izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—. Inozemstvo Din 64'—. ' iPoStno-čekovni račun fltev. 10.603. PODAR Cene lnseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000—, Četrt strani Din 600—, '/« stran» Din 250—, »/«• strani Din 125—i Mali oglasi vsaka beseda Din V—i pm Poroča se nam iz Slovenskih goric in tudi od drugod, da hodijo okoli gotovi elementi ter besedičijo o tem, da je borba naših kmetov za višje cene kmetijskih pridelkov in delni uspeh te borbe pri dvigu cen živine prav za prav hrvatska pridobitev za Slovence. To je docela neresnično. Res je obratno. Resnica je namreč, da so vprav Hrvati tisti, ki tlačijo ceno naši živini, o čemer se je mogel prepričati vsak slovenski živinorejec na sejmih v Mariboru, v Ptuju in drugod. Pripeljali so namreč cele avtomobile telet in svinj na naše sejmišče, prignali tujo živino in s tem pritisnili na cene, da so zdrknile na nižjo stopnjo. To se je tudi moglo opažati na živinskem sejmu v Mariboru v torek, 28. aprila. r Kar so doslej dosegli naši kmetje v boju za dvig cen živine, je plod njihovega truda in napora in njihovega složnega nastopa. Organizirala je ter še vedno organizira to kmečko borbo »Kmečka zveza«, odnosno nekatere podružnice Kmetijske družbe. Če bi enkrat kmetje odložili iz svojih rok orožje složnega, odločnega nastopa za primerne cene, bi bili premagani. Nobeno besedičenje mačkovskih pri-ganjačev jim ne bi pomagalo. Rešitev slovenskega kmeta v političnem in gospodarskem oziru je samo v slovenskem kmetu ter prihaja iz njegovih vrst. V tistem hipu, ko bi slovenski kmet samega sebe degradiral do uloge priveska političnemu mačkovstvu, bi bila njegova usoda zapečatena. Mačkovskim agitatorjem je tudi treba povedati v obraz, kdo je tisti, ki tlači ceno v naših slovenskih krajih pridelanemu vinu. Ako se ne bi v dravsko banovino uvažalo ceneno vino iz drugih pokrajin, bi cene našemu vinu takoj poskočile; sedaj pa so strahotno nizke ali pa jih sploh ni. In odkod se uvaža vino v naše kraje? Iz hrvatskega Zagorja, Dalmacije in Bana-ta. Kakor majvreane hrvatske buše tlačijo cene naši živini, tako tudi manjvredno vino, uvoženo iz navedenih pokrajin, tlači cene našemu vinu. To povejte mačkovskim priganjačem, ko vam bodo besedi-čili o gospodarskih zaslugah mačkovstva za slovenskega kmeta. Slovenski kmetje si morajo biti v sve-sti, da mačkovski agitatorji trosijo okoli neresnico o mačkovskih gospodarskih zaslugah, da bi lovili politične kaline med našim ljudstvom. Gre za bodoče državno-zborske volitve, kakor lepo in stvarno poudarja v svojem pismu neki vrli kmet iz Slovenskih goric, ne pa za višje cene naši živini in našemu vinu. Politične usode slovenskega kmeta in slovenskega ljudstva pa ne bomo nikdar izročili drugim voditeljem, marveč samo tistim, ki so rojeni iz našega naroda. Slovenec, spoštuj sebe, da te bodo tudi drugi spoštovali! DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Sestanek Male zveze v Belgradu. Stalni svet Male zveze se je sestal 6. maja v Belgradu na tretje letno redno zasedanje, ki se je vršilo takoj po konferenci Balkanske zveze. Tokrat je bil kot zastopnik Cehoslovaške novi zunanji minister dr. Krof ta. Predsedoval j posvetovanjem se-da.jni predsednik sveta Male antante, naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Zunanji ministri držav Male zveze so raz avljali o vseh važnih političnih vprašanjih, kolikor se nanašajo na Malo antanto. Razgovarjali so se o odpovedi lokarnske pogodbe od strani Nemčije in glede vojaške zasedbe Porečja, o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti v Avstriji in o habsburškem vprašanju. V zvezi s splošnim političnim položajem je prišlo v razpravo tudi vprašanje sankcij Proti Italiji in gospodarskih posledic za Posamezne drž-.ve Male antante. Poljski zunanji minister polkovnik Beck bo obiskal Belgrad v drugi polovici meseca maja. Izidi občinskih volitev. Zadnjo nedeljo so se vršile v treh občinah volitve, pri katerih je odločno in sijajno zmagala JRZ. Pri volitvah pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, ki je rojstna župr\i dr. A. Korošca, je volilo. 74% volilnih upravičencev. Lista JRZ z nosilcem Antonom Koroša-kom je dobila 518 glasov in 22 odbornikov, opozicija 235 glasov in 2 odbornika. — V Homcu je volilo 80%. Lista JRZ z nosilcem Gregorjem Repanšekom je dobila 16 odbornikov, nasprotniki 2. — V Šenčurju je dobila JRZ z nosilcem Antonom Unukom vseh 24 odbornikov. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrija pred važnimi dogodki. Avstrija se bliža velikim dogodkom in sicer zaradi sporov na najvišjih vladnih mestih. Avstrija je uvedla -plošno vojaško dolžnost in se oborožuje na vse kriplje z izgovo rom, da mora bi4' pripravljena, da zatre z oboroženo silo hith^janske prevratne ppskuse. Kancler dr. Schuschnigg, ki je oče uvedbe redne vojske, zahteva, da se razpustijo vse druge oborožene organizacije, ki se zbirajo krog osebe podkancler-ja kneza Starhemberg. Starhembergova krivda je, da je propadla največja avstrijska zavarovalna družba »Feniks«, ki je vzdrževala s težkimi milijoni Starhember-gove organizacije. Podkancler noče ničesar slišati o kakem razpustu svojih organizacij in grozi javno, da bo udaril s svojim Heimwehrom, če kancler Schuschnigg ne bi popustil. Kancler ter podkancler sta si močno v laseh. Istočasno pa je imel v Budimpešti sestanek bivši avstrijski podkancler major Fey s pruskim ministrskim predsednikom Goringom. Fey nastopa v zadnjem easu za to, da se nasloni Avstrija popolnoma na Hitlerjevo Nemčijo. Madžarska bo sledila vzgledu Avstrije, Ker je uspelo Avstriji, da je uvedla splošno vojaško dolžnost kljub tozadevni odločni prepovedi po mirovni pogodbi, prihajajo iz Budimpešte vesti, da bo posnemala Avstrijo Madžarska. Kar naenkrat bomo stali pred dejstvom, da imajo Madžari redno vojsko in so oboroženi do zob. Italijani očitno podpirajo Madžare na poti k uvedbi vojaške obveznosti in oborožitve. Če se bo posrečil brez kvarnih posledic Madžarski korak do uvedbe splošne vojaške dolžnosti in vsemu svetu očite oborožitve, bo storila isto tudi Bolgarija in potem bo cela Evropa v strogi vojaški pripravljenosti in pod neprestanim strahom, da pride radi kake povsem nepredvidene malenkosti do vojne. Gospodarski diktator v Nemčiji. Pruski ministrski predsednik general Goring je postal v Nemčiji gospodarski diktator. O diktatorskih pooblastilih generalu Gorin-gu piše časopisje, da so postala za gospodarstvo potrebna, ker si mora Nemčija za vsak primer pribaviti potrebno količino sirovin, ako bi nenadoma izbruhnila vojna. Sirovine potrebuje armada, sirovine potrebuje zasebna industrija. Samo diktator more ločiti koristi obojih in samo diktator lahko organizira ogromna skladišča sirovin. Goringovo imenovanje je torej čisto jasen namig, da se Nemčija z vso železno doslednostjo pripravlja na — vojno. Belgija sledi vzgledu Francije. Oborožitev Nemčije in vojaška zasedba ozemlja v Porenju je vzemirila tudi Belgijo. Zadnje dni se je sestala v Bruslju posebna mešana komisija iz parlamentarcev in vojaških strokovnjakov, ki je obširno razpravljala o ukrepih za zaščito belgijskega ozemlja v primeru vojnih spopadov. Po vzgledu Francije bo dogradila Belgija v času trdnjavski pas, da se zavaruje pred nemškim