih zvrsteh. Divji tulipan ima rumen perigon. Ce¬ sarski tulipan (sl. 293.) ima pod vršnim listnim šopom kimaste, rumenordeče, zvonaste cvete. Pasji zob (stran 11., sl. 20.). Močno vonjajoči beli limbar (sl. 91.) sadimo po vrtovih kot lepotno rastlino. Vrhu stebla stoje veliki, grozdasto združeni beli cveti. Beli limbar je že od nekdaj podoba čistosti in tulipan, nedolžnosti. Rdeča lilija ima vrh stebla kobu- lasto združene pokončne cvete. Zlati klobuk (sl. 92.), lilija gorskih gozdov, ima lilaste, v grozdih stoječe cvete z nazaj zavihanimi listi perigona. Kranjska lilija ali zlato jabolko ima v vrhu po en sam kimast cvet z nazaj zavihanimi žare¬ čimi ali rumenimi perigonskimi listi, ki so zno- 40 Slika 93. Vrtni hijacint. t r a j do polovice posuti z r javordečimi bra- davičicami. 1 Navadna čebula (sl. 271.), kuhinjsko zeli¬ šče, ima cevasto steblo in napihnjene cevaste liste. Vrh stebla je kobul j drobnih cvetov podprt z večlist- nim tulcem. Veliko vrst luka gojimo radi užitnih čebidic (sl. 273.) in listov, ki jih rabimo za začimbo juh. Česen ima užitno, iz čebuljčkov (sl. 272.) sestav¬ ljeno čebulo. Morska čebula ima po dva zelena listka in grozd višnjevih cvetov. Ptičje mleko je lilija z velikimi, v češul jo združeni¬ mi belimi cveti, ki so zunaj zeleno progasti. Rumena pasja čebulica ima kobulasto združene rumene cvete, ki so zunaj zelenočrtasti. Vrtni hijacint (sl. 93.) je lepotna rastlina, katere betva nosi grozde raznobarvnih cvetov. Jesenski podlesek cvete na vlažnih travnikih ter ima velik gomolj, iz katerega poganja na pomlad podzemni brstič, ki se pa šele na jesen razvije v lilast cvet, podoben cvetu pomladanske¬ ga žafrana. Plod se razvija čez zimo in tvori na pomlad, med velikimi zelenimi listi, veliko tropredalasto glavico (sl. 88.). Ker so tudi posušeni listi za govedo strupeni, se morajo pri košnji iztrebiti. 41 B. Lilije z jagodastimi plodovi. Šmarnica (sl. 94.), ima poševno, kolen¬ často koreniko. Iz njenega vrha izvirajo širokosuličasti, slokasto žilnati listi ter betva z enostranskim grozdom. Plod je svetlordeča, tropredalasta ja¬ goda. Mnogocvetna solzica ali Salomo¬ nov pečat ima vodoravno koreniko in steblo z dvoredno razvrščenimi, sedečimi listi. V njihovih pazduhah sede lijasto- cevasti beli cveti, ki tvorijo črno jagodo. Porabni beluš (sl. 268.) poganja iz kratke, debele korenike, mesnate, užitne mladike, ki doraščajo v zelo vejnata stebla. Na dnu vejic x izvirajo kimasti cveti, ki tvorijo rdečo jagodo. Zelo strupena je v vlažnih gozdovih rastoča volčja jagoda (sl. 300). Družina trav. Slika 95. Lat. klet* A. L a t n a t e trave. B. K 1 a s n a t e trave. C. Storžaste trave. A. Latnate trave (sl. 95.): Na ovsu, važni krmi za konje, se lepo spoznajo skupni znaki družine trav. Navadni oves (sl. 97.) ima kolenčasto steblo, bil. Ob vsa¬ kem gornjem kolencu raste po en list. Dvoredno razvrščeni, črtalasti listi sestoje iz ploskve z listno kožico in iz cevaste nožnice. Cveti so združeni v klaskih, ki jih tvorijo dvoredno stoječe čolničaste luske (sl. 98.), pleve. Spodnji dve luski, ogrinjalni plevi, sta prazni, v pazduhi vsake gornje krovne pleve pa je po en cvet, ki je pokrit od mehke p r e d p 1 e v e. Vsak cvet ima tri prašnike in en nadrasel pestič z dvodelno Slika 96. Klas. 42 pernato brazdo. Klaski ovsa so združeni v pokončni lat. Plod je enosemenski goleč. Navadno proso (sl. 99.) ima široko- črtalaste kocinaste liste. Kimast lat je iz enocvetnih klaskov. Plod je drobno, okroglo zrno, ki da kašo. Riž (sl. 266.) nam daje važno zrnato hrano. Rižnata polja morajo biti do razcvita rasiline pod vodo. Pri nas ga sejejo v vardarski banovini, v dolini Bregalnice in v stru- miški kotlini. V Indiji in na Kitajskem, kjer ga goje že od nekdaj, je prebivalstvu glavna hrana. Sladkorni trst (sl. 277.) je do 4 m visoka, tropična trava z večletno lesasto koreniko. Bil je napolnjena s sladkim strženom, iz katerega dobi¬ vamo trstni sladkor. V Evropi se je uporabljal do početka devetnajstega stoletja samo trstni sladkor, zato so gojili to rastlino tedaj skoro po vseh tropičnih krajih. Sladkor, ki ga da¬ nes uporabljamo, pa dobivamo pred¬ vsem iz sladkorne pese. Indijski trst je s svojimi do 40 m dolgimi olesene¬ limi bilmi važen stavben les tropičnih krajev. Navadni trst je do pet metrov visoka vztrajna trava kraj stoječih voda, kjer tvori gosto bičevje. Na koncu bili stoji gost rjavordeč lat. Na travnikih rastejo večinoma latnate trave (sl. 291.), Slika. 99. Proso. 43 B. Klasaste trave (sl. 96.): Dvocvetni klaski (sl. 101.) rži (sl. 100.) sestavljajo po¬ končen kimast klas. Krovna pleva je po¬ daljšana v hrapavo reso. Rž, ki je za se¬ verovzhodno Evropo najvažnejše žito, se seje kot ozimno žito na jesen in dozoreva julija naslednjega leta. Zmleta zrna nam dado zdravo rženo moko. j e c m en Slika 101. Klasek rži, pšenice in ječmena. Slika 100. Rž. Navadno pšenico sejejo na boljših tleh in v toplejših krajih kot jaro ali ozimno žito. Klas sestavljajo tri- do petcvetni klaski (sl. 101.), katerih ogrinjalni plevi sta pri golici po obliki enake krovni plevi, pri resici pa nosi krovna pleva dolgo reso. Iz lepo bele pšenične moke pe¬ čemo prav okusen bel kruh in razne močnate jedi. Pšenična slama je dobra živinska klaja in iz nje pletejo razne pletenine, posebno slamnike. Največ pšenice sejemo pri nas po Banatu. Navadni ječmen ima na obeh stra¬ neh hrapave liste. Dolg klas sestav¬ ljajo enocvetnikla¬ ski. ki stoje po trije v vretenovem iz¬ seku (slika 101.). Ogri¬ njalni plevi sta kratko- resi, krovna pleva pa je dolgoresa. Ječmen uspeva „ Slika 102. med žitnimi vrstami na j- Koruzni storž. Slika 103. Koruza. 44 višje proti severu. Po mrzlejših krajih ga sejejo kot ozimino. Iz rumenih luščinastih plodov ustopamo ječmenovo kašo, iz ječmenove moke pa pečemo sicer nekoliko hrapav, ali tečen kruh. Luščinasta zrna rabimo za živinsko pičo in za pripravljanje sladu. Pri dvoredniku se razvije samo srednji klasek, pri šesteroredniku pa vsi trije. C. Storžasta trava (slika 102.): Koruza ali turščica (sli¬ ka 103.) je enodomna trava, ki nosi na vrhu bili, piramidast prašni lat. V pazduhi spodnjih zelenih listov pa stoje v storže združeni pestični klaski. Koruzna moka in koruza je važna hrana za ljudi in živali. Klasaste in k 1 a s o - 1 a t n a t e trave travni¬ kov glej na sliki 291! Družina kukavic. Širokolistnata kukavica (sl. 104.) ima po dva dlanasto razdeljena korenska gomolja. Iz enega zraste steblo, v stran¬ skem pa se zbira hrana za steblo naslednjega leta. Na ta način se rastlina polagoma seli. Koncem stebla stoje v klas združeni somerni cveti. Od šesterih prostih perigonskih ne razv ita Pr. I kljunček brazda vhod v ostrogo n a Slika 104. Širokolistna kukavica. Slika 105. Vratni stebrič. Slika 106. Lepi čeveljček. listov tvori pet nekako čelado, šesti, medena ustna, pa ima med izločujočo ostrogo. Od treh p r a š.n ikov je razvit en sam in ta je zraščen z brazdo v vratni stebrič (sl. 106.). Cvetni prah vsake vrečice je zlepljen v betičasto p e 1 o d i n o . ki je natak- 45 njena na pecelj z lepljivo ploščico. Ploščici sta pokriti s kljunčkom. Plodnica je špiralasto zavita, plod je enopredalasta glavica. Cvet kukavice, ki raste po močvirnatih travnikih ter cvete maja in junija, je prilagoden opraševanju po žužel¬ kah. Pri njih je samolastno opraševanje izključeno. Muholiko mačje uho ima v cvetu mušjo podobo, pajko- liko mačje uho pa sliči paiku. 1 medeno ustno čolničaste oblike. Palme so drevesaste enokalič- nice vročih krajev. Deblo je povsod enako de¬ belo in nosi na vrhu šop velikih pernatih ali pahala- stih listov. Palme so eno- ali dvodomne rastline. Dateljnova in kokusova palma severne Afrike in ju- gozapadne Azije sta za on- dotno prebivalstvo najvaž¬ nejši rastlini, ker dajeta naj izdatnejši živež ljudem, konjem in velblodom. i čeveljček (sl. 106.) ima Slika 107. Dateljnova palma. 2. Dvokaličnice. Dvokaličnice so kritosemenke z dvema k a li¬ ca m a , mrežnato žilnatimi listi, v cvetu pa prevladuje število dve ali pet. Slika 108. Znaki dvokaličnic. 46 a) Dvokaličnice brez cvetnega odevala ali pa z neznatnim cvetnim odevalo m. Družina vrb. Vrbe so dvodomne in tvorijo kakor bela vrba m a - čice. Plod je enopredalasta glavica, ki se dvoloputasto razpreza. Vrbe se razmnožujejo tudi z z a t i č i. Bela vrba (str. 26.). Iva tvori prst debele mačice preden ozeleni. Široko pakrožni listi so zgoraj goli, spodaj pa so žametasto beli ter imajo po dva ledvičasta prilistka. Naj¬ boljše veje za pletenine daje kraj voda rastoča beka z ozkosuličastimi, spodaj svilnatodlakavimi listi in zelenimi mladikami. Krhka vrba z golimi, suličastimi listi ima lom¬ ljive veje. Na pokopališčih sade žalobno vrbo z dolgimi, tankimi, visečimi vejami in s črtalastosuličastimi, golimi, siniimi listi. Trepetlika (slika 109.) je dvo¬ domno, srednjevisoko drevo s si- vozelenim lubjem. Premenjalni okroglasti listi na dol¬ gih ploščnatih pecljih se stresejo pri najmanjši sapici. Vetrocvetne, močno ko¬ smate mačice cveto preden se pokažejo zeleni listi. Krov¬ ne luske cvetov so d 1 a - nasto nacepljene in gosto dlakave. Prašni cvet sestoji iz skledici podobnega perigona in več (8) škrlatastih prašnikov. Pe- stični cveti imajo tenkokožnato čašo, kjer leži pestič s škrlatno- rdečima brazdama. Belo topolo sade kot lepotno drevo. Jajčasti, tro- do petero krpasti listi so zgoraj goli, spodaj v mladosti pa belo kuštrasti; ma¬ čice so kosmate. Črna topola je mogočno drevo z rombasto trioglatimi listi in golimi mačicami. Laška topola je visoko, ozko, piramidasto drevo, ki so ga poprej pogosto sadili po drevoredih. Slika 109. Trepetlika. 47 Družina brez. Enodomna navadna breza (slika 110.) je precej visoko drevo s šibastimi, upogljivimi vejicami in je pokrita z belim lubjem, ki se papirnato lušči. Dolgopecljati listi so tro- oglati ali rombasti. Istočasno z zelenimi listi se pokažejo tudi enodomne mačice. Pestične mačice so manjše in tanjše od prašnih. Oreške obdaja okrog in okrog kožnat podalj¬ šek, ki služi kot letalo. Trdo, belo brezovino rabijo kolarji. Črna jelša (slika 111.) je enodomno drevo, ki raste po vlažnih gozdovih kraj potokov in rek ter ima gole okroglaste liste. Mačice se razvijejo pred listi. Rjavordeče prašne mačice so veliko večje od škrlatnordečih pe~ stičnih mačic, ki olesene v storž¬ kom podobne tvorbe. Trda, rjavo- rdeča jelševina služi za mizarske in strugarske izdelke. Enodomni gaber (sl. 112.) ima temnosivo gladko lubje ter podolgasto jajčaste, dvakrat napiljene liste. Prašne ma¬ čice so rjave in precej močne; pestične mačice, ki se raz¬ vijajo istočasno z listi, pa so zelene in stoje koncem vejic. Oreški leže v pazduhi trokrpe luske, ki služi kot letalo. Trda, bela gabrovina je dobro kurivo in se rabi za razne izdelke. Pogosto sade gaber tudi kot živo m e j o. Slika 110. Breza. Slika 111. Črna jelša. Slika 113. Leska. 48 Navadna leska (sl. 113.) je visok, enodomen grm, ki cvete preden ozeleni. Spodaj dlakasti listi so okroglo srčasti. Prašne mačice so rumenorjave, pestične pa so podobne brstičem, iz katerih mole rdeče brazde. Enosemenski plod, lešnik, tiči v nepravilno nacepljeni skledici. Z lešniki, ki jih tudi ljudje uživajo, se hranijo veverice, oreharji in šoje. Poletni hrast (slika 114.), veličastno, dostikrat stoletja staro drevo, je pokrit s sivorjavim razpokanim lubjem ter ima pernatokrpaste, gole liste. Redke prašne mačice so ze¬ lene, pestični cveti pa stoje po trije vrh dolgega peclja. Plod, želod, je orešek, ki sedi v lesasti skledici. Trdna, svetlorjava hrastovina je izvrsten stavbeni les. Lubje, šiške in ježice rabijo v strojarstvu, barvilstvu in zdravilstvu. Z želodom pitajo svinje. Enodomna bukev (slika 115.), krasno drevo s košatim vrhom, je pokrita z gladkim, svetlosivim lubjem ter ima pakrožne, gladke in skoraj celorobe liste, ilumenozelene prašne mačice so kratke, pestični cveti pa stoje na debelem peclju, ponavadi po dva skupaj na koncu mladik. Plodovi, žir, so trorobati. Trda, rdečkasta bukovina, ki se uporablja za razna stolarska, kolarska in strugarska dela, je izborno kurivo ter nam daje najboljše drvno oglje. Iz njenega Družina bukev. Slika 114. Hrast. Slika 116. Oreh. Slika 115. Bukev. 49 pepela pripravljamo pepeliko in lug. Z žirom, ki je svinjam izvrstna pica, se hranijo šoje, veverice in polhi. Enodomni navadni oreh (slika 116.), ki ga gojimo radi trdega lesa in okusnih orehov, ima lihopernate liste, ki so svetli in goli ter imajo značilen vonj. Močne prašne mačice so zelene, pestični cveti pa rasto posamezno ali do pet skupaj vrh mladik. Poljski brest (slika 284.), ki nam daje čislan les za nad- vodne stavbe, se spozna po nesomernih listih. Majhni, šopasto združeni dvospolni cveti se pokažejo pred listi, in preden so slednji razviti, tvorijo že oreške. b) Prostolistnice. Prostolistnice so dvokaličnice, pri katerih niso z r a s 11 i listi cvetnega odevala. Slika 117. Enosemen- Družina zlatičnic. Ripeča zlatica, kalužnica in vetrnica se ujemajo v tem, da imajo mnogo prašnikov in pestičev. Družimo jih v družino zlatičnic. Zlatičnice se ločijo med ski plodovi, sebo j po plodovih, ki so ali enosemenski (sl. 117.) kakor pri vetrnici in zlatici ali pa imajo mnogosemen- ske glavičaste (slika 118.) plodove, kakor jih ima kalužnica. glavice Slika 118. Mnogosemen- ski plodovi. A. Zlatičnice z enosemenskimi plodovi (slika 117.). Z venčasto čašo: Vetrnica (str. 11.). Strupeni kosmatinec (sl. 119.) raste po suhih gričih in je proti suši zavarovan s kosmatinami, ki pokrivajo celo rastlino s cvetom vred. Kimast cvet je črno vijoličast. Dolgorepate oreške raznaša veter. Kosmatincu 4 50 je podobna strupena velikonočnica, ki pa ima večje, po¬ končne in modrovijoličaste cvete. S čašo in vencem: Kipeča zlatica (str. 16.). V zgodnji pomladi cvetoča lopa¬ tica (sl. 120.), ki je po cvetu podobna zlatici, ima pa po tri do sedem časnih in 5—12 venčnih listov. Svetlozeleni listi so okrogle, ledvičaste oblike. V pazduhah nekaterih teh Slika 119. Kosmatinec. Slika 120. Lopatica. Slika 121. Jetrnik. listov zrasto čebulasti brsti¬ či, iz katerih se prav tako razvi¬ jejo mlade rastline, kakor se iz enosemenskih plodičev. Lopatica pa se razmnožuje tudi z mnogoštevil¬ nimi betičastimi gomolji, ki jih nosi kratka korenika. Jetrnik (slika 121.) požene že v marcu iz kratke, valjaste korenike lepe modre cvete in usnjate, trokrpe liste. Pestiči se razvijejo v podolgaste kratkokljunate, dlaka¬ ve plodiče. Mravlje raznašajo ore¬ ške, ki razvijajo na dnu oljnate priveske. 