Stev. 8.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1913.
Leto IV.
Prvi začetek otroške vzgoje.
Vkljub veliki ljubezni,'ki navadno daja malega otroka, je vendar veli-napak, ki se zagreše ravno v prvih tih otroške mladosti. Materam se zde
jfemalenkostne, da bi pazile na nje, mislih, da bo pozneje še dosti časa vzgojo. In tako se zgodi, da v prvih |elzh otroci niso vzgojeni, ampak raz-fajeni.
Ni tako lahko majhnega otroka — le razvaditi. Slavni Pestaloci pravi: Umetnost, biti v pravem pomenu be-iede mati, ne pride sama ob sebi, treba o je priučiti!« Tu ne zadostuje, če za-jpa mlada mati samo naravnemu ma-erinemu nagonu. Marsikatera vestna, aisleča mati si je v svesti svoje nepo-lolnosti in bi rada boljše naredila.
Stavimo si najprvo vprašanje, kaj e vzgoja. Otroka prevideti z vsem po-rebnim, kar bo potreboval v borbi živ-jenja in vsposobiti ga, da bo postal en-rat dober človek. Vzgoja ved»no vzdihuje otroka kvišku, vodi otroško strem-jnije k dobremu, vzvišenemu, k Bo-yu. Vzgoja ne more dokončati, ona postavi le temelj k dokončanju ali k — pogubi; ona zamore gojiti moči in žareti strasti, toda le tam, kjer deluje z ^trajnostjo, mirno, nesebično, s poseb-lim ozirom na osebnost otrokovo. Z Malo besedami: ona skuša dovesti do-raščajočega človeka s pomočjo navade, : besedo in z zgledom, da stori dobro 17. proste volje.
Kdaj naj se prične vzgoja? Pravijo, da se preneso nagnjenja, mišljenja in navade od matere na otroka. Zato naj bi se potrudile mlade žene, ki pričakujejo, gojiti svoje najblažje moči, naj se duševno ne zanemarjajo, naj pazijo na svoje zdravje, ne da bi se zmehkužile, naj ne opešajo v svojem navadnem delovanju, naj se izogibljejo slabe hrane,
bodisi duševne ali telesne. Predvsem pa naj se mlada mati varuje hudih strasti in jeze, da se ne preneso njih slabe posledice na otroka. S samovzgojo matere se prične vzgoja otroka že pred rojstvom.
Prava vzgoja se seveda prične šele po rojstvu. Glavno pravilo prve vzgoje je, vse odvračati od otroka, kar nočemo, da bi se navadil, in vztra jno ponoviti to, kar hočemo, da se mu vcepi, da mu postane v drugo naravo. Otroci morajo imeti že v tretjem in četrtem letu dobro moralično podlago, ki se mu je privadila in na katero se zida poznejša vzgoja s pomočjo razvijajoče se otroške razumnosti.
Prva in najpoglavitnejša čednost, ki mora postati otroku že v teh letih druga narava, je ubogljivost. Ona je trdni temelj za vso drugo vzgojo. Ubogljivost se pri otroku ne doseže tako hitro, le z najvztrajnejšim, najenakomer-nejšim in premišljenim ravnanjem dosežemo, da se otrok nanjo navadi. Paziti moramo, da otroku nikdar ne pre-povemo niti najmanjše stvari, katero zabraniti nam v resnici ni mogoče. Kar se otroku enkrat zapove, mora brezpogojno storiti, in kar se mu prepove, brezpogojno opustiti. Sedaj se da še z lahkim trudom vcepiti čut za pravo in dobro, tako da ostane za vedno. Toda starši ne smejo pregledati otroku niti najmanjše laži, ne nezvestobe, ne trme in ne samoglavosti, kratko nobene napake, ki jo žele odstraniti od otroka. Če se pa starši vesele nad kratkočasilo razposajenostjo otroka, se mu ne upajo ničesar odreči, in odlašajo vzgojo kakor kazen na čas, ko postane otrok razumen, tedaj je pričakovati za starše kakor za otroka žalostna prihodnost.
Kazen, ki mora biti popolnoma pri-merjena otroški naravi, je uporabljati le toliko časa, dokler otrok še nima razvite samozavesti, to je do tretjega ali četrtega leta. Pri mnogih otrocih ni potrebno, da obstoji kazen v udarcih, toda
mnogokrat pomaga najboljše šiba, rabljena o pravem času. Če pa zasluži otrok, ko je že enkrat štiri leta star, še šibo, je bila njegova vzgoja že napačna. Po tem času, na vsak način, pa po šestem letu, mora biti otrok tako ubogljiv, da zadostuje k njegovi vzgoii le beseda, prijazna, dobrotljiva, resna, in če je potreba, stroga. Če v teh letih beseda ne pomaga, tudi palica ne bo, njeno moč jc strla napačna vzgoja.
Kdo je prvi vzgojitelj otroka? Prva vzgojiteljica po naravi je mati. Ob materini roki se vzpne otrok na lestvo življenja, po njenem očesu dobi prvi pogled v življenje, tako kakor ga ona uči gledati stvari, jih bo gledal in sodil v poznejših letih, kakor čuti mati in kakor izraža svoja čutila, tako se tvorijo čutila v otroku. Prvi pojmi, ki jih za-dobi otrok, ostanejo dolgo časa in zapu-ste sledove za vedno. To je, kar stori prvo ravnanje z otrokom tako važno, navidezne malenkosti se ne dotaknejo le otrokove sedanjosti, ampak postanejo lahko odločilne za njegovo prihodnost.
Radovednost. Ena najgrših lastnosti človeka je radovednost. Vse do najmanjše pičice poizvedeti ali izvabiti iz svojega bližnjega, samo da si uteši svojo radovednost in pa da vidi svojega znanca v kolikor mogoče slabi luči, to je delo radovedneža. Kolikrat se sliši govoriti med ljudmi: »Koliko premorejo pri tej hiši?« »Koliko ti zaslužijo?« »Kaj oni delajo in koliko porabijo?« itd. Cel svet vprašanj, sum-ničenj in podtikanj.
Ali je res neobhodno potrebno, da so vsakemu znane vse razmere svojih sosedov? Ali se veliko ložje živi, če se vedo skrivnosti svojih znancev?. So ljudje, ki hočejo na primer, na vsak način izvedeti, koliko dohodkov imajo posamezni člani rodbine, in če so jim izvedetie vsote previsoke, potem prične delovati nevoščljivost, kajti ta hodi vedno roka v roki z radovednostjo.