vpadom. Belgijci bodo pri jesenskem parlamentarnem zasedanju podaljšali rok vojaške službe. Žalostna bilanca komunističnih izgredov v Španiji od 16. II. do 2. IV. 1936. V tem času je bilo na španskem porušenih 58 političnih lokalov, 72 javnih poslopij, 33 zasebnih hiš, 36 cerkev, skupno 199 poslopij. Požganih je bilo 12 političnih lokalov, 45 zasebnih prostorov, 56 cerkev je popolnoma zgorelo, 106 delno. Pri štrajkih in spopadih je bilo ranjenih 345 oseb, 74 pa ubitih. Pogreb egiptskega kralja in novi kralj. Egiptski 68 let stari kralj Fuad je bil v Kairi z vsemi svečanostmi pokopan dne 30. aprila. Pogreba se je udeležilo nad 300 tisoč ljudi. Novi egiptski kralj je postal dosedanji prestolonaslednik — 161etni Faruk I. Radi mladoletnosti novega kralja bo sestavljen regentski svet treh članov, ki bo vodil vladne posle do polnoletnosti novega kralja in sicer z 19. letom. Gospodarstvo v sovjetskih kolhozih. — List »Znamja Rossii« št. 4 poroča to-le: ¿Tov. Koševoj priobčuje (Soe. zem. 54), da stotine (!!) kolhozov v kurski oblasti še niso naznanili dohodkov. Niso še omla-tili vsega žita. Na poljih kolhoza »Zare-vo« smo našteli 17 velikih kop še neomla-čenega žita in 12 kop na poljih zadrugo »Pot k socializmu«. V kolhozu »Udarnik.-je izmed 90 delovnih dni traktor počival 55 dni. V kolhozu imenom Vorošilov traktor za mlatitev en dan dela, tri dni pa počiva. V 11 kolhozih je nevarnost, da bodo neomlačeno žito pojedle miši. V nekaterih kolhozih zalotaliinskega okraja je neomlačeno žito v kopah preraslo. V ko- pah je polno miši. Ustinov piše (Soc. zemlja št. 54): »Nedavno je v kolhozu Stalina v ivanovski oblasti zgorela sušilnica z veliko množino zrna. Pred petimi meseci je bilo v žitnico kolhoza spravljeno 75 centov jare semenske pšenice. Zdaj se je pa skazalo, da je 35 centov te pšenice zgni-lo. Nič boljše ni s semenskim krompirjem. V klet so spravili 500 centov krompirja, a zgnilo ga je 200 centov, ostalo so po-krmili živini.« In tako bi iz dotičnega lista navedli lahko še mnogo zgledov, a to naj zadostuje, da zvemo, kako kolhozi gospodarijo. Ni čudno, da je na Ruskem tolikokrat lakota! Konec italijansko-abesinske vojne. Italijani so dnevno prodirali z motoriziranimi oddelki proti Addis-Abebi. Cesar Hai-le Selasie je pobegnil v očigled padcu prestolice z nekaterimi člani svoje rodbine v francosko Somalijo in je 3. maja dospel v Džibuti v pristanišče ob Rdečem morju, kjer se je zatekel na angleško kri-žarko. Abesinska vlada je 2. maja zapustila Addis-Abebo in se je v avtomobilih odpeljala proti zapadu. V prestolno mesto so vdrli pred prihodom Italijanov roparji, ki so požigali in plenili. Požar je uničil celo cesarjevo palačo. Po radijskem poročilu so vkorakale v Addis-Abebo italijanske čete v nedeljo 3. maja ob 8. uri zjutraj. Takoj po vkorakanju Italijanov je priletelo nad Addis-Abebo 150 italijanskih letal, ki so se spustila na tla na raznih delih mesta. Italijani so pospešili zavzetje abesinskega glavnega mesta, sicer bi ga bile tolovajske bande čisto izropale in vpepelile. Boljševiki in framasoni. Dolgo časa so boljševiki bili sovražniki framasonov (prostozidarjev), ker so jih smatrali kot predstavnike in branitelje kapitalizma. Ko so boljševiki prišli v Rusiji na vlado, so prepovedali vse framasonske lože. Framasoni so nekaj časa zavzemali proti ruskim boljševikom sovražno stališče. Kmalu pa so spremenili svojo taktiko v nadi, da bi boljševiki mogli biti dobri zavezniki v boju proti katolištvu in vobče proti krščanstvu. Brezboštvo je torej tista vez, ki je začela približevati framasone boljševikom in boljševike framasonom. Ta zveza je postala očitna zlasti v Franciji, kjer so framasoni mimo prejšnjih zaveznikov socialistov navezali stike z boljševiki kot radikalnejšimi bojevniki proti Bogu in Cerkvi. To zavezništvo je morala Moskva nagraditi. Storila je to s tem. da je bolj-ševiška vlada na Ruskem zopet dovolila framasonske lože, ki jih je bilo takoj ustanovljenih šest. Na čelu jim je znani boljševiški voditelj Radek. Tudi v Jugoslaviji obstoja framasonska organizacija, ki zasleduje pri nas iste cilje kot svetovno framasonstvo. Poslužuje pa se tudi istih sredstev. Zveže se z vsakomer, tudi s hudičem, kadar gre proti veri in Cerkvi. Iz nekaterih znakov se da sklepati, da se framasoni v svoji strupeno-strastni borbi proti tako zvanemu klerikalizmu (v resnici: proti katolicizmu) poslužujejo tudi pri nas komunistov. Kakor je našim framasonom jugoslovanski nacionalizem krin- ka, tako jim je internacionalni boljševizem sredstvo. Poklicani činitelji, ki morajo voditi borbo zoper komunizem, naj obrnejo nekaj pozornosti tudi zvezi fra-masonstva s komunizmom. Mladina je v prvih vrstah, namreč v boju zoper slabe filme, ki kvarijo ljudi, zlasti mlade duše. Ta boj se vodi pod vodstvom škofov v Ameriki, kjer je v to svrho ustanovljena »legija poštenih ljudi«. Prav mnogo poštenih ljudi je tej legiji pristopilo, na tisoče in stotisoče, celo milijone jih je. Ne samo iz vrst katoličanov so se zbirali tisti, ki so vodili borbo zoper grdobije in pokvarjenost kino-gle-dališč, marveč tudi iz vrst protestantov, celo tudi Židov. Ta dobro'organizirani in odločno nastopajoči odpor je imel uspeh: kino-industrija je morala umakniti slabe filme. To je trajalo nekaj časa. Naenkrat pa so se grdobni in kvarni filmi zopet pojavili. Katoličani so zopet morali stopiti na plan. Prva je stopila na bojišče katoliška mladina. Katoliški dijaki v Rogers-Parku, kjer se nahaja katoliško vseučilišče, katoliško semenišče, moška in ženska gimnazija in 11 narodnih šol, so prvi za- čeli borbo. Ti dijaki in dijakinje — vseh je preko 14.000 — so se dogovorili, da ne bodo šli v noben kino, kjer se predvajajo slabi filmi. Vrh tega bodo tudi z agitacijo in z drugimi sredstvi v javnosti odvračali ljudi od obiskovanja kino-gledališč. Tako je v Zedinjenih državah na pobudo mladine zopet vzplamtel boj zoper kvar-jenje mladine po slabih filmih. Načrti brezbožnikov. O praznikih Gospodovega vstajenja je bil v Pragi svetovni kongres brezbožnikov. Organiziranih brezbožnikov je na svetu baje šest milijonov. Prej ta organizacija ni bila enotna, marveč razcepljena v razne neodvisne, samostojno delujoče dele. Ta razcepljenost je zmanjševala udarno moč. Zato je bilo pred dvema letoma sklenjeno na kongresu v Bruslju (glavnem mestu Belgije), da se naj" izobraženci zbirajo v »Mednarodni zvezi svobodomislecev«, delavci s svojimi voditelji pa v »Mednarodni zvezi prole-tarskih svobodomislecev« s sedežem v Moskvi. Na letošnjem velikonočnem kongresu v Pragi pa je bilo sklenjeno, da bodo vsi bojevniki proti Bogu in cerkvi imeli skupno vodstvo, oni iz krogov izobražen-stva, in oni iz vrst proletarstva. V boju prihodnjosti bodo porabljali vsa gmotna, tehnična in duhovna sredstva. Duhovna sredstva bodo dajali predvsem izobraženci v zvezi s framasonstvom, druga pa b<3-do uporabljali predvsem boijševiški brez-božniki, ki hočejo z nasiljem uničiti cerkev. Po svojem osrednjem vodstvu bodo brezbožniki stopali v stike z vsemi »naprednimi kulturnimi pokreti« v posameznih državah, z organizacijami duševnih delavcev, umetnikov, gledaliških igralcev, učenjakov, zdravnikov in učiteljev. Tako naj se pripravi pot za ustanovitev »združenega naprednega kulturnega pokreta« svobodomislecev