PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE UREDNIŠTVO: Ulica Montecchi št. 6 • III nadstr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808 UPRAVA se nahaja začasno v ulici S. Francesco št. 20 Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 22. julija 1948 Spedlzionc in abbon. postale Politnina plačana v gotovini Štev. 955 Merilo poštenih namenov &na izmed najvažnejših na-log demokratičnih sil v svetu Je danes borba za mir, borba proti vsem onim. v imperialističnem taboru, ki bodisi s hujskaško propagando ustvarjajo vojno psihozo, da bi vlili množicam fatalistično prepričanje o neizogibnosti vojne, bodisi s konkretnimi pripravami, akcijami, kampanjami pripravljajo novo svetovno katastrofo- Neprestana, vsakodnevna borba za mir je merilo delavske demokracije, dejansko naprednega gibanja. Sedanja zgradba miru sloni medsebojnih obveznostih, i so jih zavezniki sprejeli v obliki pogodb, dogovorov, sporazumov, deklaracij m podobno le med vojno ali po vojni. Zato je borba za spoštovanje sprejetih obveznosti ena naj-namejših strani borbe za mir; *atQ je tudi ta borba merilo dejanske demokracije. prav zaradi tega pa pomeni Psak revizionizem, vsaka tež-nja po predrugačenju sporazumno sprejetih sklepov, po spremembi obstoječih pogodb m ^obveznosti zahajanje na ki neizbežno vodi — prej ali slej — v nove vojne pusto-ovščine. Najnovejša zgodovi-na iz časa med obema vojnama nas uči, kako je nemška napadalnost rastla prav ob sistematičnem kršenju pogodb in ako je razvoj te napadalnosti Omogočila in pospešila prav lagohotna brezbrižnost zahodnih sil do nemškega revi-y°nizma in italijanskega kr-senja obstoječih mednarodnih Obveznosti. Jasno je, da stoji Sovjetska uesa. vodilni (initelj demo-ratičnih sil vsega sveta, od-°cn° in dosledno na stališču *Poštovanja mirovnih pogodb 171 vseh ostalih sprejetih ob-^znesti Prav to dosledno in le°maj/io stališče Sovjetske ?ese in držav ljudske demo-'Uoije je trn v peti imperialističnemu taboru in njegovi po-itiki revizionizma ne le itali-mnske mirovne pogodbe, mar-Ve( Uidi potsdamskih sklepov, listine Združenih narodov 1,1 tako dalje-izkušnje nam kažejo, da je zptanje prevzetih obveznosti °-no predvsem tam, kjer so upredne demokratične sile kjer niso znale nuditi poljubni politiki Sovjetske r e~e in ostalih naprednih dr-dovolj podpore s tem, da Vcepile množicam trdno pričanje o tem, da je mir v ® °ii mogoče braniti le z upor-/° borbo za spoštovanje med-^Uradnih obveznosti in to vsak an. ob vsaki priliki in povsod a Vsakem kraju. Najzgovornejši primer z a to Jf. Nemčija, kjer se je zahod-17,1 imperialistom kljub od-Sov1etstke zveze posrečilo c factor> razveljaviti pot s-^hvtski sporazum. To izigrava-7e Potsdamskih sklepov, ki Pleni vsekakor latentno voj-b nevarnost, je olajšala so-su'r>lerna ?tbkost naprednih sku Nemčiji in vloga izdaj al-h lažnih demokratov in laž-J sociulistov, ki so razcepili ;e ljudstvo in mu kljub Parolam o • enotnosti na"l,^e 0 imperializma pro-Sovjetski zvezi, proti stvari Qtopn ir Tr, tako važnem vprašanju, kot je spomenica SIAU Varnostnemu svetu? Kako naj si razlagamo podtalno proUalijansko propagando, ki naj ustavi v naših ljudeh čut nemoči in ki naj jih praktično demobilizira s sedanjih pozicij odločne borbe za mir, za spoštovanje mirovne pogodbe? Frva etapa na poti k direktni in odkriti propagandi za priključitev Trsta k Italiji je pa vsakodnevno blatenje in sramotenje Jugoslavije. Cilj tega blatenja pa je ustvariti med demokratičnimi tržaškimi množicami popolno nezaupanje in izkoreniniti vsako vero v Jugoslavijo. Za tem nujno sledi prehod na odkrite pozicije proitalijanske politike. Ne besede, dejanja so merilo dejanske demokracije, merilo iskrenih in poštenih namenov, merilo dejanske privrženosti Sovjetski zvezi in njeni politiki- Vse ostalo pa je demagogija in krinka. PRVI DAM KO MG RES A KP JUGOSLAVIJE poziv tovariša Stalina ia OFENZIVA DELODAJALCEV POOSTRENA Odločna borba delavcev bo preprečila vse spletke 1941 odgovorili vsi narodi Jugoslavije blemov, ki jih je predložila Zveza ES? Politično poročiio maršala Tita o del&vapju KPJ - Zgodovinski razvoj KPJ * Vodilna vloga KPJ v osvobodilni borbi f njeni člani so bili vedno tam, kjer je bila nevarnost največja, in si zato pridobili zaupanje vsega ljudstva BEOGRAD, 21. — Danes se je začel peti kongres jugoslovanske komunistične partije ob navzočnosti 2340 delegatov. Kongres je otvo ril maršal Tito, ki so ga vsi delegati navdušeno pozdravili in nato zapeli Internacionalo. Nato so z molkom počastili spomin borcev, komunistov in mladincev, ki so umrli v zaporih stare Jugoslavije in padli na bojišču v borbi proti okupatorju. Na kongresu so navzoči jugoslovanski novinarji in predstavniki agencij in glasil komunističnih partij Sovjetske zveze, držav ljudske demokracije in drugih. Za moskovsko «Pravdo je navzoč Bor-ženko. Po izglasovanju dnevnega reda je predsednik Moša Pijaae podal besedo maršalu Titu, ki je podal politično poročilo o delovanju jugoslovanske komunistične partije. Maršal Tito je uvodoma poudaril, da je poteklo dvajset let od četrtega kongresa KPJ- Poudaril je nato, da se je ta kongres sestal v posebnih okoliščinah, v okoliščinah, ko se v novi Jugoslaviji gradi socializem. Sestal se je po številnih zmagah partije med osvobodil, no borbo. Maršal Tito je nato izjavil, da je glavni namen njegovega poročila v prvi vrsti označiti položaj jugoslovanske komunistične partije 1 v raznih dobah njenega razvoja, Napetost v Berlinu bo sčasoma ponehala Poraz ‘Be&ino&e politike BBI9MCŽ9K emmru ts: Cas je, da London in Washington sprejmeta sovjetske predloge ra pogajanja glede mirovne pogodbe z Nemčijo BERLIN, 21 — Maršal Sokoiovski je odredil, da se električni tok s sovjetskega področja da na razpolago tovarni A.E.G. na britanskem področju, (to tako prispeva z dobavljanjem toka zapadnim sektorjem Berlina. Oskrbovanje zapadnih sektorjev Berlina z blagom iz sovjetskega sektorja se bo začelo 1. avgusta. Predsednik gospodarske komisije na sovjetskem področju je izjavil, da bodo nekatere predele sovjetskega sektorja na meji zapadnih sektorjev dali na razpolago prebivalcem vseh sektorjev. Potrošniki se bodo lahko vpisali pri trgovcih teh predelov in prejeli obroke živil, ki jih bo določila štiri-stranska komandatura. in katerih delitev je bila ukinjena v zapadnih sektorjih zaradi sedanjega položaja. Izjavil je tudi, da se preučuje možnost dodatnega dobavljanja električnega toka, da se izboljša skupni prevoz v zapadnih sektorjih med delovnimi uradi, «DaiIy VVorlcer« piše, da bo sovjetska odločitev omilila mednarodno napetost glede bodočnosti Berlina. Cas je, pripominja list, da London in V/a-shington sprejmeta sovjetske ponudbe za pogajanja za mirovno pogodbo z Nemčijo. Telepress pa medtem poroča iz Wa-shingtona, da je general Clay skupno ssvojim političnim svetnikom Robertom Murphyjem prispel v VVashingtonu in predlagal ločen mir z zapadno Nemčijo, ker se ameriški načrt po ustanovitvi zapadne kolonialne nemške države ne premakne z mesta. Seveda ta načrt ne uživa podpore francoskega in britanskega guvernerja, ki sta iz zaskrbljenosti zaradi poraza ameriške politike v Berlinu izjavila, da se morata o tem prej posvetovati s svojima vladama. Tudi Bevin je priznal, da je na haa-ški konferenci doživel velik poraz. Angleško zunanje ministrstvo priznava, da je sovjetska odločitev za oskrbovanje Berlina popolnoma zmedla Bevinovo evropsko politiko. Tudi padec Schumanove vlade kljub Bevino-vim naporom, da bi jo rešil, smatra Bevin kot svoj oseben poraz. Spričo tega ne morejo pripadniki zapadnega bloka upati na vojaško jamstvo ZDA. Bevin, ki je bil v ponedeljek še gotov svoje napadalnosti, je moral pristati na Bidaultov predlog, da prepriča Američane, da začnejo štiristranske razgovore o Nemčiji. BUDIMPEŠTA — Danes se je začel v Budimpešti Jcongres esperantistov podonavskih držav. Na kongresu sodelujejo predstavniki Jugoslavije, Avstrije, Romunije, CSR, Poljske, Bolgarije in Madžarske. Sovjetsko letalstvo je izvršilo nad tri milijone bojnih poletov e demokracije. , Saka slabitev demokratične °h(e pri nas doma, predvsem ® vsaka slabitev njene vsak■ “nJe borbe za spoštovanje mi-jaVflc pogodbe, vsako ustvar j defetističnega m kapltu-Riškega vzdušja pomeni de adut v rokah imperla-l °l’> pomeni utež več na Bž rn*ci Marshallovih, Bevino- 7n Bidaultovih načrtov s stom- ^N^ko naj si torej razlaga-y.