9i
Radovednost, klepetavost, nevošč-ljivost povzročajo človeku mnogo trpljenja, težav, bolesti, skrbi in tužnih dni. Vsakemu ni dano braniti se pred vprašanji radovednežev; marsikoga osupne predrznost vprašalčeva. Kratki; krepki, včasih osorni odgovor je potreben, da se odkrižamo neljubemu vprašanju ljubega znanca.
	S88§8888888888888888883888883888§838SS§88888888888888888	<jj> S8
i	Kuhinja	
fv	5ggSS8S83g88g8gS8888gSg§88888888888S88888888883888888888	
Gorenjska mešta. Olupi tri srednje-debele krompirje, operi jih in zreži na kose, deni jih v lonec in zaiij z poldrugim litrom vode. Ko je krompir na pol kuhan, ga csoli in mu pridaj 1 liter ajdove moke; ko prevre napravi s kuhalnico v sredo luknjo in kuhaj še 10—15 minut. Potem to mešto prav dobro zmešaj in zabeli z ocvirki. Na mizo jo postavi kot samostojno jed ali s kislim zeljem.
Francosko meso. Razbeli v kozi nekoliko surovega masla, prideni drobno zrezane čebule, ki naj se zarumeni, ter stresi v kozo tenko zrezane koščke ostalega kuhanega govejega mesa, da se dobro prepražijo. Nato zmešaj posebej za vsako osebo eno celo jajce in dve žlici mrzlega mleka, nekoliko soli, popra in drobno zrezanega zelenega peteršiija. Meso potresi z majeronom in zlij nanj pripravljena jajca, ki jih toliko časa mešaj, da dovolj zakrk-nejo. Končno stresi jed v skledo in jo postavi na mizo s kako solato.
Karte, napravi na deski testo iz 56 dekagramov moke, 36 dkg surovega masla, 28 dkg sladkorja, 28 dkg zmletih lešnikov, mandeljev ali orehov, 2 dkg stolčenega cimeta, 1 dkg nageljnovih žbic, 3 žlice medu, enega jajca in drobno zrezanih olupkov cele limone; testo razvaljaj za J/2 cm na debelo, ga razreži s kolescem v poševne kose (karte) in jih pomaži z raztepenim jajcem. Vsakemu položi na sredo polovico oluščenega mandelja, vse zloži na pekačo in peci v srednje vroči pečici.
Korenje za v kozarce. Zreži oprano korenje na rezance in nekoliko limonine lupine, raztopi 20—25 dkg sladkorja v 1 litru vode, pusti nekaj časa vreti, stresi korenje v kuhano vodo in ga skuhaj na pol. Deni korenje v kozarce in ga kuhaj kakor drugo sadje pri 80 stopinjah 50—60 minut. Izvrstna in lepa prikuha za k pečenki.
Meso z zelenim stročjim fižolom. Četrt kilograma govejega ali koštrunovega mesa operi, ga zreži ko za guljaš, deni v kozo, v katero prideni za žlico masti, par paridiž-nikov, ščep paprike in nekoliko soli. Kozo pa pokrij, da se meso duši in zmehča. Potem pa prilij par žlic vode, paradižnike vzemi ven, jih pretlači in zopet prideni mesu. Posebej pa kuhaj */4 kg stročjega fižola, pa ne premehko, ga odcedi in pridaj mesu. Vse skupaj še nekaj minut duši in postavi na mizo.
Jetra z rižem. Praži riž (1/4 kg) v žlici surovega masla, v katerega si dejala par koščkov drobno zrezane čebulje. Ko se riž malo napne, ga zalij z J/2 litra juhe ali vode, osoli ga in kuhaj približno četrt ure.
Potem ga naloži v skledo in polij z jetr-cami, ki jih pripravi tako-le: Deni v kozo za žlico masti, par koscev čebule in ko se čebula zarumeni, pridaj na rezine zrezana jetra, jih naglo mešaj ter potresi z moko (eno žlico), ko se moka prav bledo zarumeni, prilij malo več ko Y, litra juhe, jelrca osoli in ko še par minut vro, jim pridaj kisa po okusu.
Svinjsko meso z zeljem. Deni v kozo za žlico masti, J/4 kg na kocke narezanega svinjskega mesa, pol na koščke narezane čebule in žlico vode. Pokrij in duši; ko je že skoro mehko, pridaj ščep popra, nekoliko soli ter še liter kuhanega kislega zelja. Ko vse skupaj še nekaj minut vre, daj meso na mizo in ga obloži s krompirjevimi krhlji. Ako hočeš, potresi meso, preden dodaš zelje, nekoliko z moko.
Ptički iz pljučne pečenke. Zreži 1 kg lepe pljučne pečenke na osem enakih delov. Potolči vsakega in posoli, potem dobro sesekljaj nekoliko slanine (špeha) in zelenega peteršiija; s tem pomaži koščke in razravnaj še na vsakega eno žlico opranega riža, ščep popra in nekoliko nastrganega parmezanskega sira. Potem vsakega skupaj zvij in poveži z nitjo, deni jih v kozo enega zraven drugega, pridaj za par žlic surovega masla in ko nekoliko zaru-mene, prilij osminko (*/„) litra juhe, ko četrt ure vro, so gotovi. Deni jih na krožnik, polij s polivko ter daj na mizo.
Gibanica iz borovnic. Napravi testo iz V-t kg С/г litra) moke, 1/8 litra mlačne oso-ljene vode, prideni za oreh masla, masti aii žlico olja, drobno jajce ali beljak. Testo dobro pogneti in pokrij z gorko skledo, da se nekoliko spočije. Potem testo razvaljaj in razvleči ter ga polij s par žlicami stopljenega surovega masla, polovico testa potresi s pestjo ocvrtih krušnih drobtin, s pol litra opranih borovnic, s sladkorjem, zme-šanim s pel žličice cimeta (borovnice in sladkor potresi samo na polovico testa, tam kjer si potresla drobtine). Ob kraju testo nekoliko obreži in zvij od natresene strani v zvitek, položi ga na pomazano pekačo in speci v srednje vroči pečici (tri četrt ure). Pečenega zreži na poševne, tri prste široke kose, naloži jih na krožnik in petresi s sladkorjem.
