125 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 Nursing schools in Ljubljana from 1923–2022 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani in usposabljanje številnih generacij, ki so se odzvale enemu od najhumanejših poklicev bolnikom, ki si sami ne bi mogli pomagati Medicinske sestre s svojim strokovnim zna nego in druge pomembne strokovne naloge za kako se je strokovno razvijalo ter izpopolnje valo šolanje za poklic medicinske sestre od leta 1923 do leta 2022 v Ljubljani. medicinska sestra, zdravstvena nega, šole za poklic medi- cinskih sester v Ljubljani nurse, nursing, nursing schools in Ljubljana Ljubljani od leta 1923 do leta 2022. V Ljubljani je delovalo nekaj šol, njihovi pro- grami in vsebine so se strokovno razvijale. Vzporedno s tem so se kompetence so delovale , Šola za Abstract Over the years, nursing schools in Ljubljana have been established to educate and train the many generations who responded to one of the most humane professions, providing assistance to healthy and in particular vulner able patients who could not manage on their own. With their expertise and empathy, nurs the patient. The article describes how nursing training developed and improved in Ljubljana from 1923 to 2022. 126 , Šola za me dicinske sestre, Višja šola za medicinske sestre, Šola za otroške sestre negovalke, Šola za otroške negovalke, Šola za zdravstvene delavce za otroško zdravstvo, Šola za otroške sestre, Šola za medicinske sestre, Višja šola za zdravstvene delavce, Visoka šolo za zdravstvo. Danes šolanje za poklic medicinske sestre v Ljubljani poteka na Srednji zdravstveni šoli in na Zdravstveni fakulteti za višjo izobrazbo. zdravstveni negi vpliva na izid zdravstvene obravnave. Prva šola za zdravstveno nego je bila ustanovljena dne 18. avgusta 1923 na 1 Ministrstvo za narodno zdravje je tako na pobudo dr. Am- dece v Ljubljani. monovalentnega tipa, vendar s preciziranim programom socialno higienske zaš- sestra. Kriteriji kandidatk za šolanje so bili starost med 19 in 30 let, morale so biti - 2 Gril, rojena Zadnikar, Viktorija Kecelj, Pavla Gruden, Ana Koštomaj, Julija Ri- pri nas, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljublja- na 1992, str. 33. 2 Anica Toni - Gradišek, Šola za medicinske sestre v Ljubljani, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 57–64. 127 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 Olga Detelov, Mara Peternel. Pri Angeli Boškin je bila na ta dan izvedena nostri- 3 Usposobljene so bile za poklicno opravljanje socialne in skrbstvene dejavnosti je bila Angela Boškin. 4 Angela Boškin je 30. oktobra 1918 na Dunaju diplomirala kot usposobljena za poklicno opravljanje socialne skrbstvene dejavnosti na vseh 5 Poleg Angele Boškin so se na Dunaju šolale še 6 Angela Boškin ni torej bila prva slovenska medicinska sestra, ampak je bila s kontinuiranim izpopolnjevanjem svojega znanja ter uvajanjem strokovnega na- utrla pot mnogim kolegicam. Formalni poklic medicinske sestre na Slovenskem obstaja od leta 1919. Za svoje predano delo so dobile skromen, vendar pošteno bolnišnicah številne redovniške prostovoljke, kot so bile sestre usmiljenke, stre- - dicinskih sester skrbeli za bolnike. - - bolnike. 7 - je izpit opravila 14. maja 1926. 8 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), arhivsko gradivo šole za medicinske sestre Ljubljana, LJU otrok), od številke 1 do številke 54 (16. 4. 1923 do 8. 4. 1927). 4 Milojka Magajne, , Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 51, 2011, številka 3/4, str. 116–117. 5 Marija Zaletel, , Obzornik Slovenije, letnik. 39, št. 1 (2005), str. 5–10. 6 Branko Šuštar, Zgodovinski izviri razvoja zdravstvenega šolstva na Slovenskem ali o šolanju me- 9. kongres zdravstvene in babiške nege sistema (ur. Klemenc, Majcen Dvoršak, Štemberger Kolnik, Ljubljana 2013), str. 10–22. Utrip Ljubljana 2019, str. 38–40. 8 ZAL, 16. 4. 1923 do 8. 4. 1927, 1–54. 