° Postopanje frakcionafke ^ hlijeve skupine? Kako naj bo0(LLašanje in sle miženje s formalnostmi v11 MOotkV A, 21. — Jus? je oaaajai claneic letalskega rnarsaia ZbSrt Versinjina, objavljen v «Rravai». v katerem je poudarjena vloga sovjetskega letalstva v minuli vojni. Omenjajoč poizkuse sodobnih lalsifikatorjev zgodovine, ki bi radi na vse načine dokazali, da je imelo angloamerlško letalstvo od-čilno vlogo pri uničevanju letalskih sil fašistične Nemčije, piše maršal Veršinjin, da je dejansko imelo sovjetsko letalstvo od začetka vojne med ZSSR in hitlerjevsko Nemčijo do samega konca .ujue proti seoi glavni in največji del vojnih letalskih sil hitler-jevcev in njihovih satelitov. «Do poletja 1944», piše Veršinjin, «so razvijale vojne letalsko sile Anglije in Združenih držav Amerike svojo glavno dejavnost na področjih Tihega in Atlantskega oceanu, nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki, kjer so ščitile angleške otoke in dominacije. Medlem ko ?e je sovjetsko ljudstvo skozi tri leta borilo x eni izmed najbolj krvavih in majsTrašnejših vojn s hitlerjevsko Nemčijo, ko je uničevalo njeno vojsko, letalstvo in vojno tehniko, so voditelji an-glo-umeriških vojnih sil odlašali vdor v Evropo. Celo v ameriških podatkih iz leta 1.946 jr rečeno, da odpade od vse količine bomb. ki j so jih vrgle vojne letalsko silo ZDA ] na vseh področjih vojnih operacij, j samo 34.8% n« Nemčijo, samo 4,5% ] pa je bilo vrženih na industrijske | in 3% na vojaške objekte. Ro istih ; podatkih so izvršile vojne letal-: ske sile ZDA do aktivnih priprav za izkrcanje v Normandiji na Nem-| čijo samo 17% vseh vojnih letaliških napadov. Leta 1944 so položile pod udarci sovjetskih čet orožje Romunija, Finska in Bolgarija. Postalo je očitno, da lahko Sovjetska zveza z lastnimi silami brez pomoči zaveznikov okupira Nemčijo in osvobodi Francijo. Od tega trenutka se je dejavnost zavezniškega letalstva proti Nemčiji nekoliko ak-tivizirnla Vendar pa je bila v tei znključnl etapi vojne proti Nem*iii aktivnost angloamerižkega letalstva povsem enostranskega znača-i-v 7nve/niško letalstvo je tzvrši-n>"«o*lčtie napade na delavske '•foje Ro-Jina. Dresdena in dru- niit«t KPJ sestal in sklenil, da se ljudstvo pozove na oboroženo borbo, na oboroženo borbo, na splošno ljudsko vstajo. V takratnem proglasu je bilo med drugim rečeno: ((Borba Sovjetske zveze je vaša borba, ki se vodi proti sovražniku, ki vas hoče podjarmiti. Mobilizirajte vse svoje sile, da onemogočite načrt, da se naša domovina spremeni v bazo fašističnih tolp, ki kot stekli psi napadajo Sovjetsko zvezo, napadajo našo ljubljeno domovino socializma, naie upanje in svetilnik. na katerega o obrnjene oči delavcev vsega sveta.« Maršal Tito je pripomnil, da Je na dolgo govoril o dogodkih v prvih mesecih ljudske vstaje, da poudari, da je bila ljudska vstaja že spočetka organizirana in načrtna in da je imela razen borbe za osvoboditev jugoslovanskih narodov tudi namen pomagati junaški borbi sovjetskega ljudstva, ki je takrat samo prenašalo težo vojne. Z drugimi besedami, je nadaljeval maršal Tito, da se dokončno ugotovijo dejstva in dokaže vsem tistim, ki skušajo podcenjevati junaško borbo jugoslovanskih narodov, da nimajo prav in da njihove trditve globoko žalijo čustva naših narodov, sem hotel poudariti ta dejstva, da dokažem, da so na poziv tovariša Stalina na borbo proti fašističnim zavojevalcem leta 1941 odgovorili samo narodi Jugoslavije. Ne samo to, pač pa so še pred tem pozivom začeli borbo, ker ao smatrali to za svojo dolžnost. Ugotovil sem ta dejstva tudi zato, da ponovno obrnem pozornost naših bivših zaveznikov, ki na mirovnih pogajanjih niso bili do nas prijateljsko razpoloženi in niso u-poštevaH našega doprinosa in naših žrtev ter niso upoštevali, da smo vodili brezkompromisno borbo od maja 1941 do konca vojne proti skupnemu sovražniku. Vodili smo to borbo štiri leta. Na popoldanskem zasedanju je maršal Tito nadaljeval svoje poročilo in analiziral dogodke v času osvobodilne borbe, govoril o ustanovitvi AVNOJ-a, o neuspehu 600 nemških padalcev v Drvarju, od katerih je ostalo živih samo 130. Omenil je nato, da je razen sedem velikih ofenziv v štirih letih oku pacije Jugoslavije bilo že mnogo drugih sovražnikovih ofenziv v raznih kraiih države, ki so imele namen uničiti partizansko gibanje in redno vojsko. Govoril je nato o pomoči junaške Rdeče armade, ki je pomagala osvoboditi Beograd, zapadno Srbijo in Vojvodino ter nudila pomoč v orožju in vojaški opremi. Ali ima kdo pravico zahtevati od nas, je dejal nato maršal Tito, da zamolčimo vse te žrtve, vse nadčloveške napore v osvobodilni borbi, ko smo se borili tisoče kilometrov daleč od vseh naših zaveznikov. To bi pomenilo nezaslišano krivico ne samo za naie narode na splošno, pač pa tudi za žrtve, ki go padle v tej borbi. Ljudstvo, ki je zavestno prenašalo tolike žrtve, ima pravico zahtevati, da se te cenijo in spoštujejo. Govoril je nato o velikih izgubah v zaključnih borbah za osvoboditev Jugoslavije in dejal: Tako so narodi Jugoslavije dali svoj doprinos za zmago nad fašističnimi zavojevalci, kakor »o dali svetle zglede tudi drugi narodi, katerih države so bile okupirane, kako se je treba boriti za svobodo in proti tistim, ki hočejo zasužnjiti domovino. Dalje je maršal Tito poudaril, da je osvobodilna vojna bila tudi revolucionarna in da 30 ae v njej postavili temelji nove Jugoslavije. Ce KRJ ne bi imela pri tem vodilne vloge, danes ne bi bilo nove Jugoslavije in narodi Jugoslavije ne bi mogli imeti tako pomembne vloge v osvobodilni borbi in v svetu. Druga naloga partije je bila ustanovitev ljudsko oblasti, brez katere ne bi bilo mogoče danes utrditi pridobitev osvobodilne vojne. Komunistična partija je igrala svojo vodilno vlogo y osvobodilni borbi brez ilegalnih ali skritih metod. Sleherni borec in kmet in tudi sovražnik je poznal partijo, kajti člani partije in mladinci so bili vedno tam, kjer je bilu največja nevarnost in ravno zaradi tega si je partija pridobila zaupanje jugoslovanskih narodov, ki ga uživa tudi po vonf, (Ostali del poročilo bomo objavili jutri). Po izjavi računovodje Morettija, ki jo je dal ob svojem razgovoru z delegacijo delavcev CRDA-e, bi se bilo moralo glavno vodstvo sestati v torek ter obravnavati vprašanje odgovora na zahteve delavcev. Toda do torka zvečer niso prejeli sindikalni voditelji nobenega sporočila od glavnega vodstva CRDA-e; vse