Dcbri ilancati (drobljanci). Deni na desko 15 dkg moke, malo zdrobljene soli in 3 dkg surovega masla. Zreži surovo maslo med polovico moke in ga dobro z nožem zdrobi med moko, primešaj dva rumenjaka, par žlic vina in sladke smetane, z ostalo moko vse skupaj pogneti. Testo, ki mora biti voljno, pusti pol ure počivati, potem ga razvaljaj za nožev rob na debelo ter zreži s koleščkom v štiri prste dolge in ravno toliko široke krpice, v katere napravi s kolescem tri ali pa štiri zareze, tako da ostane rob okrog in okrog cel. Potem vtakni gornja oglja krpice skozi spodnji dve zarezi ter ocvri vse na razbeljenem maslu, masti, Ceres ali olju. Pri cvrtju ponev tresi, ko se na eni strani zaru-menijo, kar se zgodi hitro, jih obrni, da se še na drugo stran. Pokladaj jih na krožnik in še vroče dobro potresi s presejanim sladkorjem.
Možganove palačinke. Napravi tenke jajčne krpice iz enega jajca, J/4 litra mleka,
soli in 18 dkg moke (malo manj ko četr litra). Potem osnaži pol telečjih ali goveji možganov, jih dobro sesekljaj in jih deni kozo, v kateri si razbelila za 3 dkg suro vega masla in zarumenila malo drobn zrezanega zelenega peteršiija in čebul« Kadar se malo popraži, prilij za dve žlic juhe. Ko je par minut vrelo, odstavi in pr daj dve pesti drobtin, ščep popra in sol Kadar se nekoliko shlade, primešaj drobn jajce in malo nastrganega muškatoveg oreška, vse premešaj, namaži jajčne bleke zvij jih skupaj in vsakega prereži čre sredo. Potresi s parmezanskim sirom i: postavi na mizo.
Zdrobova gibanica z ocvirki. Napral vlečeno testo iz */•> litra moke. enega jaj< in mlačne vode. Črez pol ure, ko se sp< čije, ga razvaljaj in razvieci. V kozi pa газ grej par žlic ocvirkov, ki jim pridaj drobn zrezanega zelenega peteršiija. V hladn primešaj dva rumenjaka in iz dveh belja kov sneg; vse skupaj zmešaj in pomaži p testu, črez potresi še dve pesti pšeničneg zdroba (grisa). Testo, če hočeš, ob kraj obreži, potem ga zvij, deni na pomazan pekačo in speci v srednje vroči pečici. A ga pa skuhaj in kuhanega zreži, nekolik* zabeli in daj za močnato jed na mizo.
Krompir z ocvirki. Operi krompir i ga skuhaj. Kuhanega odcedi in olupi. Rc tem pripravi plitvo skledo in nareži vanj dva prsta na debelo na listke narezaneg krompirja, po krompirju polij razcvrti ocvirkov in zopet krompir in ocvirke, pd krij skledo in jo postavi v ne prevročo pe čico za kakih 10 minut. Tako pripravlje krompir daj kot prikuho na mizo s salat« kislim ali sladkim zeljem ali z mrzlimi kt marami.
Kri cd race. Kadar kolješ raco, pr< mešaj kri, da se ne strdi. V vodi namoi eno žemljo ali kruh in deni med kri, osol pridaj ščep kumne, popra in majerona. kozi pa razgrej za žlico masti in daj vanj kri, kruh in drugo ter nekaj minut praži i mešaj. Postavi jed na mizo s krompirjen
Telečja, kczličeva ali jančkova jetra priželjcem. ]/4 kg jeter zreži na listki operi jih in stresi na rešeto ali cedilo. ' ponev pa deni par žlic masti in polovic drobne na koleščke zrezane čebule. Ko čebula rumena, pridaj jetra in polovid osnaženega in na listke narezanega telei jega priželjca. Vse to duši rmed vednil mešanjem kakih pet minut, osioli, potrei z eno žlico moke, premešaj in prilij maj več ko 1ji litra juhe; kadar prevre, prid« še kisa po okusu.
Okisani rezanci. Kuhaj v dveh litij vode par koščkov korenja, koreninico p< teršilja, peresce zelene in košček čebul Ko je vse kuhano, osoli in pridaj prežganj ki si ga napravila iz 4 dkg masti in dv< žlic moke; ko se še nekoliko prekuha, vi dobro stlači in pretlači ter pridaj drobni rezancem, ki si jih skuhala v slani vol Kadar vse še enkrat prevre, pridaj žli< kisa in postavi kot samostojno jed na miz Rezance napravi iz enega jajca in 1ji liti moke. Okisani riž se napravi ravno tak samo da kadar kuhaš zelenjavo, prideni en paradižnik.
Rezanci v mleku. Zakuhaj v 2l/2 lit vrelega osoljenega mleka (kavino žlic
!i) rezance, ki jih napravi iz г/4 litra oke in enega jajca, jih premešaj in kuhaj I minut. Nato jih še enkrat premešaj in resi v skledo, če hočeš, jih potresi po hu nekoliko s sladkorjem in jih postavi i mizo. — Ravno tako lahko tudi široke zance skuhaš. Če nimaš zadosti mleka, tudi lahko z vodo zmešaš.
Mlečni močnik. Napravi vsukanec iz i litra moke in enega jajca ter ga zakuhaj dveh litrih vrelega mleka, pusti, da po-isi vre 10 minut; oscli ga s kavino žlico li, dobro zmešaj in postavi na mizo. Če »češ redkejšega, prilij več mleka.
Piškotni omelet s sadjem. Vmešaj v 'edi eno polno žlico sladkorja, dva ru-enjaka, žlico sladke smetane, par zrn li, žlico moke in dveh beljakov sneg. azgrej v plitvi ponvi za oreh masla in ko vroče, pridaj mešanje, lepo razravnaj in islavi omelet v pečico, da se prav malo krkne. Sedaj potresi na omelet prav itenko narezano sadje, n. pr. marelice, eskve ali prav zrele češplje. Tudi z ;uhanim sadjem lahko potreseš. Potem istavi omelet v pečico, da se lepo runie-i zapeče. Pečeno črez pol pripogni in itresi s sladkorjem.
Šarteljev narastek. Star kos šartelja eži na kcsce, napoji jih z mlekom in jih mi v skledo, ki je namazana z maslom, isebej pa zbrodi za žlico stajanega surova masla z dvema rumenjakoma, žlico adkorja, ščepom cimeta in limoninimi upki, polij s tem šarteljeve kose in po-avi skledo v pečico, da se narastek lepo (»imeni.