vsega sveta. Z organiziranimi močmi brezbožništva po vsem svetu naj bi se Bog pregnal s svojega prestola in povse uničila njegova Cerkev. Sklepi praškega brezbožniškega kongresa dokazujejo, kakšno silo že danes predstavlja brezbožniško gibanje. Glavna gibalna sila tega pokreta je boljševizem. Iz teh sklepov pa je tudi jasno, kakšna ozka zveza vlada med tako zvanim »naprednim kulturnim pokretom« med posameznimi narodi in med brezbožništvom. Brezbožniki sami smatrajo »naprednjake« kot svoje naravne zaveznike v boju zoper Boga in Cerkev. Kdor- se torej hoče uspešno bojevati zoper brezbožništvo, mora se bojevati zoper lažnjivo svobodomiselstvo in naprednjaštvo, ki je samo predhodnik brezbožništva. Sprememba sporeda sv. birme, že objavljeni spored birm v naši škofiji je takole spremenjen: v soboto 16. maja pri sv. Pankraciju v Grižah, v petek 22. maja v Veliki Polani, v pon-deljek 8. junija pri sv. Jakobu v Galiciji in v soboto 13. junija na Sladki gori. Mariborčanom I Maribor ima pravico, da ga imenujemo Slomšekovo mesto. Do leta 1859 je bil Maribor manj pomembno mesto. To leto pa je po Slomšekovi zaslugi postal sedež naše obširne škofije, s tem pa tudi veliko versko in kulturno središče. Maribor ima pravico, da ga imenujemo Slomšekovo mesto. V tem mestu je deloval, živel in umrl veliki učitelj našega naroda. Kdorkoli zmisli na Slom-šeka, zmisli na Maribor, kjer sredi med nami počiva. Maribor ima pravico, da ga imenujemo Slomšekovo mesto. Ali bi bil Maribor danes v vencu obmejnih narodnih trdnjav, ako ne bi Slomšek s svojim po- gledom v bodočnost dosegel pregrupa-cije, ki je Maribor ohranila Slovencem in Jugoslovanom? Letos v juniju bodo v Mariboru slovesnosti: Slomšekovi prazniki. Te slovesnosti so prirejene za to, da postane ves narod pozoren na Slomšeka, na njegovo delo, na njegov vzvišen zgled pravega življenja. Te slovesnosti so zato, da pride narod na njegov grob, da moli na tem kraju za veliko milost, da bi Bog poveličal Slomšeka, da bi bil proglašen blaženim, da bi bil proglašen svetnikom. Maribor postaja s tem veliko versko in kulturno, pa tudi narodno središče vseh Slovencev in po Ciril-Metodovi ideji, ki jo je Slomšek pri nas prvi sejal, tudi središče Slovanov. Mariborčani se zato zavedajmo dolžnosti, da sodelujemo pri Slomšekovih praznikih vsi brez izjeme. Sprejmimo dne 21. junija našo mladino, da se bo spomin na Maribor utisnil v te mlade duše, da jih vodi po poti, kakor jo je vzorni vzgojitelj Slomšek začrtal. Sprejmimo dne 28. junija v praznično razsvetljeno mesto Maribor naš narod vseh stanov, posebno naše slovenske može in fante, vrle žene in dekleta! Poromajmo sredi noči z bakljami na Slomšekov grob in nato k sveti daritvi na Slomšekovem trgu. Dne 28. junija pa izročimo prošnje vsega naroda v roke zastopniku Cerkve, da bodo pričale o naši veri in o našem zaupanju. Navodila in odredbe,, ki bodo potrebne, izvršujte vsi tako, da bodo udeleženci Slomšekovih praznikov obdržali najlepše spomine na Maribor. Slomšekov Maribor, pripravi se na Slomšekove praznike! Dr. Alojzij Juvan, župan. Osebne vesti. "/Oletnico je obhajal g. župnik in duhovni svetnik v žusmu Jakob Palir. Gospod jubilant je 20 let v Žusmu in se veseli obče priljubljenosti kot goreč in vsestransko delaven dušni pastir. Gr Jakobu naše ča-stitke! Nesreče. Nesreča otroka. V Kumenu nad Sv. Lo-vrencom na Pohorju je dobil enoletni otrok zaradi vnetja oblekce strašne opekline. Smrtna žrtev kolesarske nesreče in pomanjkanja. V mariborsko bolnišnico so spravili vsega onemoglega 32 letnega pleskarskega pomočnika Ivana Jančiča iz Rogoze, ki si je pri padcu s kolesa razbil lobanjo. Vsled poškodbe na glavi in onemoglosti »adi pomanjkanja je v bolnišnici umrl. Trije delavci utonili pri prevažanju kamenja. Dravo regulirajo med Št. Janžem in Vurbergom. Zadnje dni je peljalo v čolnu šest delavcev kamenje od levega vurberškega brega na desnega. Že skoro na cilju so zavozili v vrtinec, čoln se je prevrnil in potopil. Vseh šest delavcev je padlo v Dravo, ki je na mestu nesreče globoka 15 m. Trije so si oteli življenje s plavanjem, trije so utonili. Smrtno ponesrečeni delavci z družinami so: 231etni Ivan Pekola, 321etni Alojz Kranjc, oba iz Loke, in 351etni Friderik Pečnik iz Rošnje. Gozdni požar. Maščevalna roka je zanetila na posestvu Ivana Gradišnika na Velikem Boču nad Selnico ob Dravi 5—6 oralov 4 let starega smrekovega in brezovega nasada. Na pomoč prihiteli sosedje so ogenj omejili in je bil v največji nevarnosti ostali gozd in dve hiši. Požari na Dravskem polju se množijo. Elizabeti Valentan, posestnici v Njiver-cah, občina Slovenja vas pri Ptuju, je zgorelo gospodarsko poslopje. Požar se je razmahnil z veliko naglico na sosednje gospodarsko poslopje Terezije Kores. Domači so bili ob izbruhu ognja doma. Uspelo jim je, da so oteli živino in nekaj vozov, vse drugo je pogorelo do tal. — V Brezuli pri Račah je ogenj uničil gospodarsko poslopje in vso zalogo sena posestniku Francu Finguštu, ki trpi radi tega okoli 50.000 Din škode. Obenem je vpe-pelil požar tudi domačijo posestnika Štefana Lešnika, ki ima svojo hišo okoli 30 m oddaljeno od Fingušta in ki trpi 25.000 dinarjev škode. Usodepolno igranje z vžigalicami. — V Rošpohu pri Mariboru je zgorela shramba za sode, last mariborskega trgovca g. Pucherja. Zgorelo je več sodov in znaša škoda 15.000 Din. Ogenj je zanetil sedemletni viničarjev sinček, ki se je igral z vžigalicami. Naš parnik se potopil. V bližini Folke-stona v Rokavskem prelivu se je 29. aprila, ob 7. uri zjutraj, potopil naš tovorni parnik »Mrav«, ki se je vračal iz Rotter-dama na Sušak. Zaradi silno goste megle je zadel vanj estonski parnik »Mary«, ki se je pri tem poškodoval. »Mrav« pa je dobil tako hude poškodbe, da se je v 15 minutah potopil s tovorom vred. Posadka, ki je štela poleg poveljnika 3 oficirje in 7 mornarjev, se je rešila z rešilnim čolnom, ki je popoldne prispel v Dover na Angleško. Rsazine novice. »Kmetskemu listu« je velika večina slovenskega ljudstva plevel. V svoji številki z dne 29. aprila »modruje« ta list, ki sebe smatra prevarno za kmečko glasilo, o veri in njenem pomenu. Zanj je vera samo neko notranje čuvstvovanje, ki mu je dovoljena eksistenca, dokler je zgolj notranje. Ko pa postane zunanje, ko se pojavi v javnosti ter se hoče uveljaviti v raznih panogah javnega življenja, ni po mnenju tega samozvanega kmečkega glasila več vera, ni več krščanstvo ,marveč klerikali-zem. Klerikalizem pa je plevel, ki se zoper njega »Kmetski list« mora boriti. Naš narod je po svoji veliki večini katoliški, to je, zanj je katolicizem ne samo nekako versko čuvstvo, ne samo neka duhovna vrednota, ki jo »Kmetski list« ceni tako, kakor ceni umetnost kot duhovno vrednoto, marveč najvišja vrednota. Katolicizem je za naše ljudstvo najdragocenejša duhovna vrednota, je najvišje živ-Ijensko načelo, ki usmerja vse njegovo življenje. »Kmetski list« to imenuje klerikalizem, ki ga določa kot plevel, proti efcOTUo^^AM/V^ I i i I . I I DOMAČI IZDELEK s »H»......».►»♦♦»«.»