51 B. Zlatičniee z m n o g o s e m e n s k i m i plodovi (slika 118.). Z venčasto čašo: Lepi, strupeni črni teloh (sli¬ ka 122.), ki cvete v mili zimi že o božiču, raste na apnenih tleh. Črna korenika poganja usnjate, prezi¬ mujoče, na sedem do devet listov razrezane liste in po eno ali dvo¬ cvetno betvo z majhnimi o vršnimi listki in belimi cveti, ka¬ terih venčni listi so i z - p r e m e n j e n i v m e d o v n i k e. Po oprašitvi bela venčasta čaša ne odpade, temveč pozeleni ter obdaja glavičaste plodove. Zeleni teloh ima zelene cvete in listnata stebla. Vfnogosemenske plodove ima tudi kalnžnica (str. 12.). Slika 122. Črni teloh. S somernimi cveti: Poljski ostrožnik (sl. 123.) je njivni plevel z lepo modrimi cveti, pri katerih je po e n List venčaste čaše iz prem en j en v dolgo ostrogo, v kateri je m e - (1 o v n i k. Edini pestič se razvije v mešiček. Prava preobjeda (sl. 124.) je do 1 m visoka, zelo strupena rastlina gorskili gozdov in cvete jeseni. Ima dlanasto razrezane liste, konec Slika 123. Poljski ostrožnik. stebla pa pokriva gost grozd modrih cvetov. Od petih temnomodrih časnih listov ima zgornji obliko čelade, spod¬ nja in tudi stranska dva pa sta med seboj paroma enaka in ploščasta. Če¬ lada pokriva edina dva venčna lista, ki izločata med. Pe- stiči, ki jih je do pet, se pretvo¬ rijo v mešičke. Prava preobjeda. 4 * 52 Družina inakovcev. Makovci so zelišča, ki so kakor krvavi mlečnik (str. 21.) napolnjena z mlečnim sokom. Zve¬ zdasti cveti imajo iz dveh listov obstoje¬ čo odpadljivo čašo, štirilisten venec, mno¬ go prašnikov in en pestič z nadrastlo plodnico, ki se izpremeni v glavičast plod. Krvavi mlečnik (str. 21.). Divji mak (sl. 125.) je enoletno zelišče in navaden njivni plevel. Razrastlo koci¬ nasto steblo nosi pernato razdeljene liste. Čaša odpade takoj ko se cvet odpre. Škrlatnordeči venčni listi imajo na dnu modročrno liso. Nadrasli pestič ima okro- glasto plodnico in ščitasto brazdo. Plod je večpredalasta glavica, ki se odpre pod brazdo z majhnimi luknji¬ cami. Divjemu maku je podoben vrtni mak, ki je doma v Orijentu. V Jugosla¬ viji ga goje v veliki množini po Južni Srbiji, in sicer radi omamnega strupa, opija, ki pa služi tudi kot važno zdravilo. Opij pripravljajo iz mlečnega soka, ki ga je zlasti veliko v nedozorelem osemenju velike, oble glavice. Vrtni mak pa goje tudi radi drobnih oljnatih semen. Pri nas gojimo polnocvetne zvrsti le kot lepotno rastlino. Slika 125. Divji mak. Družina križnic. Slika 126. Lusk. Križnice so enoletne, dvo- ali večletne prostolist- nice, ki imajo kakor travniška penuša v češu- ljaste grozde združene zvezdaste cvete. Čaša in venec sta četvero- listna, šest prašnikov'pa je četve¬ ro m o č n i h. Edini pestič z nad raslo plodnico se iz¬ premeni v dvopredalast gla¬ vičast plod, lusk (sl. 126.) a 1 i i v v i / i.i OlliVil lil l U s c e k (slika 127.). Lušček. 53 in gole. Dolg lusk imajo: Travniška penuša (stran 15.). Repa, ki ima mesnato, užitno re- pasto korenino, iz katere požene do 1 m visoko vejnato steblo, ki nosi spodaj redkokocinaste, travnozelene, zgoraj pa sinje- slivaste liste. Majhni, v češulji združeni cveti so zlatorumeni. Repo sejemo radi oljnatih semen kot repico ali pa radi užitne, mesnate korenine kot belo repo (sl. 128.) Navadna ogrščica je repi podobna, ima pa večje cvete vse liste sinjeslivaste in Tudi to rastlino sejemo radi se¬ men, oziroma radi belkaste ali rumene repaste korenine. Dvoletni kapus (sl. 129.) sade kot priljubljeno zelenjavo. Ve¬ liki listi so goli in sinjeslivasti ter se kopičijo v veliki množini na spodnjem delu stebla, nad kate¬ rim se zgoraj glavasto združu¬ jejo. Veliki, bledorumeni cveti so takoj spočetka združeni v po- dolgaste grozde. Kapus go¬ jimo v več zvrsteh. Pri ohrovtu (sl. 255.), brstičastem ohrov¬ tu (sl. 252.) in zelju (sl. 253.) uživamo kot zelenjavo mes- Slika 1'28. Bela repa. Slika 129. Kapus. Slika 130. Redkvica. nate liste, pri kolerabi (sl. 251.) mesnata stebla, pri karfijoli (sl. 254.) pa omesenela razcvetja. Lilasto ali belo cvetoča povrtna redkev ima valjastostožčaste plodove, ki se ne raz- prezajo, temveč povprečno razpadajo. Sade jo kot črno redkev zavoljo mesnate, užitne korenine ali pa kot redkvico (130.) radi 54 majhnih oblih korenin rdeče- vijoličaste ali bele barve. Njivna redkev in njivna gorčica sta nadležen plevel. Iz semen bele in črne gorčice si pripravljamo gorči¬ čno omako, ki jo rabimo tudi v zdravilstvu za p r i š č i 1 a. Kratek lušček imata p 1 e š e c in hren. Plešec (sl. 131.) je enoletna rastlina, ki raste povsod in cvete vse leto. Pritlično listno rožico tvorijo pernato nacep¬ ljeni ali škrbinasti listi; zgor¬ nji listi so suličasti. Majhni cveti so beli, lušček pa je na¬ robe srčast. Hren sadimo radi ostre užit¬ ne korenine. Majhni beli cveti stoje v grozdih. Družina k 1 i n č n i c. Klinčnice so prostolistna zelišča s kolenčastim steblom in nasprotni¬ mi, nerazdeljenimi, celo- ro b i m i listi. Po cvetu so podobni vrtnemu na¬ ge 1 j n u. Klinčnice so: Vrtni nagelj (str. 27.). Pri nas raste več vrst divjih klinčnic. V šopih stoječe cvete imata kartavžar (sl. 291.) s škrlatnordečimi cveti in bra¬ dati klinček z rožno rdeči mi 55 cveti. Obe vrsti rasteta po suhih travni¬ kih. Posamezno stoječe cvete ima poljski in nedišeči klinček. Kukavičja lučca (sl. 132.) z rožnorde- čimi cveti in njivna smiljka rasteta po¬ gosto po travnikih. Kokalj (sl. 133.) raste med žitom in ima strupeno seme. Kokalj je enoleten, hrapavo kosmat, sivozelenkast njivni ple¬ vel z vretenasto korenino in škrlatasto- li last im cvetom. Družina r o ž n i c. Poprej opisane rastline, kakor črešnja, hruška in jagod- njak pripadajo družini rožnic. Vse imajo zvezdast cvet s peterolistno prosto čašo, peterolistnim vencem ter ve¬ liko prašnikov. R o ž n i c e se ločijo po plodovih. A. Koščičasto sadje (sl. 134.). Mesnati, pravi plod obstoji iz treh plasti. Zunanja plast je kožnata, srednja je navadno mesnata, notranja pa je trda in se imenuje koščica. V njej je le po eno seme. Črešnja (str. 15.). Višnja je črešnji podobno, pa ne tako visoko drevo; ima viseče veje in kisel¬ kaste plodove. Sliva ali češplja je drevo z glad¬ kimi mladikami. Napiljeni listi so nekoliko grbasti in kosmati. Belkasti cveti rasto navadno po dva prerezu, skupaj. Višnjevkast plod (sl. 134.) je jajčaste oblike. Seme je podolgasto in grenko. Slivo gojimo v mnogih zvrsteh, n. pr. kot navadno češpljo, slivo in štrboncelj. Svetovno so znane bosanske slive. Marelica je nizko drevo z belimi cveti, ki se razvijejo poprej ko listi. Okroglasti, temnorumeni, okusni plod pokri¬ va žametasto dlakava koža. Gladka koščica ima užitno jedro. Slika 133. Kokalj. 56 Breskev je nizko drevo. Rožno-rdeči cveti se razvijejo po¬ prej ko listi. Okusni plod ima brazdasto koščico. Mandljevec je podoben breskvi, a ima nesočnato, usnjato o se¬ me n j e z užitnimi jedri, mandeljni. B. Pečkato sadje {sl. 135.). Mesnati, nepravi plod nastane iz o m e - senelega cvetišča. Luščinasto peščišče za¬ pira semena, pečke. Cvetna čaša ostane na plodu kot muha. Hruška (str. 18.). Jablana je nižja od hruške ter ima njej podobne, a kosmate, zelene liste s kratkimi peclji. Tudi cvet je podoben hruški- nemu, le da so venčni listi od zunaj rdečkasti ter je vseh pet vratov zraščenih. Nepravi plod. jabolko (sl. 135.), je okroglast in ima muho. Kutina ali dunja je drevo z okroglastimi, volna- Jabolkcfv *imi bsti. Jabolku podoben plod lepo diši. a prerezu. užiten je le, če je kuhan. C. Rože. Slika 136. Malina. M n o g o p e s tični cve¬ ti so dostikrat opremljeni z zunanjo čašo ter imajo stožčasto (slika 136.) a 1 i v r č a s t o izdolbeno cveti- šče (sl. 137.). Plodovi so mesnati ali suhi. Navaden šipek (sl. 138.) ali divja roža je nizek grm z vi¬ sečimi vejami, ki so pokrite z bodicami. Lihopernati listi imajo po dva s pecljem zrastla prilistka. Na robu vrčasto izdolbenega cvetišča stoje čaša, venec in mnogi prašniki, po njegovi notranji strani pa so usajeni mnogi pestiči in njih brazde mole iz cvetišča. Škrlatnordeči, ne¬ pravi plod ima omesenelo cvetišče, ki trdo zapira luščinaste Slika 137. Plod rožo. 57 oreške. Na šipkova debla cepijo raz¬ lične vrtnice, pri katerih so prašniki izpremenjeni v venčne liste. Iz diše¬ čih venčnih listov dobivamo drago¬ ceno rožno olje. Robida ima vodoravno koreniko, ki poganja podzemne pritli- ke in dvoletne, z bodicami po¬ krite, polegle in ukrivljene veje. Listi so peterni ali trojni. Pe¬ stiči stoje na stožčasto vzviše- , . » v „t ii Slika 138. Divja roža. nem cvetiscu. Neprave plodove imenujemo robidnice. Malin jak ima pokončne, z mehkimi bodicami pokrite veje. Rdeče plodove, ki se lahko ločijo od cvetišča in so podobni robidnicam, imenujemo maline (sl. 136.). Rdeči jagodnjak (str. 24.). Družina m e t u 1 j n i c ali stročnic. Nagnoj, robinija, grah in fižol se ujemajo po so¬ mernem metuljčastem cvetu, ki obstoji iz petih zrastlih časnih in petih prostih ven ni h listov (jadro, krili in ladjica). P ra nikov je deset. So e n o - ali dvobratinski. Pe¬ stič ima nadraslo plod- nico, ki se izpremeni v strok. Listi so sestav¬ ljeni in imajo prilistke. Število vrst metuljnic je prav veliko. Te rastline uspevajo po vseh delih sveta. Med njimi go¬ jimo veliko vrst kot izvrstno sočivje in dobro krmo domači živini. Grah (stran 25.). Sladkorni grah ima užitno tudi mlado osemenje. Leča (sl. 139.) ima pokončno steblo, ki nosi CA< 58 paruopernate liste z vitico in su¬ ličastimi prilistki. Cvetni pecelj nosi dva bela cveta. Stroki zapirajo po dve ploščnati semeni. Leča je priljubljeno sočivje in cvete junija in julija. Navadni fižol (str. 25.). Fižol je najvažnejše sočivje in se sadi v mnogih zvrsteh. Laški fižol ima visoka stebla, škrlatnordeče cvete in rdeče ter črnopisano seme. Semena boba so svinjam in konjem izvrstna piča. Travniška detelja (sl. 140.) ima večletno koreniko, iz katere rastejo stebla. Trojnati listi imajo zrasle prilistke. Majhni škrlatnordeči cveti se združujejo v okroglasto r a z c v e t j e , cvetno gla¬ vico. Cevasta čaša ima pet ščetinastih zobcev. Listi ozkega metuljčastega venca so deloma zrastli v cev. Majhni stroki so okroglasti. Travniška detelja je izborna krma, ki nudi čebelam dobro pašo. Dobro krmo daje tudi rdeča detelja z valjasto cvetno glavico, ki jo sestavljajo škrlatnordeči cveti, in plazeča detelja, ki ima plazeča stebla z belimi cvetnimi glavicami ter poljska detelja z rumenimi cveti. Prav dobra krma je tudi nemška detelja (sl. 141.) z vi¬ joličastimi, v grozdih združenimi cveti in Slika i40. Glavica travniške detelje. 59 navadna grašica (sl. 142.) z rdečimi cveti. Navadna nakota (sl. 143.). Ležeča ali kipeča vejnata stebla nosijo trojnate liste z velikimi prilistki. Rumeni cveti sestavljajo kobu¬ la s t o razcvetje. Navadni nagnoj (str. 19.). Robini ja (str. 20.). Po svetlih gozdovih raste pomladanski grahor s škrlat¬ nimi, pozneje pa umazano modrimi cveti. Družina k o b u 1 n i c. Na navadnem kuminu lahko spoznamo bistvene posebnosti kobulnic. Kumin (sl. 144.) je dveletno zelišče z vretenasto koreniko, z votlim, vejnatim steblom in podolgovatimi dvojnopernatimi listi, izmed katerih sede gornji na širiko trebušasti nožnici. Majhni zvezdasti cveti tvorijo velik sestavljen kobul. Posamezen cvet ima prav majhno petero- zobo čašo, pet belih, nazaj zavihanih Seilavljrn. kotul Slika 144. Kumin. venčnih listov in pet prašni dvodelna plodnica nosi dva nitasta vratova, ki sta razširjena na dnu v med izločujočo blazinico. Iz plod- nice se razvijeta z bodicami porasla dvorožka, ki raz¬ padeta v dva močno dišeča polplo- diča, ki visita na nitastem plodo- noscu. Kumin cvete po pašnikih in travnikih od maja do avgusta. Radi dišavnih plodov in listov gojimo tudi sladki janež, poper in komarček. Dvoletno korenje (sl. 145.) go¬ jimo radi mesnate, užitne in okus¬ ne korenine. Dvakrat do trikrat na o v. > odrastla, Slika 145. Korenje. 60 suličaste roglje pernato razrezani listi obsegajo stebelna kobulea z velikimi nožnicami. Kobule in kobulčke podpira listnato ogrinjalo. Obrobni cveti so navadno večji in somerni, radi česar postane razcvetje žuželkam bolj očitno. Žuželka, ki se usede na tako razcvetje, opraši hkrati po več cvetov, kar je za rastlino največje važnosti. Po opražen ju se stisne razcvetje v obrambo plodov tako skupaj, da nastane v sredini vdolbina. Radi užitnih korenin in dišav- nih listov gojimo tudi navadni peteršilj, zeleno in pastinako. Mala in velika trobelika (sl. 296.), pasji peteršilj (sl. 295) in pikasti inišjak (sl. 294.) so hudo strupene kobnlnice. Družina vijolic. Dišeča vijolica (str. 20.). Druge vijolice so: Višnjeva ne- dišeča pasja vijolica z belkasto ostrogo in divja mačeha, ki ima od petih venčnih listov dva vijoličasta, tri pa rumene ter listnato steblo. Po vrtovih goje raznobarvne vrtne mačehe v mnogih zvrsteh. Prostolistnice so še tele važne rastline: Navadni lan (sl. 146.) je višnjevo cvetoča enoletnica, ki jo pridelujemo od nekdaj zavoljo vlaken, ki dado dobro predivo. Iz njegove preje tko razno platno. .Iz semen stiskajo laneno olje, ostanki olja pa so tečna ži¬ vinska klaja. Vinska trta (sl. 147.) ali loža je grm, ki se spne s pomočjo vilastih vitic s svojimi vejami tudi do trideset metrov visoko. Vitice stoje dlanastokrpastim listom nasproti. Lepo dišeči cveti so združeni v gosto kito. Vinsko trto goji človek od pamtiveka radi slastnega grozdja, iz katerega pri¬ deluje vino. Ker je trtna uš Slika 146. Lan. Slika 147. Vinska trta. 61 uničila vse naše vinograde, sadimo sedaj za podlago ame¬ riško trto, ki jo cepimo z domačimi, žlahtnimi zvrstmi. Trta ima dvoje bolezni. Bolezen na listih imenujemo trtno plesen ali peronosporo, bolezen na grozdju pa grozdno glivo. Pred plesnijo ob¬ varujemo trto s škropljenjem modre galice, grozdno glivo pa uničujemo z žveplan jem. Za pokrivanje golega zidovja je prikladna divja trta. Nje¬ ni listi postanejo na jesen lepo škrlatnordeči. Črnomodre jagode niso užitne. Malolistna lipa (sl. 148.) je hitro rastoče drevo s sivorjavim, razpo¬ kanim lubjem in oblim vrhom. Spo¬ zna se po priostrenih srčastih listih ter po lepo dišečih, popolnih cvetih. Slika 148. Lipa. ki so združeni v kobulj, katerega cvetno vreteno je zraščeno z zelenorume¬ nim krovnim listom. Iz dišečega cvetja, ki daje čebelam izvrstno hrano, kuhamo čaj, belo lipovino pa rabijo rezbarji. Lipovo oglje jemljejo za izdelovanje strel¬ nega prahu. Ostrolistni javor (sl. 149.) je visoko, z drobno brazdastim lubjem pokrito drevo, čigar trdni rumenkasti les porabimo za najrazličnejše izdelke. Spozna se po na obeh straneh živozelenih listih, ki so nacepljeni na 5 — 7 priostre- Slika 149. Ostrolistni javor. Slika 150. Maklen. 