„Štajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : ia celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo slane za celo ieto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 6 v. Urednišvvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za «/« strani K 16, za */• strani K 8, za »/« strani K 4, za »/«» strani K 2, za V«, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 43. V Ptuju v nedeljo dne 25 oktobra 1««8. IX. letnik. gonja. Benkovič in njegova Hujskanje v brežiškem okraju se nadaljuje, čeprav je ljudstvo samo precej mirno. Samoumevno je duševni vodja vse te hujskanje slavni dr. Cvenko-Benkovič, — mož, katerega celo v naj-črnejših vrstah klerikalizma več ne marajo in katerega bi se vrhovni klerikalni general štajerski dr. Korošec že davno rad odkrižal. Kajti Benkoviču se pozna na deset korakov, d a m u je vsa »slovenska politika" le »kšeft", daje »Slovenec" in »klerikalec" le zato, ker to dandanes dobro nosi. Dr. Benkovič je dandanes prvaški klerikalec najbolj strupene vrste, — svoj čas pa je v Trstu izjavil : „Yse postanem lahko, samo klerikalec ne". Razumete? Takrat je hotel Benkovič „kšeftc" delati z naprednim mišljenjem. Ker se mu to ni posrečilo, postal je »klerikalec". Ker je mož sam izjavil, da „ne more" postati klerikalec, ker je pa danes vendar klerikalec, je ali najnavadnejži politični komedijant, ki slepari svoje lastne volilee in somišljenike, ali pa spreminja svojo barvo kakor kameleon ali pa menja svojo kožo kot gad. Naše mnenje je, da je BenkoviČev klerikalizem toliko vreden, kakor je bila vredna svoj čas njegova »naprednost". Kšeft je kšeft. Sicer je pa Benko-Cvenkanič tudi velikanski moralist in nravnostni fanatik ter so njemu blizo stoječi listi napolnjeni z navadnimi osebnimi napadi na druge ljudi. Mi pa vprašamo zato: ali so verski in cerkveni nauki veljavni edino za druge ljudi, medtem ko veljajo za Benko-Cvenkaniča posebni nauki? Dvoboj je po cerkvenem in posvetnem nauku prepovedan in vendar se je Benkovič dvobojeval. Ko se jo minister Badeni dvobojeval s poslancem Wolfom, moral je v Rim po odvezo, kajti cerkev pravi, da je duel ali dvoboj težki smrtni greh, Benkovič se je dvobojeval in ni šel v Rim, mož živi torej še danes v smrtnem greh u, v težkem smrtnem grehu po nauku edino izveličevalne svete katoliške vere. In vendar se baha isti Benkovič s svojim »katoličan-stvom", za katerega mi niti pečenega groša ne damo. Ali naprej! Mi se ne vtikamo radi v zasebne razmere drugih ljudi. Ali pri Benkoviču se moramo, ker se on tudi. Glasom mnogoštevilnih izjav dobrih katoliških duhovnikov je greh, imeti nezakonske otroke. In Benkovič ? Mi nočemo tisti gospodični natakarici ničesar očitati, s katero je imel Benkovič dvoje nezakonskih otrok. Ona gotova ni ničesar kriva. Ali —' vraga, ako je to za kmeta »greh", potem ne more biti zaprvaškega advokata dr. Benko-viža »čednost". Kajti pred Bogom smo menda vsi ednaki . . . Tako izgleda torej gospodine Benkovič! Znano je, da se pametni kmetje ne vsedejo na njegove demagogične limanice. Celo tisti klerikalno zaslepljeni kmetje, ki so ga svoj čas volili," so se tega Človeka zdaj naveličali. Saj so čitali v raznih listih, kako iepo zna ljudi pri sodniji »zastopati" in kako »lepe" račune zna pisati. 0 teh računih smo že večkrat pisali in Benkovič nam je grozil, da nas bode zato tožil. Čakali smo in čakali, pa doslej še nismo dobili tožbe. Torej mora vsak pumotni človek, najsi-bode te ali one stranke, priznati, d a je b i'l o vso resnica, kar smo pisali o teh računih. To je bilo jfako resnično, kakor je resnica, da jo je dobil Slovenec dr. Benkovič od Slovenca dr. Sevneca s pasjim bičem po glavi ... V volilnem času je Benkovič svojim volilcein vse mogoče obljuboval, tako n. p. da bode odpravil zemljiški davek, da bode preskrbel pravico do penzije za kmetske župane, prosto rabo paš, lesa in gozdne stelje na fidejkomisih in sploh vse, kar si je srce volilcev želelo. Vse je mož — obljuboval. Danes pa vas vprašamo, vivolilci, kaj je ta možakar doslej dosegel? Kaj je storil koristnega? Parkrat je v državni zbornici izpustil smešne interpelacije, ki mu jih je naredil njegov zvesti adjutant, moralno imenitno kvalificirani Agrež. Brežiško policijo je napadal, — ali od tega nje-goji volil.'i p -1 •" MČesa) \vj:\y> ... Ta človek je torej duša vse hujskanje, ki se širi v brežiškem okraju in ki ima edini namen, razbiti sporazumljenje med mestom in deželo. V svrho hujskanja je izdala Benkovičeva banda letak, ki je pač najnesramnejši dokument podlega mišljenja. Ta letak nosi na čelu dva križa, kakor se jih vidi navadno na oznanilih smrti. Sveti križ se tukaj zlorablja v politične nepostavne namene. Benkovičevci so krivi, da se je podoba tega svetega križa valjala po blatu. In to naj bi bili katoličani? Benkovičevci so sami skušali omadeževati tisto, kar je vsemu katoliškemu ljudstvu najsvetejše, namreč sv. križ ... Vse druge laži, vsa hujskarija v tem prvaškem letaku nima toliko pomena. Mi se tudi s temi lažmi ne bodemo pečali. Le eno naj pribijemo. V letaku stojijo sledeče besede: »Avstrija mora biti slovanska ali pa je ne bo." To je naravnost izdajstvo avstrijske domovine in avstrijskega cesarja. Torej: ako se ne ukloni avstrijska država zločinskim zahtevam prvakov, potem — »je ne ho". Prvaki hočejo torej Avstrijo razbiti. Kar smo že opetovano trdili, to izjavljajo prvaki zdaj sami: da so sovražniki lastne svoje domovine avstrijske. Ali ni to vnebovpijoča nesramnost? Ponavljamo: Benkovičeva druhal in sploh prvaki so vrgli s tem svojim grdim in po oblasti prepovedanim letakom 1 arfo raz obraza: oni .so povedali odkrito, da hočejo prelivati kri, da jim ni več sveti križ znamenje krščanske ljubezni, da ne smatrajo več Avstrije za svojo domovino! ! ! To so prvaki sami izjavili in za nas je to dovolj. Širili bodejo hujskanje naprej. Mi se ga ne bojimo! Štajersko ljudstvo se ne bode dalo zapeljati. Opozarjamo pa, da so vsi 1 e tak i in listi, ki se tičejo bojkota in gesla »svoji k svojim", po oblasti strogo prepovedani in da bode vsakdo zaprt, kdor jih razširja. Naznanite nam vsak slučaj razširjenja teh letakov. Mi priporočamo — mir. Kajti v mirnem sporazumnem delu si zasigurimo boljšo bodočnost. Živela zelena, neizdana in neprodana štajerska domovina! Politični pregled. Skupni državni proračun, ki je bil predložen delegacijam, kaže skupne potrebščine v znesku blizo 401 milijonev kron. Od te velikanske svote odpade na ministerstvo za zunanje zadeve nekaj čez 13'/« milijonev kron, to je za 400.000 kron več kot lansko leto. Za armado se potrebuje skupno 324 milijonev 845 tisoč in 145 kron. Za vojno mornarico zopet se potrebuje skupaj G3 milijonev 437 tisoč in 860 kron. Skupno finančno ministerstvo dobi 4V» milijonev kron. Izredne armadne potrebščine za komande in vojaštvo v Bozniji in Hercegovini znašajo nekaj čez 8 milijonev kron. Kar se tiče pokritja teh ogromnih troškov, dobilo se bode iz dohodkov eolnine okroglo 151 '/a milijonev kron. Ako se to odtegne od skupne svote, znašajo avstro-ogrske skupne potrebščine 255 milijonev 501 tisoč in 569 krov. Na Avstrijo, od-p«&a )U2,-r.)K.;iys, na Ogrsko pa :ta,200.57l kron. Treba je pomisliti, kaj pomenijo te ogromne številke, ki jih navadni človek komaj razume. Prestolni govor, ki ga je imel cesar ob otvoritvi delegacij, se je pečal seveda v prvi vrsti z anektiranjem Bozne in Hercegovine. Cesar je opozoril na kulturni napredek v okupacijskih deželah. Rekel je, da se bode tudi tam uprava uveljavila. Naglašal je pa cesar, da je naša država v prvi vrsti zavzeta za mir in da noče vojne. Branila se pa bode, ako bi jo napadli. Državni Zbor se bode sešel baje dne 3. novembra. Vlada hoče v prvi vrsti predložiti načrt glede zavarovanja za starost in onemoglost ter glede zgradbe kanalov. Gotovo je pa, da bode prišlo zaradi narodnjaškega hujskanja raznih panslavistov do burnih sej in to že v začetku zasedanja. Zopet torej nimamo pričakovati koristnega, za gospodarstvo potrebnega dela. Vojska?! Hujskanje na vojsko proti Avstriji se na Srbskem nadaljuje. Zbirajo se prostovoljci, katerih je baje že 30,000 in ki hočejo ob dani priliki mejo prekoračiti. Zlasti grdo hujska prestolonaslednik, medtem ko je kralj Peter popolnoma obnemogel v rokah zarotnikov. Tudi v Črnigori se razširja oklice za vojsko. Položaj je torej skrajno napet in zna vsak dan nove neprecenljive novice prinesti. 13 milijonev čistega dobička je napravila glasom lastne izpovedi praška želozno-industrij-ska družba. Družba bode plačala akcijonarjem dividendo po 45% (to je 45 kron od 10 kron). To je dobiček! Ako pa kmet naredi pri eni kravi 10 kron dobička, pa že vpijejo, da je oderuh. . Srbi — sleparijo?! Že dalje časa se je opazovalo na štajersko-ogrski meji pri Radgoni, da se je tam velikanske množine živine na Štajersko spravilo in v Radgoni ali Ljutomerju naložilo, da se od tam v Gradec ali na Dunaj odpelje. Le v enem tednu se je n. p. na lokalni železnici Spielfeld-Ljutomer 48 vagonov živine na glavno južno železnico spravilo. Kmetski posestniki teh okrajev čutijo in vejo natanko, da se s tem njih domača živinoreja oškoduje, da postaja vsled tega grozno velikega uvoza njih lastna živina manj vredna. Zdaj pa se je izvedlo, da je ta skozi Ogrsko vpeljana živina pravzaprav — srbska. Vtihotapilo se je to živino skozi Boznijo in jo prignalo brez železnice čez mejo. Poslanec Malik je v tem oziru že ministra za ušesa prijel. Tako hočejo kraljemorilci Srbi naSo štajersko živinorejo oškodovati in uničiti: Pa se bodemo branili, pa če vse vrag vzame . . . Dopisi. Ptujski okraj. Važno je, da se pogovorimo o našem težkem položaju, ker še zmirom sovražni hujskači hodijo in sovraštvo trosijo. Mi hočemo danes na gospodarskem polju pregledati to gonjo in potem sklepati, kaj nas bo Čakalo, ako tem sleparjem verjamemo. Letošnje leto nam je hvala Bogu prirodilo veliko sada in vina, ako ravno nam je napravila suša precej škode. Primorani smo tedaj iskati kupce, da spravimo ta obilni sad in vino tudi v denar. Pa kam se naj obrnemo, da prodamo te