>>................. kateremu se mora boriti. »Kmetski list« naj ve, da se naše ljudstvo ne bo dalo sramotiti z nazivom »plevela«. Pač pa se bo bolj kot prej zavedalo svoje dolžnosti, da mora z brezobzirnim bojem iztrebiti iz svoje sredine plevel lažnjivega liberalizma, naprednjaštva in svobodoumja, ki ga hoče ta list pod krinko kmečkega pokreta širiti med našim ljudstvom. Sprememba občin. Notranji minister je podpisal v smislu določb zakona o občinah uredbo o ustanovitvi občin Št. Jurij ob Pesnici in Svečina. Iz občine Zg. Kun-gota, okraj Maribor fevi breg, se izločijo kraji Jurski vrh, Grušena, Jedlovnik, Pesnica in Vrhnik ter se iz njih ustanovi občina št. Jurij ob Pesnici s sedežem isto-tam. Iz krajev Plač, Bodigrac, Slatina, Slatinski dol, Svečina, Ciringa, Špičnik in del kraja Vrtiče, in sicer hišne številke od. 1 do 23, se osnuje nova občina Svečina s sedežem v S večini. 30 kg denarja kot star papir. K trgovcu, ki trži v Mariboru s starim papirjem in z odpadki, je prinesel neki Mariborčan 30 kg bivših avstrijskih petakov, deseta-kov, stotakov in tisočakov kot star papir. Pojasnilo k smrtni nesreči hlapca vsled opeklin. Dne 18. aprila 1.1. je umrl v ptujski bolnišnici radi strašnih opeklin 521etn: hlapec Ivan Bračič iz Ložine, ki je služil že čez 35 let kot hlapec pri Janezu Koze-lu. Ob prevozu v bolnico sta izpovedala službodajalec in ponesrečenec sam, da se je hlapec ponesrečil pri sežiganju dračja. Spodrsnilo da mu je na strmem bregu in se je skotalil naravnost na ogenj, kjer je na njem zgorela vsa obleka. Zadobil je tako strašne opekline, da je po dveh dnevih v groznih mukah umrl. O nesreči je naš list že poročal. Zadevo so preiskali orožniki in so ugotovili, da je prišlo do grozne smrtne nesreče hlapca povsem drugače. Bračič je 16. aprila odšel z voli v kake četrt ure oddaljen gozd po drva. Spremljala sta ga tudi llletni gospodarjev sin Vincenc in njegov 121etni brat Jakob. Ko so naložili drva, se je Bračič vlegel v travo in zaspal. Bil je namreč zelo zaspan, ker je vso noč kuhal žganje in vrhu tega je še spil nekaj žganja, kar ga je še bolj omamilo, preden je odšel po drva. Ker ga dečka nista nikakor mogla zbuditi, ~t.a v Franc Ogrizek, obče znani bivši trgovec, posestnik in gostilničar pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine, je umrl 23. IV. Na sliki vidimo tudi njegovo ženo Reziko, ki je umrla 2. I. 1935. svoji otroški nagajivosti prinesla tik njega slamo in jo zažgala. Plamen je objel spečega hlapca ter se je vžgala na njem obleka. Ko sta dečka opazila nevarnost, sta začela ko j gasiti ogenj, ko pa sta videla, da nič ne opravita, sta hitela domov klicat na pomoč mater. Še preden pa je prišla na lice mesta gospodinja, so težko poškodovanega hlapca rešili iz plamenov neki delavci, ki so delali v bližnjem vinogradu. Nova župnija. V Litiji je bila ustanovljena nova župnija, ki šteje 3000 duš. Naplavljeno truplo. Dne 1. aprila je po nesreči v Mariboru ob Pristanu utonila desetletna Tatjana »Ljaškova. Drava je naplavila truplo zadnje dni pri Zavrču pod Ptujem. Zgodnji roj. Iz Zgornje Polskave poročajo: tf nedeljo dne 26. aprila, ob pol 12. uri opoldne, jem dobil prvi roj čebel, težak 3 kg. Anton Bo-»atič, čebelar in naročnik »Slovenskega gospo-* iarja«. Obžalovanja vredni slučaji. Vpričo ljudi skočila z mosta v Dravo. Zadnjo nedeljo 3. maja je skočila v Mariboru z mosta ob 11. uri predpoldne v Dravo Elizabeta Wagner iz Magdalenske ulice. Rešilci in brodar Merdavs v Melju Odvetnik dr. Milan šijanec je odprl odvetniško pisarno 598 v Ljutomeru (v prejšnjih prostorih Obrtne banke). so nesrečno žensko pri brodu potegnili iz vode. Priznala je, da jc že v soboto izpila strup, ki pa ni učinkoval in radi tega je šla v vodo, kjer je pa koj po skoku v Dravo začela plavati. Pobegli kaznjenec vlomilec. V noči na 1. maj je vlomil pobegli kaznjenec Babič v pisarno tekstilne tovarne Hugo Stern v Novi egiptski kralj Faruk. Abesinski prestolonaslednik Asfou. Pobrežju pri Mariboru in je odnesel 3000 dinarjev. V parku napaden in izropan. V magda-bnskem parku v Mariboru so neznanci do nezavesti pobili 361etnega mesarskega pomočnika Ivana Majca s Tezna. Na tleh ležečemu so odvzeli 300 Din. Delavka se zastrupila. V Mariboru se je smrtno zastrupila z lizolom delavka M« Kos. Obešenega so našli v št. Uju v Sloven« skih goricah v svojem stanovanju brezposelnega sodarskega pomočnika Franca Očkerla. Sedemkrat zaboden z nožem. Neznanci so napadli v Limbušu pri Mariboru 341et-nega delavca Jurija Gobeca. Z noži so mu prizadjali sedem vbodljajev, hude poškodbe pa je Gobec zadobil tudi s koli. Ko se je onesvestil, so mu napadalci pobrali nekaj gotovine, uro,, nož itd. Gobec se zdravi v mariborski bolnišnici. Hudo poškodovan od blazne ženske. V Št. Janžu na Dravskem polju ima posestnik Franc Selinšek 211etno hčerko, ki je blazna in ne odgovarja za svoja dejanja. Dekle ni moglo trpeti domačega hlapca Blaža Koresa. Ko je hlapec te dni slučajno stopil v sobo, v kateri se je nahajalo dekle samo, je nenadno pograbila za sekiro ter ga udarila z vso močjo po glavi. S prvim udarcem mu je zdrobila obraz ter ga pobila na tla, nato pa je še ležečega strahovito obdelala. Spodnja čeljust hlapca je popolnoma spačena, desna roka je hudo poškodovana in tudi po vsem telesu ima nevarne rane. Hudo ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu nudili prVo pomoč. Goljufija in denarna tatvina. Hlapec lesnega trgovca Mihaela Skačeja pri Sv. Lovrencu na Pohorju je izstavil sam pobotnico s podpisom svojega delodajalca. Z laži-pobotnico je izvabil posestniku Andreju Pavlicu posojilo v znesku 4000 Din in je izginil z denarjem. Žandarmerija je izsledila goljufa, ki je imel še ves denar pri sebi. — V hišo posestnika Jakoba Kri-žaneca v Sp. Ložnici pri Malftlah se je priklatil mlajši moški. Bolno in v postelji ležečo gospodinjo je pokopal pod več odejami in je ukradel iz omare 4000 Din. Na General miličnikov Starace na muli ob prihodu v vas ob Tana-jezeru. Rajni egiptski kralj Fuad I. srečo je nasilnega tatu prepoznal sosed. Gre za brezposelnega delavca. Roparski napad. Mlinar Lovrenc Onuk iz Tomaške vasi je bil v krčmi v šmart-tiem. K mlinarju je prisedel moški in ga prosil za vino. Pila sta skupaj in proti večeru se je odpravil Onuk proti domu. Na bolj samotnem delu ceste ga je iz zasede napadel sopivec. Udaril ga je parkrat s kolom po glavi in mu preiskal žepe. Izmaknil mu je iz hlačnega žepa 200 Din v srebru, uro z verižico ter nov klobuk. Tipal je tudi po prsnem žepu na suknjiču, vendar ni zadel na tamkaj shranjene štiri jurje. Na tla pobitega je zloba vrgel v 2 metra globok obcestni jarek, iz katerega so pobrali nezavestnega šele drugo jutro mimoidoči, žandarfi so na podlagi opisa prijeli roparskega napadalca, ki je neki Pogorevčnik Fortunat. Prijeti ima na vesti že več tatvin in je tudi ta roparski napad priznal po aretaciji. Izpred sodišča. Eno leto ječe, ker se je spozabil nad lastnim očetom. Peter Plohi, 24 letni posestniški sin iz mariborske okolice, je bil v Mariboru 29. aprila obsojen na eno leto ječe. Plohi se je spozabil 14. februarja nad lastnim očetom in mu prizadjal par zabodljajev z nožem. Uboj pred sodniki. Rudolf šoštarič iz Stare nove vasi pri Ljutomeru, je ustrelil 26. februarja iz karabinke Alojza Vrbajn-ščeka. šoštarič je bil obsojen v Mariboru na štiri leta strogega zapora. Pet let robije je dobil pred mariborskim sodiščem dne 2. maja 251etni Ivan Gabro-vec iz Brezove pri Ptuju, ker je smrtno izabodel Jožefa Kozla. Slovenska Krajina. Sv. Sebeščan. V