Beli kipnik, V kozo deni 5 dkg moke, dkg surovega masla, pičlo г/4 litra mleka kuhaj in mešaj z žlico, da postane gosto.
0	se shladi, primešaj dve žlici sladkorja, alo vanilije, 3 rumenjake, sneg treh be-ikov in zmes stresi v pripravljeno obliko,
1	je namazana z maslom. Kipnik peci v ednje vroči pečici 30—40 minut. Peče-ega pa oblij z vinom.
Juha s stročjim iižclom. Strebi, operi i zreži nekoliko zelenih strokov fižola, ripravi malo zruženega zelenega graha, eži par olupljenih krompirjev, pridaj ecej drobno sesekljanega peteršilja, žene, nekoliko čebule in majarona. Vse uhaj toliko časa, da postane fižol mehak, ito pridaj še zbranega in zbrisanega riža i vsako osebo eno pest. Na razbeljeno last daj drobno zrezanega peteršilja in ebule ter le toliko moke, da narediš prednje, ko je rumeno vlij vanj par kapljic isa in ž njim zabeli juho. Če hočeš tudi hko zakuhaš namesto riža rezance. Juha e zboljša z Magijevo kocko. Predno daš a mizo, dodaj malo stolčenega popra.
Peteršiljeva juha. Na razbeljeni masti :aži toliko pšeničnega zdroba (grisa), olikor ga rabiš. Ko je rumen, ga zalij z odo, v kateri si kuhala precej peteršilja, elene, čebule in korenja, osoli, pusti ne-cliko časa vreti in daj na mizo.
Pražena jajca v žemljicah. Cesarski uniji odreži kapico, izdolbi ji sredico in eni v zdolbino nekoliko surovega masla i, če hočeš, parmezanskega sira. Postavi emljico v kozo, v kateri si tudi raztopila mlo surovega masla. Potem ubij v vsako emljico po eno jajce in počasi peci v pe-
čici tako dolgo, da se jajca opražijo. Na mizo daj s špinačo takoj po juhi kot drugo jed. Vsako jajce lahko okinčaš s kaprovim zrnom, ki ga postaviš v sredo rumenjaka.
Meso z jajci. Drobno zreži 1/2 kg govejega mesa, 4 treviso-klobasice, če teh nimaš, dodaj malo domače sveže mesene klobase ali zrezane šunke, primešaj dve celi jajci, drobno sesekljanega zelenega peteršilja, čebule, majarona in malo v mleku namočenega kruha. Vse dobro zmešaj. Posebej pa skuhaj 3 do 4 jajca na trdo. Pripravi čisto, zelo tanko krpo (najboljši je mul), namaži nanj za dober prst na debelo pripravljeno meso, v sredo zloži nanj po vrsti kuhana olupljena jajca, zgani krpo črez in jo zgoraj zašij, tako dobiš lepo debelo klobaso. Peci jo prav počasi v pečici na masti, maslu ali ceres. Ko je pečena, izreži na sredi krpo in jo daj v skledico z vrelo vodo, meso pusti, da se malo ohladi, drugače ga ne moreš zrezati. Zrezanega pokladaj na krožnik in polij s sokom, ki si ga izvila iz krpe, Okinčaj z zelenim pe-teršiljem. Lahko daš gorko ali mrzlo na mizo.
Grozdje se da več mesecev dobro ohraniti, ako ga pravilno odbereš in pazljivo ravnaš ž njim. Shraniš ga lahko tako, da ga obesiš ali zložiš na lese. Izloči grozde z bolj trdimi, redkimi in debelimi jagodami, Ako ga obesiš, zveži na spodnjem koncu grozd tako, da je pecel obrnjen navzdol; z eno nitjo lahko zvežeš dva grozda. Stresi vsak grozd, da so jagode kolikor mogoče na redko, skrbno izreži vse, kar je gnilo ali ranjeno. Tako pripravljeno grozdje obesi na zračen, ne presuh prostor. Ravno tako pripravljenega lahko zložiš na lese. Vsak drugi dan ga moraš pregledati in odstraniti vse gnile jagode. Ko ga spravljaš, mora biti grozdje in prostor popolnoma suh. Iz takega grozdja delajo v krajih, kjer so vinogradi, okoli Božiča pikolit.
Paradižnike je nabolj pripravno vku-havati na sledeč način: Odstrani paradižnikom peclje in jih operi, potem jih z roko razpolovi in daj v glinasti posodi na ognjišče, pusti jih tako dolgo vreti, da postanejo popolnoma mehki, med kuhanjem jih moraš večkrat premešati. Razkuhane paradižnike potem pretlači in takoj napolni steklenice. Če hočeš tudi lahko pustiš pre-tlačene še nekoliko časa vreti, da se bolj zgoste. Če kozarce takoj napolniš, imajo paradižniki lepšo barvo in so boljši, posebno duh se izgubi pri dolgem kuhanju. Bolje se pa drže, če so vkuhani gosto. Za paradižnike lahko porabiš manjše kozarce ali steklenice. Napolni kozarce tako, da ostanejo na vrhu za par centimetrov prazni, Zaveži jih s pergamentom, steklenice pa na lahko zamaši in pusti sterilizirati (kuhati) pol ure. Ko se steklenice nekoliko ohlade, jih dobro zamaši in zapečati.
Korenje olupi in položi za nekaj časa v mrzlo vedo, to zato, da potem ohrani svojo lepo rumeno barvo. Potem poljubno zrezano ali celo kuhaj 5 minut v vrelem kropu, nato ga takoj položi zopet v mrzlo vodo, Ž njim napolni kozarce, zalij jih s solno raztopino (na 1 liter vode 1 žlico soli) in steriliziraj (kuhaj) 90 minut pri 100
stopinjah Celzija. Črez štiri dni jih moraš še enkrat sterilizirati, drugače se ne ohranijo.