pridelke V Ravno zdaj se kaže, da le edino nemški kraji in nemški kupci nam morejo stem pomagati, da nam odvzamejo naše vino in sadje. Ljudstvo, namreč hujskači, pa še zmirom delajo shode, šuntajo krneta proti Nemcem in podkopavajo stem groznim sovraštvom naš žalostni obstanek. Kam pelja to sovraštvo, občutimo že danes, ker redki so nemški kupci, kateri so pred trumoma in z veseljem zahajali v naše kraje. Nam kmetom druga pomoč ni dana, kakor pomagati si moramo sami, in le s tem da se vendar enkrat zbudimo in vdarimo s kmečko pestjo na mizo in rečemo : prokleto je to hujskanje, katero nas le vodi v pogubo in v smrtni greh, ker sovražimo svojega bližnega. Konec mora biti te grde podle gonje in nagnali bomo tiste hujskače, kateri nam še bodo prišli enkrat mir kalit. Nemške kupce pa prosimo, naj nam ne zamer-jajo ter naj nas podpirajo kot sosede in prijatelje v naši bodočnosti. Iz Savinjske doline. Kmetje, obrtniki, vidite kako občutimo to slabo letino? Vse zdihuje, kaj ho, živeža je malo, krme za živino še manje, denarja, pa spoh nič. Zima je pred nosom. Obleke, toplote je, treba, davkarija je za petami. Dragi Savinjčan, predrami se in videl bodeš, da ni samo slaba letina kriva te bede, ampak tudi ta nesramna hecerija. Zdaj boš vprašal: ja kedo pa heca, da mi kmetje, obrtniki pri slabemu letu trpimo ? To je lahek odgovor. Kedo se suče okoli „ narodnega lista" in celjske tetke, ker druzega ne znata kot razprtijo in hecerijo, radi tega da gospodje advokati po domače dohtarji lahko brez truda živijo. Zatoraj Savinjčani, proč z takim »narodnim listom", proč z „narodnini" hecerskim društvim, mirni živimo in za kmetijo, obrtnijo se potrudimo. Tistim „buršim" v rude-čih srajcah se pa zapreti, da je veliko savinjskih čvrstih kmetskih in obrtniških rok, ki take pajbe čez koleno vpognejo pa iz leskovim oljem na-mažejo. Bili smo v Celju, Žalcu do Gornega grada in stotine kmetov v hribovju in dolini smo slišali, da to je škandal. Pred tridesetim letim ni bilo tega in bolje nam je šlo, če ravuo so bila slabejša leta. Zato se proč pober, prva-ško črni kranjski srakoper, ker vsakega savin-skega kmeta veseli, da se mu Štajerc veli. Iz Št. Petra na Medv. selu. Pred kakimi 14. dnevi je župnik Gomilšek zopet svojo mene-žarijo vkup prignal v svoj šotor, kjer so uganjali Tazlične prismodarije. Med drugimi je bil tudi „Ausverkauf" faroške štacune. Sladkogorski kaplanček je celo otročjo sesavko zlicitiral, Bog zna če--------. Manjkalo seveda ni gospoda poslanca. Njemu na čast je „bindižer" kramar Otorepec svojo hčerko belo oblekel, da je dekla-movala neko pesem. Bil je to, kolikor nam je znano javen shod, katerih se šolska mladina ne sme udeleževati. Da to »bindižer" kramer Otorepec ne ve, se ne sme zameriti, ker je to od takega človeka odpustljivo; ni pa odpustljivo tamošnemu učiteljstvu —. Ali mogoče to spi — ali paragrafov ne pozna —? Pa ti seveda nimajo časa. Gospod nadučitelj je vesel, da sme mirno na klopi sedeti in kaditi, frajla Sentpe-trčanka pa žalujejo, ker sta se z liberalnim dohtorčkom skregala. Frajla iz Ljubljane pa študirajo, kako bi Nemce zatirala in potem ni časa, da bi poznali, kaj smejo šolski otroci storiti ali ne. Sedaj baje hoče župnik lurško pastarico igrati in kakor se sliši bodo zopet šolarji zraven. 2 Učiteljstvo, zdrami se — študiraj paragrafe, kajenje, dohtorčke in zatiranje pa pusti na stran. Vseveden Senpetrčan. Sv. Anton si. g. Dragi mi „Štajerc"! Moram Ti naznaniti, kako naš g. kaplan pri sv. Antonu v slovenskih goricah meče blato po veterancih. 4. oktobra je v pridigi zmerjal, da so svojo veteransko zastavo oskrunili. Imeli so trak hrvaške barve, kteri je z zastavo bil kupljen in so ga doli dali v Ptuju, kar našega kaplana tako jezi, nčeš da so bili zmagani in brez traka na zastavi prišli domu". Pa tega ne veš, da vojaštvo ne pozna razločka med Nemci in Slovenci? . . . Veteranec. Od Sv. Štefana. Preljubi naš kmetski prijatelj, od naše fare še nisi dobil veliko poročila, ali žalostno je, da ti moramo tudi mi na znanje dati, kjer sila kole lomi. Ljubi „Štajcrc", na znanje ti damo, da smo imeli zdaj 15. oktobra občinske volitve. Tudi sem šel jaz J. N. na občinsko volitvo, na mesto svoje žene, pa mi ni bilo dovoljeno Voliti; potem pa ko je bil tretji razred zaključen, je prišel naš župnik ven, in jo v pričo drugih mož rekel: kaj je za en človek tega N. noter volilni listek zapisal, ta ni veljaven, ker ni nobeden »bezicer1. Ja ali me hočete vi ,s tem v sramoto spravljati? Kdo je pa vas, g. župnik izvolil za občinskega odbornika, ker tudi niste nobeni zemljiški „bezicer", pa od te zemlje, kar Vi jemljete pridelke, še moramo mi občani zemljiški davek plačevati?! Ako ravno Vam pride kakih 6 tisoč kron na leto, mi mali posestniki si moramo pa z žuljevimi rokami služiti krajcerje po svetu, da plačamo zemljiški davek za sebe in za Vas. Potem še nas te male pa hočete osramotiti pri volitvi; ta je lepa! Ali ni vsakemu dovoljeno, da voli moža, katerega hoče? zato je tajna volilna pravica. Mislite vi g. župnik, ker se jaz ne moram vse po vaši volji ravnati, da sem zato nevernik? Ne, nisem nevernik; ako pa veste kakšne hudobne reči, zakaj pa na znanje ne daste ? človek, pa, kateri hoče kaj znati, pa mora napredovati! Toraj prosim, bodimo si v krščanski ljubezni in lepi zastopnosti, kakor je Kristus učil, ne pa v hujskanju in prepiru ter »orekovanji. Vsak človek je za sebe, Bog je pa za vse; ako smo si pri rojstvu enaki, v grobu enaki, zakaj bi se pa v življenju črtili? To bi bila sramota! — Volilno komisijo pa tudi mi želimo vprašati, ali je veljavno skrinjico imeti odprto, ta čas ko volilci svoje volilne listke noter nosijo, kakor se je pri nas godilo na dan volitve 15. oktobra, ker se lahko vsak listek volilca spozna, koga da voli, ker ne zravna vsak volilec svojega listka ?! Zakaj bi skrinjica ta čas zaprta ne bila? Volitva je tajna, tudi skrinjica mora biti zaprta, do tega časa, dokler se volitva ne zaključi . . . Več volilcev. Velenje. Vera peša . . . Ljubi „Štajerc", ali poznaš politikujočega kaplana Goričar -iz Velenj ? Gotovo ne, kajti drugače bi ga že poštriglal, kakor to zasluži. Ta božji namestnik je že ope-tovano, zadnjič pa dne 11. oktobra t. 1.* pri-žnico pa hujskanje zlorabil. Svaril je med drugim stariše, naj ne pošiljajo svojih otrok v nemško šolo, češ da je to greh in da tam otroci ne molijo . . . Glejte in strmite! Ta črnosuknež izvršuje za proti plačilu 800 kron verouk v isti nemški šoli!! To jo popolnoma zlagano, da otroci ne molijo v nemški šoli. Pri g. učitelju se vedno pred in po šoli moli. Ako jih pa g. katehet k molitvi ne zadrži, da je si sam svoje spričevalo. Vera peša, kaj-ne, g. kaplan, pa samo za 800 kron na leto ? Torej vbogi otroci bi se ne smeli nemščine učiti? Goričar pa zna nemško, ako treba po zbirco hoditi ali pa pri nemških meščanih zastonj piti. Ako je to že res greh, naj gre kaplan v prvi vrsti k svojimi somišljeniki, ki pošiljajo svoje otroke v Gradec, da se tam nemščine učijo. To bi bila prava pot. Krščanskega nauka se čuje od tega kaplana malo, politično hujskanje pa vedno. Vera peša, kaj ne ? Na svidenje: Maksi! Dobje pri Planini. Ne misli, dragi „Štajerc", da smo Dobočani že vsi pomrli, ker si imel svoj čas veliko opraviti z nami, Zdaj se pa že dolgo nič ne oglasimo. Živimo še in ti imamo veliko važnega naznaniti, pa za danes naj velja le eno, samo toliko da boš vedel da še živimo. C. k. okrajno glavarstvo v Brežicah nam je z odlokom z dne 17. septembra 1908 št. 23049 naznanilo, da je visoko c. k. namestništvo v Gradcu, to-1 kajšne dne 28. aprila 1908 se zvršujoče občijM ske volitve razveljavilo in odredilo, da se irnaj«! vršiti nove volitve. Od tukajšnega župnika (znani Vurkelc) nahujskani klerikalci o tej razvelJM« prestrašeno molče, in tuhtajo o sredstvih im zmago pri novi volitvi. Župnik se je baje iaK izrazil, da bo za dosego zmage mašo bral. VI letošnem poletju, ko je bila strašanska suš«,* mu pa ni v glavo padlo, da bi bil bral sv. mašil za pomoč kmetu. Ali ni tako dejanje občudova-B nja vredno? Povemo Vam pa že naprej, god Vurkelc, da ako bodete zopet porabili takti sredstvo za zmago pri volitvah, kakor pred treni« leti, ko ste se grozili: Ivatcri ne bo tako voliB kakor bom jaz rekel,: bojo. goreče iskre padajflj po njem, da bodemo tako stvar pravočasnBJ ovadili pri sodniji, ravno tako tudi ako bodeteK pooblastilo fehtali in napačno izdelovali. KončmB še pripomnimo, da je od 17. septembra do 17.1 oktobra poteklo že mesec dni, ni še pa sluhifl od priprave za nove volitve; treba bo to zopetl kompetentnim oblastim naznaniti in povcdati.H kako pridnega in ukaze izvršujočega županaB imamo. Več prihodnjič. Opazovalec. ;j Iz urban ske fare. Urbanska fara je zelol srečna, ima letos obilno sadja in mošta, lina pal tudi osem gostilnic, 6 šnopsapotek in dve šnops-H apoteki čez cesto. V teh dveh se več iztoči,« kakor pri onih vseh,: posebno v zgornji blizd cerkve. V tem letu se je v našo mirno farpj uprla bolezen za gostilne. V vsakem kotu se ž« danes najdejo gostilne, če ravno ni hiša za tol urejena. Slavno glavarstvo na Ptuji je v tej reči' jako dobrodelno. Ce pogledamo te gostilne se vprašamo: so to hiše za gostilniško obrt ? ! Naj bi toraj slavno glavarstvo v Ptuju ne na vsako kočo na deželi dalo koncesijo za gostilnico, in v tej reči več oseb nepristranskih vprašalo za svet. Občinski uradi • so dandanes v teh rečeh zelo malomarni. Vsi naši občinski predstojniki I so zelo na narodni strani, pa tudi so nekateri zelo nerodni. Povedali bi v tem oziru lahko I mnogo, pa za danes molčimo. Le dva gospoda] vprašamo : Ali ni res, gospoda predstojnika, kako J so Vama Nemci sedaj dobri,-ker Vama jabeJjko-j kupujejo? Ali takrat, kadar je bila prošnja za J V. (peti) razred nemški nista hotela prošnje | podpisati. Prošnje za žganjarnice se pač podpisuj ej o._ Pozabiti še tudi ne smem naše urbanske šole. Šola pri nas se že zida od leto 1893. Cujte! Že dolgih 15 lei! Za plane in druge pri takem početju naročene stroške se je izdalo 1000 kron in še več. Lansko leto