62 nih roglov. Za vse vrste javorov, n. pr. za beli (sl. 283.), rdeči ali sladorni javor ter za niaklen (sl. 150.) je značilen plod, ki ga sestavljata po dva krilata enosemenska oreška z narazen stoječima k r i 1 i m a. Divji kostanj (str. 21.). Družina s 1 e z n i e. Zelnati bombaževec (sl. 151.) je do 1 meter visoka eno¬ letna ali dvoletna rastlina z vejnatim steblom. Veliki, svetlorumeni cveti rastejo posamezno iz pazduh krpastih listov. Plod je tro- ali četveroloputasta glavica ore¬ hove debelosti. Kot grah debela se¬ mena so poraščena z dolgimi svetlobelimi volnatimi kocinami, bombažem, ki ga porabimo za mnogovrstne tkanine. Bombaževec je doma v Vzhodni Indiji, odkoder so ga prenesli v druge tople kraje. Največ bombaža pride¬ luje danes Južna Amerika. V Jugo¬ slaviji uspeva v Dalmaciji. Hercego¬ vini in v Južni Srbiji ob Strumici. V Evropi ga goje zlasti še v Italiji in na Španskem. Bombaževcu sorodni sleznici naših krajev sta divji sleze- novec in navadni slez. Kot lepotično rastlino gojimo rožasti slez. c) Zrastolistnice. Zrastolistnice so dvokaličnice, pri katerih so listi cvet¬ nega odevala zrastli. Družina jegliče v. Jegliči, n. pr. trobentica, so zelišča, ki imajo zve¬ zdast cvet z dvojnim cvetnim peteroštev- nim odevalo m. Na venčni cevi je pritrje¬ nih po pet prašnikov. Edin pestič ima nad- I 63 rastlo plodnico, ki se izpremeni v e n o p re¬ ci a 1 a s t o glavico. Brezstebelni jeglič ali trobentica (str. 3.). Visoki jeglič (sl. 152.) in koristni jeglič imata vrh betve v kobuljih združene cvete. Prvi ima bledorumene, drugi pa kot rumenjak rumene cvete. Planinski lepi jeglič ima vrh betve lepo vonjajoče cvete in mesnate, kakor s smolo potresene liste. Gorski kranjski jeglič ima škrlatno-rdeče cvete. Po gorskih krajih raste lepo dišeči, rdeče cvetoči navadni kokorik (sl. 293.). ki ima velik, ploščnato okrogel gomolj in dolgopecljate srčaste liste, ki so zgoraj belo lisasti, spodaj pa škrlatnordeči. Slika 152. Visoki jeglič. Družina oljčni c. Oljčnice imajo kakor lipovka nasprotne veje in liste. Cveti i maj o četverozobo čašo. četverodelen venec, po dva v venčni cevi p rirastla prašnika in pestič z nad rasti o plodnico. Navadna lipovka (str. 19.). Navadna'oljka (sl. 153.) je vedno zeleno drevo, ki raste v deželah okrog Sredozemskega morja. Pri nas uspeva tedaj v Primorju in v Dalmaciji. Suličasti listi so usnjati, cveti pa beli. Koščičast, temno¬ zelen plod olivo, uživajo sirov ali okuhan, ako še ni popolnoma dozorel, iz zrelega pa stiskajo olivno (laško) olje. Oljka je od nek¬ daj podoba miru in sprave. Kraj gozdov najdeš pogosto košat grm. kčdino (sli¬ ka 154.), ki je po belih cvetih in kitastem raz- dive Slika 153. Oljka. Slika 154. Kalina. 64 cvetju podoben lipovki, le da ima kratkopecljate in podol¬ govate liste. Plod je črna jagoda. K oljčnicam prištevamo še mogočno drevo, veliki jesen {sl. 285.), katerega cvet pa nima ne čaše in ne venca, tem¬ več samo po dva temnordeča prašnika, ki obdajata pestič iste barve. Plodovi so krilati oreški. Trdni, beli les rabijo zlasti stolarji. Družina razhudnikov. Tej družini pripadajo povsod znane kulturne rastline kakor krompir, parada j žar, paprika in tobak. Krompir (sl. 155.) je zelišče s pernato razrezanimi listi. Cveti obstoje iz peteroštevne čaše in venca. Po pet prašnikov obdaja pestič z nadrastlo plodnico, ki se razvije v dvopreda- lasto, ko črešnja debelo jagodo. Njegovi gomolji (sl. 156.) so najvažnejše sočivje. Krompir je doma v Južni Ameriki, odkoder so ga 1. 1580. prinesli Španci v Evropo. Slika 155. Krompir. Slika 156. Gomolji Slika 157. Kmečki krompirja. tobak. Redilno vrednost krompirja smo spoznali pri nas šele kon¬ cem 18. stoletja. Zaradi plodov gojimo po vrtovih dve krom¬ pirju sorodni rastlini, paradajžar (sl. 276.). in pa¬ priko (sl. 275.). Kmečki tobak (sl. 157.) je enoletna rastlina z vejnatim steblom in jajčastimi listi. Doma je iz Amerike, kjer so ga kadili že pred odkritjem tega dela sveta. V Evropo so ga prinesli 1. 1560. ter so ga rabili le v zdravilstvu. Danes goje 65 io omotno, strupeno rastlino po vsem svetu. V Jugoslaviji raste najboljši tobak v Bosni, Hercegovini in MacedonijL Družina kovačnikov. Črni bezeg (stran 22.). Po cvetu, nasprotnih listih in ja¬ godah je črnemu bezgu podobna brogovita (sl. 158.). Ob¬ mejni cveti imajo večje vence ter so brez¬ spolni. Kovačnik (sl. 159.) je grm z dolgim ovijajočim se steblom. Nasprotni listi mladik so na dnu širokozrastli. So¬ merni cveti stoje v šopih. Plod je škrlatnordeča jagoda. Belo mrtvo koprivo in vse rastline z ustnatim cvetom aivrščamo v družino ustnatic. Družina ustnatic. Steblo ustnatic je kolenčasto členasto in četverorobo, listi so navzkrižni, cveti sto¬ je v navideznih vretenih, somerni ust n ati cveti imajo po štiri dvomočne prašnike, plod pa je četverodelen p okove c. Bela mrtva kopriva (str. 17.). Različne vrste pleme¬ na mrtve koprive: škrlatnordeča mrtva kopriva z manjšimi škrlatnimi cveti, rumena mrtva kopriva z rume¬ nimi cveti, lisasta kopriva s svetloškrlatnimi venci in belo- lisastimi zelenimi listi. 5 66 Travniška kadulja (sl. 160.) ima močno glavno korenino. Steblo je kakor pri vseh ustnaticah četverorobo in kolen¬ často, križasti listi pa so nekoliko grbavi. Zgornji listi, ki podpirajo v navi¬ deznih vretencih stoječe vijoličaste cvete, so izpreme- njeni v priostrene, žlezastokoci- n a s t e krovne liste. Cvet ima samo dva prašnika. Cveti vseh ust- natic so prilago- deni po svoji obli¬ ki opraševanju po žuželkah, a pri no¬ benem ni naprava oprašitve tako odlično izvedena ko pri kadulji (sl. 161.). Prašnika, ki sta pritrjena na spodnjem delu venčne cevi, imata namreč prav kratki prašni niti in kraka osrednje vezi nista enaka. Krak, ki nosi razvito prašno vrečico, je zelo dolg v primeri z drugim krakom, ki nosi mesto prašne vre¬ čice prav majhno ploščico, ki zapira vhod v venčno cev. Če sili žuželka za medom v venčno cev, pritiska na ploščici krajšega kraka osrednje vezi. Radi tega pritiska se prašni vrečici upogneta navzdol in posujeta žuželko s cvetnim pra¬ hom po hrbtu. Če zleti nato žuželka na drug cvet, kjer moli pestič z dvodelno brazdo izpod čeladaste gornje ustne, tedaj se mora lepljiva brazda dotakniti s cvetnim prahom posu¬ tega hrbta žuželke in oprašitev kadulje je izvršena. Na travnikih najdemo od maja do julija plazeči skrečnik, ki ima kocinasto steblo. Iz stebelnega dna rastejo členasto- liste pritlike. Modri, ustnati cveti nimajo gornje ustne, spodnja pa je trokrpa. Med ustnaticami imamo mnogo močno dišečih rastlin, ki jih rabimo v zdravilstvu in v kuhinji, n. pr.: koristno kaduljo ali žajbelj, poljsko in vrtno materino dušico, šetraj ali čober, majoran, meliso, rožmarin, pravo sivko in kodro- listno meto. 67 Družina košaric. Slika 162. Košek. Zrastolistnice s cvet¬ nimi koški (sl. 162.). A. Jezičnice. Vsi cveti so jezičasti (sl. 163.). B. Cevnice. Vsi cveti so cevasti (sl. 164.). C. Kolobarnice. Obrobni cveti so jezičasti, v sredini koška pa so cevasti (sl. 165.). A. Jezičnice. Navadni regrat (sl. 166.) je Slika 163. Cvet jezičnic. Slika 164. Cveti cevnic. Slika 165. Cveti kolobarnic. po vrtovih nadležen plevel s črno, mlekovito koreniko, iz katere poganja listna rožica s Skrbinasto narezani¬ mi listi. Votla betva nosi razcvetje, cvetni košek (sl. 162.). Razcvetje obdaja dvoreden zelen o v o j e k , ki varuje ves košek pred mokroto in mrazom, vsak posamezni ježičast cvet (sl. 163.) pa leži v svoji globeli cvetnega ležišča. Cvet je someren, ima 1 a s a s t o čašo, k o d e 1 j i c o , in iz petih listov v cev zraščen venec, katerega rob je ježičast. Pet prašnikov jez nitmi priraščenih na venčni cevi, pralnice pa so zraščene v cev, skozi katero gre vrat podraslega pestiča s Spirala- s t o zavito dvodelno brazdo. Regrat cvete po travnikih od aprila do jeseni. Plod je rožek, ki nosi na dolgem peclju kodeljico, s katero ga veter raznaša. Zaradi jezičastih cvetov imenujemo regrat jezičnic o. Po travnikih cvete maja in junija jezičnica, travniška kozja brada (sl. 167.) z velikimi rumenimi cvetnimi koški in ozkimi celorobimi listi. Iz repaste korenike cikorije (sl. 168.), ki ima modre cvet¬ ne koške, se izdeluje cikorija. 5 * 68 Slednji je po cvetih podobna endivija, ki jo gojimo radi užitnih listov. Tudi glavnata salata je jezičnica. Slika 166. Navadni regrat. B. C e v n i c e. Modri glavinec (sl. 169.) je enoletni njivni plevel z roba¬ tim steblom, ki je z listi vred pajčevinast, da se laže obrani suše. Košek vsebuje same cevaste cvete modre barve. Glavi¬ nec je tedaj cevnica. Na robu usajeni (sl. 164.) veliki cveti so somerni in neplodni ter služijo Slika 168. Cikorija. Slika 169. Modri glavinec. Slika 170. Potna bodika. le kot vaba za žuželke. Vsi ostali cveti so zvezda¬ sti, manjši in temnovijoličasti z zvonastim peteronacep- ljenim vencem. V ostalem so podobni cvetu re¬ grata. 69 Po travnikih raste lilastordeča cevnica, navadni glavinec. Cevnice z bodičastimi stebli in listi imenujemo osate. Potna bodika (slika 170.) ali turek ima škrlatnordeče cvete. Pri lilastem njivnem osatu se dvodomni Slika 171. Brezstebelna kompava. Slika 172. Ivanščica. cvetni koški združujejo v češulje. Vodenika mokrih trav¬ nikov ima bledorumene cvete vrh stebla. Brezstebelna kompava (sl. 171.) razvije velike pritlične cvetne koške, ki nam služijo kot vlagokaz. C. Kolobarnice. Kras naših travnikov je ivanjščica (sl. 172.) ali pekelvice, ki ima velike zvezdaste koške, katerih rob tvori ve¬ nec jezičastih (sl. 165.) belih pestičnih cvetov. Notranji, majhni cveti so zvezdasti, popolni in imajo rumen lijast venec. Take košarice imenujemo kolobarnice. Mala marjetica je prejšnji po¬ dobna, pa ima samo listno rožico ter cvete vse leto. C ve- tišče je stoščasto, plodovi pa nimajo lasaste čaše. Prava kamelica (sli¬ ka 173.), ki ima votlo cvetno ležišče z nazaj '"slika m zavihanimi jezičastimi Prava kamelica. Slika 174. Rmau. 70 cveti, nam služi kot zdravilni čaj. Pasja kamelica, ki je podobna prejšnji, vonja neprijetno, je dlakava in ima polno cvetišče. Navadni rman (sl. 174.) ima majhne cvetne koške, ki se češuljasto združujejo. Košek je podoben cvetu s petimi venčnimi listi, ker ima razvitih samo pet obrobnih cvetov. Enoletna solnčnica je visoka kolobamica, ki ima do 3 decimetre velike, rumenorjave koške. Oljnati plo- diči služijo kuretini in pticam pevkam za pičo. Pomarančasto- rumeni kokovičnik (sl. 175.) ima pritlično listno rožico, zgoraj na steblu pa po en do dva para nasprotnih listov. Pomladan¬ ski rumeni lapuh (sl. 176.) ima cvetne betve pokrite z lusko- listi. Veliki okroglasto srčasti listi, ki se uporabljajo v zdra¬ vilstvu. se pokažejo šele. ko rastlina ode vete. B. Necvetnice ali trosnice. Necvetnice ne cveto ter se plode s trosi, ki so enotne tvorbe. Glistna podlesnica (str. 29.) je trosnica, ki ima iste glavne organe ko vsaka cvetnica, namreč: korenine, liste in steblo. Zato jo imenujemo trosostebelnico. Med necvetnicami pa imamo tudi take trosnice, ki nimajo korenin, stebla in listov: imenujemo jih s t e 1 j č n i c e. Njih telo je steljka. I. Steljčnice. Stel jčniče so trosnice brez korenin, stebla in listov. Med najpreprostejše, pa zelo razširjene steljčnice šte¬ jemo navadno stensko algo (slika 177.) in glivo kvasovko 71 (slika 178.). Obe sta enostanični rastlini, to se pravi, njih steljka obstoji iz ene same celice. Stenska alga (slika 177.) tvori na lubju dreves zeleno prevleko. Po- strgaj prav nalahko to prevleko z Slika 177. Stenska alga. nožem! Mikroskop ti pokaže, da ob¬ stoji ta prevleka iz samih prav majhnih okroglih celic, ki imajo prav tako ko vsaka druga celica, jedro, pra- tvorivo in kožico. V pratvorivu so drobna' ze¬ lena zrnca, zelenilo ali klorofil. Ali more ta preprosta rastlina živeti? Zakaj ne? Hrani se tako ko vsaka druga rastlina. Iz vode in ogljikovega dvo- kisa si napravlja s pomočjo klorofila in svetlobe škrob. To hrano porabi za rast, in ko celica doraste, se razmnoži na prav preprost način. Kroglica se kar čez sredo pre¬ deli in iz ene celice nastaneta dve. Vsaka izmed teh dveh celic začne živeti lastno življenje. Steljčnice. ki morejo presnavljati anorganske snovi, ime¬ nu jemo alge. Tudi glivo kvasovko (slika 178.) pozna vsakdo. Drobec kvasa, ki ga dene mati v moko, ko kruh zamesi, sestavlja na tisoče prav majhnih, jajčastih celic, ki se ločijo od celic stenske alge v tem, da nimajo klorofila. Ali pa more rastlina brez klorofila tvoriti škrob ali druge organske snovi? Ne. Od česa pa potem take rastline žive? Žive na drugih bitjih in se hranijo od organskih snovi, ki sestavljajo tisto bitje. Ako žive na ciivTkvasovka. živih rastlinah in živalih, jih imenu¬ jemo zajedalke, one pa, ki se hranijo od tvarine pogi¬ nulih bitij, zovemo gniloživke. Steljčnice, ki nimajo sposobnosti presnavljanja, ime¬ nujemo glive. Tudi glede razmnoževanja se ločijo kvasovke od stenske alge. Na kvasovkah nastanejo bulice, cimice, ki hitro rastejo in se končno od stare celice ločijo. Pogosto pa imamo še drug način razmnožitve: protoplazma celice razpade na štiri majhne kroglice, trose. Iz vsakega trosa se razvije nova rastlina. 72 Gliva kvasovka živi v moštu in povzroča njegovo- vretje, pri čemer se iz sladkorja napravi alkohol in ogljikov dvokis. Steljčnice so tedaj: 1. alge, ki imajo listno zelenilo, da lahko presnav¬ ljajo, 2. g 1 j i v e , ki nimajo klorofila za presnavljanje, zato- so zajedalke ali gniloživke. 3. lišaji, ki so v eno rastlino združene alge in glive. jjfl Spl robiva Uladofora 1. Alge. Alge so steljčnice s klorofilom, s- katerim si osvajajo hrano. So po večini vodne steljčnice in le nekatere žive tudi na vlažnih krajih. (Sten¬ ska alga. Stran 71.) Oblike so najrazličnejše, vse pa imajo klorofil, s katerim si hrano osvajajo, to je: tvorijo izr anorganskih snovi organske. Pri nekaterih je klorofil prekrit še s kakim drugim barvilom. Po tem barvilu tudi imenujemo rdeče, modričaste, rjave alge. Kremenaste alge pa so one, ki imajo v <6* m *.