Gobe. Skoraj vise vrste gob lahko shraniš za zimo v patentnih kozarcih. Gobe osnaži, razreži v poljubno velike kose in naglo operi v dveh vodah. Oprane pusti dobro odcediti, potem jih daj v glinasto posodo in jih nasoli, Črez nekaj časa jih postavi na ognjišče. Gobe vsebujejo veliko vode, zato jo izločijo pri kuhanju. Ko so kuhane, jih poberi s penovko iz posode in napolni ž njimi kozarce. Tekočino precedi skozi platneno ruto in vlij črez gobe, tako da jih popolnoma pokrije. Da se zviša prebavljivost beljakovin, ki se nahajajo v gobah, je dobro pridjati gobam, ko se kuhajo, malo jedilne sode, in sicer na 1 kg gob eno noževo konico sode. Steriliziraj gobe 75 minut pri 100 stopinjah C,
Gobe s surovim maslom. Majhne trde gobice osnaži in daj v vodo. Ko so vse pripravljene, pridaj jim precej surovega masla, limoninega soka in soli, pusti jih dobro prevreti, napolni ž njimi kozarce, zalij jih z izcejenim sokom in steriliziraj 80 minut pri 100 stopinjah Celzija,
Joghurd. (Odgovor raznim vprašanjem.) Če hočeš napraviti joghurd, postopaj na sledeči način:
1.	Zavri mleko in ga pusti vreti 5—10 minut. Potem ga shladi do 45 stopinj Celzija. Mleko se shladi lahko v isti posodi, da se jo odtegne od ognjišča, ali pa hitreje, če se jo postavi v mrzlo vodo. Zato je treba, posebno izpočetka, rabiti toplomer, potem ko smo joghurd že večkrat napravili, nas vaja izuči določiti toploto mleka,
2.	V mleko, ki je toplo 45 stopinj Celzija, stresi na. vsakega 1 litra mleka 1 kavino žličico joghurd-fermenta. Tega moraš kupiti, dobi se v vseh drogerijah, v Ljubljani nasproti glavne pošte. Mleko dobro premešaj, zamaši in glej, da ga ohraniš 10—12 ur v toploti 45 do 38 stopinj Celzija, Med tem časom ga moraš večkrat premešati, Joghurd-bacili se razmnožujejo le v zgoraj navedeni toploti, razmnoževanje bacilov imenujemo zorenje joghurda, v 10—12 urah je dozorel. Sedaj se mora razmnoževanje prekiniti, to se zgodi s tem, da se postavi narejeni joghurd na hladno ali za nekaj časa v mrzlo vodo.
Gotovi joghurd ima obliko kislega mleka. Če je ostal črez 12 ur še tekoče mleko, je to znamenje, da ni bil pravilno narejen, joghurd-bakterije se niso razmnožile vsled previsoke ali prenizke toplote. Pri 60 stopinjah Celzija se joghurd-bakterije zamore.
Ko delaš joghurd v drugič, daj na */2 litra skuhanega in na 45 stopinj Celzija ohlajenega raleka le za noževo konico joghurd-fermenta in 1 kavino žličico že narejenega dobrega joghurda prejšnjega dne. Zadostuje tudi samo joghurd od prejšnjega dne, le nekoliko vaje je potreba, da se doseže prava množina. Sedaj dozori joghurd že v 3—4 urah, med tem časom se mora večkrat premešati.
Če hočeš pripraviti dober joghurd, moraš:
1,	paziti na toploto pri zorenju,
2,	paziti na čas, ko se začne mleko gostiti. Čas zorenja je odvisen od množine
lil
in toplote mleka in od množine in kakovosti fermenta, oziroma joghurda, ki se je pridal mleku. Kdor hoče pripraviti dober, ne prekisel joghurd, mora takoj, ko je postalo mleko gladko-gosto, istega postaviti na mrzlo, da prepreči nadaljni razvoj bakterij. Če joghurd predolgo zori, mu je okus preveč kisel. Hraniti ga je na hladnem prostoru.
Vrt

Grahovi škodljivci. Kakor vsaka druga rastlina, ima tudi grah svoje sovražnike. Prikažejo se na listju, korenini in na zrnju. Na listju se pokažejo neke vrste žužki, ki so komaj pet milimetrov dolgi Vi čezinčez pokriti z ru-javimi ali sivimi luskinami. Škodljivi so mlademu grahu in fižolu. Mnogo večji žužek iste vrste uničuje tudi listje. Korenine pa napada živa nit ličinke znanega hitrega hrošča.
Največje sovražnike ima zrno. To so en hrošč in dva metulja. Štiri do pet milimetrov dolg hrošč ima jajčasto obliko, je črn in obraščen z belosivimi dlakami in ima dve črni jajčasti lisi. Ti-palnice in noge so rudeče. Za časa cvetja in tudi preje se naseli ta mrčes na grahove liste na polju in vrtu. Kmalu potem znosi samica rumenkastih jajčec in sicer na vsak strok samo eno. Ko se izležejo ličinke, zlezejo v strok in si poiščejo zrno. Če je zrno dovolj močno, ustaviti se ličinki, tedaj dozori zrno z ličinko vred obenem. Ličinki zadostuje eno samo zrno. Če je pa zrno slabotno, si pa ličinka izbere drugo boljše zrno. Ostane pa vedno v istem stroku. V poznem poletju ličinke popolnoma dorastejo in se nato preleve v irnbe in za tem v hrošče. Zato so mnogokrat še pozimi hrošči v zrnu. Spomladi izlezejo hrošči iz zrna in si zopet preskrbe varno stanovanje na cvetočem grahu in se na zgoraj popisani način zopet razmnožujejo. Objeden grah sicer ozeleni, vendar ne obrodi nikoli dobro in bogato. Pri nas je grahov hrošč zelo razmnožen, a še mnogo več ga je v južni Evropi in Ameriki, tam uniči več od polovice pridelka. Zanešen je bil k nam iz Amerike leta 1753. V Šleziji, kamor je bil zanešen iz Avstrije, je nastopil tako pogubno, da je bil nakup avstrijskega graha policijsko prepovedan.
Druga dva škodljivca so gosenice majhnih metuljev. Grapholilha dorsa-na in Grapholilha nebutana. Prvi ima temnejealisvetleje olivnorjave sprednje in rujave zadnje letalke. Sprednji le-talki imata na sredi rumenkasto liso. Razpet meri 16 do 17 milimetrov. Leta maja ii junija. Podnevi se navadno ne prikaže, o mraku pa leta živahno po grahu in se takrat tudi druži. Samica znese tri jajca na mlad strok ali pa že na cvetni pucek. Za 14 dni se izleže gosenica, ki je rumenkasta. Glavo in prsa ima pa črna ali rujava. Zaje se takoj v 12i
strok. Ker se zajeda zaraste, se razvija gosenica nevidno z zrnom obenem. Razvita gosenica zleze iz stroka in se zabubi pajčevinasto plitvo v zemljo. Sledovi gosenice so objedena zrna in pa kupčki goseničnega blata v stroku.