nedeljo dne 26. aprila smo tu obhajali proščenje »toplo proško«. Vreme nam je bilo naklonjeno in zbralo se je res ogromno ljudi. Stari ljudje ne pomnijo tako velikega navala. Gotovo so bile zastopane vse župnije so-boške dekanije. Zelo veliko je bilo tudi protestantov. Pridigo je imel kaplan g. škraban od Grada. Popoldne so bile slovesne pete litanije, ki jih je pel g. šoštarec, kaplan v Turnišču- a tovariši kaplani. Ljudje imajo veliko zaupanje v patrona sv. Sebastijana in so prinašali pšenico in jajca. Stara navada je tudi ob ti priliki — veselica v gozdovih. Zelo, zelo se ločijo tukajšnje veselice od veselic v drugih krajih. Ljudje so tudi tu dobre volje, nikjer ne pride do pretepov, kaj šele do ubojev. Ne pride fantu niti na misel, da bi potegnil nož. če kakega tujca kaj srbi, ga pa domači posadijo na hladno. Ko so Imeli zadnjič gasilci veselico, je ob zvonenju Ave Marije vse utihnilo, tudi 'godba in katoličani so molili, molčali so pa tudi protestanti. Z Bogom. V petek :n soboto, 1. in 2. maja, je odšlo nad 2000 naših sezonskih delavcev v Belje in v Francijo. Težko je bilo človeku, ko je gledal to našo mladino, ko je prisiljena odhajala s trebuhom za kruhom. Kakor izgleda, bo naše delavce v Belju vsaj enkrat obiskal naš domači dušni pastir, da bodo opravili verske dolžnosti in slišali Kristusov nauk. Delavci, le dobri bodite in pridite v jes^ i domov taki, kot odhajate. Z Bogom in na svidenje! Težka nesreča. Pri požaru v Kramarovcih se je zgodila nesreča. Ogenj je zasul tri ljudi. Pripeljali so jih v Soboto v bolnico. En fant je v strašnih bolečinah umrl, ostali bodo menda okrevali. Vzgojitelji — pa taki! Ko duhovnik nese Najsvetejše k bolniku, se vsak vernik, celo židje in protestanti, vsaj odkrije, če že noče poklekniti in se prekrižati. Na neki šoli pa je »vzgojitelj«, ki se iz vsega tega norčuje vpričo otrok. Ubogi otroci! Kam plovemo!? če, naše ljudstvo ne mara takih »prišlekov«, so pa res sami krivi, ko pa tako kruto žalijo naš verski čut. Psi so zalajali . . . Tako- se glasi menda neka pesem. To se nam vsiljuje^ ko gledamo ob progi pse, ki lajajo za drvečim Vlakom. Vlak gre seve svojo pot in se ne zmeni za lajajoče pse. Potem pa vse tiho je bilo ... Turnišče. Naš priljubljeni orožniški komandir g Fr. Gorišek je bil premeščen za orožniškega komandirja v črensovce. Ob odhodu od nas mu obljubljamo, da ga bomo ohranili v dobrem spominu. Na novem mestu mu želimo obilo božjega blagoslova v njegovi naporni službi. Gomilice. Naša vas je nekaj časa živela tiho in mirno življenje. Sedaj so se pa naenkrat fan- Vsem ceni. naročnikom, katerim je že pošla naročnina, in vsem, kateri so prosili za potrpljenje in še niso poravnali naročnine, . smo danes priložili položnice in prosimo, da takoj poravnajo naročnino, da ne bo treba ustavljati pošiljanje lista. — »Slovenski gospodar« stane za velo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. —i Uprava. tje nekaj spomnili in so se začeli tolči in pretepati kakor brez uma. Pijača je pač zopet delovala nad razsodnostjo mladine. Ob pretepu je bilo ukradeno tudfr eno kolo. Treba bo mladina usmeriti na boljšo pot. IVIartjanci. Dne 19. aprila smo imeli pri nas požar in sicer ob pol deveti uri zvečer. Požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju predsednika občine g. Geza Vezerja. Veliko gasilcev je prihitelo na lice mesta in so skušali čim preje- požar udušiti, toda s težavo so ga samo omejili, da ni segel še do sosednjih hiš. G. Vezer trpe škode okrog 80.000 Din. Zgorela je vsa krma in velike gospodarskega orodja. Beltinci. Na velikonočne praznike je pel na koru nov pevski zbor in je vzbudil splošno pozornost prebivalstva. Upamo, da se bo zbor razvil do lepe višine, kar mu iz srca želimo, \wr imamo lepo petje radi stari in mladi. Likvidnost denarnih zavodov. Hrbtenico našega gospodarstva tvorijo naši denarni zavodi, naše hranilnice in posojilnice. Ta hrbtenica vedno bolj ohro-meva. Denarni zavodi so deloma umrli, deloma umirajo. Ni bilo treba, da je prišlo tako daleč. Ako bi bili ob izbruhu krize na vladi možje, ki imajo smisel za ljudsko dobrobit in pošteno voljo, bi se bil razvoj zlega preprečil ali vsaj omejil. Z nekaj milijoni dinarjev, ki bi jih bili v prvi stiski dobili denarni zavodi, bi bili izpolnili svoje poslovne dolžnosti do vlagateljev in Abcsinskega cesarja zapuščajo njegovi poglavarji ali rasi. Poglavar plemena Uolo Gala, dedžasmač Amedej Burla se je predal italijanskim vojaškim oblastem v Desi-ju. Boril se bo sedaj proti Abesincem s svojimi 10.000 vojaki. On in tudi drugi abesinski poglavarji so mnenja, da je vojna izgubljena in da je vsak odpor brezuspešen. Cesar Hai-'e Selasije je izgubil že porovico svojih vojakov tako, da jih ima sedaj samo še okoli 250.000. Burla je rekel, da bodo njegovemu zgledu sledili tudi drugi poglavar-]', ki so že zelo nezadovoljni radi dolgotrajne vojne in neprestanih porazov, ki jih doživlja abesinska vojska. Očetov greh. 18 To mu je tudi Marta pokazala. Kaj mu je storila gor v Suhem grabnu?! Ko se je spomnil, ga je zabolelo in navdalo z gorjupo bridkobo. Prijazno ji bo odpisal, vendar ji bo dal razumeti, da ne mara nobenih zvez več. Potem pa bo zadušil, kar mu v srcu gori, in jo bo pozabil. Da! Kljub takim sklepom je segel zvečer v omaro po oni zlati križec, ki ga je od Martine verižice odtrgal, ga poljubil in se zatopil v misli na Marto. Drugo jutro ji je napisal odgovor: Ljuba Marta! Tvojega pisma sem bil zelo vesel. Po dolgem času. je bila zame to prva vesela ura in bo bržkone tudi zadnja, ki mi je bila po Tebi namenjena. Da bi Te bil obiskal, tega si nisem več upal. Kajti, če si tudi pozabila na sramoto, ki se drži mojega imena, jaz ne bi mogel brez srama pred Te; berač sem in nič drugega nimam pričakati kakor to, da se preživim in ^ pridnim delom zopet pridobim izgubljeno dobro ime. Kakor sem iz Tvojega pisanja razbral, si tudi sama tako pametna in vse to uvidevaš. Da bi Ti jaz kaj zameril, tega se nikar ne boj; kajti jaz nimam Tebi nič več odpustiti kakor Ti meni; zato je najbolje, da se pobotava. Moja beseda, da nikoli druge ne vzamem, velja za vse moje življenje. Na ženitev sploh ne mislim in tudi misliti ne morem. Toda Tvoji sreči nočem biti na poti. Ako jo drugod najdeš, ne oziraj se name, ampak jo zagrabi! Ne bom Ti zameril. Pa prav me razumi! Pišem to le zaradi tega, ker mi je žal zate in nočem, da bi se zaradi tega odpovedala sreči. Meni si bila najljubše, kar sem na zemlji imel, in spomin nate mi bo vedno ljub in lep. Ne oziraj pa se name, temveč glej le nase! Najbrž se nikoli in nikjer ne bova več srečala; zato nima pomena, da si s pogostnim pisanjem otežujeva srce. Pozabil Te ne bom nikoli, dokler bom živ. Ničesar mi ne zameri, zdrava ostani in moli včasih za Svojega srčno Ti vdanega Tevža! Komaj je odposlal pismo, se je že skesal. Kaj bo rekla Marta? Bolelo jo bo, da se je poslovil. Preveč jasno ji je povedal, da noče nobenih zvez več. Ali res ne bo nič več čul o njej ? O, saj mu bo gotovo še pisala. Enkrat še! Nestrpno je čakal na odgovor — čeprav ji ga je prepovedal. Toda čakal je zaman, čakal dneve, tedne, mesece. Šele v začetku maja je prišlo zopet pismo od doma. Pisal mu'^e mojster Krištof: tako ohranili njihovo zaupanje. Na vladi pa so takrat bili JNS