*!*- cignema mrenici kremenovino. Za vodne živali so alge neprecenljive vrednosti, ker jim daje¬ jo za življenje neobhod- no potrebnega kisika int ker so mnogim živalim glavna hrana. Kjer na¬ stopajo alge v velikih množinah, dajejo živalim tudi kaj varno za¬ vetišče. V sladkih vodah je prav pogo¬ sto nitasta spirogira (sl. 179.), ki ima klorofil v vijakastih trakovih, ter zvezdasta cigme- na (sl. 179.), pri kateri je klorofil razvrščen v zvezdastih plo¬ ščah. Dolga kladofora (slika 179.) se plodi s trosi, ki blodijo z bički po vodi in se zato imenujejo Slika 180. Haluga. b 1 o d i 1 i c e. Večji del alg živi v Slika 179. Alge sladkih voda. 73 morju. Te so po barvi in po obliki dostikrat izredno krasne. Med njimi je splošno znana mehurjasta haluga (slika 180.), iz katere dobivamo sodo in jod. 2. Glive. Steljčnice brez klorofila, ki si radi tega ne morejo osvajati brane. Glive so za človeka izredne važnosti: a) ker prenašajo naj hujše bolezni, b) uni¬ čujejo koristne rastline in živali, c) po¬ vzročajo razpad organskih s n o v i in č) mu dajejo tudi tečno hrano. Glive so dostikrat naj različne j e barvane, a kloro¬ fila, ki ga rastline potrebujejo za osvajanje hrane, pri njih nikdar ne najdeš. a) Glive, ki povzročajo nalezljive bolezni. Najnevarnejše so za človeka nalezljive bolezni, ki jih povzročajo izredno majhne in zelo hitro se plodeče eno¬ celične glive cepljivke ali bakterije (sl. 181.). Bakterije po¬ vzročajo kugo, ki je v preteklem stoletju ugrabila v Evropi na milijone življenj. Istega izvora so: strah in grozo zbujajoča kolera, jetika ali tuberkuloza, ki pobere vsako leto v naši državi nad 20.000 žrtev, 1 e g a r ali tifus, ki je doma tam, kjer ni zdrave pitne vode in niso stranišča urejena. Sem še spadajo pri mladini se pojavlja¬ joča zahrbtna škrlatinka, ki pusti prav pogosto posle¬ dice na sluhu in Slika 181. Gl ji ve cepljivke. ledvicah, d i f t e - r i j a ali davi- c a ter steklina, za katere že imamo zdravilni s e r u p , koze, zoper ka¬ tere smo cepljeni, otroške ošpice, influenca, ia- h o d itd. Bakterije povzročajo bolezen s tem, da izloča¬ jo strupe, ki uničujejo različne organe telesa in po¬ vzročajo v mnogih slučajih smrt. Nalezljive so pa te bolezni zato, ker se te glive radi svo je neznat¬ ne velikosti lahko prenesejo na najrazlič¬ nejše načine od človeka na človeka in se z delitvijo tudi 74 izredno hitro rnnože. Dostikrat so manjše od ene stotisočinke milimetra, tako da jih najneznatnejše gibanje zraka lahko dvigne in prenese iz kraja v kraj, kjer zopet lahko zastrup¬ ljajo nove žrtve. Pred okužitvijo z glivami cepljivkami nisi nikjer in nikoli varen. Lahko se okužiš v sobi. kjer je bil poprej bolnik, lahko se okužiš po prijatelju, kateremu si stisnil roko, lahko se okužitev prenese s polju- bovanjem, s perilom, z obleko, po muhah in drugem mrčesu, ki je bil v dotiki z bolniki. Čim več je ljudi na enem prostoru, tem večja je nevarnost, da se nalezljive bolezni razširijo. Kako pa se je mogoče tem boleznim ogniti? Predvsem skrbi za čistočo svojega telesa in obleke, ne obiskuj in ne dotikaj se bolnikov, ki imajo nalezljive bolezni, ob epidemijah se izogiblji prostorov, kjer je zbranih mnogo ljudi! Prostori, kjer je bil kak bolnik, se morajo razkužiti, prav tako tudi njegova obleka in perilo. Najboljši zatiralci bakterij so s o 1 n c e , voda in svež zrak. Če oboliš, pokliči zdravnika in se strogo ravnaj po njegovih nasvetih! Zakaj od dveh bolnikov eden ozdravi, drugi pa ne, zakaj od dveh ljudi eden oboli, drugi pa ne? Vsako telo ima spo¬ sobnost, da zoper strupe bakterij proizvaja protistrupe. Če jih telo proizvaja v toliki meri, da zatro bakterije, potem pravimo, da je odporno. Neodporno telo podleže. Tudi živali so podvržene vplivu bolezenskih bakterij. Račja kuga je uničila rake v vseh naših vodah. Koliko škode napravijo bolezni na parkljih, dalje smrkavost in druge kužne bolezni domače živine! Tudi proti bakterijam gniloživkam se mora človek boriti, če hoče spraviti čez zimo sadje, ribe, meso in drugo. Sadje, ribe in gobe posuši na solncu, svinjino nasoli in jo prekadi v dimu, sadje ukuhavaj v sladkorju, k u marce daj v ocet, paradižnike pa položi v slano vodo! Četudi so bakteri je na sploh največji človeški sovražniki, vendar so pa bakterije gniloživke za življenje neprecenljive vrednosti, ker povzročajo razpad organskih teles in s tem dajejo hrano razvijajočim se rastlinam. 75 b) Glive, ki povzročajo rastlinske bolezni. Slišali smo, da so rastlini zeleni listi neobhodno potrebni, ker ji osvajajo organske snovi. Če oboli rastlina na listih, si ne more osvajati in pogine. 1. Krompirjeva plesen (slika 182.). Tankonitkasti del steljke (micelij) krom¬ pirjeve plesni se razpleta v listih krom¬ pirja in izsesava list. Ko je mi¬ celij izsesal zadosti hrane, poženejo iz Slika 182. Krompirjeva plesen. ček Slika 184. Škrlatno- rdeča glavnica. lista nitke, ki nosijo glavice, v katerih se tvorijo trosi. Dež prenaša trose z lista na list in uničuje krompir. Prav tako se razvija v listih trte trtna plesen, ki jo zatiramo s škropljenjem modre galice. 2. Tudi v listih žita živi nitkasta gliva, ki tvori vrh listov mnogoštevilne rjave trose, da se vidijo na listih rjave lise; zato se gliva imenuje listna ali travna rja (sl. 183.). Trosi te glive si niso vedno enaki in dozore za oku- žitev žita šele na listih češ mi n a. Listna rja ima tedaj dva gostitelja: žito in češ m in. (Pri- merjaj trakuljo!). Nekatere glive se naselijo s svojimi nitkastimi steljkami v plodovih trav. 3. Pri sneti razpadejo nitke micelija v droban prah, trose, s katerimi se okužijo zdrava zrna. Snet uničujemo s tem. da namočimo seme. preden ga sejemo, v modri galici. 76 4. P r i škrlatnordeči glavnici (sl. 184.) uniči micelij naj¬ prej plod, potem pa se strdi v rožiček, ki pade na tla; drugo leto poženejo iz njega pecljate škrlatnordeče glavice, v katerih se tvorijo trosi. c) Glive na rastlinskih in živalskih tvarinah. Na ostankih kruha, na siru, usnju, na gnijočih rastlinah in živalskih ostankih tvori glavičasta plesen (slika 186.) belo, čopičasta plesen pa sivozeleno prevleko (slika (185.). Pri obeh zelo škodljivih Slika 185. Čopičasta plesen. Slika 186. Glavičasta plesen. glivah je steljka nitasto razrasti a. č) Glive, ki dajejo človeku tečno hrano. Nekatere glive, imenujemo jih gobe, se hranijo z rastli¬ nami in živalskimi ostanki v prsti, kjer se razvije nitasti del steljke. p o d g o b j e. Ob vlažnem vremenu požene pod- gobje mesnata plodišča, ki so včasih užitna (nestrupene gobe), ne¬ katera pa vsebujejo močne strupe (strupene gobe) in niso užitne. Na p 1 o d i š č u (sl. 187.) (gobi) lo¬ čimo dva dela: bet in klobuk. Klobuk nosi plast s trosi, plodov- n i c o. Zanesljivih znakov strupene gobe nimajo, zato nabirajmo samo one gobe. ki jih po njihovi zuna¬ njosti zanesljivo poznamo kot nestrupene. Najvažnejše užitne gobe so: Pečenka ali kukmak (sl. 188 .) s sprva belim klobukom, ki pozneje porjavi. Plodovnica leži na trakasto razvrščenih listih spodnje strani klobuka. (Lističasta goba!). Slika 187. Deli gobe. 77 Slika 188 . Pečenka. Slika 189 . Sirovka. Karželj ima pomarančasto rumen belokocinast klobuk in rumen bet. Sirovka (sl. 189.) ima upognjen in pomarančasto rumen klobuk z žafranasto rumenimi listi. Užitna lisička (sl. 190.) ima nepravilen rumen klobuk. Trosonosni listki so deloma med seboj zvezani in se stegujejo po betu navzdol. Slika 190 . Lisička. Slika 191 . Užitni goban. Užitni goban ali jur (sl. 191.) ima belkast ali rumeno- rjavkast bet, klobuk pa je močno vzbočen in pokrit z ru¬ meno ali rjavkasto kožo. Gornja plast klobuka sestoji iz belega mesa, pod katerim leži rumenozelena plodna plast. Žlebnjakasta ježevka (sl. 192.) ima svetlorjav klobuk, ki je pokrit z velikimi, debelimi, v krogih razvrščenimi lu¬ skami. Spodnjo stran klobuka pokrivajo svetlorjavi ali siv¬ kasti trosonosni zobci. Lisičji parkeljci (sl. 193.).-imajo na širokem betu rumeno gostovejnato plodišče. 78 Slika 192. Ježevka. Slika 193. Lisičji parkeljci. Navadna krvnica (sl. 194.) ali velikanski bovist ima obli- často plodišče, plodovnica pa leži znotraj. Dokler je plo- dišče mesnato, je krvnica užitna. Dozorela ima na temenu luknjico, da se lahko razkade v notranjosti nastali trosi. Slika 19-1. Navadna krvnica. Užitni mavrah (sl. 195.) jajčast, votel, rjav klobuk, kriva plodovnica. Slika 196. Užitni smrček. Slika 195. Užitni mavrah. ima belkast, votel bet, ki nosi katerega jamasto površino po¬ slika 197. Mnšnica. 79 Užitni smrček (sl. 196.) ima nepravilno krpast in kodrast klobuk. Črna gomoljika ima podzemeljsko, ko jabolko de¬ belo plodišče, ki je zunaj pokrito s črno bradavičasto ■skorjo. Strupene gobe: M ušnica (slika 197.) nosi na betu škrlatnordeč, belokoe- njast klobuk. Vražji goban je podoben užitnemu gobanu. Na prelomu mu meso hitro pomodri, pri užitnem pa ostane belo. • Te 3. L i š a j i. V življenju se prav pogosto zgodi, da ne more priden in trgovsko sposoben človek ustanoviti lastne trgovine, ker nima potrebnega denarja. Poišče si bogatega druga. Ed^n da znanje, drugi denar, oba pa dobro živita. Podobno se združita pogosto tudi alga in gliva k skupnemu življenju, in to tam, kjer ne more uspevati ne ena ne druga, skupno življenje združene rastline imenujemo lišaje. Na starih deskah, na deblu dreves in tudi na kamen j u životari po¬ gosto stenski skledičar (sl. 198.) z rumeno listasto steljko, ki se s tankimi vlakni drži podlage. Pod mikroskopom spoznamo, da obstoji stenski skle- Slika 198. Stenski skledičar. Slika 199. Islandski lišaj. Slika 200. Jelenovec. Slika 201. Bradovec. 80 dičar iz zelenili enoceličnih alg, ki so obdane od nitaste steljke gliv. Trosi se razvajajo v rumenih, skledicam podob¬ nih plodiščih. Po tleh med mahovjem in vresjem, zlasti v severnih kra-. jih, pri nas tudi na visokih gorah, živi islandski lišaj (slika 199.) ki ima grmičasto, zelenorjavo steljko. Plodišča ima na zgornjih ploščnatih rogljih. Rabimo ga kot pljučni čaj. Na severu se hranijo z njim ljudje in jeleni. Tudi pravi jelenovec (sl. 200.) je ljudem in jelenu važno živilo. Na jelovem drevju dostikrat živi čez 1 m dolgi navadni bradovec (sl. 201.). • Nekatere vrste teh rastlinskih zadrug so tako skromne, da lahko žive visoko na severu, kjer nobena druga rastlina ne more živeti. Preživljajo se le s tem, kar jim nudi vlažno ozračje. II. TTosostebelnice. Tros niče s korenino, steblom in listi. Navadna praprotica (sl. 202.) je nežna gozdna trosnica. Iz njenih trosov se ne razvije takoj listast del rastline, tem¬ več nitasta predkal, ki nosi brstiče. Iz teh se razvijejo rastli¬ nice. katerih stebelce nosi na spodnjem koncu enocelične korenine (korenske kosmatine), zgoraj pa liste, ki obstoje iz ene same plasti celic. Ker nosi vsaka Slika 202. Navadna praprotica. Slika 203. Predkal glistne podlesnice. predkal vedno po več brstičev, zato tvori praprotica kar cele temnozelene blazine. Med vrhnjimi listi so posebna plo¬ dila, iz katerih se razvijajo pecljate trosne puščice. 81 Tudi glistna podlesnica (str. 29.) razvije iz trosa najprej predkal (sl. 203.), ki pa je krpasta in nosi plodila, iz katerih se razvije zeleni del rastline. Njene korenine so mnogo¬ celične, njeni listi so mnogoplastni, v steblu se pa pretakajo sokovi v posebnih ceveh, kakor je to pri cvetnicah. Trosi se razvijejo na listih. 1. Mahovnice. Mahovnice so trosostebelniee s koren¬ skimi kosmatinami, preprostimi listi in pre¬ prostim steblom. Plodila nastanejo na listna¬ tem delu rastline. Navadna praprotica (str. 80.). Črnolistni šotni mah (sl. 204.) raste po močvirjih ter tvori pogosto velike gobaste ruše. Te rastejo in pola¬ goma poogljene ter tvorijo šoto. Studenčni jetrenjak {slika 205.) ima listasto razrastlo steblo, ki ima spodnjo stran poraščeno z dvoredno stoječimi lu- skastimi listi in mnogimi korenskimi kosmatinami. Iz stebla se dvigujejo dolgopec- Ijati plodilonosci ščitaste ali zvezdaste oblike. Na poslednjih se razvijejo kratkopecljate trosne puščice. Jetrenjak ime¬ nujemo rastlino zato, ker so jo rabili zoper jetrne bolezni. Slika 205. Jeternjak. Slika 204. Šotni mah. 2. Praprotnice. Praprotnice so trosostebelniee s pravimi koreninami, mno- goplastnimi listi in s steblom, kakor je to pri cvetnicah. Plo¬ dila nastanejo na predkali. Glistna podlesnica (str. 29.) je praprot, ker ima samo pod¬ zemno steblo, ki nosi liste, mahala. Na spodnji strani mahal .-so trosni kupčki. 6 82 Pri nas navadne praproti so: Orlova praprot (slika 206./ naših gozdov, ki ima čez 1 m dolga mahala, ki so večkratno' pernatodelna. Prerez korenike da sliko dvoglavega orla. Sladka koreninica (sl. 207.), ki raste po senčnatih skalovitili krajih, ima sladko koreniko irt podolgaste pernatodelne liste.. Jelenov jezik (slika 208.) ima črtalasto suličasta mahala. Slika 206. Orlova praprot. Slika 207. Sladka koreninica. Slika 208. Jelenov jezik. Praprot črnica ima enojna pernatodelna črnopecljata mahala. Njivna preslica (sl. 209.), je njivni plevel s členasto raz- rastlo koreniko, ki poganja členasta stebla, ki so na kolen- cih polna, med kolenci pa votla. Spomladi se pokažejo sprva plodna stebla, ki so rumenkasta in nosijo na kolencih rjavokožnate liste; ti so zrastli v steblo obsegajo¬ čo nožnico. Steblo se konča s plod¬ nim klasom, sestoječim iz ščita- stih plodnih listov,, ki nosijo na spod¬ nji strani okrog peclja trosne vre¬ čice. Tros ovija dvoje pračic, ki se- osušeni hipoma razprostreta ter trose razpršita. Ko> odmro plodna ste- Slika 209. Njivna preslica. Slika 210. Lijičjak. bla, poženo ne- 83 plodna, ki poganjajo na kolencih zopet kolenčaste vejice z zelenimi listi, ki so v nožnico zraščeni. Navadni lisic jak (slika 210.) ima le nadzemno vilasto- vejnato, po tleh' se plazeče steblo, ki ga pritrjujejo drobne koreninice. Steblo na gosto poraščajo majhni zeleni lističi. Iz plazečega stebla se vzdiguje nekaj redkolistastih vejic, ki navadno nosijo po dva klasa. V pazduhi priostrenih krovnih listov klasa leži ledvičasta trosna glavica. Trorobe trose uporabljamo v zdravilstvu in v pirotehniki. PREGLED RASTLINSTVA. A. Cvetnice ali semenovke (stran 33.) imajo za tvorbo plodil posebne organe, cvete, ter se plode s semeni. V semenih, ki imajo po eno, dve ali več lcalic, je že bodoča rastlinica, kalček. I. Golosemenke (stran 33.) nosijo semena na plodnih luskah. II. Kritosemenke (stran 37.) nosijo semena v plodovih. 