Buba druzega metulja je nekoliko manjša. Ta buba je bledozelena. Glavo in prsa ima pa temna. Metulj je rujav im se sivo svetlika. Zadnji letalki sta črnosvetli. Razvija se kot prvi. Mnogokrat se nahajajo na zelenem grahu majhni beli črvički. To so ličinke grahove mušice. Te niso posebno škodljive. Če se grah opere, se zmijejo bube, ki so komaj 2 milimetra dolge.
Kako se uničijo škodljivci? Največji sovražnik je hrošč, zato mu napovemn vojsko. Z dozorolim grahom se spravijo tudi hrošči. Ko spravljaš v jeseni grah. postavi ga na precej gorek prostor in hrošči izlezejo vsi iz zrnja. Preberi grah in hrošče uniči. Dobro sredstvo je tudi politi grah pred saditvijo z vročo in nato z mrzlo vodo. Dobro uničevalno sredstvo je tudi petrolej. Z enim litrom petroleja se namoči en hektoliter graha. Pri tem se mora grah dobro mešati in se pretresavati tri do štiri dni.
Da se zatro bube, zarite pajčevinasto plitvo v zemlji, je treba, potem ko se poruje grah, zemljo dobro prelopa-titi in razgrabiti, da se zatre nadležni mrčes.
Delo na vrtu v mesecu avgustu.
Za zimske in spomladanske potrebe se naseje koncem meseca: Špinačo, motovileč, zimsko solato in črni koren. Karfiloje, ki so že razvite, se pokrivajo z listjem.
Za okrasek sobe pozimi si naberi poleti cvetje lepih trav, zveži jih v šopek in obesi v senčni kraj tako, da je cvetje navzdol obrnjeno, ker drugače trava ne stoji, ko se posuši. Suhe šopke daj v kozarce in jih postavi na primeren prostor, zelo lepo se podajo na visokih omarah.
Cvetlice, ki so bile dalje časa v cerkvi ali kakem drugem zaprtem prostoru, ne nesi takoj na solnce, postavi jih najprvo za en ali 2 dni v senčni kraj, da se privadijo svežega zraka, potem šele na solnce. Če jih daš takoj na solnce, listje porumeni in odpade.
Popki odpadejo nerazcveteni, ako se zaliva rastlina s premrzlo vodo, ako ima premalo zemlje, ako stoji rožnica na prevročem solc.u ali če je postala zemlja vsled prevelike mokrote kisla, kar se večkrat zgodi, če stoji rožnica na podstavku, iz katerega se nikdar ne zlije voda. ali če rastlini zemlja splon ne ugaja.
шеззаазв!
Hiša
□ □□DnUDCnOnoaaOnaGDDGCJCDDCODnOOOniOOCDOOD
Žeblje ravno in pravilno zabiti v steno ne razume vsaka gospodinja, zato kaj rada prepusti to opravilo moškim rokam. Ker pa teh ni vedno na razpolago, mogoče ustrežem z naslednjimi navodili. Če hočeš

zabiti žebelj za kako podobo ali kaj dr gega trdno v zid, poizkusi najprvo s pra tankim žebljičkom, ker z debelim siln pokvariš zid. Če se žebljiček zakrvi znamenje, da si zadela na kamen ali ope ko, treba je poizkusiti na drugem mesti in to tako dolgo, da se dobi mesto me opeko ali med kamenjem. Tanki žebljiče ne krha zidu in male luknjice ne kazi: zidu. Ko si našla mesto, vtakni žebelj košček mila (žajfe) in ga s prav krepkin udarci zabij v zid. Vsled mila, ki se dri žeblja, gre isti veliko hitreje v zid. Tu< pri žebljih, ki jih hočeš zabiti v les, lahk rabiš navedeno priprosto sredstvo, ki olajša delo. Če se zid rad kruši, tako d postane luknja prevelika, ovij žebelj bato, pomoči jo v dekstrin ali sindetiko (neke vrste klej [lim], s katerim sesta vimo razbito porcelanasto posodo, kupi s v drogeriji), potisni tako pripravljen žebe kolikor mogoče globoko v luknjo in ko klej posuši, stoji žebelj trdo v zidu.
Barvane bluze, obleke ali predpas nike, od katerih misliš da bo popustil barva in se razlezla, ne smeš jemati i vode. Ko si jih namočila, jih operi in da sušit. Če jih pustiš ležati mokre na miž se barva tako razleze, da dotična oblek ni več veliko za rabo.
Kako se spravi klošč iz kože. Pra neprijetno je, ako se pri delu na travnik ali pri sedenju v travi zaleze klošč v kožo Ni ga mogoče spraviti iz nje, tudi če se g< odtrga, zateče rana in povzroča neprijetni bolečine. Zelo lahko ga odstraniš, ako po kapaš dotični del kože, kjer se je zarf parkrat z žganjem ali s kolinsko vodo Klošč se opijani in prav lahko gja odstranil
Lepe okvirje, pripravne za fotografiji lahko napraviš sama. Najprej izreži i; trdega kartona obliko, kakršno rabiš z, okvir, potem vzemi kos baržuna (žameta poljubne barve, lahko tudi vežeš na njeg kako cvetko, da je lepše, S tem preoble izrezani okvir. Da boljše stoji, podloži lep< enakomerno med baržun in okvir bate sedaj prav previdno sešij skupaj narobi kraje baržuna, pa zelo pazi, da se bata m premakne. Ko je baržun trdno prišit, se veda tako, da ni nič vbodov videti n; pravi strani, daj šipo, sliko in še en tri karton, ravno tako velik kakor cel okvir in ga zopet pripni, da trdno stoji. Zada lahko prilepiš čez vse tenak papir, da ji lepše videti. Primerni so taki olkviri za n steno ali na omaro.
Oskrbovanje prašičev.
je na deželi dostikrat zelo površno, taki da je potrebno opozoriti na zle posle dice napačnega ravnanja s prašiči. -Komur je znano, kako se oskrbujejo prašiči po naši deželi, se mora začu deno vprašati, je li prašič res žival, k ne more drugače uspevati, kakor da s< valja v gnoju in mokroti, umazan d ušes, stoječ vrčkrat do kolen v blati in obdan od mnogih škodljivcev? Tak* oskrbovane prašiče imamo priliko opazovati danes še po vseh delih naše d< žele. akoravno se je že v novejšem času
za pripravne j še oskrbovanje prašičev mnogo storilo, vendar ne "smemo s poukom odnehati prej, dokler ne bode upoštevala vsaka gospodinja pametnih nasvetov.