koristolovci, ki so imeli smisel samo za sebe, ne pa za ljudsko stisko in potrebo. Tako se je zlo tako razmnožilo in povečalo, da mu je težko najti leka. Danes pa ista JNS, ki je to zlo povzročila, po svojih listih in po tako zvanih gospodarskih zborovanjih, kamor goni svoje nekdanje pristaše, to zlo ne samo razkazuje, marveč predstavlja v taki luči, kakor da bi drugi nosili krivdo radi teh žalostnih razmer, ne pa JNS. Na gospodarskih zborovanjih se danes z vso silo napada centralizem. Kdo ga pa ima na vesti, ako ne bivša demokratska in bivša kmetijska stranka? Ti gospodje so glasovali za vidovdansko ustavo, ki je uzakonila v naši državi najstrožji centralizem. Za časa JNS-diktatorskih režimov se je ta centralizem še bolj utrdil in stopnjeval. Gospodje, ki so na čelu raznim gospodarskim organizacijam in zdaj tako grmijo zoper gospodarski centralizem, naj ne pozabijo, da so kot člani bivše demokratske in bivše kmetijske stranke, od- nosno kot volilci JNS kandidatov ta centralizem pomagali graditi in vzdrževati. Takrat so ga proglašali za nekako trdnjavo, sedaj pa ga smatrajo za nekako ječo našega gospodarstva. Prišla je uvidevnost, pa prišla je žal prepozno. Težka je rešitev, ko voda že teče v grlo. Sedanja vlada se trudi na vso moč, da bi odpravila in popravila grehe prejšnjih diktatorskih vlad. Dala je možnost svobodne kritike gospodarskih razmer in političnih prilik. Prej je vsaka taka kritika zamrla pod nagobčnikom, ki ga je diktatura potisnila ljudstvu na usta. Storila je še mnogo več. Sedaj se resno trudi z vprašanjem likvidnosti naših denarnih zavodov. O tem so se vršili razgovori na Bledu, ko je tamkaj bival o velikonočnih praznikih ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič. Ti razgovori se nadaljujejo v Beogradu. Iskreno želimo, da bi se vladi posrečilo najti potrebna sredstva za rešitev naših denarnih zavodov. Likvidnost teh zavodov je namreč prvi pogoj za oživ-ljenje gospodarskega življenja in za odpravo gospodarske krize. Odprla noč in dan so Jarenina. V torek dne 21. aprila smo pokopali kmeta Alojza Jamernik. Kljub svoji orjaški postavi je moral naglo umreti radi oslabelosti srca. štel je 68 let. Njegova poslednja pot je pri-iala, kako zelo je bil spoštovan. Bil je vzoren gospodar in poštenjak. Dolgo vrsto let je bil župan in odbornik občine Vukovski dol. Najbolj lia bodo pogrešali njegovi sosedi, ki jim je bil po svojih obilnih izkušnjah svetovalec v vseh rečeh. Bil je 50 let lovec, zato so mu tudi lovci t r Izkazali zadnjo čast v obilnem številu. Naj potiva v miru! Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 24. aprila je uehalo biti srce našemu dobremu stricu, 76 let «taremu Janezu Veis v Spodnjem Gasteraju. Ta mož je bil jeklenega značaja. Tekom svojega življenja je deloval v raznih ^orporacijah, med vojno dobo je bil šest let župan. let je bil član družbe sv. Mohorja. »Slovenski »spodaj« in drugi katoliški listi so bili staln^gost v njegovi hiši. Ljubil je delo, čislal izobrazbo, mesečno sv. obhajilo mu je bilo zadnja popotnica. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo ljudi. Bog mu bodi plačnik, preostalim naše so-žalje! Frain. Na Požegu je dne 30. aprila preminula nagle smrti Judita Kobale. 40 let je živela v srečnem zakonu s svojim možem železničarjem. Oba verna in naročena na »Slovenskega gospodarja« sta tudi svojo družino vzgojila v krščanskem duhu. Bog daj pokojni plačilo, njenim pa naše sožalje! šoštanj-Skorno. Dne 23. aprila je mirno v Go spodu zaspal, previden s sv. zakramenti, Janez Lekše, po domače Skornšek. Rojen 3. novembra 1864 v župniji Rečica je bil priden in varčen, tako da si je pridelal lepo posestvo. V njegovo hišo so imeli dostop samo katoliški listi in časopisi, bil je dolgo let naročnik »Slovenskega gospodarja«, ki ga je zelo rad prebiral. Bil je brat pokojnega g. Franca Lekše, župnika v Lu-čah. Naj počiva v miru! Leskovec. Spet prišel je venčani maj! Veselo so pritrkavali zvonovi »Ave Marijo«. Kmalu nato pa so zapeli žalostno pesem mrliču. Dne 30. aprila je izdihnil ob pol sedmih zvečer Fran Mlaker, močan in priden mladenič, 28 let star, svojo blago dušo. Z bratom gospodarjem Aloj-zem sta šla po travo. Franc je vodil za vrv dva mlada volička. Splašila sta se ter tako močno sunila voznika, da je nezavesten obležal. Padel je na sence ter je smrtno poškodoval, čez pol ure je umrl. Dne 2. maja so žalostni sosedje in znanci v dolgem sprevodu spremljali ranjkega iz doma žalosti v Belavšake 37. Pridnemu mladeniču bodi Gospod milostljiv sodnik! Spodnje Sečcvo pri Rogaški Slatini. V nedeljo dne 26. aprila je umrl Franc Berčko. Kruta pljučnica mu je po treh dneh bolezni pretrgala nit življenja. S svojo vzorno krščansko ženo sta si vzgojila v strogo krščanskem duhu 6 otrok: 5 hčerk, ki so vzgledne Marijine družbe-nice, edinega sina mu je pa vzela kruta svetovna vojna. Rajni je bil rad pošteno vesel ter je ljubil vedno le pošteno družbo. Nad vse srečnega se je počutil, kadar sta prišla k njemu na obisk gg. kaplana, želel si je vedno v življenju srečno zadnjo uro. Bog je to njegovo željo tudi izpolnil. Pan pred njegovo smrtjo je bil previden s tolažili sv. vere. Njegovo truplo, smo v torek dne 28. aprila ob veliki udeležbi prijateljev in znancev položili k večnemu počitku. Ob odprtem grobu se je v prisrčnih besedah poslovil od njega g. kaplan. Vsemogočni mu bodi dober plačnik! Preostalim naše sožalje! Ljutomer. To nedeljo po osmi sv. maši ima Prosvetno društvo svoj redni mesečni sestanek v Katoliškem domu. Predavata gg. profesorja Mlaker in Baš iz Maribora. Pridite vsi! Ljubi Tevž, grešnik zakrknjeni, mutasti trapist! Kaj je s Teboj ? Ali si še živ ? Ali pa so opravili že sedmino po Tebi? Ali pa si res odrinil k trapistom in si se jezika odvadil? Ali pa sem Te jaz kaj razžalil in se kujaš? Ne v mislih, ne v besedah, ne v dejanjih se greha ne morem zavesti. Ampak po stari navadi Te imam rad in bi Ti rad vse storil, če bi Ti le hotel. Kaj naj Ti pišem? Ker je vsakdo sebi najbližji, bom pri sebi začel. Mežnarjeva hiša, ki sem jo kupil, je že lepo popravljena; v štirinajstih dneh bo v nji odprl moj častiti sin, zaslužni bivši financar, trgovino z mešanim blagom. Seveda se bom preselil k njemu, kajti v novi hiši mi je bolj po godu. Kočo in krojačnijo sem mnogo prepoceni predal svojemu kranjskemu Janezu in krojačnija se imenuje zdaj: »Janez Laznik in drug, krojaštvo v Podkraju.