to nam potrjuje sum, da ne mislijo in-dustrijci, zaupajoč v podporo Vojaške uprave ln njenih sodnih organov, u-godno rešiti upravičenih zahtev sindikalnih organizacij. Da bi razkrinkali vest, ki jo je v torek popoldne objavil neki tržaški tednik, po kateri naj bi vladal v ladje, delnicah popoln mir, so sami delavci včeraj zjutraj izjavili, da vlada v vseh ladjedelnicah ogromno nezadovoljstvo in ogorčenje med delavci. Vršila so se razna kratka zborovanja v delavnicah in v nekaterih oddelkih in vedno je bila na teh diskusija zelo živahna. Toda delavci še vedno čakajo na odgovor glavnega vodstva CRDA-e ter bodo šele potem zavzeli svoje stališče. Ukinitev tovarniških odborov v treh kovinarskih podjetjih, odpust z dela 18 delavcev so dejstva, ki Se potrjujejo naše prepr ičanje, da se je ofenziva delodajalskih krogov zelo poostrila. In prav s provokacijami, ki so jih uprizorili fašistični in šovinistični elementi 24. junija v ladjedelnici Sv. Marka, se je pričela ustrhovalna in zati-ralna akcija proti delavskim množicam, kateri je potem sledilo uveljavljenje fašističnih protistavkovnlh zakonov. Iz pogovorov z raznimi delavci raznih ladjedelnic je jasno razvidno, kako visoka je njihova morala in kakšne posledice je imelo uvajanje fašističnih zakonov za delavce, včlanjene v Delavsko zbornico, ki so danes popolnoma zmešani in z nezaupanjem sledijo vsem dejanjem svojih voditeljev. Vedo namreč, da so bolj ali manj odgovorni za poostritev ofenzive proti delavskemu razredu, ofenzive, ki bo, če bi se lahko popolnoma izvršila in dosegla svoje namene, prizadela ves delavski razred. Po predhodnem sporazumu je odšla včeraj zjutraj delegacija članov tovarniških odborov, ki ne smejo več delovati, v spremstvu 2 predstavnikov Zve. ze enotnih sindikatov na urad za delo, da bi se norazgovorila z advokatom Levitusom Komaj pa je ta advokat Izvedel, da je prišla delegacija, se ji je takoj izmuznil z izgovorom, da je bil nujno klican k majorju Humphrev-.iu na oddelek za delo ter je zato prosil delegacijo, da ga počaka. Toda delega. cija je čakala več kot uro in advokata Levitusa še ni bilo nazaj. Zakaj se ni vrnil? Prav gotovo zato, ker nimajo nobenega namena rešiti tega vprašanja in da samo iz dneva v dan podaljšujejo razgovore. Po dolgotrajnem čakanju se je končno le prikazal g. Levltus. Poda! je na kratko pregled o rezultatih, ki jih je dosegel v zvezi s štirimi problemi, ki Jih je predložila Zveza enotnih sindikatov. Seveda so vsi ti rezultati negativni, ker nočejo niti vojaška uprava, niti industrijski krogi popustiti. Da W se končno vendarle rešila vsa ta vprašanja, je predstavnik enotnih sindikatov predlagal, da bi sklicali sejo s predstavniki CRDA-e. Poudaril je, da je ta seja zelo potrebna, ker bi se lahko porazgovorili o marsikaterih ze-lo važnih vprašanjih. Izjavil je. da še danes ne ve izvršilni odbor enotnih sindikatov za vzroke, ki so privedli do odpustov iz dela 19 tovarišev in ki so povzročili prekinitev delovanja tovarniških odborov. Terracini ostro obsoja proHljudsko politiko rimske vlade Spletke demokristjanov proti sindikalni enotnosti • Prihod specialistov za razbijanje enotnosti RIM, 21. — V senatu se je danes nadaljevalo razpravljanje o resoluciji, ki zahteva nezaupnico vladi, ki sta jo predložila komunistična senatorja Terracini in Scocci-marro. Senator Terracini je poudaril potrebo razpravljanja o tej resoluciji in ugotovil, da je tudi francoska vlada morala desetkrat zahtevati glasovanje o zaupnici, pri enajstem glasovanju pa je padla. Govoril je nato o lažnem pisanju vladnega lista «Tempo» in o Andreonijevem članku v listu «U-manita*. Glede atentata na Togliattija je Terracini izjavil, da je pol ure po atentatu na milijone delavcev stopilo v stavko v vsej državi, tako da je CGIL bila spričo izvršenega dejstva prisiljena stavko odobriti. Terracini je nato vprašal: «Kaj je napravila vlada proti neofašističnim organizacijam? Kakšno preiskavo je policija izvedla v krogih atentatorja?« Pripomnil je, da bi v primeru atentata na De Gasperija policija izvedla preiskavo tudi tam, kjer bi bila gotova, da ne bo našla nič, da pa bi se delala, kakor da je kaj našla. Obtožil je nato postopanje predstavnikov demokristjanske struje v CGIL med zadnjo stavko. Izjavil je, da je ogromna večina delavcev na strani CGIL, kar so dokazali tudi izidi sindikalnih volitev, ki jih vladni listi niso objavili. Omenil je dalje zakone vlade, ki so skoraj vsi naperjeni proti delavcem. in napovedal težke borbe za vlado, ki ni v stanju voditi politike enotnosti. Terracini je nato omenil še današnji članek lista uTempo«, ki zatrjuje, da bi se morala vlada vrniti v čase Crispija na Siciliji in aretirati razne voditelje. Toda ukrepi Crispija — je dejal Terracini — so samo okrepili demokratične organizacije. O sebi je pri- iieucije HBBumsuii i im \l /1)A su sprožili gonjo in prnganjauj« vsoh, ki se borijo proti tretji snel ovni vojni NEW x’OHK. 21. - Ameriška policija j«, sinoči sporočila, da so aretirali glavne predstavnike ameriške komunistične stranke. Med temi so predsednik William Foster, glavni tajnik Evgen Denis, član izvršilnega odbora Jack Stahl, občinski svetnik mesta New York Be-niamin Davis, dalje Harry W in.s ton in John Williamson. Obtožujejo jih, da s0 prekršili Smithov zakon, ki so ga izdali med vojno, češ da so skušali s silo vreči vlado ZDA. Danes so aretirane izpustili na začasno svobodo proti kavciji 5000 dolarjev za vsakega. Sedmega voditelja Karla Winterja, ki so ga bili aretirali v Detroitu, so spustili na začasno svobodo za en dan proti kavciji 10.000 dolarjev. Aretacije so izvedli na podlagi sklepov posebne jurije, ki se je že leto dni tajno sestajala v New Yorku. Telepress poroča, da je po zatrjevanju ameriškega konservativnega tiska ta provokacija, ki jo pripravljajo v ZDA, največja po požigu Reichstaga in je naperjena ne samo proti komunistom pač pa proti vsem naprednim ljudem. Aretacija voditeljev ameriške komunistične stranke je sprožila preganjanje komunistov tudi v državah Latinske. Amerike, ki so satelitske držaze ZDA. Kmalu po vesti o aretaciji ameriških komunističnih voditeljev so v Banami javili, da so odkrili ((komunistično zaroto«, ki da ima namen «zvrniti sedanjo vlado«. V Meksiki ugotavljajo, da je la ((komunistična zarota« smešna iznajdba, ki bo dala Panami in Kostariki, kjer so komunisti postavljeni izven zakona, povod za val terorizma proti sindikatom in drugim naprednim organizacijam. Ameriški pravosodni minister upa, da bo s tem, da bo polnil ameriške liste z obtožbami proti tistim, ki se upirajo tretji svetovni vojni, odvrnil pozornost ljudstva od važnosti kongresa Wallaeeove stranke, ustvaril zmedo in postavil v slabo luč najvplivnejše in najbolj aktivnejše Wallaceove pristaše. pomnil, da se ne boji ječe, ker je v njej. presedel dolga leta; opozo-ril pa je vlado na posledice, ki bi v takem primeru nastale. Jutri bo govoril De Gasperi in nato bodo glasovali o nezaupnici. Danes je ravnatelj lista «Umani-t&» Andreoni, ki je dan pred atentatom na Togliattija napisal oster protikomunistični članek, napovedal, da je njegova dolžnost v tem trenutku podati ostavko. Prihodnjo sredo se 'bo sestal glavni odbor CGIL, da preuči ukrepe, ki naj jih podvzamejo zaradi stavkokaštva voditeljev demokristjanske struje. Včeraj se je v Rimu tajno sestal odbor ACLI. Razpravljali so o razbitju sindikalne enotnosti, niso pa prišli do