128 9 delovnih razmerah. - - absolventk šole za sestre v Ljubljani. To je bila prva ustanovljena organizacija organizacije je bila skrb za dobrobit vseh v sestrskem poklicu, njihovo povezova- nje, reševanje splošnih vprašanj novonastalega poklica ter ustanovitev centralne predala Angeli Boškin. 10 - bljani so se skozi obdobja dopolnjevali, nadgrajevali ter spreminjali. Danes se Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medi- cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. To je strokovno, nevladno organizacijo, ki šteje 11 regijskih strokovnih društev ter strokovno delujejo v 32 predstavlja enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, si prizadevajo zagotavljati sodobno, kakovostno ter var- 11 katerih šolski programi so se razvijali, in strokovna obravnava se je z otroka širila na varovanje zdravja za populacijo vseh starostnih skupin. 9 Ibid. 10 Ustanovitev strokovne organizacije, njena poimenovanja in pre ster na Slovenskem. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana 2017, str. 29 do 31. 11 129 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 z odobritvijo pravilnika 25. novembra sprejemni izpit. Poleg znanja so upoštevali nagnjenje kandidatke za opravljanje poklica medicinske sestre. 12 13 Triletna 14 otroka in otroške bolezni, nalezljive bolezni, higiena, bakteriologija in epidemi- ologija, socialna medicina in negovanje bolnikov. 15 Od šolskega leta 1940/1941 je bil diplomski izpit sestavljen iz predmetov higiena, epidemiologija, socialna medicina, notranje bolezni, kirurške bolezni, otroške bolezni, pedagogika in dr- 16 datum izrekanja zaobljube pred izpitno komisijo in datum prejema diplome. Med datumom opravljanja izpita in datumom zaobljube ter prejema diplome je 12 Gradišek, 1992, str. 58–59. 13 Zaletel, 2005, str. 5. 14 Gradišek, 1992, str. 59–60. 15 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), arhivsko gradivo šole za medicinske sestre Ljubljana, LJU 1932/1933 do leta 1934/1935). 16 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), arhivsko gradivo šole za medicinske sestre Ljubljana, LJU 1938/1939 do leta 1940/1941). 130 bila razlika dan ali nekaj dni. Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu je sle- »Obljubite, Obljubite, da Vas bo pri Vašem delovanju vodilo znanje, ki ste ga pridobili v prav skladnosti z resnostjo sestrskega poklica?« Gospod predsednik je poklical posa- »Ste razumeli zaobljubo?« Gojenka je odgovorila: »Razumela sem.« »Ali obljubite?« Gojenka je segla »Obljubim.« 17 Danes ima Fa- kulteta za zdravstvo Angele Boškin prisego za svoje diplomante. 18 - ukom in s skrajšano prakso po zdravstvenih zavodih. 19 Šola za medicinske sestre in Višja šola za medicinske sestre triletno Šolo za medicinske sestre. Po vojni je bil šoli dodeljen del zgradbe ur- šulinskega samostana poleg uršulinske cerkve Sv. Trojice na Kongresnem trgu. 20 Julija 1945 je bilo »do nadaljnjega ukinjeno vsako delo na vseh vrstah zasebnih šol«. stavbe ob Slovenski cesti (sedaj spodaj Slovenski šolski muzej, zgoraj Gimnazi- - - v prostorih samostana, kjer so prej bivale redovnice. 21 V šolskem letu 1949/1950 je - 17 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), arhivsko gradivo šole za medicinske sestre Ljubljana, LJU 1935/1936 do leta 1937/1938). 18 H t t ps : / / w w w . f z a b. s i / b l o g/ 2 02 1/ 1 1 / 25 / f z a b- z a s no va l a - pr i s e go- z a - d i pl om a n t e - s t udi j s ke g a - pr ogr a m a - (pridobljeno 20. 3. 2022). 19 Gradišek, 1992, str. 60. 20 Ibid. 21 Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani (AULj), VIII/28, Kronika uršulinskega samostana v Ljubljani od 1932–1937 in od 1944–1948, t. e. 40. 131 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 Šoli za medicinske sestre v Ljubljani. 