1. Enokaličnice. Ponovi družini trav in kukavic! 2. Dvokaličnice. Ponovi zlasti družine vrb, brez, bukev, kobulnic in košaric! B. N e c v e t n i c e ali t i o s n i c e (str. 70.) se plode s trosi. I. Steljčnice (str. 70.) nimajo korenin, steb¬ la in listov. 1. Alge imajo listno zelenilo, da lahko presnavljajo. 2. Glive nimajo listnega zelenila. Zato so zajedalke ali gniloživke. _3. Lišaji so zadružno živeče alge in glive. II. T r o s o s t e b e 1 n i c e (stran 80.) imajo kore¬ nino, steblo in liste. 1. Mahovnice imajo zelo preprosto zgraje¬ ne osnovne organe. 2. Praprotnice imajo ..osnovne organe zgra¬ jene tako ko cvetnice. 6 * Tretji del. Splošno o rastlinah. A. Organi cvetnic. Na cvetnicah (ponovi stran 1. — 5.) smo spoznali tri glavne organe: korenine, steblo, liste. Tudi trosostebel- nice imajo iste tri organe, le da so pri mahovnicah (ponovi stran 81.!) po obliki zelo priprosti. Kakor mora umreti vsaka žival, če preneha delovati le en organ presnavljal (prebavljala, krvna obtočila, djhala, izločala), tako preneha živeti tudi vsaka rastlina, če ne delujejo vsi trije glavni organi. Korenina, ste¬ blo in listi so tedaj rastlinam za življenje prav tako neobhodno potrebni ko p r e - snavljala-človeku in živali. Kakšno delo opravljajo organi cvetnic? Korenina. Mlada bela gorčica. 1. Lastnosti korenine: 1. raste navzdol (slika 10., stran 6.). 2. Korenina srka vodo in v vodi raztopljene snovi (slika 11., stran 6.). Če rastline in njih deli na istem mestu, kjer so rastle, tudi strohne, tedaj dobi zemlja ^se snovi, ki so jih korenine vsrkale, zopet nazaj. Če pa rastlinam plodove in druge dele odne¬ semo, moramo z gnojenjem zemlji odvzete snovi zopet povrniti, če hočemo, da rastlina na istem mestu zopet uspeva. 3. Korenina pritrja rastlino, da trdno stoji. Pustimo kaliti seme bele gorčice na mokrem pivniku in pa v lončku, napolnjenem z mivko (sl. 211.)! Na rastlinici, 85 ki je skalila na mokrem pivniku, vidimo, da ima korenino porastlo z drobnimi dlačicami. Če pa izvlečemo kalečo rastlino iz mivke, opazimo, da drže dlačice mivko tako močno, da je ne moremo odstraniti z izpiranjem. -V V poletnem času se prigodi, da nimamo po cele mesece dežja. V taki suši rastline ginejo ena za drugo. Katera pogine najprej, katera najpozneje? Najprej se posuši trava s svojimi kratkimi koreninami, najdalje pa vzdrži vročino visoko drevo, ker ima daleč naokrog globoko v zemljo segajoče korenine. K II. Zgradba korenin. Korenine inahovnic so enocelične korenske lcosmatine. Vse ostale stebelnice, praprotnice in cvetnice, pa imajo mnogocelične korenine s cevnimi povezki. III. Razvoj korenin cvetnic. 1 . Cvetnicam, ki se razvijejo iz semena, nastanejo korenine iz koreničice kalčka. Tako nastale korenine so prave korenine (sl. 212.—214.). Slika 212. Slika 213. Slika 214. Vejnata in vretenasta Vlaknata korenina trave lopatice, glavna korenina. Teb ločimo dve vrsti. Fižol, mačeha in druge imajo glav¬ no korenino (sl. 212.), ker se razvije iz koreničice kalčka ena sama korenina, ki se ve j nato razra¬ šča; vlaknate korenine rži pa imenu jemo se¬ stavljene korenine (sl. 213. in 214.), ker se raz¬ vije iz koreničice kalčka cel šop koreninic. 2. Med cvetnicami pa poznamo veliko vrst, pri katerih poženejo korenine tudi posamezni deli rastline. Pri vrbi in pri klinčku smo videli, da se ukoreninijo za tiči (sl. 56.), pri jagod- Slika 215. lijaku se ukoreninijo p r i*t 1 i k e (sl. 52.), korenine bršljan nosi plezalne (sl. 215.), vanilija bršljana. 86 Slika 217. Bela repa. pa zračne korenine (sl. 216.). Tudi listi neka¬ terih rastlin, n. pr. begonia rex (sl. 249.), imajo spo¬ sobnost, da se ukoreninijo. Te vrste korenin imenuje¬ mo adventivne kore¬ nine. IV. Ali pa ima korenina razen poprej omenjenih nalog morda še kako dru¬ go opravilo? Veliko dvo¬ letnih rastlin poznamo, ki zbirajo v korenini pre¬ obilico hrane. Pri korenju (sl. 212.) je taka hrana spravljena v vretenasti glavni korenini, rezervna hrana repe (sl. 217.) je v njeni repasti glavni kore¬ nini, lopatica (sl. 214.) in kukavica pa zbirata hrano v korenskih gomoljih šo- paste korenine. Mesnate korenine so tedaj shrambe za rastli¬ no, kakor so tudi podzemna stebla shrambe šibja. Steblo. I. Lastnosti stebla: 1 . Steblo je organ, ki pre¬ vaja sokove iz korenin v zelene liste, ali pa iz listov na ona mesta, kjer jih rastlina potrebuje. Steblo nosi tedaj izrastke, liste. Mesta, iz katerih poganjajo listi, so bolj ali manj odebelela. Imenujemo jih k o 1 e n c a. Ste¬ belni del med dvema najbližjima kolencema je stebelni člen. 87 2. V steblu krožijo sokovi po dol g ib ce¬ vastih celicah, ki so združene v cevne po¬ ve z k e. Slednje dobimo prav tako v zelenih listih ko v steblu in koreninah, in to pri zeliščih kakor tudi pri dre¬ vesih. II. Koliko časa živi steblo? 1. Mnogo je rastlin, katerih steblo živi samo eno rastno dobo. To so zelišča. Zelišče je n. pr. rž, repa in nešteto drugih rastlin, ki c ve t o in plode v svojem življenju samo po enkrat. Od k a 1 i t v e semena rži pa do tvorbe do¬ zorelih plodov traja le eno leto. Rž je tedaj enoletno ze¬ lišče. Tudi repa, kapus in druge semenovke cveto v svo¬ jem življenju samo po enkrat, vendar pri repi traja doba od kalitve do tvorbe plodu celi dve leti. Prvo leto zrastejo samo zeleni listi. V zelenih listih stvor j ene rastlinske snovi shrani rastlina v mesnati kore¬ nini, iz katere požene naslednjo pomlad steblo s cveti. Nato pogine vsa rastlina. Repa je te¬ daj dvoletno zelišče. Ame¬ riška agava (sl. 218.), tudi t , i Slika 218 . Ameriška agava. .stoletna aloa imenovana, • ■cvete pri nas le vsakih 40—60 let. Vsa leta pred cvetjem zbira hrano v listih, ki močno omesene. 2. Pri zvončku, trobentici in pomladanskem žafranu pogine po dozoritvi ves nad zemljo se nahajajoči del, pod zemljo pa ostane živ podzemni del stebla in korenine. V podzemnih delih stebla, ali pa v njihovih mesnatih lusko- listih je nakopičena hrana, iz katere bo nastal prihodnjo pomlad zopet nadzemni del rastline. Iz semena raz¬ vita rastlina cvete tedaj leto za letom, a nadzemni del pogine vsako leto. Take rastline imenujemo šibja. 88 3. Rastline z olesenelim steblom, deblom, žive mnogo let ter se imenujejo drevje, oziroma grmovje. III. Kako se debele debla? Vsakdo ve, da postaja drevo* leto za letom večje in obilnejše. Življenska doba dreves je različna. Poznamo drevesa, ki žive po sto in tudi več let. Za to dolgo živi jensko dobo morajo biti take rastline izredno trdno zgrajene, da kljubujejo vsem vremenskim neprilikam. Ker postanejo drevesa leto za letom obilnejša, potrebujejo tudi leto za letom več brane in zato grade tudi leto za letom večje število listov. Listi porabijo le del vsrkane vode za osvajanje,, preostalo vodo pa izhlapevajo. Da more izhlapiti velika bukva vročega poletnega dne kar 400 kg vode, mora pač imeti ogromno število cevnih povezkov, ki pa ne služijo dre¬ vesu samo za dovajanje vode, temveč tudi trdnosti rastline. Natančno opazovanje naših dreves nam kaže, da se de¬ bele le od spomladi do jeseni. Čez zimo drevje svojo rast zaustavi. Plast, ki debeli drevo in napravlja na znotraj les, imenujemo k a m b i j. Ta plast je nežna, na pomlad sočnata ter leži tik pod lubjem. Zato lahko spomladi lubje odstra¬ nimo, medtem ko nam to pozimi ni mogoče. Da preneha kambij na zimo delovati in da gradi leto za letom večje število cevnih povezkov, nam pričajo naslednji poprečni prerezi debel. 1. Na prerezu golosemenskega ali dvokalič- ® n e g a drevesa v prvem letu vidimo kožo vc f , in več, recimo pet, cevnih povezkov (l c. p.), K ki so v krogu razvrščeni (sl. 219.). Sredino med cevnimi povezki imenujemo stržen. Plast .Slika 219. celic, ki gre skozi cevne povezke, tvori enoletno drevo, kambij (K). V drugem letu (sl. 220.) Slika 220. Slika 221. Slika 222. Prerez skozi Prerez skozi Prerez v dvoletno drevo. triletno drevo. četrtem letu. 89 se umevno obseg kambija razširi. Med prvotnimi cevnimi povezki razvije kambij nove povezke (2. c. p.). Zunanji krog nam predstavlja lubje, drugi krog pa tvori kambij. Prvih pet cevnih povezkov se močno poveča, med njimi stoječi so manjši, saj so šele po eno leto stari. Na prerezu ima dre¬ vo po dva kolobarja. V tretjem letu (sl. 221.) se kam¬ bij zopet odmakne od središča in napravlja nove cevne povezke (3. c. p.). Prvotni cevni povezki so že tri leta stari in zato največji, med njimi stoječi so manjši, saj so šele po dve leti stari, najmanjši in najmlajši so pa šele po eno leto stari. Na prerezu triletnega drevesa vidimo že tri kolo¬ barje. Razdalje med cevnimi povezki so leto za letom manjše in že v nekaj letih so se sosednji povezki med seboj zrastli (sl. 222.). Posameznih cevnih povezkov ni več videti, a vsako sledeče leto ima drevo na prerezu po en kolobar več, tako da smemo prepričano trditi, da je drevo, ki ima na prerezu 42 kolobarja, 42 leti staro. Taka je tedaj rast dvokaličnih in golosemenskih dreves. Oblika dreves (sl. 223., 224. in 225.). 90 Slika 224. Dvokaličnica. trnoljice imenujemo 2. Pri enokaličnih p a 1 - m a h so cevni povezki nepravilno raztreseni po vsem prerezu in njih kam bi j se ne obnav- 1 j a. Njih deblo se debeli v zemlji, dokler ne dorastejo vsi cevni po¬ vezki. Šele nato začne drevo rasti v dolžino in deblo je spodaj prav tako široko kot zgoraj. IV. Razrastki stebla imajo po¬ gosto svoja imena. Vodoravno nad zemljo rastoče veje jagodnjaka, po katerih se rastlina seli, imenu¬ jemo pritlike ali živice. Trdne, šilasto se končujoče veje trnje (sl. 226). Brezlistne vejice trte, s katerimi rastlina pleza, pa so debelne ročice ali vi¬ tice (sl. 227.). Brstiče zo- verao nerazvite cvetne in listne mladike dreves. Slika 227. Trta z viticami. Slika 226. Trnje. Listi. I. Lastnosti listov. Liste imenujemo izrastke stebla. Ti so navadno ploščati, na steblu pra¬ vilno razvrščeni in omejene rasti. Mahala so listi praproti. II. Vrste listov. Že v semenu nosi osnova poznejše rastli¬ ne, kalček, ploščate izrastke, klične liste ali kali c e. 91 Golose menke imajo po tri do pet kalic, krito- semenke pa po eno, oziroma po dve kalici. Kakor smo slišali, se razvije brstič kalčka v steblo, ki nosi različne tvorbe. Vsem tem tvorbam najrazličnejše oblike pravimo mladični listi. III. Vrste mladičnih listov. Po legi na steblu in njihovem pomenu za rastlino imamo troje vrst mladičnih listov. 1. so l u s ko l i s ti*, ki so izrastki podzemnih stebel in smolnati listi brstičev dreves. (Ponovi stran 6.!) 2. so pravi listi ali sploh listi, ki so mnogoštevilni, ploščati, zeleni organi', ki služijo rastlini predvsem: a) za tvorbo organskih snovi (ponovi stran 7.!), b) za izhlapevanje vode in c) za dihanje. a) Presnavljanje. Na prerezu lista (sl. 228.) vidimo, da je v celicah zgornje plasti veliko več zrnc listnega zelenila kot v celicah spodnje. Presnavljanje se vrši tedaj v zgornji polo¬ vici lista. Skozi listne reže na spodnji strani pa sprejema list ogljikov dvokis ter ga po duplinah prevaja v zgornje plasti Slika 229. Škrob v celicah Slika 228. Prerez lista, krompirja. lista. Skozi iste listne reže izloča list tudi kisik in vodene hlape. Škrob v rastlinah dokažemo na dva načina. Namoči ostrgan krompir z jodovo tinkturo in spoznal boš, da se po¬ modri zato, ker je v krompirju škrob, ki ga jod pomodri. Škrob krompirja dokažemo tudi z mikroskopom (sl. 229.), ki nam pokaže v celicah njegove značilne oblike. Na ista načina doženemo tudi “v listih škrob. S pomočjo joda pa še tudi lahko ugotovimo, da rastlina v temi nikdar 92 ne napravlja škroba, ampak ga sproti odvaža po žilah iz listov. Škrob pa je le prvi rastlinski proizvod, ki ga potem rast¬ lina s pomočjo drugih tvarin pretvarja. b) Izhlapevanje. Če pustimo, da srka kaleči fižol čisto vodo, se mlada rastlina nekoliko časa razvija, a končno propade, ker čista voda nima vseh snovi, ki so v prsti. Če dodamo pa vodi raztopino onih snovi, ki jih sicer dobiva iz prsti, potem se tudi v vodi razvije rastlina do cvetja in Po dnevi Slika 230. Vstop in izstop plinov v list in iz njega. plodu. Korenine ne dovajajo tedaj rastlini samo vode, tem¬ več tudi v njej raztopljene snovi, ki so rastlini za razvoj neobhodno potrebne. Ker se pa te nahajajo v vodi le v ne¬ znatni množini, morajo kore¬ nine vsrkati veliko več vode, Slika 231. Listne bodice češmina. kot je list potrebuje za tvorbo škroba. In vso to preveliko množino vode mora rastlina v obliki hlapov odstraniti skozi listne reže (sl. 230.). c) Dihanje. Listi so tudi dihala rastline, ki sprejemajo za dihanje iz zraka kisik in oddajajo ogljikov dvokis. 3. so ovršni listi, ki tvorijo ali podpirajo cvet. 93 IV. Listne tvorbe. Pravi listi nimajo vedno ploščate oblike in tudi ne služijo vedno za presnavljanje hrane. Pri grahu in grašici smo videli, da se gornji listi pretvorijo v listne vitice, češminovi listi pase včasih pretvorijo v bodice (sl. 231.). Cvet. Cvet je organ, ki je zgrajen iz ovršnih listov in služi cvetnicam za tvorbo semen, s katerimi se razmnožujejo. Se¬ mena se tvorijo, kakor je znano, iz oplojenih semenskih osnov (stran 10.). Cvetni prah in semenske osnove so tedaj bistveni deli cveta. Cveti niso pri vseh cvetnicah enako zgra¬ jeni (sl. 232.). 1. Najpreprostejši cveti so gotovo enospolni cveti golosemenk (sl. 232.), ker obstoji ženski cvet le iz dveh semenskih osnov, ki leže gole na plodnih luskah plodne mačice. Cvetni prah prenaša iz prašnih mačic do semenskih osnov veter, zato morajo prašniki izdelati ogromno množino cvetnega prahu, da pride le nekaj teh zrnc slučajno do semenskih osnov. Pa tudi semenske osnove se pred oploditvijo prav lahko po nenadnem mrazu uničijo, ker niso pokrite. 2. Popolnejše cvete smo spoznali pri dvodomni vrbi (sl. 232.), ki ima sicer tudi enospolne cvete, a semenske osnove so za¬ varovane pred mrazom in mokroto, ker so zavite v plodni luski, ki se pretvori v pestič s plodnico, vratom in brazdo. Ti neznatni cveti imajo tudi medovnike, vabo žuželk, ki oskrbe oprašitev. Pri katerih cveticah smo še spoznali take cvete? 3. Najpopolnejše cvete pa imajo one cvetni¬ ce, n. pr. šmarnica (sl. 232.), ki tvorijo v istem cvetu prašnike in pestič. Taki cveti so navadno opremljeni z divno barvanim cvetnim odevalom, ki varuje nežne prašnike in pestič pred mrazom in mokroto ter vabi žuželke v gostijo. (Ponovi str. 10.)! šmarnico.. »marjetica. Slika 232. Cvetnice po popolnosti cvetov. 