sporazuma. Včeraj je v Rim prispel z letalom specialist za razbijanje sindikalne enotnosti David Dublnsky, ki prihaja malo dni za italijansko-ameriškim sindikalistom Antoninijem. Njun prihod se spravlja v zvezo s prihodnjim sindikalnim zborovanjem saragatovske skupine, ki bo v avgustu. Solidarnost s Primorskim dnevnikom Nadaljnji prispevki za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Manca lat), Kolonkovec: Godina J 20, Starc K. 200, Stepančič R. 30, Lukač Josipina 200, Slavič Jožef 38, Debeaja5k M. 40, Stepančič Marij 30, Hoje I. 50, Prodan Evgen 50, Pečar Ana 50, Poljšak Miro 2u0, Kober Zora 100, Filipčič Ivanka 100, Šuligoj P. 30, Burja R. 50, Bembič Kgtcrina 50, Cač Pierina 20, Miklavec Pina 50, Earkovije: Ptndla Riko 1000, Pangerc Olga 1000, Pertot Elo 500, Far-tot Antonija 100, Sedmak Ivan 200, Mali Hudi 100, Martelanc Vida 20o! Periot Ludmila 200, Sc.amper le An-nunciata 158, Martelanc Drago 200, Marija in Klara Martelanc 500, Martelanc Ančka 200, Degrassi Mena 100, Nardin Anton 300, Ščuka Nada 300, Ferluga Eliza 500, Laponič P. 40, Cebulec Mirko 39, Gonet 100. Sauli Mici 100, Ukmar Vladi iii, Ferluga Anna 109, Gregoris Valerio 50, Vodopivec Albert 100, Vodopivec Marija 30, Žnideršič Zora 200, Majcen Ivo 50, Sferza Ivana 100, Sferza Ana 100, Škerl Ivan 30, Kobal Josl-plna 30, Filipčič Marija 100, Martelanc Rudi 200, N. 1’iero 30, Peter Cok 30, Cebulec Milan 60, Bal Ivrn 4«, Spetič Maks 00, Gerdol 109, Mi-kuš 200, Caucecic Antonictta 50, Sturm Josip 240, Pertot Branko 200, Maran Bruno 200, N. N. 300, Mohorčič Svetko 100, Marta Matjašič 50, Gerbec Marija 100, Bužec Viktorija 100, Starec (00, Pertot Stojan 408, Pertot Stanko 100, Vcrtovec Antonija 300, Matjašič Franc 100, Pertot Olga 138, Z. Milka 100, Danev Štefanija 30, Družina Lozej 1098. n. A. 1000, Muskovič Marija 1900, Spccal Marija, Trst 500, Uršič Marija, Trst 100, Krainer Marija, Trst 200, N, N. 300, tečajniki II zadružnega tečaja v Portorožu: Pučer Viktor 50, Cer-ligo Roman 30, Nemec Bogomil 50, Pertot Marta 38, Kremac Branko 188, Bretok Roza 40, Glavina Slavko 30, Babič Vilko 153, Kozina Albert 30, Koterle Esperij 100, Kastelic Henrik 200, Primožič Ivan 50, Baru-ca Petra 50, Kleva Nerina 35, Hrvatin Karel 30, Grbac Bruno 30, Kleva Silva 50, Ivančič Nives 100, Fur-lanič Viktorija 30, Prodan Silvio 23, Prodan Paimira 50, Baruca Josip 20, Furlanič Oliva 50, Pučer Karel 58. Jakomin Vojko 30, Hrvatin Emil 25, Kleva Mila 30, Sabadin Viktorija 70, Bonača Rudolf 20, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 22. Julija 1948 V prirodi in na svežem zraku TRŽAŠKI DNEVNIK k*.'v: preživljajo slovenski in italijanski otroci svoje počitnice v kolonijah po planinah Slovenije in ob obalah sinjega Jadrana. Zagorelih lic in polni zdravja sc bodo vrnili na svoje domove p naročje svojih staršev Ob tednu antifašističnih borcev BRATSTVO NARODOV V SVETU IN Besede in dejanja Včeraj popoldne se je zglasila v našem uredništvu delegacija, ki so jo sestavljale 4 tovarišice in 2 tovariša (en Slovenec in en Italijan) in nam je izročila sledeče pismo, ki ga dobesedno objavljamo: Dragi Primorski dnevnik! (Na znanje «11 Lavoratore«) Demokratično ljudstvo iz Skednja opaža z globoko žalostjo, da si šel ven iz začrtane poti bratstva, tistega bratstva, ki si ga nas učil še pred par drievi Ali si pozabil, kako smo se borili, da dosežemo za temelj? S kakšno požrtvovalnostjo, s kakšno ljubeznijo smo to gradili, z ramo ob rami z najboljšimi sinovi italijanskih mater. In uspelo nam je to velikansko delo. Ni bilo v Trstu ne manifestacije, ne demonstracije, da bi se to ne opazilo. Tudi v težkih dneh, ko je bila tu mednarodna komisija, so se italijanski tovariši izkazali. Cele dneve so se borili z nami in kričali: JUGOSLAVIJA. In s kakšno srditostjo so se zaganjali italijanski šovinisti v nas in v italijanske tovariše. Ob vsaki priliki si imel priložnost opazovati, kako so nam ti tovariši pomagali z vsemi sredstvi, da bi bil Trst priključen k naši materi Jugoslaviji. Z nami so pisali po zidovih naše parole, naše zastave so bile Izobešene na njihovih domovih, skupno smo podpisali nebrojne proteste itd. itd. In ko smo se mi zabavali in gledali predstavo, ki nam jo je nudilo S. N. G. v centru mesta, so bili prav italijanski tovariši, ki so nas ščitili. In da ne pozabimo zadnje dogodke iz ladjedelnice Sv. Marka, kjer so italijanski tovariši protestirali glede dvojezičnosti in zahtevali, da se spoštuje tudi naš slovenski jezik. Znane so ti žalostne posledice. Predolgo -bi bilo pismo, ako bi hoteli naštevati vsako pomoč in to ne smemo pozabiti, da v teh težkih treh letih so bili ravno italijanski tovariši, ki so nas spremljali na trnjevi poti, medtem ko so mnogi, premnogi Slovenci posedali komodno doma in ravno ti Slovenci dvigajo sedaj glave in bi hoteli razbiti našo enotnost. Ti Slovenci, kateri so čepeli doma, niso tvegali ne glav, ne svobode za novo Jugoslavijo. In k tem ljudem so se pridružili na žalost tudi tisti liudie, ki so nas učili, da je slovensko-italijansko bratstvo vzklilo iz krvi padlih mučenikov obeh narodnosti in da je naša sveta dolžnost, da ga ohranimo, kajti samo takč bomo lahko preprečili novo zlo. In ta enotnost je zelo važna za naš obstoj, kajti ne smemo pozabiti, da tu živita dva naroda. Mnogo naših učiteljev je pozabilo svete besede bratstva in ljubezen in sedaj vlivajo vodo na plamen drugih čustev z zeljo, da bi ugasnil sveti ogenj, kateri nas je stal toliko žrtev, toliko krvi, solza in gorja. Tudi ti si spolzel ven iz začrtane poti, ti, ki si bil naš dragi vodnik. Goreče te prosimo: «Pojdi nazaj na sta-do pot in naša ljubezen in hvaležnost do tebe bo brezmejna*. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Skedenj, 21.7.1948. Naš odgovorni urednik je delegacijo pozval, naj dokaže, da je Primorski dnevnik zašel izven začrtane poti bratstva z italijanskim ljudstvom v Trstu in naj delegacija dokaže, v katerih člankih se vidi, da je Primorski dnevnik pozabil, s kakšno požrtvovalnostjo smo Slovenci in Italijani gradili to bratstvo, naj delegacija dokaže, da Primorski dnevnik ne upošteva, da so se tudi italijanski tovariši z nami skupaj borili za priključitev k naši materi Jugoslaviji in naj pokaže, iz katerega članka se vidi, da smo pozabili, da so z nami skupaj pisali po zidovih naše parole ter da smo pozabili, da so bile naše zastave izobešene na njihovih domovih. Pozval jih je dalje, na) delegacija dokaže, da smo pozabili n. pr, tudi zadnje dogodke iz ladjedelnice Sv. Marka, ko so tudi italijanski tovariši zahtevali, da se spoštuje tudi naš slovenski jezik. i sega tega seveda delegacija ni mogla dokazati in tudi ni niti poizkušala, kajti vse številke Primoir-skega dnevnika so prepolne člankov, ki dokazujejo, da vsega tega Primorski dnevnik ni pozabil in tudi ne bo pozabil. Kavno nasprotno. Tovariš iz delegacije je pokazal odgovornemu uredniku uvodni članek v Primorskem dnevniku od 20. t. m. pod naslovom eD\ OJNA POLITIKA)), češ da je članek lažniv. Ko pa ga je odgovorni urednik pozval, naj to lažnivost dokaže, je seveda dokazati ni mogel. V pomanjkanju stvarnih dokazov pa so članice in člani delegacije začeli na veliko pripovedovati, kako neznosne razmere vladajo v coni B in v Jugoslaviji, ledele so povedati celo več kot ve o tem povedati vsak dan n. pr. znani zakleti sovražnik vsega, kar je napredno in demokratično, kar je slovensko in slovansko, vsega, kar