22 V šolskem letu 1951/1952 je šolanje trajalo dve leti, naslednje šolsko leto pa tri leta. Sprejemali so kandidatke s popolno srednjo šolo ali ustrezno strokovno šolo. Leta 1954 je bila šoli z zakonom o usta- novitvi višjih zdravstvenih šol v Sloveniji priznana stopnja višje šole in tako se je šola preimenovala v Višjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani, ki je v pro- Z razvojem in - sodelovala je pri medicini dela. 23 Višja šola za zdravstvene delavce. študentov za zdravstvene delavce z višješolsko izobrazbo v zdravstvenih zavodih - skim izpitom ter nazivom višja medicinska sestra ali višji medicinski tehnik. Do za preverjanje znanja ter ukrepi za spremljanje in usmerjanje študentovega dela - - - - - 22 Utrip (ur. 23 Gradišek, 1992, str. 60–61. 132 vati višje delovne terapevte in sanitarne tehnike. Leta 1967 sta sledila preselitev samih temeljih. Šola je leta 1975 postala integralni del Univerze v Ljubljani. Leta - zneje ortopedske tehnike. Leta 1993 se je višja šola preimenovala v Visoko šolo za zdravstvo. univerzitetni študij zdravstvene vzgoje, leta 1996 pa visoko strokovno izobra- za zdravstvo preimenovala v Zdravstveno fakulteto. 24 Danes na Zdravstveni fakulteti potekajo študijski programi na treh stopnjah, in sicer na prvi stopnji po- tehnologije, ortotike in protetike, laboratorijske zobne protetike in študij sani- študiju druge stopnje se pridobi naziv magistrica zdravstvene nege ali magister zdravstvene nege. 25 Šole za medicinske sestre za delo z otroki Ministrstvo za narodno zdravje je 3. marca 1929 ustanovilo šolo kot šestme- Šola za otroške sestre negovalke in je delovala kot enoletna strokovna šola. Kandidatke so ob vpisu - pozneje pa so bile zaposlene kot negovalke zdravih in bolnih v zavodih odprtega tipa. Šolsko leto je trajalo od prvega do petnajstega septembra naslednjega leta. - 24 25 133 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 za otroške sestre negovalke. 26 - 27 Jeseni 1945 se - nji. Šola je bila preimenovana v Šolo za otroške negovalke v Ljubljani. Šola je - - Šola je imela tudi svoj dijaški dom, ki pa ni bil udoben za bivanje. Prav tako - Leta 1959/1960 je bila pomembna splošna šolska reforma, uvedena je bila osem- letka, ki je zahtevala reforme šol II. stopnje, med katerimi so bile zdravstvene šole.Šolanje se je podaljšalo na štiri leta. Šola je bila 28. junija 1960 preimenovana v Šolo za zdravstvene delavce za otroško zdravstvo. Deloval je oddelek pedi- v register vpisana kot Šola za otroške sestre. 28 Leta 1971 je bila štiriletna Šola za zdravstvene delavce ginekološko-porodniške smeri preimenovana v Šolo za me- dicinske sestre – babice. To je bila de facto samo šola za babice. 29 26 Anica Toni - Gradišek, Od šole za otroške negovalke do Srednje zdravstvene šole v Ljubljani, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 65–80. 27 , Kranj 2011, str. 22. 28 Gradišek, 1992, str. 65–80. 29 Anica Toni - Gradišek, Babiška šola v Ljubljani, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Sloven skem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 21–30. 134 Šola za medicinske sestre Ljubljana Šola za otroške sestre se je 12. aprila 1967 preimenovala v Šolo za medicin- ske sestre Ljubljana. - - rost na štirinajst in petnajst let. Leta 1968 je šola imela osem oddelkov in 240 - prostorih nekdanje uršulinske gimnazije. 30 31 - - - - trijo in gerontologijo, v izbranih ambulantah zdravstvenih domov, v laboratorijih - atriji, infekcijski kliniki, ginekološko-porodniški kliniki in v vzgojno varstvenih 30 Gradišek, 1992, str. 70. 31 3. 2022). 135 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 ustni in pisni izpit iz slovenskega jezika, ustni izpit iz novejše zgodovine narodov - iz nalezljivih bolezni. 32 Šolanje za poklic medicinske sestre je od nekdaj bilo zelo odgovorno, na- - 32 Gradišek, 1992, str. 70. 136 ki so se od doma vozile v Ljubljano, zelo naporno, ker so bile ves dan zdoma. Prvo - enajste ure dopoldne, sledili sta dve uri premora brez organizirane malice, nato Šola za medicinske sestre v Ljubljani je kot štiriletna šola delovala do šolske- ga leta 1980/1981. 