so napravili in nekaj po- j pravili, izdalo se je zopet čez 800 kron. Ali bi j ne bilo boljše, ako bi denar bil v hranilnici ali šparkasi, kakor da se po nevrednem izda? Gospodje občinski predstojniki naj bi se v tej reči zjedinili in rajši prosili za stavbo novega šolskega poslopja, kakor pa za več gostilnic in šnopsarij. Neki dobro znani ud šolskega odbora je rekel: Naj ostane staro poslopje; v to dobimo lahko katerega zidova, da bo imel za ma-gacine, v katerih bo hranil ob nedeljah žganjarje. Zakaj mora toraj urbanska fara biti med vsemi svojimi sosednimi farami najbolj zadnja? Sramota za našo lepo faro! Urbančan! Recklinghausen Slid. Konig Ludvig na Nemškem. Dragi „Štajerc!" Kot prijatelj in odjemalec list prosim za mali prostorček, da naznanim tudi drugim tovarišem v Nemčiji, da sem bil poklican to leto drugič k orožni vaji in sem jo dovršil avgusta meseca. Ker pa je ravno državni zbor sprejel postavo gotove podpore za rezerviste, sem tudi se oglasil, kakor sem tudi v tem listu bral, ako ni na Avstrijskem v delu, znaša podpora samo 1 krono na dan, drugače 50 "lt i na to sem dobil odgovor da se ne da podpore, ker zakonska žena v Nemčiji stanuje. In sem tudi rekuriral za to, pa ni nič. Ako moramo svoje. dolžnosti tako natanko izvršiti in smo pristojni na Avstrijsko, smo tudi vredni te male podpore, ker mi si moramo v tujih deželah kruh služit, ko ga je doma premalo. Da nam še veliko več škodi orožna vaja ko onim, pa dobro vejo, in tudi da mi kot tujci tukaj ne dobimo nič, kakor pristojni v Nemčiji dobijo tudi podporo in so davka prosti tisti čas. Ali mi se potem naj pa obrišemo. Na ta način se bodejo težko dobili iz Nemčije k orožnim vajam. f Black Diamand Wash. 24. septembra 1908. Dragi mi »Štajerc"! Precej dolgo sem že tvoj naročnik, a iz moje rojstne fare, iz Noveštifte pri Gornjem gradu nisem še čital kakega dopisa. Zelo sem radoveden, če je kateri naročnik na .Štajerca", iz moje mile domovine, in če so se že kaj kmetje iz spanje prebudili, ali pa so še vedno ukljenjeni v klerikalne verige, kakor so bili takrat, ko sem bil še jaz tam. Ni moj namen, da bi čitateljem »Štajerca" opisoval podrobnosti, zakaj bil bi dopis preobširen. Kar pa se je godilo ob času, ko je bil F. P. kot župnik in pastir nas porednih koštrunov, tega ne morem zamolčati. Dobro mi je v spominu, kako je enkrat na prižnici namesto da bi oznanjeval Božjo besedo, udrihal po naprednem listu in po naprednih možeh. Nisem takrat razumel kaj so pomenile njegove besede, ko je bil tako razburjen. A danes mi je vse jasno. Ob času, ko je za kaj fehtal, se je pa držal kakor angelj. Fehtarija pa je bila njegova navada. Najprve prosil je žene ob velikonočnem izpraševanju za povesme in druge razne stvari; ob času košnje pa za mrvo; in res, radodarni kmetje se mu vse dovozih, kar je zahteval. Sam sem videl, kako se je v faroški stali živini z mrvo nastelalo, a vboga kmetska živina mogla je jesti trdo slamo. Za vboge ljudi pa je imel tudi usmiljeno srce. Kadar je prišel k njemu kakšen potreben, je rekel: le pojdi tja doli, bo vam že kuharica dala; ko pa je dotični prišel do kuharice, je rekla: le pojdite gori, vam bojo že »gasput" dali. Tako je bilo najlepši, da se iz farovža izgubi, ko je prepričan, da nič ne dobi. Omeniti vredno pa je tudi, ko je moj oča iz Kamnika čez strmine in pečine prinesel precejšno težo, dobil je cela dva krajcarja za Ion; ko pa je umrla moja sestra je kar celih K 48 zaračunal, čeravno nimajo stariši drugo, kakor to kar jim pošljema brata iz Amerike. Ali to še ni nič?! Pri nekaterih pogrebih je kar po 150 in tudi do 200 K zaribal. Ali je Kristus tako učil? Kaj pa se je zgodilo s cerkvenim denarjem? Kakor mi je poročil ravno došli rojak iz stare domovine, še oni červivi oltarji zmirom stoje, čeravno je bilo v testamentih že taužente sporočenega za napravo novega altarja. Dragi mi urednik in čitatelji »Štajerca"! Kar je v Avstriji klerikalizem to je v Ameriki kapitalizem. Le ta lačna druhal nima nikdar svoje bisage napolnjene. Tukaj nam hočejo zdaj vbogim delavskim trpinom 100/0 plače odtrgati. In to bode najbrže povod, da bo prišlo do štrajka. Ne svetujem zdaj rojakom naseljevati se v združene države Ameriške, dokler se razmere ne izboljšajo. V začetku novembra bojo volitve novega prezidenta ali ameriškega vladarja. Za prihodnost nam zdaj ni znano. Hočem pa poročati »Štajer-čevim" bralcem, če se bo obrnilo na boljše ali na slabše. Zdaj pa, cenjeni urednik, ako je ta dopis sposoben za v „Štajerca", ga dajte na svetlo ako pa ne, spravite v koš. Jaz nisem tako modre glave kakor vaši dopisovalci in ker sem delavec v premogokopu, mi kramp in lopata boljši tečeta kakor pero. Pozdravljam vse čitatelje »Štajerca", tebi, vrli napredni list želim obilo uspeha. Matt Kramer, Black Diamond Wash. Rox 203. Milwaukee. Prosim uredništvo »Štajerca", natisnite teh par vrstic v naš ljubljeni list, ker se malo kedaj kaj sliši iz naše tuje dežele Amerike. Cital sem časopise iz starega kraja, da imate tamkaj strahovito sušo; tudi tukaj smo prizadeti po strašni suši, tako da je pogorelo več gozdov, poslopij in tudi obdelanega lesa; tudi nekateri Slovenci so prizadeti te velike nesreče. Ne smem pa pozabit, kako se gospodari tukaj v Milwaukee. Pred par leti so imeli Slovenci tukaj svojo cerkev in so dobili od nekod dušnega pastirja; ker pa ni mogel pa svoje ovčic naklonit jo je popihal na drugo faro; bil je Kranjc. Lansko leto so pričeli iz nova drugo cerkev zidati, ker so prvo prodali, in je zopet prišel en dušni pastir iz starega kraja; ker so se kmalu Slovenci prebudili iz spanja, jo je tudi ta pastir popihal nekam drugam . . . Zdaj pa s pozdravom. Slobodoumnik. Novice. Pozor! Letošnji poskusi z umetnimi gnojili. Vsi taisti posestniki kateri so kot naročniki Štajerca po g. And. Drofenig-u v Kačjem dolu, pošta 3 Podplat dobili brezplačno umetna gnojila, se poživljajo da na zgorajšni naslov takoj vestno poročajo o uspehu gnojenja pri senu in otavi. V slučaju kjer vsled suše ni bilo nobenega učinka, jo treba poskuse še za eno leto pridržati, kajti učinek nikakor ne more izostati. Taisti poskuševalci, kateri bodo vestno in točno poročilo takoj vposlali se znajo daljše podpore nadejati. Pozor! Izvedeli smo, da je ces. kralj, oblast prepovedala vse letake, spise in časnike, ki se tičejo bojkota in razširjajo nepostavno geslo »svoji k svojim". Vsakdo, ki bi se dobil s takim spisom, bode torej kaznovan in zaprt. Nam bi bilo žal, ako bi prišel kakšni nedolžni kmet zaradi prvaške gonje v ječo. Opozarjamo tedaj na to dejstvo! Kmetje, vrzite vse take hujskajoče spise v gnojnico! Poženite hujskače od svojega doma! Naznanite nam pa tudi vsakega, ki bi razširjal take spise, odgovarjal ljudi od posameznih trgovcev in sploh delal nejevoljo! Red mora biti! Divjaštvo. Resni človek se mora res že vprašati: ali še živimo v pravni deželi, za katero plačujemo svoje davke, da nam zasiguri red in varnost za naše življenje in imetje? Semterja izgleda že tako, kakor da bi bila Avstrija divjaški otok, na katerem ne odločuje ne postava no pravica, temveč le pest. Zaporedoma prihajajo novice o divjaških izgredih in lopovskih napadih. Sramota je in ostane za »belo" Ljubljano, kar se je godilo v nje zadnje tedne. Vso to besno razbijanje šip, uničevanje tujega imetja, napadi na Nemce in celo na nemške vojake, vse to, kar je označil sam slovenski knezoškof dr. Jeglič v Ljubljani za »smrtni greh", je izraz vzbujenega divjaštva, vzbujene bestijalnosti, ki mora kulturnemu človeku rdečico v obraz siliti. Zdaj^ so se ponovili ti bestijalni dogodki v Pragi. Cehi so gotovo najbolj od Nemcev odvisni narod. Oni se nahajajo po celem svetu, največ pa med Nemci, jedo nemški kruh in — širijo sovraštvo proti Nemcem. Poglejmo le Dunaj, ki je gotovo nemško mesto, ki pa je vendar gostoljubno in kjer stanuje tisočero Oehov, katerim se še ni nikdar niti las skrivil. Cehi v Pragi pa ponavljajo kakor ljubljanski prvaki vsako leto divje svoje orgije. Iz toga siališča je presoditi tudi zadnje izgrede, zadnjo pobijanje v Pragi. Kaj se je zgodilo? Kaj je dalo tem izgredom povod? Znani češki prenapetež poslanec Kloufač je potoval v Srbijo in delal v Belemgradu proti svoji lastni domovini Avstriji. Pred par meseci je potoval ljubljanski Hribar v Petersburg in se zavzemal v srcu krvave Rusije za protiavstrijske ideje. Vlada vsega tega ne vidi. Kaj bi rekli vseslovanski hujskači, ko bi šel recimo vsenem-ški Malik v Berolin in govoril tam proti Avstriji ? Križalo bi se ga. Panslavistični hujskači pa smejo vse storiti. In res, plodovi Kloufačevega romanja v Srbijo so se takoj pokazali. Poulično barabstvo v Pragi se je zbralo in pod protiav-strijskimi klici za Srbijo so napadli nemške dijake, jih tepli in pobijali ter razdjali vsa nemška poslopja. Nič jim ni bilo sveto. Napadli so nemške šole, učiteljišče, kjer so bile ženske v velikanskem strahu, nemški teater, ja celo sirotišnico, kjer so ranili vbpgo deco. Toliko* divjaštva! Vojaštvo je moralo napraviti red in pričakovati je, da se razglasi izjemno stanje ter preki sod. To bi bil tudi edini izhod. Vlada mora svojo moč pokazati. Vlada mora varnost imetja in življenja garantirati. Ako tega vlada ne more storiti, potem naj izgine iz pozorišča . . . Dogodki v Pragi kakor v Ljubljani so dokazali vso velikansko nevarnost panslavistične misli in panslavističnih strank. V drugih državah bi vtaknili take hujskače že davno v ječo, pri nas pa se jim še priklanjajo. Snoj čas se je reklo: »Austria erit in orbe ultima", to je »Avstrija bode v večne čase". In danes? Lahkomarnost voditeljev politike ima žalostne posledice. Mogoče, da bode prišlo do meščanske vojne. Vlada, kje si? Mi vsi pa, ki nočemo avstrijske domovine efijaltsko prodati, združujmo se v boju proti panslavizmu! Grozne razmere. »Bauern-Zeitung" piše: Na govejem sejmu na Dunaju se je povišal dovoz izdatno. Vsled tega so se cene sevedn znižale. Povišal se je dovoz na govejem sejmu v zadnjem tednu za 1.199 komadov živine. Vsled tega so postale cene veliko nižje in sicer: prima- blago košta v