je v zvezi z imeni Stalin m Tito. Ta sovražnik se imenuje »koce liberav. Ena izmed tovarišic delegacije je dejala, da je jugoslovanska vojska v coni B oblečena slabše kot tedaj, ko je prišla iz gozdov, da tam jugoslovanski vojaki smrdijo 2 uri daleč, da vlada v coni B in Jugoslaviji teror, da je Tito uvedel davek na jajca, kar se niti Mussoliniju ni posrečilo; da so v Kopru odpustili z dela vsakogar, ki se je izjavil za resolucijo Informbiroja, da je tov. Stoka razgnal neki sestanek v Pobegih samo zato, ker je na njem ljudstvo iznašalo razne napake. Dalje so nekatere tovarišice vedele povedati, da ljudstvo v Jugoslaviji postaja tuberkulozno Zaradi glada in da bi bilo potrebno zato namesto tovarn graditi nove bolnice. Med tovarišicami je bila mati sina, ki je prišel pred nekaj dnevi iz Maribora zelo dobro rejen in ki je v Mariboru podpisal resolucijo Tržačanov, ki delajo v Mariboru, v kateri poziva tržaško ljudstvo, naj ostane složno kot je bilo do sedaj in naj ne verjame obrekovanju Jugoslavije (to resolucijo smo nedavno tudi objavili). Ta sin se je kljub temu, da je v Jugoslaviji ntako slabo» že vrnil v Maribor. ^ Izpisati bi morali skoro ves naš list, če bi hoteli popisati vse, kar je slabega in grdega delegacija vedela povedati a Jugoslaviji. Omenimo naj le še to, da je na kraju pogovora tovariš slovenske narodnosti iz delegacije zabrusil našemu odgovornemu uredniku v obraz, da je sar.glo-ameriški plačanec». Zaradi te gnusne žalitve mu je odgovorni urednik enostavno pokazal vrata redakcije. Italijanskemu tovarišu in tovarišicam pa je pojasnil, kam vodi to njihovo blatenje Jugoslavije, blatenje, ki je prva stopnja k diskreditiranju Jugoslavije, k ustvarjanju protijugoslovanskega razpoloženja v Trstu, ki nujno vodi k odkritemu sovraštvu do Jugoslavije. Razložil jim je, da ravno po tej poti vodi Vida-lijeva skupina pod krinko in-ternacionalizma postavljajoč v Trstu kot osnovno vprašanje pred naše delovno ljudstvo: ali si za Tita ali za Kominform. Ko bo sovraštvo do Jugoslavije doseženo in ko bo doseglo vrhunec, pa bo propaganda za priključitev k Italiji, ki je sedaj podtalna in prikrita in o kateri še Vidalijeva skupina ne piše člankov, postala javna in popolnoma odkrita. Sedanje blatenje Jugoslavije je torej le uvod k odkriti propagandi za priključitev Trsta k Italiji. Kakor vidite, dragi čitatelji, je gornje pismo prepolno lepih besed, dejanske izjave delegacije, ki je pismo prinesla, pa se na kratko imenujejo «BLATENJE JUGOSLAVIJE':>. Eno so torej besede, drugo pa dejstva. Mi se predobro zavedamo, da odgovornost za takšen nastop omenjene škedenjske delegacije ne nosi delegacija sama, temveč voditelji Vidalijeve skupine, ki eno govorijo, drugo pa delajo. Primorski dnevnik, pa bo še nadalje branil in se boril za uresničenje vseh točk programa Slovan-sko-italijanske antifašistične unije, v katero je vključena OSVOBODILNA FRONTA predvsem pa za spoštovanja vseh določb mirovne pogodbe in bo razkrinkaval vsakogar, ki bi poizkušal na ta ali oni način z blatenjem Jugoslavije privesti tržaško ljudstvo do tega, da bi jo zasovražili in prešli polagoma na pozicije revizionizma in priključitve Trsta k Italiji. Kar pa se tiče tistih ljudi, ki so komodno posedali doma, ko smo mi j italijanskimi tovariši vodili skupno borbo za priključitev k Jugoslaviji in so se danes začeli široko-ustiti, kako so navdušeni Titovi pristaši, a so Jugoslavijo še do včeraj blatili, ker bi hoteli, da bi Jugoslavija postala reakcionarna država, za tiste tjudi torej, ki so takrat, ko smo se mi borili, čepeli doma, pa naj vsakdo ve, da jih predobro poznamo, kajti ti ljudje niso nikoli imeli nobenega opravka niti s Primorskim dnevnikom niti z Osvobodilno fronto. Zato jim tudi'njihovo današnje hlinjenje nič ne pomaga. Ce pa je kdo od voditeljev danes v Trstu pozabil na svete besede bratstva, so to le voditelji iz Vidalijeve skupine, ki pa naj vedo, da je to bratstvo mogoče le na osnovah borbe za spoštovanje mirovne pogodbe ne pa na osnovi blatenja Jugoslavije, ki vodi na politiko priključitve k Italiji. V to so prepričane vse tržaške množice delovnega ljudstva in te množice ne bodo nikomur nasedle, kajti Trst čaka v Italiji zgolj životarjenje in propast. Naš list torej ni spolzel s prave poti, temveč je bolj kot kdaj prej na edino prati poti slovansko-ita-lijanskega bratstva in spoštovanja mirovne pogodbe. Ze mnogo velikih mož in državnikov je izreklo mnenje, da če bi imeli narodi oziroma ljudstva možnost, da bi se spoznali pobliže med seboj, ne bi prišlo med njimi do vojn. Da je to res, nam pokaže primer balkanskih narodov, ki so se takoj sporazumeli med seboj, čim so se iznebili raznih domačih in tujih izkoriščevalcev, ki so zaradi umazanih osebnih koristi ščuvali te narode drugega proti drugemu. Najlepši primer bratskega sožitja mnogih narodov v veliki skupnosti. pa nam pokaže Sovjetska zveza. Na brezkrajnih planjavah, ki gredo od Karpatov do Vladivostoka in do Kamčatke na obalah Tihega oceana, živi v popolni svobodi preko 100 večjih narodov. Ti narodi se neovirano razvijajo in izživljajo tako kulturno kot socialno. Vsak, tudi tisti izmed njih, ki šteje komaj nekaj 100 tisoč članov, ima svoje lastno šolstvo, prosvetne in socialne ustanove, ki mu omogočajo, da lahko razvije svoje kulturne in druge dobrine v korist sebi in sovjetski skupnosti Podoben primer imamo tudi v novi Jugoslaviji, kjer so se združili v osvobodilni fronti vsi narodi Jugoslavije in so pod vodstvom KP v težkih in junaških borbah proti nadmočnemu sovražniku zmagali ter si zdaj z velikim naporom in elanom gradijo svojo novo socialistično državo, ki jim bo porok za boljše življenje v bodočnosti. Slovenski in italijanski partizani iz vse Primorske, ki so se borili ramo ob rami z jugoslovanskimi tovariši proti skupnemu sovražniku fašizmu, so tudi videli in doživljali to bratstvo ne samo med jugoslovanskimi narodi, ampak tudi bratstvo teh narodov z italijanskimi delovnimi množicami V Trstu in na Tržaškem ozemlju je našlo to bratstvo svoj najvidnejši izraz v organizaciji SIAU, ki šteje v svojih vrstah ogromno večino delovnega ljudstva obeh narodnosti. To ljudstvo je uvidelo, da je le v slogi moč, da nam je sloga potrebna, če hočemo uspeti v borbi za svoje narodne in socialne pravice in da nam je sloga pogoj in jamstvo za zmago. To so uvideli tudi naši nasprotniki, ki se z vsemi sredstvi trudijo, da bi razbili to enotnost in razdvojili delovne množice. Nekdo je rekel, da so dogodki zadnjih dni preizkusni kamen za SIAU in bodo preizkusili njeno notranjo trdnost, Mi vsi, Slovenci in demokratični Italijani, moramo de. lati na tem, da bo SIAU izšla iz te krize prečiščena in ojačena ter da bo v bližnji prihodnosti s podvojeno energijo vršila svoje veliko poslanstvo bratstva med Slovenci in pošteno mislečimi Italijani. To bratstvo, ki mora temeljiti na popolni enakopravnosti Slovencev in Italijanov Tržaškega ozemlja, na medsebojnem podpiranju in vzajemni pomoči, je cilj, za katerega se morajo boriti vsi pošteni antifašisti našega ozemlja, če hočejo, da ne bodo zaman vse velikanske žrtve naših narodov za demokratične pridobitve in če hočemo boljšo bodočnost naših otrok pod geslom: Za mir, delo, pravico in svobodo! ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA V nedeljo bo v Izoli festival dela Ro iniciativi sektorskega odbora SIAU iz Ižole se je pričelo 20. junija tekmovanje v izgradnji in obnovi. Prebivalstvo Ižole se je tega tekmovanja z navdušenjem udeležilo ter je s svojim delom pripomoglo pri izgradnji otroškega vrtca, pionirskega doma, kina na prostem, ter je pomagalo pri preureditvi in obnovitvi Ljudskega doma. «40 dnevno tekmovanje«, tako se je imenovalo to tekmovanje, ki se bo zaključilo 25. t. m. Ob zaključitvi tega tekmovanja je pripravljani odbor sklenil prirediti mestni festival dela, ki naj bo velika kulturna in športna manifestacija. Na predvečer tega festivala se bo vršil «tek Ižole« na 3 tisoč metrov, kateremu bo sledil v dnevu bogat program. Po velikem ljudskem zborovanju, ki bo na trgu Mazzini, bodo podeljene nagrade najboljšim delavcem in najboljšemu risarju. Na to bo sledila otvoritvena svečanost in kasneje tombola na Garibaldijevem trgu. Med tem časom pa bodo š" veslaške tekme, lahkoatletske, plavalne, nogometne in druge tekme. Seveda bo poskrbljeno tudi za ples; na festivalu bosta so- delovala tudi godba Rinaldi in pevski zbor iz Skednja. Ta festival bo prikazal vse delo, ki ga je izvršilo prebivalstvo tega istrskega mesteca, ki je s svojim neumornim delom prispevalo k izgradnji in obnovi Istrskega okrožja. Prepričani smo, da se bodo vse tržaške demokratične množice udeležile tega festivala ter tako pokazale svojo solidarnost z delovnim istrskim ljudstvom. Slovenci, hi se vračalo iz llalile V Italiji je živelo zadnje čase še več slovenskih železničarjev, ki so doma iz krajev, kateri pripadajo po mirovni pogodbi Jugoslaviji. Ti železničarji, ki prav dobro poznajo prejšnjo in sedajno Italijo ter so do grla siti obeh, so optirali za povratek v novo Jugoslavijo. Predsinočnim se je pripeljalo z vlakom iz Italije 29 takih železničarjev optantov, ki so prihajali iz Genove in so nadaljevali svojo pot preko Opčin v Jugoslavijo, kjer bodo še nadalje vršili svojo službo v slovenskem jeziku in med svojim narodom. " ' pomorščakov je v tesni zvezi z nepravilno gospodarsko politiko na Tržaškem ozemlju Pravkar minula vojna je prizadejala velik udarec ne le vsem panogam tržaškega gospodarstva, marveč je udarila predvsem malega človeka. Posledice vojne še danes težko občutimo, ker se ne da kar tako popraviti to, kar so uničile vojske, kar so razrušile zavezniške bombe. Nedvomno so občutili vso težo te vojne zlasti pomorščaki. Nad 2 tisoč tržaških pomorščakov je izgubilo svoje življenje v valovih svetovnih morij, okoli 2 tisoč pa je bilo ujetih v raznih taboriščih v času vojue. Mnogi izmed teh so bili celo do 6 let konfinirani ali pa pod nadzorstvom vojaških oblasti' 7. aprila 1941 so oblasti izdale odredbo 266, na podlagi katere so uredile položaj civilnih pomoršča- Iržaški trsovci ipraulceno zasHrUijeni • Uveljavljenje zakonske odredbe šfc, 799 bo zelo prizadelo tržaško trgovino Izšel je ponoven ukrep, ki skuša zatreti tranzitno trgovino in v splošnem trgovinski promet v našem pristanišču; ta ukrep je razširitev tudi na Tržaško ozemlje zakona št. 799. Ta dekret razveljavlja zakon z dne 9. januarja 1940 št. 2 o dohodninskem davku, ki je poleg drugega navajal, da je prodaja tujega blaga, ki ie še v tujini ali pa že na našem ozemlju pod carinskim nadzorstvom, oproščena vsakega plačevanja dohodninskega davka. Sedaj pa razveljavlja ta zakonska odredba št. 799 ta ukrep; zaradi tega bo moralo vse blago iz tujine, ki se nahaja danes v svobodnem tržaškem pristanišču, kakor tudi vse blago, ki potuje preko našega ozemlja, biti podvrženo plačevanju dohodninskega davka. Jasno je, da bo imel ta ukrep velike posledice za našo tranzitno trgovino, ker se ne bodo tuje države več posluževale našega svobodnega pristanišča za tranzit svojega blaga. Pravijo, da ni bil nikjer na svetu izdan takšen zakon, in ne bi se preveč čudili, če bi to odgovarjalo resnici. Posredovanje z raznih strani ni imelo do danes že nobenega uspeha; zato je popolnoma razumljivo, da so naši trgovci zelo zaskrbljeni ter se bojijo, da bo uveljavljenje te zakonske odredbe ogromno škodovalo naši trgovini. Pozivamo vojaško upravo, da dobro premisli to odredbo, ki bi povzročila, da bi Trst izgubil še tisto zaposlitev, ki mu dovoljuje vzdrževati se. Posledice bi občutili ne samo trgovci, temveč tudi naši delavci. Iz sobe jo je vrgla Včeraj zjutraj okrog 9.30 se je zatekla na policijski komisariat v Barkovljah 27-letna Marija Rod-man, ki stanuje v Rojanu, na trgu Tra i Rivi št. 12. Njena gospodinja, s katero so se verjetno sporekle zaradi najemnine, jo je enostavno vrgla iz njene sobe na cesto. Gospodinja je Crisiani Cecilija. Policija sedaj vodi »pogajanja«, da bi spravila brezdomno Rodmanovo nazaj pod staro streho. Po kratkem presledku je začela civilna policija zopet stikati po hišah zavednih antifašistov za orožjem. V torek okrog poldne je prišlo h Kalcu Karlu v Gropadi 7 ali 8 civilnih policajev, ki so napravili temeljito preiskavo po vsej hiši. Ker niso našli, kar so iskali, so šli brskat in kopat tudi na njegovo polje. Seveda je bil tudi tam njihov trud zaman. Med preiškavo sta bili doma samo mati in mala hčerka. Ko je prišla policajem pod roke gospodarjeva slika v partizanski unifor- mi, so se norčevali iz njega, češ da je kot Napoleon. Ce je policiji toliko do orožja, zakaj ne gre potem na tiste, tudi njej dobro znane naslove, kjer ga bodo prav gotovo našli dovolj in v dobrem stanju. Toda tam ni antifašistov. Staro orožje so našli Na podlagi posebnega obvestila je napravila včeraj civilna policija preiskavo v dveh stanovanjih v Nabrežini. Pri preiskavi je našla 2 nemški brzostrelki v dobrem stanju, in z naboji, 1 nemški samokres, 2 puški italijanskega tipa in že obrabljeni ter en bencinski sod, v katerem so bili naboji raznih vrst. V zvezi s to naj do so aretirali tri osebe in vodijo preiskavo. Okrog 18.30 se je jav i na policiji na Opčinah 14-letni Le Rose Mihael in povedal, da je našel v bližini Narodne ceste na polju eno ročno bombo «Sipe», tri letalske bombe, 2 granati za možnar in eno obrabljeno puškino cev italijanskega tipa. kov, ki so bili zaradi vojne prizadeti ter odpeljani v razna taborišča. Ta zakon določa, da ob začetku sovražnosti med dvema državama preneha vsako delovno razmerje med delodajalcem in pomorščakom vse do dveh mesecev po končani vojni. Obenem določa zakon, da se podeli družinam prizadetih ali pogrešanih pomorščakov pomoč «Podpornega fonda pomorščakova. Res so tudi za časa vojne dobivale družine pogrešanih in ujetih pomorščakov podpore iz tega fonda. Toda te podpore so bile zelo nizke. Najtežji pa je bil vsekakor položaj vdov pomorščakov, in to zlasti po osvoboditvi, ker so manjkali točni podatki o pogrešanih mornarjih. Danes prejemajo vdove pomorščakov podporo od »Podpornega fonda«, ki ima svoj sedež v Rimu, in sicer le polovico pokojnine, ki.bi jo moral prejemati pomorščak po dovršenih službenih letih. Vendar pa tudi vprašanje vdov ni pravilno rešeno, ker one vdove, katerih možje niso imeli, 10 službenih let, sploh ne dobivajo nobene podpore. In vendar so tudi njihovi možje izgubili svoje življenje v vojni in imajo tudi njihove družine pravico živeti. Ali naj gredo te družine na cesto in naj sedaj še beračijo? Pred vojno je znašala osnovna plača pomorščakov 5000 lir, od te plače so pomorščakom odtrgali še razne odbitke tako, da je znašala plača 450 lir mesečno. Ko so se pomorščaki vrnili zopet domov, so jim sicer dali nekaj tisoč lir podpore, vendar pa si s tem niso mogli dosti pomagati spričo velike draginje. Poleg