Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/67 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0104 Naslov projekta Plemeniti meceni. Vloga in pomen aristokratskih naročnikov v sakralni umetnosti slovenskih dežel od 16. do 19. stoletja. Vodja projekta 5001 Blaž Resman Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 10. Naziv Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Delo na projektu je potekalo na dveh nivojih: na prvem je bil poudarek na sistematičnem evidentiranju sakralnih objektov, pri katerih so kot naročniki sodelovale plemiške rodbine, in na raziskovanju relevantnih arhivskih fondov, na drugem nivoju pa je potekalo detajlno raziskovanje mecenske dejavnosti posameznih plemičev oziroma plemiških rodbin. Pri evidentiranju in zbiranju gradiva smo se v prvi vrsti oprli na objave v starejši literaturi, zlasti topografski, in na namige v topografskih terenskih zapiskih v kartoteki umetnostnih spomenikov na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, pri dodatnem terenskem evidentiranju doslej nepoznanih spomenikov pa so nam bili v pomoč materialni dokazi plemiškega mecenstva, ki jih predstavljajo z grbi, napisi ali plemiškimi nagrobniki zaznamovani objekti. Pri arhivskem delu sta bili sistematično preučeni zbirki plemiških testamentov in zapuščinskih inventarjev v Arhivu Slovenije, pa tudi del zapuščinskih inventarjev v fondu Landesrecht Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu; pregledani pa so bili tudi arhivi posameznih plemiških rodbin oz. gospoščin in arhivi župnij, v katere sodijo posamezni relevantni^ objekti (Nadškofijski arhiv Ljubljana, Pokrajinski in Škofijski arhiv Maribor, Škofijski arhiv Koper, Pokrajinski in Škofijski arhiv Gorica). Bogate rezultate je prinesla zlasti študija testamentov in zapuščinskih inventarjev, ob kateri je nastala tudi doktorska disertacija Tine Košak (oddana 2011). V okviru raziskav mecenske dejavnosti posameznih plemičev in plemiških rodbin za cerkev smo podrobneje raziskali dejavnost kranjskih deželnih stanov v 17. stoletju, donatorstvo in mecenstvo Jakoba in Katarine Schellenburg na začetku 18. stoletja (rezultati so deloma predstavljeni v knjigi Blaž Resman: Uršulinke v Ljubljani, ki je izide junija 2011), Ljubljančana Petra Antona Codellija v zgodnjem 18. stoletju, družine Oblak pl. Wolkenberg na Škofjeloškem v prvi polovici 18. stoletja, družine Mordax na Dolenjskem v 17. in prvi polovici 18. stoletja, družine Moscon na Štajerskem in Dolenjskem v 17. stoletju, družine von Flodnigk na Gorenjskem v drugi polovici 18. stoletja in družine Lichtenberg na gradu Tuštanj v 18. stoletju. Raziskave mecenske dejavnosti Jakoba Schellenburga v zvezi z ljubljanskim uršulinskim samostanom so osvetlile tudi delovanje njegovega slikarja Simona Gionime iz pomembne bolonjske družine, ki je delovala tudi v Benetkah in pozneje v Avstriji in na Češkem; tema je prerasla v monografijo, ki je v pripravi za tisk. Ob raziskavah dejavnosti Mordaxov se je razkrilo še eno pomembno delo njihovega slikarja Hansa Georga Geigerja von Geigersfelda, Marijin oltar v Laškem, s katerim je slikar prav po zaslugi plemiškega naročila prestopil deželno mejo, saj je to njegovo prvo znano delo na Štajerskem. Raziskave mecenske dejavnosti Lichtenbergov so pojasnile historiat gradnje tuštanjske grajske kapele in njeno poslikavo, delo Franca Jelovška. Raziskava mecenske dejavnosti deželnih stanov odpira številne nove poglede, saj so se posamezni člani stanov tudi pozneje obračali z naročili na umetnike, ki so delovali zanje kot za upravno-politično telo. Iz podobnega razloga so se raziskave deloma razširile tudi na umetnostni vidik delovanja posameznih plemiških združb, akademij in bratovščin v Ljubljani, saj se je tu formiral okus njihovih članov, ustvarjale pa so se tudi neposredne zveze, katerih umetnostni rezultati so se pokazali pozneje v njihovi zasebni mecenski in donatorski dejavnosti. Preučena je bila tudi donatorska aktivnost družine Wamboldt von Umstadt, ki se je v 19. stoletju iz Hessna priselila na grad Hmeljnik, s seboj pa prinesla dragoceno zbirko srednjeevropskega slikarstva, s katero je obogatila novomeško frančiškansko cerkev. Raziskave so se