srednjem 2 K, srednja kakovost in slabša vrsta pitanega blaga 3 do 4 K pri meterskem centu žive teže. Slaba živina se je znižala pri ceni za 2 do 4 K, biki pa za 2 do 3 K. Deloma je krivo temu padanju cen pomanjkanje krme. Ali s tem da se uvozi 35.000 srbskih goved, postajajo cene še veliko slabše. Židovski listi se tega že veselijo. Kdo pa plača račun? Edino kmet, ki ne dobi niti pri živinoreji več svoj pohlevni dobiček. „Kralj" — morilec. V listu »Osterreichische Rundschau" napisal je Srb Ivan Torkovič članek. Iz tega članka je za vsacega pametnega človeka jasno, da je današnji »kralj" Peter srbski svoje-časni umor kralja Aleksandra in kraljice Drage naravnost podpiral. Srbski Torkovič pripoveduje: »Načrt, da se umorita kralj Aleksander iu kraljica Draga, se je sklenil že v jeseni leta 1901. V februarju leta 1903 pa so pričeli pripravljati izvršitev tega načrta. Takrat je bila morilska banda popolnoma osnovana. Vsak član te bande je moral storiti sledečo zaprisego: »Jaz prisežem pri vsemu, kar mi je najljubše in najsvetejše na svetu, da bodem kraija Aleksandra in kraljico Drago umoril in Petra Karagjorgeviča na srbski tron spravil", Predno se je ta prisega storila, peljal se je voditelj zarotnikov bivši minister Genčič v Genf, da bi od Petra Karagjorgeviča dobil obljubo, da se ne bodejo zarotniki kaznovali. Takratni princ in današnji srbski kralj Peter je dal tudi pismeno obljubo, ki se glasi: »Jaz, princ Peter Karagjorgevič, prisežem pri svoji časti, da, dokler bode'm jaz in moji nasledniki na srbskem tronu, ne bodejo zarotniki tn njih potomci sodnijsko zasledovani, temveč se jim bodejo zasigurile najvišje službe v deželi". S tem pismom, ki je pač najboljši dokaz, da jo kralj Peter sokriv svoječasnega srbskega umora, postal je ta revolverski vladar popolnoma odvisen od zarotnikov. — Ako vse te resnice premislimo, pride nam dvoje na um: prvič izprevidimo, da je Peterček prava marijoneta, pravi Janez-klobasa v roki srbskih kraljemorilcev. Tak vladar, katerega krona je onesnažena s človeško krvjo, — ki bi bil že davno v ječi ali na vislirah, ako ne bi bil slučajno »kralj", — ne more biti veljaven za pogodbe držav. In drugič vidimo iz vsega tega, kako propalo, demoralizirano, nepošteno je vse mišljenje prvaštva. Kajti naši slovenski prvaki so prvi, ki podpirajo z vsemi močmi krvavi tron revolverskega Peter-č k a, kateremu pljuje že lastni bedasti sinček v obraz. Prvaki hočej o bratstvo s P e-trom in njegovimi morilci, oni hočejo potlačiti i nas Štajerce in Korošce pod »krono" človeka, ki ni za las bolje kot navadni morilec. To je bistvo panslavizma, proti kateremu pa mora zmagati naš napredni avstrijski duh! Nemščina. Madžaronskemu ministru za poduk gotovo nikdo ne bode očital, da je »nemčur". Nasprotno, mož ima toliko grehov proti na Ogrskem bivajočim Nemcem na vesti, da zanje pač nikdar ne bode dobil odveze. Med najkrutejše zatirajce nemškega življa spada ta minister. In vendar, vkljub temu dejstvu, prizna veljavo in vrednost nemščine. Tako je ta kruti nasprotnik Nemcev pred kratkem imel govor, v katerem je m. dr. še dejal: »Nemški duh je tako vstvarjen, da je njegova posebnost najkrepkejše vrste, da je najbolj univerzalni duh izmed vseh, kar so jih dobili narodi. Ko bi padel recimo kakšni človek iz lune na zemljo in bi me vprašal, kateri jezik naj se uči, da zamore izpoznati naše kulturno življenje, bi mu na vsak način priporočal učenje nemškega jezika. Kajti učenje vsacega druzega jezika bi mu otvorilo manjše ali večje, vendar pa omejeno polje. Znanje nemškega jezika pa bi mu edino posredovalo znanje celotne kulture, kulture skoraj vseh. še daues živečih narodov". — Tako je govoril madžaronski minister in zatiralec nemških Siebenburgerjev. Vsakdo prizna velikanski pomen nemščine, le naši prvaki so trmoglavi. Iz Spodnje-Štajerskega. Vporaba sadja. Po sadni žetvi je bila cena lepega sadja 16 vin. pri kili. Na mariborski sadni razstavi se je že dosegla cena 24 vin. Zdaj se pa prodaje štajersko sadje na Dunaju že pc 40 vin. Sadjarji naj si zasigurijo dunajski trg « ■i Voznina znaša komaj 2 vin. Kmetijske podružnice sprejemajo rade naznanila. Sejem V Ptuju. Letni živinski, konjski, žre-betni in svinjski sejem dne 21. t. m. se je dobro obnesel. Prignalo se je 962 komadov go-vede in 896 konj. Cene so bile navadne in trgovina dobra. Prihodnji svinjski sejem se vrši 28. oktobra. Cene produktov so ostale ednake. Vinska trgatev v ljutomerskih goricah je v polnem teku. Pridobilo se je velikanske množine vina. Neprijetno se občuti pomanjkanje sodov. Vino je splošno izborne kakovosti. Po navadi ima 20% sladkorja. Veliko je tudi že število vinskih kupcev"; ki prihajajo zlasti iz srednje in zgornje Štajerske, torej vedno iz nemških krajev. Voz za vozom z vinskim moštom se pelje na kolodvor. Vsak dan vozi posebni tovorni vlak z vinom. Cene znašajo od 32 vin. naprej. V ptujskem okraju žalibog ni videti toliko kupcev. To je pač posledica prvaške hujskarije. Kupci se ogibajo krajev, kjer mislijo, da se jih bode napadalo. Tako mora kmet trpeti za prvaškega gospoda . . . Letni in živinski sejmi na Štajerskem. (Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske). Dne 24. o k t o b r v Brežicah (svinjski sejem); v Velenju*, okr. Šoštanj; v Ernovžu*, okr. Lipnica. Dne 26. oktobra v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; na Bizeljskem**, okr. Brežice; v Lipnici*; v Ribnici**, okr. Marnberg. Dne 27. oktobra v Ormožu (svinjski sejem). Dne 28. oktobra pri Sv. Juriju ob juž. žel.**; okr. Celje; v Gornjem gradu**; v Cmureku**« v Koprivnici**, okr. Kozje, v Slovenji Bistrici**; pri Sv. Tomažu-Koračice**, okr. Ormuž; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje; v Mariboru*; na Muti**, okr. Marnberg. Dne 29. oktobra v Gradcu (sejem z rogato živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 31. oktobra na Ptujski gori*, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 2. novembra v Vitanju**, okr. Konjice; v Stra-dnu, okr. Cmnrek; v Celju*. Dne 3. novembra v Ormužu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Pišecah**. okr. Brežice. Dne 4. novembra v Konjicah*; pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji) ; v Imenem, okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Dne 5. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s konji in rogato živino). Dne 6. n o-v e m b r a pri Novi cerkvi**, okr. Celje; na Rečici**, okr. Gornjigrad; pri Sv. Lenartu v Slov. gor**; na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Peklu*, okr. Slovenska Bistrica; pri Sv. Vidu pri Ptuju**; v Brežicah**; pri Sv. Janžu*.*, okr. Arvež. Kmetski Shod priredi podružnica kmetijske družbe to nedeljo pri ^Kreuzwirtu" v Pesnic-bergu. Govoril bode g. potovalni učitelj Fasching o čebeloreji. Zlato poroko je praznoval v Rogatcu g. Anton Iljaschic s svojo soprogo Amalijo. Ju-bilar je 78 let star in so je boril še pod Radetz-kytom. Čestitamo! Umrl je v Ljutomerju g. apoteker Joh. Schwarz. Bil je zelo zaslužen mož, ki je veliko v javnosti deloval. Lahka mu domača gruda! Ponesrečil je pri zgradbi Gotz v Mariboru delavec S. Reiter. Padla mu je železna posoda na glavo in ga je težko ranila. Vojaki so se prepirali in tepli preteklo nedeljo v Mariboru. Prišla je policija in morala sabljo rabiti. Železniška nesreča. Pretekli ponedelek se je prevrnil pri Zidanem mostu železniški voz in je pokopal pod seboj železničarja Friesa. Nesrečnež, ki zapušča 6 otrok, je bil takoj mrtev. Porotno sodišče v Celju je obsodilo 22 letnega Paula Strnard iz Pasje vasi na 3 leta težke ječe. Surovež je v pretepu ubil Franceta Dobrave. — 18 letni Franc Pšeničnik iz Globokega pa je bil oproščen. Tožen je bil, da je ubil svojega jeroba. Ali izkazalo se je, da je ravnal le v silobranu. Iz Koroškega. Zopet napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v spodnjem Ljublju (Unterloibl) so zmagali naprednjaki v vseh treh razredih z veliko ve- čino. To je že zaradi tega veselo poročilo, ker skušajo prvaški črnuhi ta kraj ravno zadnjo čase sem v svoje kremplje dobiti. Cast zavednim volilcem, ki se ne dajo zapeljati v hujskajočo prvaško politiko! Izlet v spodnji Ljubelj. Prvaki so hoteli naskočiti spodnji Ljubelj in zasejati i na to doslej mirno zemljo neznosno svojo gonjo. Da bi odbili ta grdi napad, so sklicali naprednjaki in Nemci za isto nedeljo 5 shodov. Vlada se je zbala, da bi se zgodili neprijetni nemiri in pro-povedala je vsled tega te shode, kakor tudi prvaško prireditev. Vkljub temu so napravili naprednjaki izlet v prijetni ta kraj. Prišlo je do 600 oseb, ki so mirno in dostojno pokazali svojo solidarnost z domačini. V okolici so pa napravili prvaki shod, ne katerem sta seveda govorila orgljar Grafenauer in dr. Brejc. Druge nesreče se ni zgodilo. Za prvake pa je to dokaz, da se Rožna dolina ne da ukloniti v jarem kranjskih hujskačev. Iz Galicije se nam poroča: Zastopstvo občine Galicija jo na odborovi seji dne 17. oktobra 1908 g. nadučitelja Marka Kogelnig ob priliki njegovega imenovanja za nadučitelja v Ebom-dorlu in z ozirom na njegovo uspešno ter koristno delovanje v šoli in občini ednoglasno in ob splošnem odobravanju za častnega občana imenovala. Čestitamo vrlemu možu! Srebrno poroka je praznoval v Celovcu g. pekovski mojster F. Wiginer s svojo soprogo Elizo. čestitamo! Zasul je premog nekega delavca, ki je delal na kolodvoru v Celovcu. Revež je dobil težke notranje poškodbe. Rimski denar. Notar g. dr. Winkler v Eberndorfu je našel na posestvu g. Peteka v Kristendorfu v junski dolini rimske denarje in sicer 453 bronastih in 40 srebrnih komadov. Zanimiva najdba ima za znanost pomen. G. dr. Winkler ima s tem trudopolnim delom veliko veselje in mu gre zato vsa hvala! Po svetu. Velikanski vihar je divjal v vzhodni Aziji. Uničil je 3.000 hiš. Baje je prišlo tudi 2.000 oseb ob življenje. Naš koledar. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in somišljenikom, da izide i letos naš ,ŠtajerČev kmetski koledar4. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem štajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora i kmet čimveč znati. Edino z znanjem si zamore kmet zboljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarju i druge zanimive, večidel statistične članke. Tako hočemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu pokazati, kako stoje razmere po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati, kako se ravno naj-abožnejŠe sloje najbolj izkorišča. Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki bodejo podale zanimive slike iz ljudskega življeuja. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode prinašal naš „ kmetski koledarli. Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši naš koledar. Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini. Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter pri-| jatelje, da se čimpreje naročijo na ,Štaj erčev kmetski koledar'. Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost |negi eio je yl Inzeratov v našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-l čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode j gotovo to tudi loto3 storil. Vsi na delo tedaj za naš kmetski napredni koledar. Zemljiško vprašanje in rimsko pravo. Po starem germanskem pravu (in lahko trdimo: po pravnih pojmih vseh arijskih narodov) je bila zemlja skupna last. Bila je last občine ali roda in posameznik jo je dobil samo v porabo. Zato se na tako zemljišče tudi ni mogel vzeti dolg, kakor so današnji zemljiški dolgovi in hipoteke. Drugačne razmere so se pojavile v rimskem pravu, ki je očividno nastalo pod se-mitskim vplivom. Po rimskem pravu sta zemljišče in zemlja zasebna last kakor vsako drugo blago. Lahko se prodata, zastavita ali zadolžita. Iz tega izhajajo one čudne posledice, na katerih boleha vse naše gospodarsko življenje. Posestnik, na primer kmetj ki vzame na svoje posestvo kak dolg, obteži na. ta način svojo zemljo navadno z večnim davkom. Kajti on in njegovi nasledniki lahko le v zelo redkih slučajih popolnoma zbrišejo ta dolg. Saj pridelajo navadno le toliko, da lahko živijo in plačujejo obresti. Če pa pridejo enkrat slaba leta, potem ne morejo niti obresti več plačevati in kmet mora vzeti zopet nov dolg na svoje, že tako zadolženo zemljišče. Tako zabredejo celi rodovi vedno globlje v dolgove in postanejo pravi sužnji obresti. Šin zadolženega kmeta se z dolgom že rodi. Že v zibelki mu je določena usoda, da bo moral večino svojih delavnih moči porabiti le za to, da bo plačeval obresti od dolgov, ki so vknji-ženi na njegovem posestvu. Tak človek se ne rodi kot prost človek, ampak kot pravi suženj dolga. In to tlačanstvo je hujše, kakor pa je bilo tlačanstvo za časa vitežtva v srednjem in novem veku. Kajti tak gospod se je v starih časih vsaj zavzemal za svoje tlačane in jih je branil pred zunanjimi sovražniki. Moral je namreč gledati na to, da so se dobro razvijali in da so uspevali. Na to današnji kapitalist ne gleda. On pomaga, če treba, kmeta uničiti, ker je pri tem njegov dobiček še veči. On večkrat celo dola naruvnost na to, da kmeta popolnoma uniči. Te razmere so se poslabšale, odkar imamo uvedeno novo dedno pravo po katerem se zemljišče oceni kot kapital in ko morajo dobiti vsi dediči svoj delež izplačan. Ta delitev pri dedščini sili naravnost vse posestnike, da najemajo zemljiške dolgove. Odkod pa naj dobijo toliko gotovine, da bi izplačali takoj dediče. Torej je v tem dednem pravu res nekako prisilno zadolževanje. Naše postave in naše gospodarske razmere so danes tako urejene, da se mora vsak posestnik zadolžiti, ali se hoče ali pa noče. S posestvom v mestu je še skoro huje ko z onim na deželi. Ker jo prodaja zemlje tukaj popolnoma prosta, se pri tem črez mero špekulira in zemlja se na ta način črez mejo podraži. Vsak kos zemlje, ki bo mogoče kodaj dober za stavbišče, kupijo pravočasno špekulanti, ker upajo, da bodo pozneje imeli pri prodaji velikanski dobiček. Dočim je kvadratni meter dobre poljedelske zemlje blizu mesta vreden kakih 50 vin., se najde kmalu špekulant, ki ponudi 2 do 3 K in kupi za to ceno večjo ali manjšo zemljo. Če se stavbe bližajo temu posestvu, se njegova cena zelo hitro viša in črez čas se proda kvadratni meter istega zemljišča za 5 do 6 kron. Tako dobi špekulant tisočake dobička, ne da bi se za to kaj trudil. A tudi drugi in celo še tretji špekulant ima dobiček pri tej trgovini z zemljo; če pride nazadnje ta zemlja res v roke 5 onega, ki misli na njej staviti hišo, potem stane kvadratni meter mogoče 15 do 20 K, večkrat 40 do 50 K — isti kvadratni meter, ki Mfi pred kratkim časom veljal le 50 vin. Sevede je stavba na taki zemlji zelo draga, najemnik ac po pravici pritožuje o velikanski najemnini, ki jo mora plačevati za stanovanje. ivlja na gospodarja, v katerem vidi svojega a. Ne pomisli pa pri tem, da je ravno dar oni, ki je najbolj tlačen. Navadno ima do tri hipoteke na stavbi in ima vedno skrbi, da spravi pravočasno denar za obresti . In če ima smolo, da je par stanovanj časa popolnoma praznili in da ne more ikrbeti obresti, potem se mu zna zgoditi, da ;e hiša na prisilno dražbo, pri kateri bo še o, kar je bri stavbi res njegova last, mili i frijnji! že takrat moral br škod( CSil, Naš priljubljeni list To je namreč posebno značilno na naših rbipotekah, da se upniku ni treba ozirati na to, \i\ zadolženo posestvo uspeva, ali kaj nese ali [ne. Ali ima hišni gospodar najemnike ali ne, ijije pri kmetu letina dobra ali slaba, to je »polnoma vse eno: obresti se morajo plačati. hipotekah riskira dolžnik vse, upnik nič. Dolžni* mora vsako nezgodo, vsako izgubo tr- jti. Če ne more premagati teh nezgod, potem fga upnik kratkomalo posadi na cesto. Hipoteka : na vsak način varna; njej se ne more nič Če zgori hiša, ne zgori dolg; on ostane [m zemlji. Celo, če bi celo mesto razdrl kak I potres, dolgovom to prav nič ne škoduje. Dol- >vi se ne dajo uničiti in trajajo večno. Dolg na nek način celo nekaj nadnaravnega, nad- eljskega; vse pozemeljske stvari se namreč si obrabijo in propadejo, dolga se ne prime |e dež, ne veter, on je večen — dokler je f ljudstvo zdravo in se najdejo delavni ljudje, ki plačujejo obresti. Ali tega ne zdrži nobeno dstvo na dolgo časa; pod rimskim pravom se udil še vsak narod, prvi pa Rim sam. K bistvu rimskega prava spada, da je ka- pital nekaj nedotakljivega, takorekoč svetega. Sajprej pride kapital, potem človek. Človek in ijegovo delo stojita s,svojimi pravicami v vrsti Tja kapitalom. Človek se lahko ubije, cel narod se lahko nniči, kapitala se ne sme nihče do- J takniti. Če so rokodelci s svojimi rokami in ma- terijalom postavili hišo in jim posestnik hiše ne more plačati, nimajo nobene pravice do ; pravico imajo oni, ki so pravočasno dali zemljišče vpisati hipoteko — dasi je bila oče samo navidezna in ni lastnik dal niti za njo. Tako hoče formalizem rimskega oprava. (Šele v novejšem času se je to malo ublažilo s tem, da se mora za potrebščine iz zahteve pri stavbi dati primerna jamščina.) Torej se nam nikakor ni treba čuditi, če preminjajo ljudje in vse pozemske stvari in če ostane nad vsemi nazadnje le kapital kot velikanski zmaj, ki jih duši s svojo strupeno sapo .in ki jih trga in požira. S kapitalom je v zvezi mnogo slabili stra-nij in posledic. Tukaj ni prilike, da bi jih vse naštevali. Čuditi se moramo pač, da ljudstva, pri katerih velja to oderuško in roparsko rimsko aro, še vedno živijo. To tuje pravo je pri nas gospodarilo že dolgo, da marsikdo misli, da brez njega, ne gre. In vendar gre. Jedna najkultur-ijših evropskih držav ne pozna rimskega prava njegovega oderuštva pri zemljiščih: Angleška. ve, ali ni mogoče ravno ysled tega postala močna. Angleška zemlja je takorekoč last ne in se ne sme prodati, niti zadolžiti. Kdor tam zidati hišo, temu ni treba kupiti stavbenega prostora, ker oa vzdme za 99 let v najem. Za to so v velikanskem Londonu stanovanja razmeroma ceneja kakor pri nas na evro-pejski celini. Zato stanuje angleški delavec bolj no in varno v svojem stanovanju, ker se mu treba bati, da bi ga pregnali spod strehe, zvišali stanarino ali pa mu hišo prodali na 'dražbi. Zato je na Angleškem špekulacija z zem-' ljišči pri špekulaciji ogromno zaslužiti, Špekulirajo Angleži s svojim kapitalom pri nas, ker je to doma prepovedano. Doma so sami ■osti, nas, tujce pa skušajo zasužnjiti. Angleži pa se ravnajo pri tem samo po svetopismenih besedah: Tujca lahko odiraš, lastnega brata ne smeš. Th. Fritsch. je že v 4. četrtletj IX. svojega letnika. Da ne pride do kakšnega motenja v dopošiljanju, prosimo vse svoje cenjene naročnike, da poravnajo 6im-preje naročnino. Naročnina stane: Za Avstrijo na leto 3 K, na pol leta 150 K. Za Ogrsko in Hrvatsko na leto K 4" 50, na pol in četrt leta razmemo. Da je ta cena tako visoka, so krivi Košutovi vele-izdajalci, ki se bojijo „Štajerčevega" biča. Za Nemčijo na leto 5 K. Za Ameriko 6 K. Za vse druge inozemske dežele se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnina, katero naj blagovolijo naročniki čimpreje poravnati, je gotovo tako nizka, da je komaj papir plačan. Mi naprednjaki tudi ne iščemo dobička temveč nam je edini namen, da izvršimo potrebno delo V prid ljudstva. To lahko rečemo, da ni noben slovensko pisani list tako odločno borbo proti ljudskim Zatiralcem peljal, kakor naš „Stajerc". „Štajerc" se ne ozira ne na levo, no na desno, temveč dela edino in izključno za ljudstvo. „Štajerc" biča brez usmiljenja vse, kar je 1 j u d-stvu sovražnega in škodljivega. „Stajerc" hoče na gospodarskem polju zboljšanje žalostnih razmer kmeta, obrtnika in delavca. Na polju politike zahteva, da bi imeli delavni sloji isti vpliv kot gosposka. Na kulturnem polju pa zahteva „ Staj ere" .