94 4. Najpopolnejše so košarice, ker je njihovo razcvet je podobno enemu samemu cvetu (sl. 232.). Vse cvetnice z lepo barvanim in vonjajočim cvetjem so žužkocvetke, vendar pa so za obisk cvetov najpripravnejši somerni cveti ustnatic (stran 65.), metuljnic (stran 57.) in kukavic (stran 44.). Čim več cvetov tvori rastlina, tem bolj gotovo napravi vsaj v enem cvetu semena in doseže s tem svoj namen. Skupino cvetov na skupnem stebla imenujemo razcvet je. Najpopolnejše razcvetje imajo košarice, pri katerih je razcvetje, košek, podobno velikemu poedinemu cvetu. Košarice prištevamo zato tudi med najpopolnejše cvetnice. Razcvetja so ali g r o z d a s t a (sl. 233., 234.) ali pa ko¬ bil 1 a s t a. Če se razcvete v kobulastem razcvet ju najpozneje srednji cvet, potem govorimo o pravem kobulu, če se pa srednji cvet najprej razvije, potem tvori rastlina nepravi kobul (sl. 235.). Razcvetje. Slika 233. Grozdasta razcvetja. (jlavica Kot« K Slika 234. Slika 235. 95 5l C^V IJC.7V po.Kobu.1 Slika 236. Slika 237. Kobulasta razcvetja. Vijaček in svaljek sta vrsti nepravih kobulov (sl. 237.). Sli¬ ka 236. kaže sestavl jen pakobul. Del rastline, ki nastane iz p 1 o d n i c e po oploditvi, imenujemo plod. I Pestič je zgrajen iz enega ali več pe- stičnih listov, kar se lepo vidi na dozorelih suhih plodovih, ko se odpirajo. 1. Pri enosemenskem žitnem plodu in rožkih ko¬ šaric je semenje tesno zraščeno s semensko kožico; pri orehih pa je odločljivo osemenje trdo (sl. 238.). 2. Pri p o k o v c i h (ustnatice, kobulnice!) razpada dvo- ali večdelen plod na enosemenske rožke (sl. 239.). 3. Pri m n o g o s e m e n s k i h , glavičastih, plodovih ločimo (sl. 240.): a) enopredalaste mešičke (kalužnica!), ki nastanejo iz enega samega plodnega lista in se podolžno razprezajo, b) enopredalasti strok (metuljnice!), ki nastane le iz enega plodnega lista ter se raz- preza na trebušnem in hrbtnem Plod. ŠIVU, Steok Slika 238. Slika 239. Slika 240. Glavičasti plodovi. Suhi plodovi. 96 štor J c) dvopredalasti lusk in 1 u š č e k (križnice!), ki nasta¬ neta iz dveh plodnih listov in se dvoloputasto razprezata, Slika 241. Birna plodova. d) prava glavica, ki nastane iz dveh ali več plod¬ nih listov in je eno ali večpre- dalasta ter se različno odpira. II. Cvetnice imajo v cvetu ali po en sam pestič ali po več. Vsak izmed njih se lahko razvije v plod. Če so ti plodovi tesno med seboj zvezani, kakor pri rdeči jagodi, malini, šip¬ kovi jagodi, jih imenujemo birni plod (sl. 241.). Birni plod je tudi storž iglavcev in smokva. B. Razširjanje plodov in semen. Rastlina, ki je napravila mnogo semen, se lahko raz¬ množi. Ako vzkale ta semena tam, kjer so nastala, tedaj ovira in uničuje ena kaleča rastlina drugo. Za razmnožitev rastline je važneje, da se semena na katerikoli način raztre¬ sejo okrog mesta, kjer so nastala. Načinov, kako se semena raztresajo, je več. I. kri vijolici smo spoznali 1 u č a 1 n o napravo, po kateri se dozorela smreka UViilVJlU. JL I v Smreka , , , , okrog (stran 20.). semena razmečejo daleč na Slika 242. Krilati plodovi. 2. Krilate in dlakave plodove, oziroma semena, z lahkoto raznaša veter. Taki so n. pr. plodovi ja¬ vora, jesena, lipe,, bresta, gabra, smreke (sl. 242.), pa tudi semena regrat Slika 243. Dlakasti plodovi. Slika 244. Plodovi s kavelci. 97 -vrbe in regrata (sl. 243.). Veter tudi vzdigne in raznese prav lahne trose in prav majhna semena, kakor jih imajo n. pr. kukavice. 3. Veliko semen razširijo živali, ki se hranijo s plo¬ dovi. Mravlja raznaša semena krvavega mlečka, ker se sladka s sladko krpico na njih, brinovka se hrani z briuje- virni jagodami ter odlaga z blatom nepokvarjena semena daleč od prvotnega mesta, veverica zbira in zakopava za zimo najrazličnejše plodove, ki spomladi vzkale. Veliko plodov in semen se oprime s svojimi dlačicami in kaveljci jsl. 244.) dlake sesalcev in perja ptic, ki jih tako nevede raznašajo daleč na okrog. 4. Tudi voda je važen razširjevatelj semen. Morski to¬ kovi prenašajo plodove palm od brežine do brežine, semena planinskih rastlin pa prinašajo hudourniki daleč v nižavo. 5. Najboljši raznašalec semen pa je človek, ki pre¬ naša semena kulturnih rastlin iz najoddaljenejših krajev v bližino svojega domovanja, da si olajša življenje. C. Razne vrste vegetativnega razmnoževanja. Vse cvetne rastline se plode in rnnože s semeni, ki so v plodovih. To je spolno razmnoževanje. Pri takem razmnoževanju opazujemo pogosto, da iz semen vzrastle rastline niso vedno popolnoma enake oni rastlini, ki je na¬ pravila semena. Pogosto se pa zgodi, da rastlina ne napravi plodov, in sicer radi vremenskih neprilik. V ta¬ kem slučaj u se rastlina pač ne more razmno¬ žiti, če nima, ko n. pr. lopatica, lastnosti, da Slika 245. Razmnožitev lopatice po brstičih. Slika 246. Razmnožite^ jagockijaka. Slika 247. Zatič vrbe. 7 98 tvori brstiče, s katerimi se razmnoži. To vrsto razmnože¬ vanja imenujemo nespolno ali vegetativno. Pri vegetativnem razmnoževanju pa se nova rastlina popolnoma ujema z rastlino, od katere so deli, s katerimi se je vege¬ tativno razmnožila. Nespolnih razmnoževanj imamo več vrst, in te so: 1. razmnoževanje z brstiči (slika 245.), n. pr. pri lopatici, 2. s prtlikami (slika 246.), n. pr. pri jagodnjaku r 3. z zatiči (slika 247.), n. pr. pri vrbi, vrtnici, bego¬ niji i. t. d. 4. splošno je znano razmnoževanje krompirja z gomolji (slika 248.). Kmet ne položi v zemljo celega gomolja krom¬ pirja, temveč ga razreže na več kosov. Iz vsakega kosa, ki ima le eno očesce, se razvije nova rastlina, 5. razmnoževanje s čebulčki, kakor ga zlasti po¬ znajo vrtnarji. Vrtnar, ki mu je pognala čebula tulipana steblo z izredno lepo barvanim cvetom, si bo skušal raz¬ množiti to rastlino tako, da bo pustil odcvetelega tulipana v zemlji. Čebula bo pognala stranske izrastke, čebulčke. Iz: njih se bo razvila nova rastlina, ki bo imela prav tako* lepo barvane cvete ko prvotni tulipan, 6. tudi sadno drevje razmnožujemo vegetativno, in to zato, da rodi že mlado drevje lepe in okusne sočnate plo¬ dove. To vegetativno razmnožitev imenujemo c e p 1 j e - nje (slika 41.), 7. nekatere rastline se razmnožujejo tudi po listih (sl. 249.). Razreži n. pr. velike liste kraljeve begonije na več 99 delov in jih položi na mokro mivko. Iz lista se bo razvilo več mladih rastlin, in sicer le na onih mestih lista, kjer se žila razcepi. Č. Človek in rastline. I. Človek goji rastline radi svoje prehrane. Odkar živi človek na zemlji, so mu vedno bili dobrodošli najrazličnejši sočnati plodovi in tudi mesnati deli rastlin, katere je dobil v gozdu. Vendar pa je bila prvotnemu člo¬ veku glavna hrana meso živali, ki jih je na lovu pobil. Lov¬ čevo življenje je bilo težko, kajti lov je bil težaven in nevaren, ker je bilo orožje, ki ga je rabil, prav preprosto, iz kremena izklesano. Pred zvermi se je moral skrivati po brlogih. Da bi si omogočil lažjo prehrano, si je udomačil živali in je potoval z njimi radi njihove prehranitve iz kraja v kraj. Postal je pasti r. Opazovaje živali, se je veliko naučil. Videl je, kako se živali izogibljejo nekaterih rastlin, da jim gredo zopet druge izredno v slast ter se po njih tudi dobro rede. Pa tudi to je spoznal, da išče obolela žival posebnih zelišč, po katerih zopet ozdravi. Ločil je tedaj strupena, re¬ dilna in zdravilna zelišča. . Tako potovanje ni bilo udobno ne za človeka, ne za živino. Zato se je nastanil v rodovitnih pokrajinah blizu vode ter je začel obdelovati zemljo. Pričel je sejati in saditi rastline, ki jih je potreboval za prehranitev svoje družine in svojih živali. Postal je kmet, ki je kmalu spoznal, da je žetev tem obilnejša, čim krepkejša semena je posejal in čim bolje je pred setvijo obdelal zemljo. Ali so se pa rastline radi skrbne vzgoje kaj izpremenile? Rastline, ki jih gojimo na obdelani zemlji, kulturne rastline, so močnejše in večje, njih plodovi pa so obilnejši in bolj sočnati od onih, ki žive v prosti naravi. Pogosto spremene kulturne rastline tudi tako zelo svojo zunanjost, da skoraj niso več podobne rastlini, iz katere so se razvile. Lep primer, kako se spreminja oblika kulturne rastline, nam kaže ka- p u s (str. 53.), ki raste divji ob morskih obalah južne Evrope 7 * 100 Slika 255. Ohrovt. Slika 254. Karfijola. Slika 253. Zelje. (sl. 250.), njegove zvrsti (sl. 251., 252., 253., 254. in 255.) pa gojimo danes po celem svetu. Rastline, ki jih danes uživamo, so povečini pridelek prid¬ nih rok, a tudi v naravi še dobimo veliko prav okusnih sočnatih plodov. 1. Sadeži. Za zdravje mladine je uživanje sočnatih plodov neprecenljive vrednosti in mladini gotovo ni nič 101 slastnejšega kot je kos kruha in črešnje, hruške, jabolka, češplje, marelice, breskve in kakor se imenuje še drugo koščičasto in pečkasto sadje (str. 56.). Poleti pohiti mladina sama v gozd ter stika za slastnimi plodovi divje rastočih r o ž n i c , kakor so rdeče ja¬ gode, maline in črne robid- Slika 256. Borovnica. niče. Tudi črne jagode, borovnice (sl. 256.), plodovi nizkega grmička po jalovinah in gozdnih planjavah, jim dobro tek¬ nejo. Jeseni se sladkamo s slastnim grozdjem naše vinske Slika 257. Ribezelj. Slika 258. Agras. Slika 259. Pomarančevec. trte (stran 60.). Tudi vrtovi nam nudijo okusno rdeče grozdičje, ribezelj (sl. 257.) in zelenkastordeče jagode agrasa (sl. 258.). Južno sadje prihaja k nam v veliki množini na trg, zlasti sočnate pomaranče (š‘l. 259.), limone (sl. 260.), sladki dateljni (stran 45.) in okusne smokve (sl. 261.). 102 Da ne dobiš griže, uživaj le dozorelo sadje in ga pred uživanjem dobro operi! Jabolk in hrušk ne lupi, ker imajo pod kožo najboljše snovi (vitamine!). Slika 260. Citronovec. Včasih je sadna letina tako obilna, da ne moremo použiti vsega sadja. V tein slučaju stlačimo sadje v mošt, ali pa žgemo iz njega žganje. V pozni jeseni nam še dado naši gozdovi zelo redilen sad, kostanj (sl. 262.), ki ga uživamo kuhanega ali pečenega. Po- žlahčen kostanj imenujemo maroni. Slika 262. Pravi kostanj. Slika 263. Kakavovec. Semena nekaterih plodov pa imajo prav mnogo maščobe; zato so tudi zelo redilna, n. pr. slastni lešniki (stran 48.), 103 orehi (str. 49.) in mandeljni (stran 56.). Na tem mestu mo¬ ramo omeniti še kakavovec (sl. 263.), ker izdelujejo iz nje¬ govih semen redilno čokolado. 2. Močnati plodovi. Za ves človeški rod so naj¬ važnejši žitni plodovi (str. 43.) ki jih zmeljemo v mlinih v jmoko, da jo porabljamo za kuho, predvsem pa za kruh. Najokusnejši je pšenični in rženi (sl. 264.) kruh, vendar pa ni nič manj redilen ječmenov, ovsen in koruzni, ki mu pri- mešavajo prav pogosto radi okusa še nekoliko ajdove moke. Ajda (sl. 265.), ki jo sejemo pri nas kot drugo že¬ tev, cvete avgusta in daje čebelam izborno pašo. Slika 264. Rž. Slika 265. Ajda. Slika 266. Riž. Razen za kruh rabimo moko še za najrazličnejša močnata jedila. Tudi zdrob, ki ga rabimo v kuhi, ni nič drugega ko debelo zmleta pšenica ali koruza. Na kmetih visoko cenijo redilno kašo in ješprenj; kaša je oluščeno proso, ješprenj pa ostopan ječmen. 3. Sočivje. Plodo"ve metulj ni c (stran 57.), n. pr. grah, fižol, lečo in bob ter zrna riža (sl. 266.) kuhamo 104 kot prav izdatno prikuho. Za nas pa je najvažnejša prikuha gomolj krompirja. Večina sočivja pripada družini križnic (str. 52.). Od repe (sl. 128.) kuhamo mesnate korenine, pri kole¬ rabi (sl. 251.) je užitno steblo, ki oteče nad zemljo v debel mesnat gomolj. Od ohrovta (sl. 255.) in zelja (sl. 253.) uži¬ vamo liste, ki tvorijo pri prvem rahle, pri drugem pa trde obličaste glave. Od karfijole (sl. 254.) so slastna omesenela Slika 268. Beluš. Slika 267. Špinača. Slika 269. Črna redkev. razcvetja. Kot sočivje uživamo še liste zdrave špinače (sli¬ ka 267.), mesnate korenine korenja (sl. 145.), rdeče pese in slastne mladike beluša (sl. 268.). Tudi vodene buče (sl. 270.) in kumare ter okusne užitne gobe so čislane prikuhe. Radi ostrega okusa uživamo spomladi sirove rdeče, pa tudi bele korenine redkvice (slika 130.) ter črno redkev (slika 269.), ki si jo napravljamo navadno z oljem,. in to bolj radi osve¬ žujočega okusa ko radi redilnosti. Iz istega vzroka si na¬ pravljamo s kisom in oljem različne zelene salate, kakor Slika 270. Buča. regrat, endivijo in 105 glavnato salato. (Vse te rastline pripadajo ko¬ šaricam stran 67.) 4. Olja. Tudi olje je rastlinskega izvora. Namizno olje iztiskamo iz oljnatih plo¬ dov oljke (str. 63.) in buče. Obilo uporabljamo tudi laneno olje, ki ga pridelu¬ jemo iz oljnatih semen lana. V zdravilstvu rabimo kot izvrstno odvajalno sredstvo ricinovo olje, ki ga dobivamo iz semen neke tropične mlečnice. 5. Začimbe. Veliko rastlin ima v listih, koreni¬ nah ali plodovih posebne vonjajoče snovi, radi ka¬ terih jih dodajamo v prav neznatni meri jedilom, da dobe boljši okus. Vsem so poznane začimbe, kakor čebula (sl. 271.), česen (sli¬ ka 272.) in luk (sl. 273.), ki jih pa uživajo ponekod kot samostojno hrano. Slika 275. Paprika. Slika 274. Poprovec. Čebula. I udi plodovi našega kumna (str. 59.) in janeža. dalje plo¬ dovi poprovca (sl. 274.), ki je doma v Indiji, in pa paprike Slika 276. Paradajžar. 106 Slika 277, Sladkorni trst. (sl. 275.) ter paradajžarja (sl. 276.) so splošno znane začimbe. Različnim jedilom pridevamo kot začimbe liste peteršilja, majorana in lavo- rike, ali pa 1 u b j vesa. Izvrstna Slika 278. Sladkorna pesa. e cimetovega dre- dišava je tudi dolga in ozka glavica vani¬ lije (slika 216.), neke kukavice Južne Amerike. Tudi sladkor, s katerim si sladi¬ mo jedila, je rastlinskega iz¬ vora. Prideluje¬ mo ga iz sladkor¬ nega trsta (sli¬ ka 277.) in ko¬ renine rumene pese (slika (278.). 6. Dražila. Razen redilnih snovi uživa človek pogosto tudi snovi, ki dražijo posamezne organe hranil do ojačenega delovanja. Imenujemo jih dražila. Najpogosteje uživana dražila so tobak, kava, čaj, vino in pivo. Pri uživanju dražil ne smemo pozabiti, da povzročajo ojačeno delovanje le strupi, ki so v dražilih (nikotin, kofein, tein in alkohol). Slika 280. Kavovec. Slika 279. Tobak. 