dotaknile tudi ljubljanskega Karlovega kolegija, katerega najzaslužnejši mecen je bil Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, namenjen pa je bil vzgoji in izobraževanju plemiške mladine, ki je tu osvojila tudi odnos do umetnosti. Raziskava dejavnosti kočevskih knezov Auerspergov je pojasnila nastanek njihove ustanove, romarske cerkve v Nemški Loki, sezidane po načrtih Lovrenca Pragerja, ki se kaže kot »dvorni« arhitekt kočevske veje te rodbine. Raziskava mecenske dejavnosti rodbine Flodnigk je opozorila na pomen in obseg njihovega sodelovanja s kranjsko delavnico slikarja Leopolda Layerja. Pomembno vsebinsko dopolnilo raziskav mecenstva je bil tudi mednarodni znanstveni simpozij o stropnem slikarstvu okoli leta 1700, organiziran v letu 2008: med številnimi vidiki, s katerih so sodelujoči evropski znanstveniki obravnavali tematiko, so večkrat izstopala prav vprašanja naročništva in mecenstva; referati so nam bili hkrati koristno vodilo o tem, kako je ta problematika v tem trenutku aktualna in obravnavana v drugih evropskih državah. Rezultati raziskovalnega projekta so bili doslej predstavljeni v posameznih izvirnih znanstvenih člankih in v obliki predavanj na znanstvenih srečanjih, več obravnavanih tem pa je še v tisku oz. pripravi za tisk; izšle bodo v letih 2011-2012. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskovalno delo na projektu je bilo opravljeno v skladu s programom ter z načrtovanimi raziskovalnimi cilji. Rezultati raziskav večinoma potrjujejo zastavljene hipoteze, predvsem pa kažejo, da je bil pomen plemiškega mecenstva za umetnostno podobo in kulturni razvoj slovenskih dežel v zgodnjem novem veku še veliko večji, kakor smo lahko predpostavljali. Rezultati projektnih raziskav so bili deloma objavljeni v obliki znanstvenih člankov oziroma predstavljeni v referatih na znanstvenih simpozijih, več separatnih tem je v pripravi za objavo in bodo izšla, prav tako v obliki izvirnih znanstvenih člankov ali kot poglavja v zbornikih, v letih 2011-2012. Čeprav so bili raziskovalni rezultati v veliki meri že sintetizirani, se je pokazalo, da je manko v dosedanjih raziskavah tega področja tako velik, da ga samo s tem projektom ni bilo mogoče v celoti nadoknaditi, zato bi bilo priporočljivo s tovrstnimi raziskavami, ki temeljito osvetljujejo številna poglavja naše umetnostne in kulturne zgodovine, sistematično nadaljevati tudi v prihodnje. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 / 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat Ana LAVRIČ: "Virtuti et musis." Karlov plemiški kolegij v Ljubljani na 1. Naslov SLO Dolničarjevih risanih medaljah. ANG Ana LAVRIC: "Virtuti et musis". Collegium Carolinum in Ljubljana on the sketches of medals by Janez Gregor Dolničar. Opis SLO Razprava o zgodovini in pomenu ljubljanskega Semenišča - Karlovega plemiškega kolegija, ki je bil namenjen vzgoji in izobraževanju plemiške mladine in katerega glavni mecen je bil Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, ter o emblematskem pomenu Dolničarjevih osnutkov za medalje, s katerimi nai bi obeležili odprtje novega poslopja in prve ljubljanske javne knjižnice. ANG Treatise on the history and the significance of the Ljubljana Seminary -Collegium Carolinum, an institute for the formation and education of the aristocratic youth, whose main Maecenas was Janez Anton Dolničar von Thalberg, and on the emblematic value of Dolničar's sketches of medals intended to mark the opening of the new building housing the first public library in Ljubljana. Objavljeno v Acta historiae artis Slovenica, 13, 2008, str. 41-65. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29010221 2. Naslov SLO Ana LAVRIČ, Blaž RESMAN: Hans Georg Geiger von Geigerfeld v Laškem. ANG Ana LAVRIČ, Blaž RESMAN: Hans Georg Geiger von Geigerfeld at Laško. Opis SLO Članek obravnava slike z Marijinega oltarja v župnijski cerkvi v Laškem, ki jih je po nedavni obnovi mogoče prepričljivo pripisati Hansu Georgu Geigerju von Geigerfeldtu. S tem se je opus enega najpomembnejših kranjskih slikarjev 17. stoletja razširil na Štajersko, kjer ga doslej nismo poznali, laško naročilo pa lahko povezujemo z mecenstvom plemiške rodbine Moscon, za katero je slikar ustvarjal tudi na Dolenjskem. ANG The article deals with the paintings included in the Virgin's altar in the parish church of Laško, which, after the recent restoration, can convincingly be attributed to Hans Georg Geiger von Geigerfeldt. Thus the oeuvre of one of the most important Carniolian painters of the 17th century has expanded to Styria, where he was not known until now. The commission of the Laško altar can be connected with the patronage of the Moscon family, for whom the painter worked also in Lower Carniola. Objavljeno v Umetnostna kronika, 20, 2008, str. 26-33. Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI-ID 28660525 3. Naslov SLO Ana LAVRIČ: Svetniški zavetniki ljubljanskih baročnih akademij in društev. ANG Ana LAVRIČ: Saintly Patrons of the Ljubljana Baroque Academies and Societies. Opis SLO Razprava obravnava svetnike zavetnike akademij in družb, ustanovljenih v Ljubljani ob koncu 17. in v začetku 18. st. za pospeševanje kulturnega delovanja. Večina jih je izbrala lastnega zavetnika, čigar god so vsako leto slovesno praznovali v eni od ljubljanskih cerkva, v kateri je imela akademija ali družba svojo kapelo, oltar ali vsaj podobo svojega patrona. Te umetnine, od katerih se jih je le malo ohranilo, so imele velik pomen tudi za formiranje umetnostnega okusa plemičev, članov akademij in družb, posledično pa so vplivale na njihova poznejša naročila za cerkve, ki so jih podpirali. ANG The treatise deals with patron saints of academies founded in Ljubljana in the 17th and 18th centuries. relying on medieval tradition, they chose a patron, whose name-day was solemnly celebrated each year in the church where the academy had their own chapel, or altar, or at least the imege of their patron saint. These works of art, of which only a few have been preserved, were of great significance also for the formation of the artistic taste of the noble members of these academies and, consequently, of influence in their subsequent artistic commissions for the churches they supported. Objavljeno v V zlatih črkah v zgodovini. Razprave v spomin Olgi Janša-Zorn (= Kronika, 57, izredna št.) (ur. Miha Preinfalk), Ljubljana 2009, str. 301-316. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29871661 1 Barbara MUROVEC: Poslikava baročne grajske kapele sv. Janeza Nepomuka 4. Naslov SLO na Tuštanju. ANG Barbara MUROVEC: Wall and ceiling paintings in the Baroque chapel of St. John of Nepomuk at Tuštanj castle. Opis SLO Članek obravnava freske v kapeli sv. janeza Nepomuka na Tuštanju z vidika slogovne analize, avtorstva, ikonografije, likovnih in literarnih virov ter naročništva. Nepomukovo češčenje se je začelo že davno pred kanonizacijo v letu 1729, pomembno vzpodbudo zanj pa predstavlja Nepomukov življenjepis češkega jezuita Bohuslava Balbina, prvič objavljen v Acta Sanctorum leta 1680. Lastniki Tuštanja Lichtenbergi so naročili poslikavo pri Francu Jelovšku, morda Jurij Ludvik Lichtenberg po smrti prvorojenca Janeza Nepomuka leta 1724, glede na likovne predloge pa najverjetneje ne pred 1729. ANG Article deals with the frescoes in the chapel of St. John of Nepomuk at Tuštanj castle, discussing them from the viewpoint of stylistic analysis, authorship, iconography, visual and litterary sources and patronage. The murals were commissioned from Franc Jelovšek by Georg Ludwig Lichtenberg after the death of his first-born son Johann Nepomuk in 1724, however, according to their artistic sources, probably not before 1729. Objavljeno v Kronika, 57/2, 2009, str. 395-404. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30042413 5. Naslov SLO Helena SERAŽIN: Kočevske zdrahe ali kako se je zidala nova cerkev v Nemški Loki. Patronat Henrika kneza Auersperga (1697-1783). ANG Dissensions of Kočevje or How the Church at Nemška Loka Was Buit. Patronage of Prince Henrik Auersperg (1697-1783). Opis SLO V članku je podrobneje pojasnjena vloga kneza Henrika Auersperga kot zavetnika in patrona romarske cerkve v nemški Loki: po sporu z novomeško proštijo, ki si je prav tako lastila patronatske pravice, si je knez Auersperg zagotovil patronat z gradnjo nove cerkvene stavbe, načrte zanjo pa je naročil pri tedaj vodilnem arhitektu na Kranjskem, Lovrencu Pragerju, ki je bil "hišni" arhitekt te rodbine. ANG The article discusses the role of Prince Henrik Auersperg as protector and patron of the pilgrimage church at Nemšla Loka. After a disagreement with the Novo mesto Chapter, who also claimed these rights, the Prince ensured his patronage by building a new church. The plans were commissioned from the leading Carniolian architect Lawrense Prager, who was the "court" architect of the Auersperg family Objavljeno v Umetnostna kronika, 30, 2011, str. 22-34. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 32528685 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Stropno slikarstvo okoli leta 1700: javna in zasebna pobožnost v mestih srednje Evrope in severne Italije. mednar. simpozij, Lj. 16.-18. oktober 2008 ANG Ceiling Painting Around 1700: Public and Private Devotion in the Towns of Central Europe and North Italy. Int. conf., Ljubljana, Oct. 16-18, 2008. Opis SLO Mednarodnega znanstvenega simpozija, ki ga je organizirala B. Murovec, se je udeležilo 24 strokovnjakov iz Avstrije, nemčije, Italije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske in Slovenije. V prispevkih (povzetki so bili objavljeni vnaprej, zbornik izide 2011) so se ukvarjali z različnimi vidiki baročnega slikarstva, med katerimi je bilo večkrat izpostavljeno tudi vprašanje plemiškega mecenstva. Z referatoma sta sodelovali tudi sodelavki tega projekta A. Lavrič in B. Murovec. ANG International scientific conference, organized by Barbara Murovec, was attended by 24 scholars from Austria, Germany, Italy, Czech Republic, Slovakia, Hungary, Poland and Slovenia. In their contributes (abstracts were published in advance, the conference papers will be published in 2011) they presented different aspects of Baroque painting, among which the question of aristocratic patronage was often exposed. Two og the research 1 collaborators took part at the conference: A. Lavrič and B. Murovec Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Poveztki znanstvenih prispevkov so objavljeni v: Ceiling painting around 1700 : public and private devotion in the towns of Central Europe and North Italy : international conference, Prešernova dvorana, SAZU, Novi trg 4, Ljubljana, Slovenia, October 16-18, 2008 Stropno slikarstvo okoli leta 1700 : javna in zasebna pobožnost v mestih srednje Evrope in severne Italije : mednarodni simpozij, Prešernova dvorana, SAZU, Novi tgr 4, Ljubljana, Slovenija, 16.-18. oktober 2008. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 28830253 2. Naslov SLO Barbara MUROVEC: Slikar Andreas Herrlein v Ljubljani. ANG Barbara MUROVEC: The Painter Andreas Herrlein in Ljubljana. Opis SLO Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju o zvezah med Munchnom in slovenskim slikarstvom se je osredotočil na enega prvih umetnikov, ki so s svojim življenjem in delom povezali oba prostora, Andreja Herrleina, vodilnega portretista kranjskega plemstva ok. 1800, in se poglobil v različne vidike, uporabne pri razčlenjevanju Herrleinovega opusa in razumevanju njegovega pomena za prostor, v katerem je deloval. ANG Paper read at the international scientific conference on connections between Munich and Slovene painting focused on one of the first artists who with their life and work connected both areas, Andreas Herrlein, who was the leading portrait painter of the Carniolian aristocracy around 1800, and on different points of view, applicable in analysing Herrlein's oeuvre and understanding his significance for the space he worked in. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Munchen in slovensko slikarstvo 1800-1918 : znanstveni simpozij ob dvestoti obletnici ustanovitve umetnostne akademije v Munchnu = Munchen und die slowenische Malerei 1800-1918 : wissenschaftliches Symposium zum zweihundertjahrigen Jubilaum der Akademie der Bildenden Kunste in Munchen, Ljubljana, 3.-4. oktober 2008. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 514149759 3. Naslov SLO Barbara MUROVEC, Jana ZAPLETALOVA: Iz enega morja v drugo. Umetnostna ustvarjalnost družine Gionima v Benetkah. ANG Barbara MUROVEC, Jana ZAPLETALOVA: From One Sea into the Other. Artistic Output of thr Gionima Family in Venice. Opis SLO Predavanje na simpoziju Beneška dediščina na obalah Jadrana : umetnostni tokovi med Terrafermo, Istro in Dalmacijo v 17. in 18. stoletju (v Izoli 10. oktobra 2009) je predstavilo nove dokumente o slikarski družini Gionima. Raziskave osvetljujejo poleg Antonia tudi druge člane družine (Francesco, Simone in Johann), ki je v drugi pol. 17. in zač. 18. st. delala v Benetkah, Padovi, Bologni in na ozemlju Slovenije, Avstrije in Češke. Zlasti je zanimiv Simone, ki je na zač. 18. st. delal tudi v Ljubljani za J. Schellenburga in po njegovem naročilu ustvaril več slik za ljubljansko uršulinsko cerkev. ANG In the lecture at the symposium Venetian heritage on the shores of the Adriatic sea (Izola, October 10, 2009) new documents on the painters' family Gionima were presented. recent research throws new light on other members of the family besides Antonio (Francesco, Simone and Johann), who during the 2nd half of the 17th and in the beg. of 18th cent. were active in venice, Padua, Bologna and on the territory of Slovenia, Austria and Czech Republic. Simone Gionima is of special interest, he also painted in Ljubljana for J. Schellenburg and made several paintings for the Ursuline church. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Glasnik Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, 8/14, 2009, str. 46. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 30575917 4. Naslov SLO Helena SERAŽIN: Javno naročništvo v Benetkah v prvi polovici 18. stoletja : primer Massari, Scalfarotto, Tirali. Helena SERAŽIN: Public commissions in Venice : the Examples Massari, ANG Scalfarotto and Tirali. Opis SLO Predavanje na znanstvenem simpoziju Arhitekturna zgodovina: arhitekti, naročniki in družba (Ljubljana, 27. 11. 2009) je osvetlilo sistem organizacije javnih naročil za sakralne objekte od 16. do 18. st. v Beneški republiki, kjer je ključna mesta v uradih zasedalo plemstvo. Iz njihovih vrst so navadno izhajali tudi naročniki in pokrovitelji sakralnih umetnostnih del in gradenj, saj je bil to edini način javne prezentacije njihovega statusa in prestiž, ki ga je družbeni sistem Serenissime dopuščal; to je ključno za razumevanje razmer v plemiškem naročništvu slovenskih obalnih mest. ANG Lecture at the symposium Architectural History (Ljubljana, Nov. 29, 2009) illuminated the system of public commissions for sacral buildings from the 16th to the 18th cent. in Venice, where the key positions in the offices were held by the nobility. From the noble ranks also the patrons and protectors of sacred artistic commissions and buildings emerged, as this was the only way for them to publicly represent their social position and prestige. These issues are of crucial importance also for the understanding of circumstances inside the noble patronship in the Slovene littoral cities. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Aktualno/AktualnoNovember09/simpozij.pdf Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 30785069 5. Naslov SLO Blejski grad. Dedi, 2010. ANG The Bled Castle. Dedi, 2010. Opis SLO S. Kermavnar, B. Murovec, B. Resman in H. Seražin so sodelovali pri promociji umetnostnih spomenikov. Za spletno bazo so bile pripravljene naslednje predstavitve: cerkve: Ljubljana/stolnica, Preserje, Visoko pod Kureščkom, Črna vas, Bled, Crngrob, Hrastovlje, Piran, Vrh nad Želimljami, Strahomer, Dolenji Logatec, Jakovica, Ravnik, Spodnja Idrija, Podpeč, Jezero, Sveta Planina, Ribčev Laz in bivši kartuzijanski samostan Bistra in Plečnikove Žale; profani: Robbov vodnjak, Blejski grad, Tolazzijeva štirna, Vodnjak "Kotla". ANG S. Kermavnar, B. Murovec, B. Resman andH. Seražin collaborated in promoting art monuments. For the web-basis following presentations were prepared: churches: Ljubljana/cathedral, Preserje, Visoko pod Kureščkom, Črna vas, Bled, Crngrob, Hrastovlje, Piran, Vrh nad Želimljami, Strahomer, Dolenji Logatec, Jakovica, Ravnik, Spodnja Idrija, Podpeč, Jezero, Sveta Planina, Ribčev Laz, charterhouse Bistra and Žale by Plečnik; civil: Robba's fountain, Bled castle, Tolazzi Well, "Kotla Well". Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v http://www.dedi.si/dediscina/129-blejski-grad. Tipologija 1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... COBISS.SI-ID 32236077 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Ker je bila problematika plemiškega mecenstva doslej obravnavana le sporadično in parcialno, so rezultati raziskave pomembni in koristni za umetnostnozgodovinsko stroko, povedni pa so tudi širše kulturnozgodovinsko, saj razkrivajo pomembna stičišča med umetnostno zgodovino in občo družbeno zgodovino. Plemstvo je s svojimi naročili v umetnosti zmeraj predstavljalo avantgardo in z njimi spodbujalo umetnostni razvoj, s svojimi mednarodnimi zvezami pa posredovalo številna kvalitetna dela in tudi ugledne umetnike. Raziskave so prinesle nova znanstvena spoznanja o mecenskem delovanju slovenskega plemstva, o povezavah posameznih rodbin z določenimi umetniki in o vzorcih delovanja, identičnih ali zelo podobnih tistim po drugih deželah Srednje Evrope. ANG_ As the problems of aristocratic patronage have so far been treated only partially and sporadically, the results of the research are important and useful for art history, and additionally eloquent also in the boarder field of cultural history, as they reveal significant points shared by art history and social history. Aristocracy with their commissions were always avant-garde in art, their international connections mediated numerous artistic works of high quality and respectable artists. Researches brought new scientific findings about patronage of the Slovenian nobility, about connections of particular families with certain artists and about patternsof activities, identical or very similar to those in other Central European countries. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Rezultati projekta poglabljajo vedenje o segmentu slovenske umetnostne zgodovine, ki se povezuje s protagonisti obče in družbene zgodovine slovenskih dežel, zato pomembno prispevajo k razumevanju naše preteklosti. Gre za pridobivanje temeljnih humanističnih znanj, pomembnih za razvoj nacionalne identitete in prepoznavnosti ter za ohranjanje kulturne dediščine, in za dopolnitev slovenske umetnostne, duhovne in kulturne zgodovine novega veka. Rezultati kažejo tudi pomembne umetnostne in kulturne zveze Slovenije z ostalo Evropo. Kakor ostala plemiška kultura (če ne še bolj) so tudi plemiška naročila za cerkve v slovenski zavesti še vedno tretirana kot nekakšen tujek, kot "ne-naša" umetnost, ki je zaradi tega tudi posebej ogrožena - vedenje o njenem pomenu bo zato, upajmo, olajšalo varovanje tega pomembnega segmenta naše umetnostne dediščine. Razen za razvoj identitete in za varovanje kulturne dediščine so rezultati projekta pomembni tudi za trajnostni razvoj Slovenije in za kulturni turizem. ANG_ The results of the project deepen our knowledge of a segment of the history of Slovene art, which is closely connected with the protagonists of general and social history, therefore they contribute significantly to the understanding of our past. The acquiring of fundamental humanistic knowledge, which is important for the development of national identity as well as for the preservation of cultural heritage, helps to complement Slovene art-, spiritual and cultural history of the early Modern Age. The results reveal important cultural relations of Slovenia with the rest of Europe. Like the rest of the aristocratic culture (or even more), the noble commissions for churches are still understood in Slovenian perception as a foreign body, as not being "our" art, and as such they are particularly endangered - the knowledge about their significance will therefore, hopefully, facilitate the preservation of this important part of Slovenian artistic heritage. Besides for developping identity and for protection of monuments the project results are also important for sustainable development of Slovenia and for the needs of cultural tourism. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Blaž Resman in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 22.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/67 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 37-D7-A9-DB-D8-44-BC-9B-A1-83-C5-A5-E0-04-45-5A-19-C6-B2-86