33 - in priimka. 33 Ibid., str. 75. 137 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 Srednja zdravstvena šola Ljubljana - kovem trgu 1 ter Šola za medicinske sestre – babice v Ljubljani na Šlajmerejevi - 34 V šolskem 1990–1997 se je šola skupaj z gimnazijo imenovala Srednja zdravstvena šola in gimnazija Ljubljana. 31. julija 1997 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o - 35 poklic srednje medicinske sestre/srednjega zdravstvenika, zdravstvenega tehni- ka/tehnice, tehnika/tehnice zdravstvene nege. 36 V šolskem letu 1998/1999 so se preselili v novozgrajeno zdravstveno šolo na Poljanski cesti 61. 37 - motivirajo ter spodbujajo pri izvajanju zdravstvene nege in drugih pomembnih - grami. Prvi je program zdravstvena nega z nazivom izobrazbe tehtnica ali tehnik zdravstvene nege, ki traja štiri leta. V okviru kompetenc izvajajo zdravstveno - Tretji program je program zdravstvene nege za poklic srednje medicinske sestre/ medicinskih sester in srednjih zdravstvenikov so v okviru zdravstvene nege zdra- tima in po navodilih nadrejenih izvajajo postopke in posege. Prav tako v okviru - 34 Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 105–108. 35 Lidija Butina, Zgodovinski pregled razvoja srednje zdravstvene šole, Iz preteklosti v sedanjost in (ur. Lidija Butina 36 Iz preteklosti v sedanjost in prihodnost. (ur. Vera Orešnik), Ljubljana, 2008, str. 4. 37 Butina, 2017, str. 31. 138 pomagajo stanovalcem in oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih (domovi - lavec negovalnega tima. 38 39 Ob pojavu epidemije 40 Dijaki so imeli pouk na daljavo od sredine marca do konca maja 2020 ter od sredine oktobra 2020 do konca februarja 2021. Pouk od marca 2021 poteka na šoli po ustaljenem programu in urniku. Sklep - izvajanje varnega in strokovnega dela je izjemnega pomena izobrazba ter nadalj- Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani (AULj), VIII/28, Kronika uršulinskega samostana v Ljubljani od 1932–1937 in od 1944–1948, t. e. 40. 2. 2022) 38 39 (pridobljeno 4. 3. 2022). 40 139 Šole za poklic medicinske sestre v Ljubljani 1923–2022 (pridobljeno 3. 3. 2022) pdf (pridobljeno 4. 3. 2022). - tev sestrske šole pri nas, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 33.) Anica Toni - Gradišek, Od šole za otroške negovalke do Srednje zdravstvene šole v Ljubljani, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 65–80. Anica Toni - Gradišek, Babiška šola v Ljubljani, Šola za sestre, zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 21–30) Anica Toni - Gradišek, Šola za medicinske sestre v Ljubljani, Šola za sestre, zdra- vstveno šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 57–64.) sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, letnik. 39, št. 1 (2005), str. 5–10. Branko Šuštar, Zgodovinski izviri razvoja zdravstvenega šolstva na slovenskem - dicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema (ur. Klemenc, Majcen Dvoršak, Štemberger Kolnik, Ljubljana 2013, str. 10–22. Kranj 2011, str. 22. Diplomsko delo. Iz preteklosti v sedanjost in prihodnost. (ur. Vera Orešnik), Ljubljana, 2008, str. 4. - – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ljubljana, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2017, str. 30–31. Zgodovinski pregled razvoja srednje zdravstvene šole, Iz preteklosti v sedanjost in prihodnost, spominski zbornik ob 20-letnici Srednje zdravstvene šole nege, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 51, 2011, številka 3/4, str. 116–117. 140 in sodelavci), Ljubljana 2019. str. 38–40. str. 22–27. - no šolstvo na Slovenskem 1753–1992 (ur. Branko Šuštar), Ljubljana 1992, str. 105–108). - benega moškega, danes pa je v poklicu medicinske sestre izjemno visoko število - ker lahko le tako zagotavljajo najvišji nivo zdravstvene oskrbe. V Sloveniji je pok- osebno zadovoljstvo, ko s svojim profesionalnim delom pripomore k izboljšanju