čimveč izobrazbe za vso ljudstvo. To je naš namen! Kdo ima pogum, da bi očrnil, osmešil ali zasramoval ta namen ? Mi pravimo: Vero se ne sme omadeževati s politiko ! Narodnost se ne sme zlorabljati v strankarske namene. Kmet, obrtnik in delavec pa so večni stebri človeške družbe in brez njih, proti njih volji se n e sme ničesar več zgoditi. Zato pa ne sme manjkati »Štajerc" V nobeni hiši« Delajte, razširjajte vaš list, naročajte se, agiti-rajte za nove naročnike. Ako vsak naših odjemalcev pridobi le enega novega naročnika, potem pridemo do velikanskega števila naročnikov Mr 30.000. ~ma Potem pa nam bode tudi lahko ustreči vsem zahtevam, ki jih stavijo naši odjemalci! Na delo torej, naprednjaki! Uredništvo in uuravništvo. Gospodarske. ! marsikaj p n, kamor je bil n so mu tudi primog najrazličnejšimi v: a poskus sadile n razdelil sadni vrt s tdcu med štajerske od 470 jabolčnih vr tem opazujejo, ali si na ta način mnog je zelo dragoceno, eznatnosti biti dobr. je zmagal toliko štei mes po pravici ircu Ij uspeva najbolj prišel lep in neoškodova dobre lastnosti mošanclja nad mnogoštevilnimi in ki so se v zadnjih letih z Tako je n. pr. leta 1839. nega gospodarstva v Gr: cepike in mlada drevesca za poskus nasadijo in pc obnesle. Dasi smo dobili vrst namiznega sadja, ki morale vkljub njegovi n mošanclja tako velike, da sadnih vrst in da se d; štajerskega sadja. Mošanci do 500 metrov nad m< gre večkrat še mnogo \ Vzhodnji Štajerski, kjet žicah, vendar ga cenijc Slovenskih goricah, pri Sv. Le Brežicah, Cmurecku, Radgan Konjicah, Slovenski Bistrici mošancelj za gričevje najpr sadna vrsta. Od zemlje ne pa se zdi, da mu peščn zemlja najbolje vgaja. Dasi že dolg vendar je bil prvič šele leta 1877. Najdeta se dve vrsti mošanclja; pni drugi visok, zadnja vrsta je dragoce se Badjerejci ozirajo edinole na njo. mošanclja rada prime pegavost, a v rjem, e. Da šje. Da si j je nasajen tudi po dri tu, da je lahko amenjen. Te ;le do zmage rstami sadja, a Štajerskem. talnega vzor- idjerejce da jih ne bodo izvrstnih ndar so lastnosti ) drugih menuje kralj : v bregovih sojnih mestih pa lajbolj razširjen v v velikanskih mno- ugih delih dežele. V Ormožu, Ljutomeru, Savinjski dolini, pri n mnogih drugih k mernejša sahteva r ita, mak ajbolj dt »no mnogo mokr ajih je časnim škroplj lezen uspešno mali, potem pa še se naj Vi sadjerejci jerski zimski ijem z bakrer zatiramo. Ce si se jim mora pr glasi po vseh k po bre: moš; celj endar n ilovnata 3 znan in prijubljen, znanstveno opisan. i je stisnjen, plosek, nejša; trebalo bi, da Obžalovati je, da se mdar lahko s pravo-> galico in apnom to bo-mošanclji kedaj drobni in nemo pognojiti. K sklepa ijih zelene štajerske dežele: vrsti visok, šta-da drevesa dru- gih manj dobrih vn>t ž nj spom. obilne h, sadite v prvi in precepite ml opisa. zaseb njali vaše s« plačilo. V lih uzrokov ie drevesnici e ozirajo n; icelj, da ga : bo moša bi in Vi deželnih d mošan ■„ velik to ii bomo :lj p naj moš: Če v doglednem času blagosl se bomo uveljavili s staj« trgu za sadje. Strokovi -'j m naj imeli men potomci in Vaši ;vosnical v veliki male se bodo hvaležno itroci boste imeli se iz vseh doslej meri sadi, a tudi i, in šolske drevesnice ečji meri gojijo zimski dovolj velikem številu. razširil potem bo to rskim štajersko de sadjem in mi itovnem •adei čitelj Otto Bi Kmetje, pozor pri nakupu umetnih gnojil! Kmet Janez Pivec v Kočnem, p. Laporje pri Slov. ■ Pri kmetih je zanimanje za poskusno to tem bolj, ker je lansko leto neki j osleparil in več vagonov umetnega Uspeha seveda ni bilo nobenega, samo str ojenje oča: eliko nt veliko gnojila razpi denar so z: sleparstvom, vsaki podpi umetna gnojila, v jila kupovati ne \ pri dobro znani! dogaja najbolj le rrgli. Jaz sem svoječas: seveda je bilo prepozni al.. ker bodi vsakemu, ki svarilo ter se priporoča, d neznanih potujočih agi domačih trgovcih. To ril pr se je pri tak dve rastlinski hrar ali pa po tri (kal: perfosfati mešajo : lastane amoniakov superfosfat, ki ima 2 do 9°/0 n 9 do 16% v vodi raztopne fosforove kisline d tem že bil hoče kupiti umetna gno-ntov, ampak sleparstvo se imajo p kislino), Če se s nih mešanih gnojilih, ki lni snovi (dušik in fosforovo fosforovo kislino in dušik). žveplenokislim amo superlosfata s kalije ki ima 8 do 1270 v 4 do 10°/o ka,iJa- Gi snovmi je kaliamonii dušika, '7 do 9% v 1 do 307. kalija. V 1 iakom, dušika Zmes rfosfat, solmi daje kalijev vodi raztopne fosforove kisline id ojilo s tremi hranilnimi rastlinskimi kov-superfosfat, ki ima 2 do 67. odi raztopne fosforove kisline in 4 ickaterih krajih ta mešana gnojila zelo rabijo, ker se baje prav dobro sponašajo. Če se pa pomisli, da se ravno z mešanimi gnojili najbolj slepar! in da vsak kmetovalec lahko sam kupi posamezna gnojila, ki so v mešanih gnojilih, in jih tudi lahko sam. meša, in nadalje, da tvorničarji za mešanje vedno precej računijo, potem iz teh vzrokov ne bomo pripo biti mešani gnojil, če se lahko kupijo posame očali sna gno-lih gnoji! lim kme- ahtevajo Zimski mošancelj, glavna štajerska sadna vrsta. (Poročilo deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru.) Mi ga hočemo imenovati prijatelja, resničega, zvestega in hvaležnega, naš stari, ljubi, tolikrat priznani mošancelj, ki stoji že od časov naših pradedov na solnčmh višavah naše lepe zelene štajerske domovine. Kaj bi bila štajerska sadjereja brez mošanclja, nobena druga sorta ga ne more nadomestiti, njega, ki je tako pripraven za pošiljanje, ki je tako trpežen in čegar ime se na največjih evropskih trgih za sadje s častjo imenuje. On daje prav za prav denar našim štajerskim sadje-rejcem, ki ga torej zaradi tega že desetletja sem v posebni meri negujejo in sadijo. Že pred stomi leti je bil mošancelj, kakor posnemamo iz starih zapiskov, razširjen skoro po vseh štajerskih sadunosnikih: takrat pa še ni imel tega imena, ker se je imenoval •štajerski Borsdorfer«. V takratnem času so pisali o njem, da tuji brez posebnega obskrbovanja obilno rodi. Razun te lastnosti, ki se pri njem najde še danes v veliki meri, je še ena druga lastnost, ki mu je, davno, predno so postavili železnico, dajala posebno vrednost: da se da tako lahko razpošiljati. Takrat so mošanclje, namenjenje na Dunaj, Solnograd ali Ogrsko pošiljali na navadnih tovornih vozovih brez posebno skrbnega zavoja; umevno je, da je jila. Nadaljna in sicer najbolj slaba stran meša je ta, da z njimi ni mogoče zadostiti posamezn tijskim rastlinam, če te ali one hranilne sn v obilnejši meri, kajti mešana gnojila niso nikdar mešana v pravem razmerju in ravno to je najvažnejše pri gnojenju z umetnimi gnojili, da damo vsakej rastlini ravno toliko posameznih hranilnih snovij, kolikor jih pač potrebuje. Z mešanimi gnojili pa damo od Ine snove preveč, od druge zopet premalo in , da je uspeh gnojenja slab. Za travnike na po nara jedne hr to je kri primer s nita (ali 800 kg masovo naj vedno vzame n; 200 do 250 kg 407, Tomasove žlindre. T lindro je napačno. Vino /.vrši. ako ni sod vehan ; poloti se gakanin alk izhlapit- i dobi vino kc 1 ha 600-700 kg kaj- kahjeve soli) di gnojenje s pravi, mnogo tropine. Ako ležem, zamažemo ' škodljiv mrčes svojo v razpokah nahaja, Drevesni lubad post ne najde več tolike;; belež pomori mah i namazana z vapn 700— mo To-Nl. ibro za-1 kislina la poln vina, vino se po-katero ima lije na sveže »edno poln in di ihol in ogljenčev: njega. Če ni bil sod dalj či tudi nekak zaduhel duh. Tak se ga zmeša s mladim vinom Dgljenčeve kisline, ali pa če se ga e, da na teh nekoliko časa vre. Mazanje sadnih dreves z vapnenin beležera. — namažemo ludad sadnega drevja z vapnenim be- rse razpoke, v koje poklada razeo zalego, mrčesova zalega pa, ki se ne more izlesti izpod vapnene mrene. me na to tudi bolj gladek in mrčes a zavetišča za svojo zalego. Vapneni n lišaje in jih 1 im beležem, ko rasti ženeji ivira. Drevesa, kasneje nego — 6 navadno, zato tudi pozneje cveto, kar je posebno za naše hribe, kjer nastopijo včasih pozni pomladinski mrazovi, ki cvetje pokončajo, velike važnosti. Najboljši čas za mazanje dreves z vapnenim beležem je jesen in zima. Za belež naj se vzame sveže ugašeno vapno in sicer na vsak hektoliter vode 4—5 kg in doda naj se temu še '/, kg modre galice. Preden se namaže z beležem, ostrže naj se stara debla z drevesno strguljo, mlada pa oščeti z jekleno drevesno ščetjo, pazi pa naj se, da se odgrne le mrtvi, ne pa zeleni ali živi lubad. Strže naj se ob vlažnem vremenu, a" pod drevesno krono naj se položi po tleh stare vreče ali rjuhe, da vse kar odpadne, pade na nje; to naj se potem spravi in sežge. Pobeli naj se z zidarskim čopičem in sicer ne le deblo, ampak kolikor mogoče tudi veje in vrhe. Kočno naj se z ročno škropilnico, kakoršna se rabi za škropljenje trt, poškropi z beležem vse, kar ni bilo pobeljeno in sicer ob suhem vremenu, ko ne zmrzuje. V sluč»jn, da ima tele drisko, priporoča >Nemška kmetijska živinoreja«, naj se mu da, ako gre od njega kislo in smrdeče blato, najprej kako lahko dristilo kakor n pr. nekaj žlic ricinovega olja ali nekoliko centigramov kalomela. Ako ga že več časa napenja in ima drisko, naj se mu da večkrat na dan malo žličico ogljenčevo-kisle magnezije ali pa krede, za tem pa, oziraje se na velikost in starost pri tem, vsak dan 4 do 6 krat.za noževo špico ali žličko tanalbina ali tanoforma. Če kopita razpoknjo, naj se vzame enako množino medu in navednega voska in raztopi oboje skupaj na žerjavici. Kopito naj se najpoprej zgoraj in spodaj do dobrega osnaži, razpoke in špranje naj se z mlačno vodo dobro opere in končno namaže s pomočjo čopiča z gori navedeno raztopino. Ako se to večkrat ponavlja, kopito prav gotovo popolnoma ozdravi. Da se mleko neprismodi, naj se ne dene nikdar vret v suho posodo, ampak v lonec ali kožico, v kteri je bila dalj časa voda, ali pa tako, ki se je poprej dobro namočila v vodi. Da preženeš deževne gliste iz cvetličnih loncev, položi na vrh zemlje tik cvetlice ognojito jabolko. Kmalo prilezejo gliste na jabolko, te poberi in položi jabolko zopet na mesto. Jabolko zvabi vse gliste iz zemlje, ker jim gre v slast. Mlade koprive so jako dobro sredstvo za osna-ženje šip Če je bila šipa tudi od solnca postala meglena, se z njimi popolnoma očisti. Puško, pistole, samokresi, vse lovske potrebščine in šivalne stroje se kupi najbolje in najceneje pri kot strogo reelni in solidni znani tvrdki F. Ilnšek v OpoCno drž. žel. (Češko). II. cenik zastonj in franko. Loterijske številke. Gradec, dne 17. oktobra: Trst, dne 10. oktobra: 19, 12, 22, 87, 60. 