Nemogoče je ohraniti zdrave prašiče, če jih obdajajo od vseh strani škodljive kali raznih bolezni. V koritih. na ležišču, pod ležiščem, ob stenah, na stropu, ob vogalih in povsod sama nesnaga, pajčevina in drugo. Poleg vsega tega še razne golazni, zlasti muhe, mrčes, uši, miši in podgane. Mnogi, ki niso vajeni takih razmer, bodo mislili, da se pretirava, a žalostno je, da je istina. Vesela je lahko gospodinja, pri kateri so ponehale že davno slične razmere. Tem na ljubo je treba pojasniti, da so se pravzaprav po njih prizadevanju in zaslugah v zadnjih dveh letih razmere že precej izboljšale. Kjer se je napravil že začetek v zboljšanju, naj se nadaljuje z vso marljivostjo. Tako je upanje, da se odpravijo vsaj največje napake v najkrajšem času.
Vprašaš, ali take okoliščine res škodujejo prašičem? Vpliv škodljivcev je tako velik, da si niti približno ne moreš predstavljati povzročene škode.
Oglejmo si te škodljivce natančneje, da bodemo boljše spoznali povzročeno škodo.
Nesnaga v koritih spridi krmo in okužuje hlevski zrak. Tu se gojijo bacili raznih bolezni. Za razvoj škodljivih bacilov je dana v koritih največja K priložnost, če pomislimo, da se poklada v korita gorka in mokra krma. Nje ostanki, če se ne odstranijo, se pri gor-koti in vlagi najrajše skvarijo, postanejo kisli in žarki. Že od daleč ti prihaja E zoperni duh, kadar se bližaš koritu, ki ni bilo osnaženo. Poleg korita se zbira nesnaga v svinjakih pod lesenimi podi; tu se nabira gnojnica in ostanki na-stilja. ki polagoma nalezejo skozi redek pod. Izpod teh podov se nesnaga večkrat ne izkida po celo leto. Ne zadostuje samo, da se gnoj izkida nad po-• dom, treba je tudi pod podom snažiti, najbolje izplakniti z vodo. Prostor pod lesenimi podi je gnjezdo za vse škodljivce. Največ pozornosti je pač potreba v poletnem času, ko solnce z vso silo pripeka na svinjak in ga razgreje. Pri gorkoti je razvoj škodljivih kali v najlepšem tiru. Solnčni žarki so sicer razkužilno sredstvo prve vrste, a ne morejo segati v svinjak, pod ležišče in v korita, temveč le razgrejejo vrtanje stene in dajejo svinjaku, neposredno gorkoto, katera pospešuje razvoj nevarnih kali.
V nizkih svinjakih se opazi po vlažnih stenah in špranjah vse polno raznovrstnega mrčesa, zlasti škodljivih muh, ki gotovo ne pospešujejo zdravstvenih razmer, ko prenašajo kali raz-Uili bolezni.
" Veliko nadlego delajo prašičem pajki, ki polagoma ves svinjak prepre-dejo s svojimi mrežami in love br > i-čeče muhe. Brenčanje muh silno vznemirja prašiče pri počivanju. ^ pajko-
vih mrež se spuščajo pajki na prašiče, iz njih pada prah in še mnogo druzega mrčesa na prašiče. Pitanim prašičem tako vznemirjanje jemlje tek do krme in povzroča slabšo prebavo.
Najbolj nevarna in škodljiva golazen v svinjaku so uši. Te neprenehoma vznemirjajo prašiče, ki se šetajo z nogami, drgnejo ob stene svinjaka, se prerivajo, cvilijo, se celo zaefcejo med seboj grizti in nimajo nobenega teka do krme. Ušivi prašički zaostanejo v rasti in postanejo podvrženi boleznim.
Podgane in miši se kaj rade naselijo v nesnažnih svinjakih. Tu najdejo dosti zavetja poleg hrane pri prašičih. Podgane ne škodujejo prašičem le s tem, da prenašajo bolezni in požro dosti krme, temveč celo prašičke obgrize-jo in jim prizadenejo občutne rane. Podgane postanejo tako predrzne, da se še od človeka odpoditi ne dajo, kadar se spravijo- nad kakega prašiča. Prašiči od bolečin kar cvilijo, postanejo bolehni in dostikrat poginejo na zastrupljen ju ki'vi.
Pri takih razmerah se pač ni čuditi, da pogine toliko prašičev. In če pogine kak prašiček, slišiš le tožbe, da ni sreče ali pa da je začarano, narejeno. — Vsaka nesreča v prašičoreji naj te opominja na pomanjkljivo previdnost pri oskrbovanju. Vzrokov je iskati nesrečam. le tako bode mogoče odpraviti nesreče.
V gorkih poletnih dneh je paziti na prašiče. Redno vsak teden naj se razkužijo korita na ta način, da se izmi-jejo z apneno vodo ali sodo, gnoj redno izkidava, ležišča večkrat razkužijo, pode večkrat sname, iz njih odstrani vsa nesnaga in izmije z apneno vodo.
Ležišča naj bodo suha in hladna. Nastiljaj s slamo, praprotjo in suhim listjem. Pajčevine odstrani vsak teden z metlo. Podganam nastavi pasti in jim zabrani dohode. Pazi, da prašiči ne požro vlovljenih podgan, ker so te večkrat ikraste in po njih nalezejo ikre tudi prašiči.
Uši najlažje odpraviš, ako spuščaš prašiče na prosto, da se kopljejo v vodi. Ako nimajo priložnosti za kopanje, jih večkrat umij. Zlasti je to neobhodno potrebno za mlade pujske.
Vse golazni se najlažje ubraniš, ako pobeliš svinjake vsako leto po dvakrat. Apneni belež zamori vso golazen, toda ireba ga je rabiti.
Navedene pogoje lahko izpolniš, ako imaš le voljo za to. Za taka opravila se vedno najde dosti časa, posebno ob grdem vremenu. Poleg veselja nad zdravimi prašički, ki se rede kot polhi, imaš še zavest, da si vse storila, kar je potrebno, dosegla zaželjeno srečo, po kateri vedno hrepeniš, in pridobila lep dohodek, ki ga porabiš za razne gospodinjske potrebščine.