tega prejemajo sedaj pomorščaki še mesečno podporo od «Jadranske pomorske ban. ke», in sicer na podlagi osnovne plače dela, ki so ga opravljali, ter na podlagi zavarovanja, za katerega so bili zavarovani za primer nesreče. Dočim si je v prejšnjih časih marsikateri mladenič želel, da bi se vkrcal na ladjo, ker si je obetal dober zaslužek, pa je danes prav v tej stroki zelo žalosten položaj. Zlasti v zadnjih časih prihaja v Trst le malo ladij in še te so po večini vojne ladje. Prav tako pa tudi tržaški Lloyd nima yeč toliko prometnih zvez z ostalim svetom kot jih je imel pred vojno. Zlasti v času Avstrije, ko je bil Trst povezan s svojim naravnim zaledjem, je bilo v Trstu zaposlenih na velikih prekooceanskih parnikih ne le na tisoče mornarjev, marveč tudi številno pomožno osebje. Danes je položaj popolnoma drugačen. Od številnih tržaških ladij jih je danes izgubljenih po raznih pristaniščih okoli 90%. Posledica tega je, da je v Trstu nič manj kot 7000 brezposelnih pomorščakov, ki morajo ponujati svojo delovno silo v drugih panogah tržaške industrije in v obrtih, kjer gre število brezposelnih v tisoče. Poleg tega pa je tudi izgubilo svoje delo na stotine sobaric, bolničark, peric itd. Nujno je, da tudi to vprašanje že enkrat preučijo in rešijo pristojne vojaške oblasti. Ce podrobno preučimo vse panoge tržaškega gospodarstva ter posledice nepravilne politike, če pregledamo število brezposelnih;'' moramo priti vedno do istega zaključka, da je temu vzrok odrezanost Trsta od njegovega naravnega zaledja. Zato tudi ni čudno, da še demokratične množice upirajo navezanosti Trsta na italijansko gospodarstvo ter zahtevajo, da se spoštuje mirovna pogodba in da postane Tržaško ozemlje stvarnost, ne pa le politična fraza. Škandal z gumijem Incardona oproščen Priziv, ki ga je vložil dr. Attilio Incardona proti obsodbi višjega zavezniškega sodišča, ker ga je spoznalo za krivega izsiljevanja in ga zato obsodilo na 5 let ječe, je za to pristojni urad vojaške uprave sprejel in oprostil Incardono ter ga spustili na svobodo. Incardona je bil ravnatelj urada za prevoze pri VU. Obtožen je bil, da je bil on odgovoren za tako imenovani škandal z gumijem, ki je tedaj nastal, ko so prišle na dan razne nerednosti. S etm da je bilo ugodeno Incardo-novemu prizivu, so odločilni krogi sprejeli predlog obrambe odvetnika Turole, ki je na procesu trdil, da ni mogoče trditi to, da bi obtoženec izsiljeval, ker ni javni uslužbenec. Orodni telovadci poklicani na preizkušnjo za sestavo repriszenlance za balkansko - srednjeevropske igre Ker se bliža čas, ko bodo v Budimpešti balkansko srednjeevropske igre v orodni telovadbi, je telovadni odsek ZDTV sklenil razpisati tekmovanje v vajah na orodju in sicer; A. Za moške in ženske vrste. Moški tekmujejo: 1) v prosti vaji; 2) na drogu; 3) na krogih; 4) v skoku čez kozo. Dekleta tekmujejo: 1) v prosti vaji; 2) na gredi; 3) na krogih; 4) na kozi. Vrsto sestavlja 6-8 tekmovalcev oziroma tekmovalk. V uspeh vrste se štejejo ocene prvih 6 tekmovalcev. Društvo postavi lahko več vrst. Vrsta, ki doseže 1. mesto, dobi nagrado in postane prvak ZDTV v orodni telovadbi za leto 1948. Društvo pa, ki bo doseglo največ točk, dobi nagrado za društva in postane prvak društev v orodni telovadbi. Za leto 1948 si je priborilo to prvenstvo F.D. v Skednju. Tekme bodo 22. avgusta 1948. v Skednju. Prijave pošljite ZDTV ul. Machiavelli 13, II. do 1. avgusta. Pravico do tekmovanja imajo vsi telovadci in telovadke ne glede na starost. Izmed predpisanih vaj se izžreba na vsakem orodju po ena, ki je obvezna za vse vrste. B. Za posameznike za prvenstvo ZDTV. Tekmuje se samo v poljubnih sestavah v sledečih panogah: Moški: 1) drog; 2) bradja; 3) krogi; 4) konj z ročaji; 5) preskok čez konja vzdolž z navadno desko, viš. 120 cm 6) prosta vaja. Dekleta: 1) dvovišinska bradlja; 2) dosežni krogi v gugu, 3) gred 120 cm. visoka; 4) preskok čez konja na šir brez ročajev s prožna desko; 5) prosta vaja. Tekme se bodo izvedle v nedeljo 8. avgusta v Skednju. Prijave se sprejemajo do 1. avgusta 1948. Ta tekma bo prvi pregled tekmovalcev in tekmovalk za sestavo tekmovalnih vrst za balkanskosrednjeev-ropsko prvenstvo. Tekma v hoji v hrib S. K. Sv. Vid organizira skupno z lahko atletskim odsekom ZDTV tekmo v hoji v hrib na progi 18 km, ki bo v nedeljo 25. t. m. Tekme se lahko udeleže vsi atleti, katerih panoga je hitra hoja ali pa tek. Zbor atletov bo v nedeljo ob 8 ob začetku ul. F. Severo, start pa bo ob 8.30. Vsi sodelujoči bodo začeli tekmo v koraku do Cave Faccanoni, o d koder bodo lahko nadaljevali pot s korakom ali pa v teku vse do cilja. Tekma je individualna s prihodom po ekipah, to pomeni, da bo zmagalo društvo, katerega trije atleti bodo dosegli več točk kot ostali. Nagrade; pokal za prvo ekipo; spominski medaljon za II. in III. ekipo. Nagrajevanje bo takoj po prihodu na cilj ob prisotnosti vseh sodelujočih. I. turnir odbojke v Istri V nedeljo je bil v Kopru prvi turnir odbojke s sodelovanjem istrskih kakor tudi dveh tržaških ekip. I. in II. mesto bi na vsak način dosegli tržaški moštvi, ki pa sta morali predčasno odpotovati. Izmed istrskih ekip je najboljša Zaščita, ki je tudi zmagala in si zaslužila žogo kot nagrado. Izidi so bili sledeči: Sv. Marko -Novi grad 2:0 (15:1, 15:3), Zaščita-Dajla 2:0 (15:4, 15:1), Sindikati -Buje 2:1 (15:7, 7:15, 15:7), Greta -Zaščita 2:1 (15:7, 13:15, 15,13), Sv. Marko - Sindikati 2:0 (15:5, 15:6), Zaščita - Sindikati 2:0 (15:9, 15:8). Urnik tekem v odbojki Med tednom bodo odigrane razne tekme v odbojki za prvenstvo II. skupine in sicer danes ob 19 na igrišču Tomažiča srečanje med Tomažičem in Lonjerjem. V nedeljo pa bodo na igrišču Tomažiča tekme v odbojki za prvenstvo I. skupine in sicer: ob 8.30 Dijaško F. D. - Sv. Marko, ob 9 Tovarna strojev - Greta, ob 9.30 Greta - Arzenal, ob 10 Sv. Marko-Tovarna strojev. ŠAH V nedeljo 18. t. m. se je vršilo moštveno srečanje med Studentov-kim šahovskim društvom in šahovskim društvom CRDA. Vsako moštvo je postavilo po šest igralcev, ki je v dve uri trajajoči borbi prineslo v razmerju 5 proti 1 — zmago študentom. Postavka je bila sledeča: Študenti: Filipovič 1; Buchbinder 1; Baša 1; Pivk 1; Bavčar 1; Gašperšič 0. CRDA: Nalin 0; Clemente 0; Se-meia 0; Olio 0; Colautti 0; Buf-falo 1. Zmaga študentov je bila zaslužena, kar je pripisati predvsem vodji skupine Filipoviču, ki je imel srečo pri izbiri. mmm Četrtek 22. julija Marija, Magdalena Sonce vzhaja ob 4.33, zahaja ob 19.46. Dolžina dneva 15.13 Luna vzhaja ob 21.04, zahaja ob 5.25. Jutri 23. julija Apolonarij, Karnica Spominski dnevi 1944 se je sestal v Helmu začasni poljski parlament Krajotva Rada Narodoma na prvi javni sej i. Tega dne je bil izdan manifest, ki govori o bodoči Poljski. Ta dan velja za dan ustanovitve Poljske. PRESKRBA Razdeljevanje ječmena v podeželju. Danes bodo začeli v podeželju deliti po 300 gr ječmena za skupino od 19 do 65 let na odrezek III., 25 živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena 102 liri za kg. ENOTNI SINDIKATI Vsi tovarniški zaupniki in tovarniški odbori naj se udeležijo seje, ki bo v petek dne 23 t, m. ob 18.30. Zveza za uslužbence hotelov, menz in kavarn. Obveščamo vse, ki so organizirani v tej kategoriji, da si pre-čitajo članek, ki je ta teden izšel v časopisu «Unita operaia«, ki piše o pogajanjih za novo delovno popodbo. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Srečko Kosovel« pri Sv. Vidu bo imelo danes ob 20.30 predavanje o nalezljivih boleznih. Predaval bo tov. dr. Hlavaty. Vabljeni vsi. Žrebanje loterije. Prireditveni odbor opozarja vse lastnike listkov loterije, katere žrebanje bi moralo biti v nedeljo 18. t. m. pri vrtni veselici na Kolonkovcu, da bo žrebanje 25. t. m. na vrtni veselici K K Cebulec. Izžrebani listki bodo objavljeni v po-nedeljskih časopisih, P. d. Simon Jenko. Nocoj ob 20.30 bo v društvenih prostorih običajen članski sestanek. Poslovala bo tudi knjižnica. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. julija 1948 se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo je 7 ljudi, poroke pa so bile 9. Cerkvene poroke: šofer Robert Reinelt in zasebnica Marija Robba, trgovec Jakob Borruso in učiteljica Concetta Rotolo, mornariški kuhar Alfred Zoliia in zasebnica Margareta Vascotto, doktor kemije Tul-lio Bacchetti in zasebnica Sofija Veos, uradnik Bruno Mičeu in uradnica Sidonia Pecchiari, agent civilne policije Ivan Perič in zasebnica Elisa Zubin, mehanik Mv-rum Farrel Nemby in šivilja Elvira Metlikovec, uradnik Alojz Furlani in zasebnica Ana Garasič, šofer Jakob Cortellino in zasebnica Nerea Ferlatti. Umrli: 49-letni Jože Saranz, 69-letni Marij Dari, 37-letni Italo Pa-sini, 61-letna Ana Goltes vd. Co-misso, 2 meseca stara Elda Vergan, 70-letni Klement Picot, 34-letni Jordan Škabar. Obvestilo staršem Obveščamo vse starše, ki imajo svoje otroke v počitniških kolonijah v Kranju, St. Vidu, Črnomlju in Postol ni, da se bodo otroci vrnili predvidoma 29. t. m. Podrobnejša navodila W-mo objavili naknadno. Naročamo staršem, da pripravijo v najkrajšem času krstne liste otrok i» jih predložijo odboru za počitniške ko lonije v ul. Carducci 4. Rojstni H*1* služijo otrokem kot osebni dokument za povratek v Trst. Prav tako naj pripravijo krstne M-ste starši, ki imajo svoje otroke v Bovcu, Šempetru pri Gorici in Bukovici. Povratek teh Je predviden J, * 4. augusta. Odbor za počitniške kolonije Milil RADIO! III 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11 -30. Reproducirana glasba. 12.00. Novi svet. 12.10 Slovenske narodne pesmi- 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Plesna glasba. 13.30. Pevski solisti in ansambli, 14.00. Dnevni pregled svetovnega tisa. 14.15. Pestra glasba-17.30. Znani jazz orkestri. 18.00. Zena in njen svet. 18.30. Pestra koncertna glasba. 19.00. Slovenščina za Slovence. 19.15. Iz opernega sveta. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Orkester Hotvard Barlovv. 20.30. Utrinki kulturnega sveti. 20.45. Zabavna gin5-: ba. 21.00. Radijski oder. 22.30, Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Pol” nočna glasba. 24.00. Zaključek. KINO ROSSETTI: «Zito je zeleno«, B. Davis-SUPERCINEMA: «Upornik», G. Grant FENICE: «Jetnik strahu«, J. W, Gren- vvood. F1LODRAMMATICO: »Temine«, Haf ward. ITALIA: «Strast», O. De Havilland-ALABARDA: »Dve dekleti in mornar> J, Allyson. MASSIMO: Vohun iz Damaska«, Bruce. KINO OB MORJU: »Krvava arenah mehikanski film. ARMONIA: «Mali velikan«, Gianni i" Pinotto. SAVONA: »Margerita Gauthier«, Garbo. IDEALE: «Na bregovih Hudsonah Babby Breen. MARCONI: «Morski sokol«, E. Fly""-RADIO: «Vese!a kmetija«, R. Lane-VITTORIA: Corredigor«, O’ Kuger. BELVEDERE: «Demonsko zlato«, * Simone. NOVO CINE: »Pustolovska noč«, To® Conway. IMPERO: «Alahovo znamenje«, D. Ds' rieux. VIALE: «Otoški vampir«, B. Karlo" GARIBALDI: «Bambi». VENEZIA: «Dol z bogastvom«, A- Magnani. Zakonska sreča in vojaška senco 2e dalj časa je 37-letni Mihael S. menda sumil, da mu njegova zakonska družica Marija ni popolnoma zvesta in da čuti neko posebno, zanj ne preveč laskavo nagnjenje do zavezniških uniform. Zato je v torek zvečer, ko se je Marija odpravila z doma «na sprehod«, stopil skrivaj za njo in jo v resnici zalotil v baru v ul. Roma št. 17 v družbi nekega angloameriškega uniformiranca Mož ni rekel ničesar, ampak je stopil po ulici in poklical prvega policaja, ki ga je srečal, da naj gre z njim. Ko sta prišla skupaj v omenjeni bar, je mož pristopil k mizi in začel klofutati svojo ženo pred začudenim vojakom. Policaj je pustil, da si je mož malo ohladil ljubosumnost in jezo in potem sklenil med njima premirje ter ju poslal domov. Ko pa sta korakala proti zgornjemu Rojanu, kjer je njun dom in ni bilo blizu policaja, je mož zopet začel suvati ženo. V ul. Mon-torsino jo je že zopet tako obdeloval, da so mimoidoči poklicali policijo, ki je oba zakonca odpeljala s seboj na komisariat v ul. Her-met. Tam je žena izjavila, da bo tožila moža zaradi poškodb, dočim je on sklenil, da bo zahteval ločitev. Zeno so odpeljali na Rdeči križ, ker je imela lažje poškodbe na obrazu in po hrbtu, vendar bo čez teden dni zopet dobra. Ni znano, če je noč prinesla pomirjenje, ali še traja vojno stanje med njima. Nenavaden vzrok za samomor Predvčerajšnjim so pripeljali v glavno bolnico 18-letno Onorino P., ki si, je hotela vzeti življenje na ta način, da je použila naenkrat 15 kininskih tablet. Zdravnikom je izjavila, da se je hotela usmrtiti doma okrog 20 ure, ko je bila sama. Kot vzrok je na- vedla, da j^ njena prijateljica sla' bo gQyorila o njej z njenim zar"1 čencem. NOVI FILMI UVivnvft nVeiitf Filmov s temo o španskih bik®' borbah smo videli v Trstu zadnj® mesece že več. Zato tudi ta, ki med najboljšimi, ne prinaša P°' sebne novosti. V glavni vlogi toreadorja nast°" pa mladi R. Montalban. Film "aS precej spominja na onega drugež8 »Krvave arene«, ki je bil izdela" po istoimenskem romanu Blasc8 Ibanesa. Vendar ima nekatere r* pične slike iz mehiškega miljeja, 8 niso brez umetniške vrednosti, k»' kor ona o pouličnem pevcu. V filmu je prikazana usoda r"'8’ dega toreadorja, ki se bori sar" ! sabo in se ne ve za koga odloči" med bikoborbo in ženo, ki jo lj'J*,!’| Končno je podlegel v bikoborbi’j ker se ni mogel odpovedati že"'' Obe namreč zahtevati zase ce človeka. Odg. urednik STANISLAV RENK0 Tiska Tržaški tiskarski zavod MALI O G L A S J SLOVENSKE, hrvatske in italija"5* knjige kupujem. Ponudbe na uPra lista. PROGLASITEV DOMNEVNE 0 I. POZIV S sklepom od 3. 6 1948 št. 3*??j poziva predsednik sodišča v Trstu 'l’Z, kogar, ki ima kakšno vest o FRA1^ CALZI-ju p. Ivana in od Tereze 0A‘ ča, rojenem v Trstu 31. 3. 1907, KfV tovalcu, od katerega ni nobenih ve,s od 25. 3. 1945, da to sporoči nav*“ nemu sodišču v 6 mesecih. DR. FRANE TONČIČ 'OBMORSKO KOPALIŠČE------------------- Sp. NIKOLAJ Restavracija-Bar-Buffet-OdliCna postrežba-Pies na prostem OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Motorna jadrnica «Levante»: 7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30, 13.30, 14.15, 14.45, 19.10 ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik »Itala«, parnik «Vettor Pisani«, motorna jadrn. »Levante«: 9.15, 9.50, 12.00, 12.45, 13.15, 17.30, 18.15, 19.00, 19.30, 20.00, 21.00, 21.30. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob nedeljah in praznikih: za odrasle 180.— lir za otroke od 3 do 10 let 120,— lir. URNIK OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna jadrnica »Levante«: 8.30, 10.30, 14. ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Motorna Jadrnica «Levante»: 9.30, 12.35, 16.30, 19.20, 21.30. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob delavnikih za odrasle 160,— lir, za otroke od 3 do 10 let 100.— lir. Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ . KOPER - SV. NIKOLAJ in obratno.