62, 19, 77, 59, 51. Ceno perje za postelj ena kila sivega, slišanega K 2-—, na pol belega K 280, belega K i'—, prima mehke K 6'- , visoko prima, najboljša vrsta K fr—, peresje (daunen) sivo K 6—,belo K 10 —, od 5 kil naprej franko! Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inlela (Nanking), ena tuhna, velikost 170X1 '6 cm- * 2 glavnima blazinoma, 80X85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim per- «"em K le*—. Napol-daune K 20—, daune K 24— tuhna sama l 12--, U-—, 16*—, glavne blazine K 3—, 250, 4-, pošlje po povzetju, zavoj gratiSj od K 10*— naprej franko 728 Max Berger, Deschenitz st. 229, BGhmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko. Letošnje orehe kupi po najboljši ceni veletrgovina 73° Ed. Suppanz, Pristova. Trgovina z mešanim blagom, žganjem itd. na dobrem glasu se takoj da ali v najem ali na račun radi bolezni ; več se izve pri Anton Reicher, trgovec in gostilničar, Sv. Barbara v Halozah. 722 Dva pridna mizarja ter en kol ar ~3MI dobijo trajno delo. Tudi se sprejme en mizarski in kolarski UCClieC« Dopisi na „Weiss, VVagnermeister, Kindberg, Obersteier." 724 Učenec se sprejme pri g. Kari Kasper, Ptuj. (rgovimi z mešanim blagom in zaloga smodnika, Her-rcngassc Stov. 11. 703 Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi raatrace, djvani, olročjc postelje, postelj e vlofte, pod-zglavoike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre r Maribora, Tegetthoflbva cesta 23. 642 Močni učenec za pe-karijo m se sprejme v pekariji Masek v Mariburu, koroška ulica H. Kovaški pomočnik bo takoj sprejme pri g. Antonu Kiintič v Dobravi, Zavre (Sauritsch). G91 Pridni konjski hlapec, ki se rabi za gajžica (voznika kruha) se takoj sprejme pri p. .Toll. Kiilm. umetni mlin v Franheiniu. 697 Pridni mlinarski učenec se takoj proti mesečni plači sprejme pri Juh. Biibm, umetni mlin T Friiuti ■ - i ni a. 698 Pridni viničar z i do 6 delavskimi močmi, se sprejme pri vinogradskem oskrbnistvu g. Karola Scher-banrn v Framn Več se izve pri g. J«ž*fa Wratiehk«, trgovcu v Ptuju. 675 Gostilna z mesarijo se vzame na račun ali v najem do 1. novembra 1908. Pisma naj se pošljejo pod . Uostilna 18'' na upravništvo „S!ajcrca", Ptuj. 709 ISčem v primernem kraju posestvo ki bi merilo 17—20 oralov. Prodajalci naj se blagovolijo obračati na Peter Panseršir, Suhadole, posta Komenda pri Kamniku. 723 Naznanilo. Jaz podpisana naznanim, da obžalujem, ker sem gospo Ano Wcku-ch po nedolžnem ob čast spravila, in jo s tem razzalila; tem potom prosim odpuščanja. Kdor koli pa se bode o temu kaj omenil pa bode pred sodnijo poklican. Frančiška Kelc, 708 lončarjeva žena. Gostilna dobra s trafiko loči žganje, in vse na lepem prostoru in brez konkurence, 4 oralov njiv se proda za 7600 kron. Kje ? pove ' Kranz Jes«vsek, železniški čuvaj stanujoč pri postaji Hoče. 71S Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Johan Turtsehitucb. pekovski mojster, Gratwein. 712 Iz hvaležnosti daje na prsib bolanim na pljurah trpečim lolnikom ra-dovoljno pojasnila. Vpraša se 6ri K. lieuricli, vodja fabrike eutsrh-l,0ff»8 v Banatu, Par-vygassc 762. 717 Pekovski učenec v starosti od H do 16 let se tri celi oskrbi sprejme pri g. edwig Tekantz, pekovski mojster, Strass pti Spielfeldu. Prinese naj se šolsko spričevalo seboj. 715 Krepki pekovski učenec se lakoj sprejme v Geuerjevi pekariji v Poličuoah. Učenec z zadostno šolsko izobrazbo, zdrav, slovenščine kakor nemščine zmožen, se takoj sprejme pri g. Jo8. Srimz, špecerijska trgovina, zaloga zjanja, moke in otrobov itd/Celje. 727 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX RAZGLAS. Štajerski deželni odbor je sklenil, da priredi tudi leta 1909 stalne viničarske tečaje v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trtni kulturi in v prometu sadno-drevesne šole ter v uresničenju sadonosnikov in ravnanju z njimi. Ti tečaji, se bodejo vršili na: 1) deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru ; 2) deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnicu; 3) deželni viničarski šoli v Ljutomerju ; 4) deželni viničarski šoli v zgornji Radgoni ; 5) deželni viničarski soli v Skalicu pri Konjicah. Ti tečaji pričnejo slo. februarjem in končajo s 1. decembrom 1909. Sprejme se : v Mariboru.............14 v Ljutomerju............12 v zgornji Radgoni..........16 v Leibnicu.............24 in v Skalici pri Konjicah........20 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobijo na imenovanih zavodih prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za predde-lavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji sposobnosti. Da se sprejmejo v enem teh tečajev, vposlati imajo prosilci svoje prošnje, ki jih ni treba kolekovati, do najkasneje zadnjega decembra 1908 deželnemu odboru. V tej prošnji je izrecno povedati, v katero preje omenjenih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in je prošnjam priložili: 1) dokaz o dokončanem 16. življenjskem letu ; 2) nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi; 3) zdravniško spričevalo, da ne trpi prosilci kakšni nalezljivi bolezni ; 4) odpustnica iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo udeleženci zavezati, da nejo od 15. februarja pa do 1. decembra 1909 trgano v tečaju in da bodejo ubogali vsem izob tikočim se naredbam deželnih strokovnih organov. Gradec, 28. septembra 1908. m Od štajerskega deželnega odbora Edmund Graf Attems m. XXXXXXXXXXXXX3 ttttttStXKKKKKKSSKKXXK) Ci 44.742 St n a r,rn1908-11 6,550 Naročitev ameriških trt za plačilo iz zclruže: državnih in deželnih nasadov za nasadno do 1908/1909. Štajerski deželni odbor imel bo za prod v prihodnji spomladi iz združenih državnih deželnih nasadov naslednje množine amerišk trt, in sicer: 1. 700.000 cepljencev, večinoma od la graševine, belega burgundca, zeleučiča, rumeneg šipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega minca, renske graševine, muškatelca, cepljenifi na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestri^ Montikolo. 2. 450.000 korenjakov od riparje PortalisJ vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Dva miljona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je : I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za. imovite posestnike, 140 kron za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike^ 10' kron za vse druge. III. 1000 ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom' od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. I. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. NaroČila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse to trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trt« odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre-vzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovos se bodo posebej zaračunili. Na vsakem nardčilu jo natanko navesti 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, ^ katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona : drugo enako nadomestila, ako si naročilec tegs odločno ne prepove. Trte se morajo pe naročnikih ako mogoč« osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo pa takoj po vsprejemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvi trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode ozirala Gradec, dne 25. septembra 1908. Od staj. deželnega odbora. 725 Edmund Graf Attems m. p. - 7 — I Varstvena marka H Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za ott- anker-pain-expeller -18s8 je mano kot odpel)a]ofie, Izvrstno In bolečine odstranjajoče arcd.lvo pn prchlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 140 in K 2 —. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v akatluth z našo varstveno znamko „A«ker", potem se dobi pristno to sredstvo. a Dr. Richter-]eya apoteSa , zlati lev" g V Pragi, Elisabetslr 5t, 5 nov. Razpošilja se vsak din. 6!M) Pravo domače platno za rjuhe in obleko priporoča vedno v veliki zalogi trgovina Brata Slawitscli v Ptuju (pri mostu Wagplatz). 696 i slavnem trgu, enonadstropna hiša in zraven mala delavnica za 1 a rokodelca prijetno, zraven klet in 1 kravja ter 2 svinjski .... Jrornica, gospodarsko poslopje, vso zidano in z opeko krito, njive in Iravnik, lepo sadje, rodovitno, vinske trte, ki rodi 6 .:drov vina, vse v lepem, dobrem stanu, dobri grunt se proda ■a prosto loko; cena je 6.000 kron pri lasinikn, Jože Gradi-nik, Luka. p. Zidanmost. 719 Meščanska parna žaga. Na mvem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptuj« »ven kklnice in plinarake hiše postavljena j« nova parna žaga vsakema v porabo. ?«ak«mn ae les hlodi, itd po zahtevi takoj ruga Vsakdo pa »me tudi sam oblati, vrtati ia ■pahati i. t. d. 68 Gospodinja, atera ima mirno srce do otrok in potrpežljivost do bolnika se takoj sprejme; istotako 70* lilapec kateri se ne boji dela; oba pri Anton Reiclier. rgovecin gostilničar, Sv.. Barbara v Halozah. Predno 705 Varstveni list v znesku K 3*— Od t oktobra do 1. decembra 1908 se ta varstveni list (Gulschein) v znesku K 3-— pri pismeni naročbi v najmanjši svoti K 30"— nakrat proti vpošiljatvi za K 3-— v plačilo vzame. Poleg tega dobi vsak haročilelj lepi koledar zastonj Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse štev. 27/27. Zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga. Zahtevajte moj glavni katalog z 6.000 podobami zastonj in.poStnine prosto. 696 fiaMiw pravi je le Thierry -balzam Mino budo kot znamko. Najmanj »p posije 12/2 ali 6/1 ali patent potna družinska steklenic« K 6-—. Zaboj zastonj. Thierry oentifolij-mazilo NsjMii se pof Ijt 2 doze K 3 60. Zaboj zastonj. Povsod! priznana i«l isiMjia deaaca sredstva proti bolečinam, pečenj« v želodcu, krt«, kaliju, hnpavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov u narocb« in denar: 4 »Mmtj, apoteka k angelj-Tarulra ? Pregradi pri Rogatca. Zalege v lajveeih apotekah. 