Materinska ljubezen
je gotovo eno najplemenitejših čustev, kar jih pozna človeštvo. Ta ljubezen je globoko vkoreninjena v materinem srcu. Mati želi svojemu detetu vedno le vse najboljše. Dala bi mu vse, kar ima in premore, da se mu le godi dobro. Srečna je, če je njen otrok srečen, in žalostna je, če se njenemu otroku kaj slabega pripeti. Prav zelo je ta zlata materinska ljubezen razvita v slovenskem narodu in že narodna pesem jo velikokrat prav lepo in genljivo opeva. Ni ga pa tudi hujšega udarca za ljubeče materino srce, kot če se otrok izneveri temu. kar ga je mati učila. Žalibog, da se to velikokrat tudi pri nas dogaja. Prav velikokrat se otrok, ko doraste, izneveri milemu jeziku, v katerem mu je ljubeča mati prepevala lepe pesmice, in v katerem ga je učila prvih molitvic. Velikokrat se godi, da otrok potem, ko odraste, zaničuje blagoglasno materino besedo in začne višje ceniti tuje glasove. To se prav pogostoma dogaja rna mejah, kjer so sovražniki na delu, da izpulijo slovenskemu detetu ljubezen do rodne govorice in do rodne grude. Ali naj to molče trpimo? Ne, nikakor ne! Zato se je začelo v zadnjem času prav krepko delati na to, da se slovenski otroci ne bodo več potujčevali, začelo se je krepko delo za obmejne Slovence. Nas vseh sveta dolžnost je, da to plemenito delo po svojih močeh podpiramo. Vsakdo lahko priskoči na pomoč. Stvar ni težka. Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani se je zavezala, da bo odštela v korist obmejnim Slovencem vsako leto od prodane kavine primesi ali cikorije, primeren letni prispevek. Kolinska tovarna je skozi in skozi domače podjetje, njeai izdelki so prav izvrstni in nadkriljujejo vse enakovrstne produkte. Čim več se bo prodalo Kolinske kavine primesi, tem več bodo od tega imeli naši obmejni Slovenci. Zato je dolžnost vsake slovenske gospodinje, da kupuje in povsod zahteva edinole Kolinsko cikorijo, kajti s tem podpira, delo za obmejne Slovence. Zato polagamo vsem slovenskim gospodinjam prav toplo na srce: Zahtevajte v prodajalnah vedno le Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in priporočajte jo povsod, kjer morete. Obenem opozarjamo slovenske gospodinje, da Kolinska tovarna izdeluje tudi izborno žitno in slad-no kavo, ki se je v kratkem času že povsod in prav zelo priljubila.
LOVSKE PUŠKE | DRUŽBA »WERNIG«, Borovlje, Koroško |	
	
CENIK 1913 Гивкв, revolverji, pištole, flobert-STREL1IV0 I ke, lovske potrebščine. Primerno l POPRAVILA 1 delo prve vrste po zmernih cenah.	
Inženerska akademija o
Wismar, Ostsee. nerje, stavb, inženerje.ge- ! ometre in arhitekte. — Zelezobetonska gradnja in * kulturna tehniki. Novi laboratoriji.	•
stadt ivuuu Absolventi višjih obrtnih šol se sprejemajo. • • •
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Ustanovno leto 1869.
Cenik na zahtevo brezplačno.

Najcenejši nakup
sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
I i
Od c. kr. dež, šol. sveta konces. nadaljevalna šola in
penzionat za deklice
Kristina Joanowits itis Dunaj VIII., Pieilgasse 5 (vhod Lerchengasse)
Vestna vzgoja in pouk po srednješolskih profesorjih. Velik vrt. — Bazkošna oprema. — Izborne reference.
Mlatilnice Čistilnice
in vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka
po znižanih cenah kupite pri tvrdki
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesia 16.
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik.
Ameriko
Izvrstna prilika za potovanje v
je in
ostane čez
= Hamburg
z novimi parniki „Velikani", pri katerih je vpoštevati važnost varnosti ter mirne in hitre vožnje.
Novi parniki „Velikani" se odlikujejo od vseh ostalih, kateri vozijo iz Evrope v Ameriko, ne le po velikosti, da so še enkrat večji, marveč tudi po upravi in preskrbi potnikov.
Imenujejo se: Imperator nosi 60.000 ton, Vaterland 55.000, Kaiserin Auguste Victoria 25.000, Amerika 24.000, Prasident Lincoln 20.000, Prasident Orant 20.000, Cleveland 20.000, Cincinatl 20.000.	1903
П0 Pojasnila daje točno in brez- En uU plačno glavni zastopnik	11.
Kolodvorska ulica, i, velika Številka:
; 28
i
TOTlif* SkUlllf I® najboljSi topič sedanjosti. Priporočam zlasti *	vsled najnižje cene, male teže, zelo močnega poka,
ter je najbolj varna priprava za streljanje pri raznih slovestnostih.
Natančen popis in navodilo na zahtevo
F. K. Kaiser, puškar,:
Ljubljana, ŠeleMova ulica $1. i I
Velika zaloga vsakovrstnih pušk, samokresov, avtomatičnih pištol in lovskih priprav.
Največja Izbira vseh potrebščin za ribištvo. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Nizke cen«!
Točna postrežba I Pišite po cenike!	1441
Petrolin, bencin in bencol
motorji in lokomobili.
ležeči in stoječi od t—40HP kakor tudi motorji na surovo olje z močnim pritiskom in motorji na surovo olje od 4 —100 HP. Na tisoče motorjev v obratu.Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Naj-596	večje jamstvo.
J. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse 3. Ceniki in obiski odjemalcem zastonj.
Naročajte „Domoljuba"!
£3£
Naznanilo!
Vsem nabiralcem suhih zelišč, korenin in lubja naznanjam, da sem prevzel tvrdko Jos. Leuz nasl.
v Ljubljani, ter bodem vse v svojo stroko spadajoče blago po najvišjih cenah plačeval.
Skladišče se nahaja ravno tam kakor prej, in sicer na Ahacljevi (Martinovi)
cesti št. 10 v Pongračevi baraki (Meksika) pri sv. Petra cerkvi. — Za mnogobrojne pošiljatve se priporoča
R. Luckmann Prej Jos. Leuz nasl.
Ceniki zastonj.
иохчечкмшаи^итититкч