« »Drug« — ta sem jaz. Veš, da bi v trgovini moko in sladkor vagoval, za to imam preumazane roke; za vile in plug so prenežne; da bi pa kar tako Bogu dan kradel, tega pa tudi nočem. Zato sem se zopet lotil šivanja in sem šel k svojemu bivšemu pomočniku za pomočnika. Ta nehvaležnež pa trdi, da on ni mojster in da mi nima kaj ukazovati. Ampak zdaj Ti pride prava! Ta Janez, to tele, se je v mojo hčero za-telebal. Pa bi ji lahko bil oče! Kajne, krave bi se smejale; tudi Ti se boš. Tak osel! Ne, takega moja dečva ne mara. Saj sem mu dejal, naj si gre na Kranjsko po kako Mojco. Drugače smo zdravi in živi. Pa ne vsi. O svečnici smo Zvonika pokopali. Znotraj se mu je vnelo in je bolezen zamudil in umrl. Bog mu bodi milostljiv! — Zdaj pa nategni uhlje in dobro poslušaj! Da se je Zvonikov Marka že davno v mojo hčerko, v mojo Rezko zagledal, tega še vedel ne boš. Tudi Rezka se je zatelebala v njega. Prejšnjo nedeljo jo je prišel Marka, ki je zdaj gospodar, svatovat. Krištof, kaj naj sem storil, kakor da sem rekel da in amen? Toda kjer je ena nesreča — ali sreča —, Ti pride kmalu druga. Jurij, moj sin, bivši financar in bodoči trgovec, se je v Zvoni-kovo zagledal, ona pa v njega. Zdaj sta Ti kar iznenada spoznala, da eden brez drugega ne moreta biti, in sta nad menoj, naj rečem zopet da in amen. Jaz, stari norec: kaj hočem drugega, ko so mi Zvonikovi vsi tako pri srcu ? Torej bomo jeseni — okoli Šmihelce — kar dva para ženili: sestro in brata z bratom in sestro. Že danes Te vabim; glej, da prideš! Če Te ne bo, pridemo pote in Te bomo vlekli s seboj na Brezje ali celo na Trsat. še dosti novic vem, ampak pero ni igla in pred očmi mi že gomazi. Zato končam. Drugič še kaj! Piši vendar! Skrbiš me. Če Ti je kaj treba, vej, da Ti nihče rajši ne stori kakor moj- Zasedba Sasabane in Džidžige. Italijanske čete generala Grazianija na južnem bojišču so zasedle utrjeno in važno abe-sinsko postojanko Sa-sabano. Razen tega so jim padle v roke tudi vse utrdbe okoli Bulale. Abesinslta obramba je zelo spretno izrabila vse krajevne ugodnosti in napela vse sile, da bi te postojanke obdržala, kar pa ji ni uspelo. Po porazu se abesinske -čete umikajo v begu. Italijani jih zasledujejo. Nadalje je vdrla italijanska motorizirana kolona v mesto Džidžigo in ga je zasedla. Z za-sjdbo Džidžige je ogroženo znamenito abesin-sko mesto Harar na jugu in je Italijanom odprta pot do železniške Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo dne 10. t. m. slavi tukajšnja Kmečka hranilnica in posojilnica 251etnico obstoja. V ta namen priredi ta dan takoj po rani sv. maši veliko gospodarsko In zadružno predavanje za širšo javnost. Za to predavanje je bil odločen in naprošen rajni g. zadružni nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora, kateri je bil ustanovitelj zadruge, ki pa je pred kratkim nenaloma umrl. Predavala bosta sedaj uradnika Zadružne zveze in sicer g. revizor Anton Urbanija in g. Franc Jerebič. Vabite se k temu strokovno-gospodarskem predavanju v Prosvetnem domu polnoštevilno, ker boste marsikaj zanimivega in koristnega slišali posebno za današnje čase. Po predavanju se vr-5i v župni cerkvi sv. maša za vse umrle in žive člane ter vlagatelje. Popoldne ob treh istega dne se pa vrši v uradnih prostorih običajni letni občni zbor s slavnostnim govorom g. Antona Urbanije o 251etnem zadružnem delu. Sv. Daniel v Mežiški dolini. Po dolgem molku so nam zapele naše nove orgle, katere so pravi kras za našo lepo cerkev; izdelal jjh je g. Janek v Mežici. Vsa čast domačemu g. župniku, ki je sprožil to misel ter tudi oskrbel njeno ustvaritev! Sv. Marija v Puščavi. V nedeljo dne 10. maja, četrto nedeljo po Veliki noči, praznujemo v Puščavi romarski shod. Prosimo romarje, častilce Marijine, da se udeležijo romanja v prav velikem številu. Pričetek spovedovanja bo ob 5. uri zjutraj in bodo gospodje spovedniki na razpolago do 12. ure. Ob 7. uri, ob prihodu vlakov, bo prva sv. maša s pridigo. Druga sv. maša bo ob 8. uri, tretja ob 9. uri in četrta ob 10. uri s pridigo. Pri jutranji in pozni sv. maši bo tudi darovanje za cerkev. Prosimo drage romarje za obilno darovanje, ker popravljamo letos cerkev tudi na zunaj. Popravilo je nujno potrebno, ker zidovje razpada. Stroški so pa veliki. Cerkev je navezana ramo na milodare, ker svojega posestva in premoženja nima prav nobenega. Sv. Jakob v Slov. goricah. Z našega pokopališča je zginil leta 1933 800—900 kg težek nagrobni spomenik. Zadeva se preiskuje. Ptujska gora. (Zlata poroka.) Kar je že poročal »Slovenski gospodar«, da je minulo 50 let, odkar sta si obljubila zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Mihaela v žetalah g. Alojz in Julijana Letonja, to zakonsko zvestobo sta ponovila v znameniti božjepotni romarski cerkvi M. • B. na Ptujski gori v krogu svojih otrok in sorodni- kov. Velike množice ljudstva so ze zbirale in čakale, kedaj se bo začel premikati sprevod iz hiše jubilantovega sina Ivana, trgovca na Ptujski gori. Veselo je bilo gledati, ko sta korakala starčka jubilanta med streljanjem topičev v romarsko cerkev, v katero sta hodila čez 20 let, prosit Marijo, da ju ohrani do te lepe slovesnosti. V oerkvi je bila lepa slovesnost. Orgle so bučale, pevci so peli v čast božjo in v slavo jubilantoma. G. župnik je v jedrnatih besedah orisal v pridigi njuno trnjevo, zakonsko oOletno zvezo in zakonsko zvestobo. Nato je bila slovesna poroka, potem sv. maša, ob koncu sv. maše zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. S tem je bila ta redka slovesnost končana. Pripomnimo, da je na Ptujski gori tudi že precej starih ljudi, ki ne pomnijo zlate poroke. Zato kličemo z otroci in sorodniki, kakor tudi cela ptujsko-gorska župnija: Bog jima daj še dočakati biserno poroko! Ljutomer. Večerne šmarnice smo vpeljali letošnji majnik ' za Ljutomer in okolico. Kakor kaže, se bodo dobro obnesle. -— Ljutomer dobi novega odvetnika g. dr. šijanca, novega pod-načelnika g. dr. Vertcvšeka in novega geometra g. Dvoršaka. — Vinogradi se krasno razvijajo, začetek ^majnika pa nas opozarja z nevihtami, da smo v božjih rokah. O vinski kupčiji ni nobenega govora. — Fantje in dekleta in ostali, mislite na Slomšekove dneve v Mariboru. Skupna bomo nastopili pod praporom domačega Prosvetnega društva, ki ima na prednji strani vezeno Slomšekovo sliko. Meseca majnika bodemo podpisovali pole za Slomšekovo proglašenje za svetnika. Velika Nedelja. Ni še prav pozabljen zločin na Runču, katerega žrtev je bil tragično umorjeni Novak, že je zopet ravno tako gnusen Sadiarii in vinogradniki! Varujte sadovnjake in vinograde nevarnih bolezni in živalskih škodljivcev. Zanesljiv uspeh. Vam jamčijo sledeča naša sredstva: NOSPRASEN, kombinovano sredstvo za odvračanje škrlupa, gnilobe in plesni na sadnem drevju ter peronospore na vinski trti in za zatiranje raznih živalskih zajedavcev, kakor gosenic jabolčnega zavijača, pedica, kiseljaka i. t. d. ARESIN ali I. G. švajnfurtsko zelenilo kot dodatek žveplovi apneni brozgi ali bordoški brozgi za ugonabljanje živalskih škodljivcev, ki objedajo zelene dele sadnega drevja in vinske trte. SOLBAR proti kodravosti breskovega listja in listja vinske trte, proti plesni na jabolkah, breskvi in vrtnicah. APHIDON za letno in zimsko škropljenje proti kaparjem, krvavi uši in listnim ušicam. GRALIT za prašenje vinske trte proti kiseljaku. ARBOCOL lepivo za lepljive pasove proti mravljam in gosenicam. Ta in druga naša sredstva se dobe pri: Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih; tt. M. Berdajs, Maribor; tt. I. V. Poberaj, Ptuj. 576 Obširna navodila daje: »Jugefa« k. d. Oddelek za zaščito rastlin, Zagreb, Preradovičeva ulica. umor pretresel celo okolico. V sredo dne 20. 