107 množim. dražila Ti strupi pa krepe telo samo tedaj, če jih uživamo v neznatni preveliki množini užita nam rahljajo in končno zdravje. Pri toba¬ ku (sl. 279.) vdiha¬ vamo dim zgorelih listov. Čaj kuhamo iz listov čajevca (slika 281-), ki je doma na Japon¬ skem in Kitajskem, kavo pa iz zmletih zrnc kavovca (sli¬ ka 280.), ki raste v Abesiniji in Suda¬ na. Namesto kave rabimo pogosto cikorijo, ki jo (str. 68.). Dražilo, Da si napravimo ječmenov slad. Hmeljevo moko imenujemo rumena, močno dišeča zrnca vonjavo grenkega okusa, ki pokrivajo luske hmeljevega storžastega plodu (sl. 282.). Slika 281 . Čajevec. Slika 282 . Hmelj. pridelujejo iz korenik košarice cikorije vino, stiskamo iz grozdja trte in ribezlja. redilno pivo, rabimo hmeljevo moko in II. Lesaste rastline rabimo za kurivo, za različne zgradbe, oglje in papir. 1. Kurivo. Rastline ne dado človeku samo hrane, z njihovimi olesenelimi vrstami si tudi kuhamo hrano. Sicer gori vsak les, a ne enako dobro. Naj! jubše in najboljše kurivo nam daje bukev, ker lahko porabimo tudi pepel za pepeliko in lug. Prav dobro kurivo so tudi gaber, bor, javor in robinija. Odločno slabo pa gori les smreke, jelke, vrbe in topole. 2. Gradbeni les. Kot gradbeni les prihajajo v prvi vrsti v poštev ravna, dolga debla naših iglovcev (st. 33.), to je smreke, jelke, mecesifa in bora, ter izvrstna hrastovina (str. 48.). Za nadvodne stavbe uporabljamo brest in mesečen. 108 Slika 284. Brest. Slika 283. Beli javor. 3. Les za različne obrti. Mizarji čislajo med domačimi drevesi predvsem oreh, ki daje trdno, lepo žilasto. rjavo orehovino; dobrodošel pa jim je tudi trden rumenkast les javorja (sl. 283.) in rdečkasta jelševina. Prav lepa pohi¬ štva izdelujejo tudi iz črešnje, jablane, hruške in robinije. Strugarji lepo stružijo les trdega gloga, bukve, jelše, tise in drena, pa tudi les mehke lipe, divjega kostanja, robi¬ nije, črešnje, hruške in jablane. Belo brezovino imajo radi kolarji, pa tudi les bukve in jesena (sl. 285.) uporablja¬ mo v isti namen. K o š a r j i rabijo za svoje izdelke lesko in vrbo, oglarji pa žgo oglje navadno iz bukve, vrbe in lipe. Končno moramo omeniti tudi izdelovanje papirja in celuloze, ki ju pridobivamo predvsem iz lesa smrek in jelk. III. Prediva. Najvažnejše domače predivo dobivamo iz vlaken lana (sl. 286.). Iz vlaken konoplje (sl. 287.) delamo vrvi in platno za jadra, pa tudi kopriva daje za silo dobro prejo. Najvaž¬ nejšo prejo pa dado svetlobele nitke bombaža (sl. 288.), ki pokrivajo kot grah velika semena. Največ bombaža dobiva¬ mo iz plantaž Srednje in Južne Amerike. V Indiji goje še drugo predilno rastlino, indijski lan ali jutovec. Njegova stebelna vlakna dado izredno trdno predivo, juto. Pozabiti 109 Slika 286. Lan. Slika 287. Konoplja. Zelnati bombaževec. pa ne smemo slame domačih žit, ki jih porab¬ ljamo za pokrivanje streh in za napravo različnih pletenin, posebno slamnikov. IV. Krma. Človek mora skrbeti tudi za hrano svoje domače živine. Na travnikih goji zanjo celo vrsto trav kakor lisičji, svinjski in pasji rep (sl. 289.), dalje pasjo travo, latovke in bilnice, solzico Device Marije ter stoklas (sli¬ ka 290.). Travo in detelje (stran 58.) pokosi kmet navadno po •dvakrat ter jih posuši za zim¬ sko krmo. — Omotna ljulika sli¬ ka 289.) je plevel med žitom. Prav tečna klaja je tudi bob, koruza, oves, krompir in repa, dalje rezanica, otrobi (ostanki mletega žita), mekine (ostanki lanenega semena) ter ostanki sladu. Slika 289. Klasnatc trave. no V. Industrijske rastline. Navedli smo najvažnejše rastline, ki jih potrebuje današ¬ nji človek za golo življenje. Do čim višje stopnje izobrazbe se človek povzpne, tem večje so njegove zahteve. Izobražen človek današnjih dni krije velik del svojih potrebščin iz rast¬ lin, ki jih uporablja predelane v najrazličnejših industrijah. V industriji uporabljiva rdeča, modra in rumena barvila dobivamo iz rastlin. Poleg že omenjenih olj se rabi v in¬ dustriji še rožno, mandljevo in makovo olje. Različne g u m i j e , terpentine, terpentinovo olje, kolofonijo, firneže in lake napravljamo iz rastlinskih smol, kafro nam pa daje les in listi neke lavorike. K a v č u g se izdeluje iz soka neke ameriške mlečnice. m VI. Lepotične rastline. V dolgih tisočletjih medsebojnega skupnega življenja s kulturno rastlino je človek vzljubil rastline, da jih pogosto goji bolj radi njih samih ko radi dobička. Na vasi niso pra¬ dedje sadili lipe, da bi imeli njihovi potomci nekoč dober les. Pod njo naj se vrši posvetovanje in zborovanje mož, pod njo naj raja mladina! In če staro trhlo lipo podere vihar, tedaj žaluje vsa občina. S kakšnim veseljem prilivajo dekleta krasnim nageljnom, roženkravtu in rožmarinu, s kakšno ljubeznijo negujejo različne begonije, fuksije, vijo¬ lice in mačehe, potonke in vrtnice! Da, človek si je vzgojil čelo vrsto lepotičnih rastlin. Na kmetih živi po vaseh le malo ljudi skupaj. Dobrega, kisika polnega zraka imajo v izobilju, saj so vsepovsod gozdovi, travniki in polja. Čim večje pa so naselbine ljudi, zlasti tam, kjer je obilo tovarn, ki okužujejo zrak, tem manj dobrega zraka ima človek. V takih krajih je treba mnogo rastlin samo radi tega, da dado človeku potreben kisik. Zato si grade mesta javne nasade, šetališča in vrtove, kjer vidiš neštevilne krasne cvetnice. Lipovka in nagnoj sta po vrtovih splošno znani grmovji, narcisi, potočnice, različni jegliči (slika 292.), hijacinte, tulipani (sl. 293.), vrtnice in nageljni (sl. 291.) krase vsepovsod lepp nasade. Tudi iz južnih krajev so prinesli k nam veliko vrst krasno cvetočih rastlin, ki so .>>** h. 112 se pri nas popolnoma udomačile. Splošno so znane japonske krizanteme, južnoafriške pelargonije, južnoameriške fuksije in južnoevropske levkoje, ki jih gojimo pri nas v prav veliki množini. D. Strupene rastline. Večina rastlin koristi človeku v enem ali drugem oziru, vendar pa je med njimi tudi mnogo takih, ki imajo v sebi raz¬ lične strupe, radi katerih so člo¬ veku prav nevarne. Zelo strupe¬ ne kobulnice so: pikasti mišjak (sl. 294.), ki ima temnordeče pi¬ kasto otlo steblo, pasji peteršilj (sl. 295.), ki se loči od pravega po Slika 295. Pasji peteršilj. Slika 294. Pikasti mišjak. enostransko visečih ogrinjalcih ter po temnozelenih, nepri¬ jetno dišečih listih, ki diše, ako jih zmaneš, po česnu, ter velika trobelika (sl. 296.) z repasto, znotraj predalasto votlo koreniko. Čez 1 m visoka norica (sl. 297.), dostikrat tudi volčnja črešnja imenovana, ima zelo strupene svetločrne, 113 Slika 298. Pasje zelišče. Slika 299. Navadni volčin. črešnji podobne jagode. Njeno korenino in liste rabimo v zdravilstvu. Krompirju podobni, sorodni strupeni zelišči sta pasje zelišče (sl. 298.), ki je vse strupeno ter raste povsod kot plevel, in po drevesih se vzpenjajoči grenkosladki raz¬ hudnik z vijoličastimi cveti in škrlatno-rdečimi jagodami. Slika 300. Volčja jagoda. Slika 301, Navadni kristavec. Strupen je tudi navadni volčin (sl. 299.) z rožnordečimi cveti in škrlatnordečimi jagodami. Volčja jagoda (sl. 300.) ima vrh stebla po štiri v vretencu stoječe liste, iz njih srede pa se vzdiguje pecljat cvet, ki tvori črnomodro strupeno jagodo. Strupena zelišča so še: navadni kristavec (sl. 301.), črni zob¬ nik, prava preobjeda (str. 51.), rdeči naprstec, jesenski pod- lesek in črni teloh (str. 51.). Največkrat se pa človek za¬ strupi z uživanjem strupenih gob. 8 114 E. Kje rastejo rastline? Rastlinske družbe v Jugoslaviji. Malo je krajev na zemlji, kjer ni nobenih rastlin. Rast¬ line žive prav tako v mrzlem, ko v vročem pasu, izvzeti so le oni redki deli zemlje, kjer večno leži led in pa one vroče pustinje, kjer ne more radi vednega pomanjkanja vode uspevati niti najpreprostejša rastlina. Človek pozna že mnogo rastlin, pozna njih življenje in navade. Spoznava pa še vedno nove in pri vsaki si zastavlja ista vprašanja: ali mi koristi ali mi škoduje? Koristne ne¬ guje, škodljive pa zatira. Kjerkoli živi danes kulturni člo¬ vek, povsod najdeš le*rastline, ki jim on dovoljuje življenje radi koristi, ki jo ima od njih. Če zahteva njegova korist, padejo gozdovi, na njih mestu pa nastanejo pašniki in polja. Tudi v gozdu samem zraste le drevje, ki je njemu po volji. Vendar pa ni njegova moč brezmejna. Ali se ne bi smejali onemu prenapetežu, ki bi skušal visoko v planinah zasaditi sadovnjak ali vinograd? Tudi če da nanositi naj rodovitne j še zemlje, ne bo moglo tam uspevati nobeno sadno drevje, ker bo prva ostra zima uničila ves človeški trud. Vsaka rastlina ima zase svoje življenjske pogoje, ki jih človek ne more izpreminjati. Nekatere uspevajo samo v toplem podnebju in ne prenašajo niti najmanjšega mraza, drugih, ki žive visoko v planinah, pa ne uniči niti naj¬ ostrejša zima. Nekatere rastejo le na močvirju, druge pa zahtevajo suho, peščeno zemljo. Nekaterim škoduje solnce, druge pa poginejo v senci. Ali pa pripadajo rastline, ki se naselijo v kakem kraju, na primer na močvirju, samo eni rastlinski družini? Nikakor ne! V močvirnatem kraju najdeš prav tako brezcvetne alge, kot mahovnice in mnogo cvetnic. Vse na močvirju rastoče rastline so združene v družbo močvirskih rastlin. V krajih, kjer je enako podnebje in enaka zemlja, žive, ali bi vsaj lahko živele iste rastline. Visoko v planinah naj¬ demo le skromne rastline, ki prenašajo ostro in dolgotrajno zimo, ostre vetrove ter močno svetlobo. Tako podnebje ne ugaja drevju, zato planinska flora ne pozna dreves in ne gozdov. Drevje pa tudi ne prenese dolgotrajnega suhega 115 podnebja, zato so tudi stepe brez gozdov. Gozd tvori družba gozdnih rastlin. Sicer tekmujejo tudi v gozdu rastline med seboj za dober, solnčen prostor in veliko šibkih podleže močnejšim, a vendar vsem ugaja življenje na takem kraju. Prav mnogo gliv je navezanih na gozd radi hrane in vlage, pa tudi drevje in druge zelene rastline imajo korist od gliv, ki povzročajo razpad odpadlega listja in nudijo s tem zele¬ nim rastlinam nove hrane. Rastline iste družbe se bojujejo med seboj, se uničujejo in zatirajo, obenem pa podpirajo ena drugo. Kakšne rastlinske družbe imamo v Jugoslaviji? To je pač odvisno od podnebja (sl. 302.). Od Triglava, naše severozapadne meje, pa do grške meje se vlečejo visoka pogorja, ki so primaknjena k Ja- 8 * 116 dranskemu morju tako. da imamo od Sušaka ob morju do Albanske meje ozek pas obmorskega podnebja, v katerem žive rastline Sredozemskega okrožja. Radi mile zime, ki je v tem podnebju, rasto tu gaji lavorik, vedno zelenih hrastov in obmorskih borovcev. Dalje so značilne za to podnebje pinije, smokve, masline, oranže in citrone ter granatna jabolka. Visoke planine, ki zapirajo dostop gorkega obmorskega zraka v severni del naše države, se polagoma spuščajo v ravnino, ki zavzema ves severni in severovzhodni del države. Ker je ta svet proti mrzlemu severu odprt, zato imajo ti kraji hladne zime. Vrhovi planin pripadajo planinskemu okrožju, kjer je rastlinstvo prav revno, dreves pa sploh ni. Med obmorske in planinske kraje je vrinjen pas s kra- škim podnebjem, ki obsega skoraj vso Dalmacijo ter večji del Hercegovine in Črne gore. V teh poleti vročih in brez- vodnih krajih le težko uspevajo rastlinske kulture. Gozdo¬ ve, ki so le nizki in redki, tvorijo hrasti, javori in breze. Ves severni, severovzhodni in jugozapadni del naše države dobiva s planinskega ozemlja po Savi, Dravi, Do¬ navi, Moravi in Vardarju ogromno vode, zato je ta del do višine 900 m tudi najrodovitnejši del naše države. V njem uspevajo bogate kulture žit, v tem delu so najboljši vino¬ rodni kraji, bogata žetev tobaka, melon in buč. Ta pokra¬ jina pa je tudi bogata prostranih gozdov listnatega in igla¬ stega drevja. F. Herbarij. Rastline, katerih ustroj in življenje si v šoli spoznal, zbiraj in posuši, da jih imaš vedno lahko pred očmi in si njihove posebnosti lahko dobro vtisneš v spomin! Rastlino posuši v taki legi, da vidiš vse posebnosti njene rasti! Vidni morajo biti vsi deli, kakor korenina, steblo, listi, cvet in razcvet je. Od dreves posuši le vejice z listjem in cvetjem, debelim podzemnim steblom pa brez skrbi odreži polo¬ vico debeline! Rastlino posuši v pivniku, ki ga primerno obtežiš! Lego na pivniku večkrat premenjaj, da se rastlina popolnoma posuši, ker bi sicer začela plesniti! Popolnoma suho rastlino prilepi z ozkim lepljivim papirjem na pol pole 117 papirja, kjer naj bo označeno ime rastline in kraj, kjer si rastlino našel! Rastline iste družine združi v eni poli pa¬ pirja, ki naj nosi ime tiste družine! Tudi družine združuj v večje skupine, kakor smo storili to v sistematičnem delu knjige! Vse rastline imej spravljene med dvema trdima platnicama in prednja naj nosi naslov: Herbarij. Po zakonu o zaščiti prirode je prepovedano trgati, rvati, prodajati, ponujati v nakup in izvažati te-le rastline: 1. Košutnik ali rumeni svišč, 2. Frokliehov svedrec ali Frohlichov svišč, 3. Panonski svišč, 4. Kluzijev svišč, 5. Sternbergov klinček, 6. Strupeno zlatico, 7. Murko ali zamorček, 8. Lepi čeveljc ali lepi ceptec, 9. Blagajev volčin, 10. Dišeči volčin, 11. Progasti volčin, 12. Lavorolisti volčin ali volčji koren, 13. Planinsko možino, 14. Kranjski jeglič, 15. Lepi jeglič ali avrikel, 16. Zoisovo vijolico, 17. Zoisovo zvončico, 18. Rogato vijolico, 19. Cesarski silj (cesarski koren, jaščerico, aškerco), 20. Božje drevce ali božji les, 21. Planinko (očnico, pečnico). G. Seznam rastlin, ki so v knjigi opisane in omenjene, Imena rastlin so navedena v slovenskem in srbohrvaškem jeziku; na tretjem mestu je znanstveno (latinsko) ime rastline. Rastline, ki se v slovenskem in srbohrvaškem jeziku enako imenujejo, imajo nave¬ deno samo skupno narodno in znanstveno ime. Stran Agava, ameriška. Agave amc- ricana.87 Agras. Ogrozd. Ribes-grossu- laria.101 Ajda. Elda. Fagopyrum sagit- tatum .103 Alga, stenska. Pleurococcus . 71 Alge, kremenaste, silikatne. Diatomaceae .72 Alge, modričaste. Cyanophy- ceae.72 Alge rdeče, crvene. Rhodophy- ceae.72 Alge, rjave, mrke. Phaeophy- ceae.72 Alge, zelene. Chlorophyceae . 72 Bakterije. Schizomycetos . . 73 Begonija. Begonia rex . . . 111 Beka. Bekva. Salix viminalis 46 Beluš. Sparga. Asparagus offi- cinalis ..41 Bezeg. Bazga. Sambucus nigra 65 Bilnice. Slamice. Festuca . . . 110 Bob. Vicia faba.58 Bodika. Stričak. Carduus acan- thoides. 69 Bombaževec. Pamučika. Gros- sypium herbaceum .... 62 Bor, črni, črni. Pinus nigra . 35 Bor, gozdni. Pinus silvestris . 35 Borovec, pritlikavi. Klekovina. Pinus montana.36 Borovnica. Vaccinium myrtillus 101 Bovist, velikanski, gl. krvnica. Brada, kozja. Tragopogon pra- tensis .67 Bradovec. Gorovez. Usnea bar- bata.80 Breskev. Breskva. Prunus per- sica.56 Brest. Brijest. Ulmus campe- stris.49 Breza. Betula pendula .... 47 Stran Brin. Borovica. Juniperus com- munis .36 Brogovita. Bekovina. Viburnum opulus.b5 Bršljan. Hedera helix .... 