237 pred osleparjenjem! Opozarjam cenjene čitatcljc tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki se jih ilolil |io* varni po K 3—. kot prave „železaiakr IUskopf". Prave ^železniške Roskopf---urc, katere prodajam že mnogo let v polno zadoVoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..železniška lUaknpf' košta brez sekundnega kazalca K 7-~, s sekundnim kazalcem K 8"—■ 3.leta garancija. Se pošlje po povzetju Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 nrar, sodn. zapris. eenilnik i u strokovnjak Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 692 Gospodska ulica št. 11. — Herrengasse Nr. 11. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika = v Ptuju štev« u ■ priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, ri2, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno rini lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40°/0-aO kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokialega amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinogradov. --------------Postrežba jako urna in solidna.--------------- Pri letošnji draginji se zamore štediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo potrebo na perilu za postelj in telo, na oblekah za gospode, dame in otroke, na potrebščinah i« n''Veste samo direktno pri fabri-kantu. Pišite nam in pošljemo vam a*»ae*».»««<9€B«»»B zastonj in poštnine prosto naS najnovejši krasno ilustrovani umetno tiskal) cenik. Iz njega priporočamo posebno: 44 vinarje« OStaBki (rCStl) 44 "»narjev pri metru i,rez napak Pr* metra 6—12 m dolgi f izvolitvi v lodnu, barhentu za obleke, flanelu za srajce, stolih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi druk, pike, stolih za bluze, cajg za predpasnike, antljc, vse garantirano čistu-barvno. Ženske bluze v voljni ali barhentu, moderno, solidne, vse velikosti od K 3*50 naprej. Ženske trikotne srajce zelo gorke......od K 230 naprej Žensko trikotne hlače, mehke za zimo .... od K 170 „ Moški1 triketne srajce z ovratnikom ali brez , od K ž'— ,, Moške trikotne spodnje hlače, debele in gorke . od K 1'50 „ In.dni mantelji za dečke za 6 -14 letne . . . od K 6-50 „ MoSki lodai mantelji za vsako velikost .... od K 1140 „ Ženika zgornja krila, najboljši snit.....od K »-60 „ Dobre težke dekne za konje, krijejo celega konja od K 3-— „ in mnogo druzega. Pišite po katalog na 683 Gebr. Reichart, fabrlkaDti Dornbim 20, Yorarlsberg. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že vefr nego 30 let, ae mi j« posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade, in proti izpadanin brk in las in to je K A Pil.OR št 1 On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, oils t ni njnje praliaj in vsake drug kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in z«rnai nio. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K ttOk 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišic w lekarnar t Pakracu štev. 200 v Slavoniji „TrinmpP Brej konkurence! Ni bazarsko blago! v"xVvvW//<7/^» Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko ^sMmtj/Mzi? zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno larapo, znamka ,,TjrinmpP' kajti mi (garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi 3 mtscee. Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. 707 Absolutno brez nevarnosti se lahko in brez težave v žepu nosi. Neodvisna od vetra in viemena. Se lahko rabi; balerija se da i z m c nj a t i. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lampe..............K 8"— 3 komadi...................K 810 Z povečevalno linzo 1 komad............. K 4'— 3 komadi...................K 10-80 Dvojnii-m«čne nalomestne bat-rije komad........K 1 — Z trajnim (Stell-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4-— in K 6 — Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad.............K 5— in K 6' — Edina razpošiljatev proti povzetju samo po „Export-Union" Abt. 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tudi vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franko. Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št 6 v Celju. me Red Star Line Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. - Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel-fijo. - Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene 103 pojasnila daje Red Star Line, 20, WiedenerGiirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 4L 5ooo ur xsa kstalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron Rosk. aat. 8 — Sreb. Rosk. 6'— ŽeL b. Ros. 7 — Sreb. dvojni mantel] 8*- kron BudilnWa . 2'40 Svetla «ller. 3-— SU-lp. svon. &•— kuhinj. ura 3>— 6 valčkov . 12 — kron Ura na pen-delj 70 cm. 7-Slolp. 2MB. 9"— ZUioiloico 10*— Zgodbo. .18 — Original Omega, Seliaflliansen. GlashHtte, Helios, Amalfa, c. k. izkušeno, od K 13—; »rebrno in zlatu blago po originalnih fabriskib cenah. 3 leta garancija. Izmenjava aH denar nazaj Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrassa 27 27 v lastni hiši Zapriseženi ceuilelj m strokovnja i. Največja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1 1"40. E000 slii-featalog zaBtoaj in poštnine prosto. 694 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne &$SSSBB^ kapljice. ••- Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, —i kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar na-|>rej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da te naroča naravnost od: n ■ ■ > ■ » P. Junšiča, W8 lekarnarja v Pakracu St. 200 iSlavonija. V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 (blizo glavne pošte) ustanovil se je ta, navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa gledo oprosčenja (frajenge) vojaške službe. 62i Za jesenski? in zimski čas priporočamo našo veliko zalogo nianufakturnega blaga za moške in ženske obleke, lepe novosti, štrikane in zidane tihelce, odevala, koče in še vse drugo. Blago je novo, frišno, cena znano nizka, postrežba poštena in solidna. Vsak kdor pride v mesto, naj obišče našo trgovino in Se naj prepriča o resnici našega razglasa. S tem se Vam priporočamo 684 L F. Slawitsch inflellervPtuji. z zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, S oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povira zvonom, cifemica ki sveti po noči, lepo pobrano okvirje, meri 30 cm. 3 leta garancija. Pošiljatev po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog 8 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 Vsak p. t. kupec, ki v času od 1. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanje za 40 K nakrat, dobi kot božično gratis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-Alarm-bndilnico št 4343 s ponoči svitlo cifernico v vrednosti K 4'20, poleg tega 3-'etno pismeno garancijo. Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60 — nakrat. dobi eno švicarsko /.istem Roskopf patent-anker-remontoar-uro štev. 4060 v vrednosti K 5-— s 3-letno pismeno garancijo. Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20— nakrat, dobi eno angelsko zv<>n-'iije za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K 150. Poleg tega dobi vsak naročiielj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembru) se te gratis-premije na noben način ne podelijo. Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november. Prva tovarna nr Hanns Konrad v Brfixu št. 1574 (Čsško.) Noj 200 strani morni, 3000 podob obsegajoči glavni cenik se po zahtevi vsakomur zastonj in poštnine prosto pošlje. 625 V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odsihmal kopele s hiaponom po nM«-&k j«ko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I vri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •* '/,11 uri predpaldan za 60 vin. (SO krajcarjev.) 87* Vtaitvt ptujskaga mestnega kopališča (Pettausr BadeanstaltV Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Jos. kid's nasiti ? (Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlntilne stroje, stroje ea rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe. re-bler_ za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Dinerenzial Hcbelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl). rezervne dele, prodaja inašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. i:a trgovina z mešanim blagom nasproti W.SSrk'S Hfl. in fllijalk« nasproti niinoritt cerkve preje 0. Gossnar priporoča svojo bogato zalogo v špecerijskem, nisi rijalnem, barvnem, galanterijskem, kratkem reziiem blagu, gflr- 80% jesihovo kislino, -* laško, bučiio in namizno olje, vse vrste moke, rii kave, čaja. Novost!! Novosti Podagrin kopeljna sol- Lnkulus ter ki« j no apno (Futterkalk) za svi žganje v steklenicah ter vse drugo pri najboljši najcenejši postrežbi. Vzdržanje zdrv^ega želodca r- temelji v glavnem v vr.dr%at>iu pospeševanju, in urejevanju prebav Ijenja ter odstranjen ju neprijetnega za-madeDJa (Stuhlverstopfting,. Dobro, tz zdravilnih zi lanjav pripravljeno, apetit in preb«--l.ienju. pospešujoče ■tvo, ki odstrani znane posledic*- »rfcmornosli, nepaea jete, preblajenje, zauiaftetije, sestava preuiiilue kisline BSodbrenneou. napenjniz apotek« B. Fragner v Pragi. SVSrMc! ^*s' ^*"'' isvitka Bttsijn j»o-... ■ ■--- stavno deponirano varstveno Glavni depot: Apoteka B. F R A G N E R( * kr. dvomi liferari ,,zim sohwarzen Adler" PRAGA, Kleinneite 203 ko) WS£" Poštna pošiljatev vsak i!an *W I cel* itflileniea ? K, '/, štekl I K Po posti noti poSilj»'vi K 1-50 se 1 malo -teklenioo, K 2-80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K »•— i velike, K 22'— 1+ velikih steklenic franko \l vseh staciouov Avstro-Cirske p Jitja. Depot; v apr-t*• *h p* -tr js ih (Potniki •»* •J&meriho ZKateri xtilijo -dvom, po ceni in xtvnoslfivo-potovali na/se obrnejo v JtJ'itMjani Mbivdvars/ce iilietr26. '&sa/wvisliuiff>v/fisni/adu/c.sel'rex/ilciin0. Vstanovljena leta Čekovnemu računu št. 808051] pri c. kr. poš-tno-hranilničnenij uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsa- [«■■■■» kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ur« za poslovanje s [strankami ob de-j lavnikih od 8 12 ura. 06če»je z avst. oflcrsko banko. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorili urednik: Kari Linhart. Tiskal; W. Blankc v Ptuju. 8574