85 Buča. Bundeva. Cucurbita pepo.104 Bukev. Bukva. Fagus silvatica 48 Ceptec, gl. lepi čeveljček. Cignema. Zygnema stellinum . 72 Cikorija. Vodopija. Cichorium intybus .67 Cipresa. Cupressus sempervi- rens.36 Citronovec. Četrum. Citrus me¬ dica .101 Čajevec. Čaj. Thea chinensis 107 Čebula, morska. Procjepak. Scilla bifolia.40 Čebula, navadna. Crveni luk. Allium cepa.40 Čebulica, pasja. Baljučka. Ga- gea lutea.40 Češenj. Češnjak. Allium sati- vum.40 Češmin. Žutika. Berberis vul- garis..92 Češplja, gl. sliva. Čeveljček, lepi. Gospina papu- čica. Cypripedium calceolus 45 Čober, gl. šetraj. Črešnja. Trešnja. Prunus avium 55 Detelja, nemška. Meteljka. Medicago sativa.58 Detelja, plazeča. Pužeča djete- lina. Trifolium repens ... 58 Detelja, poljska. Poljska dje- telina. Trifolium campestris 58 Detelja, rdeča. Djetelina crvena. Trifolium incarnatum 58 Detelja, travniška. Djetelina. Trifolium pratense .... 58 119 Stran Dren, rumeni. Žuti drijenik. Cornus mas.108 Drevo cimetovo. Cimetnjak. Cinnamonum zeylanicum . 106 Dušica, poljska materina. Maj- čina dušica. Thymus ovatus 66 Dušica, vrtna, materina. Manja mažarana. Thymus vulgaris 66 Endivija. Štrpka. Cichorium endivia.68 Fižol, navadni. Grali. Phaseolus vulgaris . 58 Fižol, laški. Phaseolus, multi- florus . .58 Fuksija. Fuchsia .111 Gaber. Grab. Carpinus betulus 47 Glavinec, modri. Modri razli- čak. Centaurea cyanus . . 68 Glavinec, navadni. Centaurea iacea.69 Glavnica, škarlatnordeča. Crvena glavica. Claviceps purpurea. 76 Glistniki. Klasače. Bromus . . 73 Gliva, krompirjeva, gl. krom¬ pirjeva plesen. Gliva, trtna, gl. trtna plesen. Glive cepljivke, gl. bakterije. •Glive kvasovke. Kvaščeve glive. Sacchazomycetes . . 71 Glog. Crataegus oxycantha . . 108 Goban, užitni. Jestivi varganj. Boletus edulis.77 Goban, vražji. Ludara. Boletus satanas.79 Gomoljika. Gomoljača. Tuber mclanosporum.79 Gorčica, bela. Bijela gorušica. Sinapis alba.54 Gorčica, črna. Črna gorušina. Brasica nigra.54 Gorčica, njivna, Gorušina. Si¬ napis arvensis.54 Grah. Grašak. Pisum sativum 57 Grah, sladorni. Pisum saccha- ratum .57 Grahor. Orešac. Latliyrus ver- nus.59 Grašiča. Grahovica. Vicia sa- tiva.59 Ilaluga, mehurjasta. Mjehuri- čarka. Fucus vesiculosus . . 73 Hijacint. Zumbul. Hyacintlnis orientalis.40 Hmelj. Humulus lupulus . . . 107 Stran Hrast, poletni. Lužnjak. Quer- tus robur.48 Hren. Armoracia lapathifolia . 54 Hruška. Kruška. Pirus com- munis.56 Iva. Salix caprea.46 Ivanščica, navadna. Revan. Leu- cantemum vulgare .... 69 Jablana. Jabuka. Pirus malus . 56 Jabolko, zlato, gl. kranjska lilija. Jagoda, volčja. Petrov krst. Pariš quadrifolia .... 113 Jagodnjak, rdeči. Divlja jago¬ da. Fragaria vesca .... 57 Janež. Anis. Pimpinella anisum 59 Javor, beli. Acer pseudoplata- nus .62 Javor, maklen. Klen. Acer campestre.62 Javor, ostrolistni. Mliječ. Acer platanoides ..61 Javor, sladorni. Acer rubrum 62 Ječmen. Ječam. Hordeum vul¬ gare . •.43 Jeglič, brezstebelni. Jagorčevi- na. Primula vulgaris ... 63 Jeglič, koristni. Jaglac. Primu¬ la veris.63 Jeglič, kranjski. Primula car- niolica.63 Jeglič, lepi. Povrtna jagorčika. Primula auricula.63 Jeglič, visoki. Visoki jaglac. Primula elatior ...... 63 Jelenovec, pravi. Sobov lišaj. Cladonia rangiferina .... 80 Jelka. Jela. Abies alba .... 35 Jelša, črna. Obična joha. Alnus glutinosa.47 Jesen, veliki. Bijeli jasen. Fra- xinus excelsior .64 Jetrenjak, studenčni. Mahovi- na zdenčarka. Marchantia polymorpha.81 Jetrnik Jetrenka. Anemone he- patica .50 Jezik, jelenov. Jelen jak. Sco- lopendrium vulgare ... 82 Ježevka, žlebnjakasta. Ježevi- ca smedasta. Hvdnum imbri- catum.77 Jurček, gl. užitni goban. Kadulja, koristna. Ljekovita sladulja. Salvia officinalis . 66 120 Stran Kadulja, travniška. Livadna slavulja. Salvia pratensis . . 66 Kakavovec. Kakaovac. Tlieo- broma cacao.102 Kalina. Ligustrum vulgare . . 63 Kalužnica. Kaljužnica. Caltha palustris.51 Kamelica, pasja. Jarmen. An- themis arvensis .70 Kamelica, prava. Titrica. Ma- tricaria chamomilla .... 69 Kapus. Vrtna vržina. Brassica oleracea .53 Kavovec. Prava kava. Coffea arabica.106 Karfijola, gl. kapus. Karželj. Blagva. Agaricus cae- sareus.77 Kladofora. Cladophora longis- sima.72 Klek, gl. tuja. Ključ sv. Petra. Gladiolus ibv- ricus ..39 Klobuk, zlati. Zlatan. Lilium martagon.39 Kokalj. Kukolj. Agrostemma githago. 55 Kokorik, navadni. Prosta skri- žalina. Cyclamen europeum . 63 Kokovičnik, gorski. Moravka. Arniča montana.70 Koleraba, gl. kapus. Komarček. Komorač. Foenicu- lum vulgare.. . 59 Kompava, brezstebelna. Obični kravljak. Carlina acaulis . . 69 Konoplja. Cannabis sativa . . 108 Kopriva, mrtva, bela; bijela. Lamium album.65 Kopriva, lisasta; pjegava. La¬ mium maculatum.65 Kopriva, rumena; žuta. La- mium luteum.65 Kopriva, škrlatnordeča; skrlet- nocrvena, Lamium purpu- reum . ..65 Kopriva, velika. Urtica dioica 108 Koreninica, sladka. Oslad. Po- lypodium vulgare.82 Korenje. Mrkva. Dancus carota 59 Koruza. Kukuruz. Zea mays . 44 Kosmatinec. Livadna sasa. Anemone nigricans .... 49 Kostanj, divji. Divlji kesten. Aesculus hippocastanum . . 62 Kostanj, pravi. Kestenj pitomi. Castanea sativa.102 Kovačnik. Kozja krv. Lonicera caprifolium.65 Stran Kristavec. Kužnjak. Datura stramonium.L i Krizantema.112 Krompir. Korun. Solanum tube- rosum .64 Krvnica, navadna. Velika pu- hara. Lycoperdon bovista . 78 Kukavica. Kačun. Orcliis lati- folia.44 Kukmak, gl. pečenka. Kumara. Krastavac. Cucumis sativus.104 Kumin. Carvum carvi .... 59 Kutina. Dunja. Cydonia oblon- ga.56 Kvasovka, gl. gliva kvasovka. Lan. Linum usitatissimum . . 60 Lapuli. Podbjel. Tussilago far- fara.70 Latovke. Vlasnjače. Poa ... 110 Lavorika. Laurus nobilis . . . 106 Leča. Lens esculenta .... 57 Leska. Lijeska. Corylus avel- lana.48 Leukoje.112 Lilija, kranjska. Lilium carnio- licum .39 Lilija, rdeča. Ljiljan crveni. Lilium croceum.39 Limbar, beli. Ljiljan. Lilium candidum.39 Lipa. Tilia cordata.61 Lipovka. Jorgovan. Syringa vulgaris .63 Lisičjak, navadni, Obična crvo- točina. Lycopodium clava- tuin.83 Lisička, Paprenjak. Cantlmrel- lus cibarius ....... 77 Lišaj, islandski. Cetraria islan- dica.80 Ljubka, navadna, Ljulj. Lolium temulentum.109 Lopatica. Zlatica. Ranunculus ficaria. • 50 Lučca, kukavičja. Drijemina. ljepčiva. Lychnis flos cuculi 55 Luk. Porluk. Album porrum . 40 Mačeha, divja. Mačuha. Viola tricolor.60 Mačeha vrtna. Pensees ... 60 Mah, šotni. Tresetar. Sphagnum 81 Majoran. Mažuranka. Origa¬ nom maiorana.66 Mak, divji. Turčinak. Papaver rhoeas.52 121 Stran Mak, vrtni. Papaver somnife- rum.52 Maklen. Klen. Acer campestris 62 Malinjak. Malina. Rubus idaeus 57 Mandljevec. Obični badem. Prunus communis.56 Marelica. Kajsija. Prunus ar- meniaca.55 Marjetica tratinčica. Bellis pe- rennis.69 Mavrah, užitni. Smrčak. Mor- chella esculenta.78 Mecesen. Ariš. Larix decidua . 35 Meček, ilirski. Gladiolus illy- ricus .' • • 39 Melisa. Meltičnjak. Melisa offi- cinalis.66 Meta, kodrolistna. Paprena me- tvica. Mentha piperita ... 66 Mišjak, pikasti. Kukuta. Co¬ ni um maculatum.60 Mlečnik, krvavi. Rosopas. Che- lidonium maius .51 Mleko, ptičje. Divlji lašcet. Ornitliogalum umbellatum . 40 Mušnica. Muhara. Agaricus mu- scarius.79 Nagelj, bradati klinček. Dian¬ thus barbatus.54 Nagelj, kartavžar. Dianthus carthusianorum ..... 54 Nagelj, nedišeči klinček. Dian- thus inodorus.55 Nagelj, poljski klinček. Dian¬ thus, deltoideus.55 Nagelj, vrtni. Vrtni klinčič. Dianthus caryophylus ... 54 Nagnoj, navadni. Zanovijet. Laburnum anag'yroides . . . 59 Naprstec, rdeči. Črvena pusti- kara. Digitalis purpurea . . 113 Narcis, beli. Ovčica. Narcissus poeticus .38 Nokota. Smiljkita. Lotus corni- culatus.59 Norica. Velebilje. Atropa bella- dona.112 Ogršeica. Repica. Brassica na- p us .53 Ohrovt, gl. kapus. Ohrovt, brstičasti, gl. kapus. Oljka. Maslina. Olea europaea 63 Oreh. Orah. Juglans regia . . 49 Osat, njivni. Palamida. Cir- sium arvense.69 Ostrožnik, poljski. Poljki ko- kotič. Delphinium consolida . 51 Oves. Zob. Avena sativa ... 41 Stran Palma, dateljnova. Datula. Phoenix dactylifera .... 45 Palma, kokosova. Kokos. Cocos nucifera .45 Paprika. Capsicum annuum . . 64 Paradajžar. Jabučica* Solanum lycopersicum .64 Parkeljci, lisičji. Žuta griva. Clavaria flava.77 Pastinaka. Paštrnak. Pastinaca sativa.60 Pečat, Salomonov. Zaliz. Poly- gonatum multiflorum ... 41 Pečenka. Pečurka. Agaricus campestris .76 Pelargonia. Smrdljevak. Pelar- gonium.112 Penuša, travniška. Vodeni gar- bac. Cardamine pratensis . . 53 Perunika, nemška. Modra pe¬ runika. Iris germanica ... 38 Perunika, povodna. Žuta peru¬ nika. Iris pseudacorus ... 38 Pesa. Blitva. Beta vulgaris . . 106 Pesa, sladkorna.106 Peteršilj, navadni. Peršin. Pe- troselinum hortense .... 60 Peteršilj, pasji. Divji peršin. Aethusa cynapium .... 60 Pinija. Pinus pinea.36 Plesen, čopičasta. Zeleni kistac. Penicillium crustaceum . . 76 Plesen, glavičasta. Glavičasta plijesan. Mocur mucedo . . 76 Plesen, krompirjeva. Korunova plijesan. Phytophthora in- festanus.75 Plesen, trtna. Peronospora vi- nove lozove. Peronospora vi- ticola .75 Plešec. Rusomača. Bursa pasto- ris.54 Podlesek, jesenski. Mrasjovac. Colchicum autumnale ... 40 Podlesnica, glistna. Obična pra- prat. Aspidium Filix mas . . 81 Pomarančevec. Naranča. Citrus aurantium.101 Poprovec, črni. Piper nigrum . 59 Potočnica. Myosotis palustris . 111 Potonika, navadna. Božur. Paeonia peregrina . . . . 111 Praprot, črnica. Mala papraca. Asplenium trichomanes . . 82 Praprot, orlova. Bujad. Pteri- dium aquillinum.82 Praprotica. Prapratac. Polytri- clium commune.81 122 Stran Freobjeda, prava. Obični jedič. Aconitum napellus .... 51 Preslica, njivna. Njivska pre¬ slica. Equisetum arvense . . 82 Pjoso, navadno. Obično proso. Panicum miliaceum .... 42 Pšenica. Triticum aestivum . . 43 Razhudnik, grenkosladki. Pas- kvica. Solanum dulcamara . 113 Redkev, črna, gl. povrtna red¬ kev. Redkev, njivna. Repnica. Ra- phanus raphanistrum ... 54 Redkev, povrtna. Rotkva. Ra- phanus sativus.53 Redkvica, gl. povrtna redkev. Regrat, navadni. Maslaček. Ta- raxacum officinale .... 67 Rep, lisičji. Alopecurus pra- tensis .109 Rep, pasji. Cynosarus cristatus 109 Rep, svinjski. Plileum pratense 109 Repa. Brasica rapa.53 Repa, bela, gl. repa. Repica, gl. repa. Ribezelj. Ribizla. Ribes vul- gare.101 Riž, navadni. Riža. Oryzas sa- tiva.42 Rja, travna. Žitni pikac. Puc- cinia graminis.76 Rman, navadni. Stolisnik. Acliillea millefolium .... 70 Robida. Kupina. Rubus fruti- cosus.57 Robinija. Bagrem. Robinia psendoacacia .59 Roža, divja, gl. šipek. Roženkraut. Arbaroža. Pelar- gonium radula.56 Rožmarin. Ružmarin. Rosmari- nus officinalis.66 Rž. Raž. Secale cereale ... 43 Salata, glavnata, vrtna, Ločika. Lactuca sativa.68 Selzenovec, divji, gl. divji slez. Sirovka. Rujnica. Lactaria de- liciosa.77 Sivka, prava. Despik. Lavan- dula špica .66 Skledičar, stenski. Žuta zdjeli- čarka. Xantlioria parientina . 79 Skreenik, plazeči. Ivica. Aiuga reptans.66 Slez, divji. Veliki sljez. Malva silvestris ........ 62 Stran Slez, navadni. Bijeli sljez. Al- thea officinalis.62 Slez, rožnati. Trandovilje. Al- tliea rosea .62 Sliva. Šljiva. Prunus domestica 55 Smiljka, njivna. Rožac. Cera- stium arvense.55 Smokva. Ficus carica .... 102 Smrček, užitni. Rani hrček. Helvella esculenta .... 79 Smreka. Picea excelsa .... 35 Snet, prašnata. Sniiet. .Ustilago carbo.75 Solnčnica, enoletna. Suncokret. Helianthus annuus .... 70 Solzica, mnogocvetna, gl. Salo¬ monov pečat.41 Solzice Dev. Marije. Treslica. Briza media.110 ' Spirogira. Spirogyra elongata . 72 Stoklas. Klasače. Bromus ... 110 Svišč, rumeni. Žuti širištara. Gentiana lutea.117 Šetraj. Čubar. Saturela horten- sis.66 Šipek, navadni. Divlja ruža. Rosa canina.56 Šmarnica. Burdica. Convalla- ria maialis ....... 41 Špinača, vrtna. Špinat. Spina- cia oleracea.104 Štrboncelj, gl. sliva. Teloh, črni. Črni kukurijek. Helleborus niger.51 Teloh, zeleni. Zeleni kukurijek. Helleborus viridis .... 51 Tisa. Taxus baccata.36 Tobak, kmetski. Kržak. Nico- tiana rustica.64 Topola, bela. Bijela topola. Po- pulus alba .46 Topola, črna. Črna topola. Po- pulus nigra.46 Topola, laška. Jablan. Populus italtca.46 Trava, pasja. Trstika. Dactylis glomerata.110 Trepetlika. Jasika. Populus tremula .46 Trn, beli, gl. glog. Trnoljica. Črni trn. Prunus spi- nosa. 90 Trobelika, mala, gl. pasji pe¬ teršilj. Trobelika, velika. Trubeljika. Cicuta virossf.60 123 Trobentica. Jagorčevina. Pri¬ mula acaulis. Trst, indijski. Bambus. Bam¬ busa arundinacea. Trst, navadni. Trska. Phragmi- tes communis. Trst, sladkorni. Sladkorna trs¬ ka. Saccharum officinarum . Trta, divja. Lozika. Parthe- nocissus quinquefolia . . . Trta, vinska. Vinova loža. Vitis vinifera . Tuja. Smrekuša. Thuja occi- dentalis. Tulipan, divji. Tulipa silvestris Tulipan, močvirski. Košutica. Fritillaria meleagris . . . . Tulipan, vrtni. Tulipan. Tulipa Gesneriana. Turek, gl. potna bodika. Turščica. Kukuruz. Zea mays . Uho, muh oliko mačje. Koki ca. Ophris muscifera. Uho, pajkoliko. Ophris arach- nites. Vanilija. Vanilla planifolia . . Velikonočnica. Ljubičasta sasa. Anemone pulsatilla . . Vetrnica, podlesna. Bijela šu- marica. Anemone nemorosa . Vijolica, dišeča. Miomirisna ljubica. Viola adorata . . . Vijolica, pasja. Viola canina . Višnja. Prunus cerasus . . . Vodenika. Cirseum oleraceum Stran Volčin, Blagajev. Blagajeva maslinica. Daphne Blagayana 117 Volčin, blagodišeči. Miomirisna maslinjca. Daphne cneorum 117 Volčin, navadni. Prosta masli¬ nica. Daphne mezereum . . 113 Vrba, bela. Bijela vrba. Salix alba.46 Vrba, krhka. Salix fragilis . . 46 Vrba, žalobna. Strmogled. Sa- lix babylonica.46 Vrtnica .57 Zelena. Celer. Apium grave- olens.60 Zelišče, pasje. Pomočnica. So- lanum nigrum.113 Zelje, gl. kapus. Zlatica, ripeča. Ljuti žabnjak. Ranunculus acer.50 Zob, pasji. Pasji zub. Erythro- nium dens cansis.39 Zobnik, črni. Bunika. Hvoscy- amus niger.113 Zvonček, mali. Visibaba. Ga- lanthus nivalis.38 Zvonček, veliki. Rani drima- vec. Leucoium vernum ... 38 Žafran, pomladni. Proljetni podlesak. Crocus vernus . . 38 Žafran, pravi. Pravi podlesak. Crocus sativus.38 Žafran, rumeni. Žuti žafran. Crocus luteus . 38 Žajbelj, gl. koristna kadulja. Stran 63 42 42 42 90 60 36 39 39 39 44 45 45 86 50 49 60 60 55 69 Založba P. A. Kozina COBISS 540425:00 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000430395