4. zjutraj so našli na Hajdlnu blizu Kukovčeve hiše zabodenega Štefana Vinter, malega posestnika in očeta sedmih nepreskrbljenih otrok iz Senežic. Sum je takoj padel na Ferdinanda Ku-kovec, katerega so prijeli orožniki. Sv. Miklavž pri Ormožu. Preteklo nedeljo 26. aprila t. 1. je priredila Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani v tukajšnjem Društvenem domu javno predavanje o vseh vrstah zavarovanja ter o pomenu in važnosti istega za narodno gospodarstvo. Predavala rta ravnatelj celjske podružnice Vzajemne g. Mihelčič ter o posmrtnins-kem »Karitas« zavarovanju vodja »Karitas« iz Marioora g. Kovačič. Predavanje je bilo zanimivo in potrebno in so mu poslušalci pozorno sledili. — Popoldne istega dne se je vršilo predavanje tudi pri Sv. Bolfenku nad Središčem. Šmartno ob Paki. Dobili smo visok Obisk. Sivolasi škof dr. Jeglič nas je razveselil s svojim obiskom. V spremstvu g. opata iz Stične, ravnatelja g. Jagodiča in p. Benedikta se je na potu iz Gornjega grada na Dolenjsko ustavil pri nas. Torej četudi nam je dež nagajal, pa zveze Addis Abeba-Dži-buti. Kedaj bodo Italijani v Addis Abebi? Motorizirani oddelki italijanske severne armade so se približali 30. aprila Debra-Brehanu in so že napravili dve tretjini pota od Desija do Addis Abebe. V italijanskem glavnem stanu računajo, da bodo motorizirani oddelki, ki Jih vso pot spremljajo letala, že v nekaj dneh dosegli abesinsko prestolnico. Letala obveščajo te oddelke sproti o morebitnih zasedbah Abesincev. Po vsej Italiji se vršijo priprave za proslavo zavzetja Fašisti že imajo navedite, kako se naj vršijo burne manifestacije, če bo padla Addis Abeba v ster Krištof! Zbogom! Vsi Te pozdravljajo, oba mlada para, Janez, najbolj pa Tvoj stari'stric Jurij Močilnik, p. d. Krištof, krojaški mojster v pokoju, pa brez pokoja. Tevž je bil bled kakor zid; ugriznil se je v ustnice, da so mu krvavele. — To ti je ženska zvestoba! Kakor trs v vetru je in kakor pena na vodi. Da, da, vse mu je jasno. Krojačev sin ima denar in lep dom — on, Tevž, pa je siromak. Ne, zdaj noče ničesar več čuti o nezvesti Marti! Iz srca si bo izruval vsak spomin na njo. . In vendar je moral misliti nanjo. Srce ga je bolelo in najrajši bi bil umrl. X. Naslednje dni se je nekoliko umiril in je jel trezno misliti. Ali je smel Marti zameriti, če se je vdala krojačevemu sinu? Pač ne. Saj se je vsem pravicam odrekel in še silil jo je, naj zaradi njega nikar življenja ne prežaluje, temveč naj se ozre po novi sreči. Toda ali mu Marta ni že prelomila zvestobe, preden še je dobila njegovo pismo? Pisala mu je vendar, da krojačev Jurij večkrat k njim pride in da ji ugaja — tako nekako je stalo v pismu. Ali nezvestobe je tudi tedaj ni mogel dolžiti; saj sta se že ono bart v Suhem grabnu razšla. Zakaj pa je pisala, da nikdar ne bo drugega vzela? Morda ji je bilo le bolj za njega kakor za onega in je upala, da se bo med njima pot še uravnala. On pa je s surovo besedo podrl vse mostove in razdrl vse njene upe. Dekle pa se vsako rado omoži — in tudi Marta bržkone. Ko je videla, da z njim ni kaj, se je pač onega oklenila. Mojster Krištof je gotovo tudi imel prste zraven. Pri tej misli se je Tevžu vnela huda jeza na krojača. Ko pa je preudaril, se tudi na tega ni mogel jeziti. Saj mu je vendar sam rekel, da ne mara več Marte in da nikoli več ne bo z njo govoril. Zato krojaču ne more očitati, da je bil zahrbten; reči bi celo moral, da se je mojstru Marta smilila in jo je s sinom združil, da bi na Tevža laže pozabila. Ne, nihče drug ni kriv, ko on sam! Ta misel mu je stiskala srce. A zakaj žaluje? Saj na ženitev ni mislil... O, pač! Na dnu srca mu je vedno še gorela iskrica upanja, da si bo sčasoma kaj privarčeval in si kaj kupil... Ves bolan je bil. Da bi le še enkrat, le enkrat še mogel z Marto govoriti! Toda prepozno je; nič več ne pomaga. Tako ga je potrlo, da je tudi do dela izgubil veselje in bi bil najrajši samemu sebi ušel. Sicer pa služba itak ni bila nič kaj prijetna. S posli so bili veliki križi, graščak pa se je brigal za gospodarstvo le toliko, da je vedno in vedno terjal Tevža, oskrbnika, za denar. < smo zato imeli na dan sv. birme dva škofa v svoji sredi. Št. Janž na Vinski gori. Dne 26. aprila t. 1. je Imel zadnje sv. opravilo pri nas naš g. župnik Matej Veis, ki je s 1, majem premeščen v skale. Ko se je ob koncu pridige poslovil od fara-nov, ni ostalo nobeno oko več suho. Po popoldanskem opravilu pa so nastopila korporativno vsa društva in drugi v Slomšekovi dvorani, da vzamejo od ljubljenega župnika slovo in se mu zahvalijo za vso požrtvovalnost in neumorno delavnost do njih. Srce pretresajoč prizor je zopet bil, lco je jokala cela dvorana, ko so se solzili tudi možje. Pri tej priliki smo se zavedali, kako domač nam je bil, kako prijazen, ustrežljiv in potrpežljiv z vsakim ter kako miroljuben. Kakšen neumorni delavec na prosvetnem polju! Kakšen klen zagovornik ljudskih pravic! Kako dosledno je stal na strani zatiranih! Saj pa je bil radi tega od avstr. oblasti preganjan, vsled česar se je naša ljubezen in spoštovanje do njega podvojila, še enkrat: Bog plačaj! Na novem mestu pa želimo, da ga vsepovsod spremlja božji blagoslov! Pišece. Dolgo že ni bilo glasu iz našega kota. Marsikdo že misli, da nas ni več pod solncem in nas je kdo pobil tako kot to delajo Italijani z Abesinci. Toda temu ni tako. še živimo in se gibljemo. Za letošnjo veliko noč in še pozneje pa smo še doživeli veliko duhovnega veselja. Kar po vrsti so rastli ob hišah in potih v nebo križi, ki dokazujejo vero našega ljudstva. Do sedaj smo take križe že blagoslovili pri Zem-ljak Ivanu, Dedja vas 5; Novak Ivanu, Piršen-breg 8; Rožman Ivanu, Bojsno 26; Kržan Roku, Malivrh 33, in kmalu ga bomo še pri žga-lin Ivanu, Podgorje 67. Novo lice je dobila tudi kapelica Marije Pomočnice s sv. Antonom Pad. ob podružnici sv. Jrderti. — Najlepši praznik pa je preteklo nedeljo doživela podružnica Sv. Barbare. Od svetovne vojne vsekana rana ji je bila zaceljena s tem, da je dobila dva nova zvo-hova. Vlila ju je tovarna »Liv« iz št. Vida nad Ljubljano. Delo se jo posrečilo. Lepo harmoni-rata nova zvonova s starim v glasovih d, f, g. Po teži pa so ti trije zvonovi težji od onih, ki jih je vzela svetovne morija, za 24 kg. Največji tehta 170 kg in je posvečen Kristusu Kralju in služabniku božjemu Slomšeku; drugi, ki ga je cerkvica že imela, tehta 109 kg in je posvečen Sv. Barbari, in tretji najr anjši ima 76 kg ter je posvečen sv. Antonu Puščavniku. Botrovala sta gg Bibič Anton, trgovec, z gospo soprogo Ančko in Podvinski - in, posestniški sin. To je bilo navdušenja med navzočimi, ko sta se novo-došla zvonova med zvoki godbe in petjem začela dvigati v stolp, a še večje veselje je za-1* vladalo med ljudstvom, ko sta se iz stolpa tudi oglasila. Težki, krize ^olni časi so nam dali to slovesnost. Ali pa komu kaj manjka, kar je dal za zvonove, kar je dal v božjo čast? Vsa zasluga za zvonove gre cerkvenima ključarjema sv. Barbare: Bibiču in Cizelnu. Nista se strašila skrbi, potov in besed. Bog jima bo trud za njegovo čast obilo poplačal. Malenkost še sicer manjka denarja za plačilo zvonov, a tudi to še bodo zmogla dobra srca. Do takrat bodo pa zvonovi zvonili: Mali: še nisem plačan, še nisem plačan; Veliki: Dolg me bo dol vrgel, dolg me bo dol vrgel; Srednji: Vse še bo dobro, vse še bo dobro, vse še bo plačano. Dal Bog, da bi se to hitro zgodilo. Vsem pa, ki so k tem slovesnostim v naši fari kakor koli pripomogli, bodi Bog tisočeri plačnik! Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ-J OSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-J OSEFOVA naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. rcg. S. br. 15.485/35 Peier Rešcfar rcšrtari. Lani in letos. Lani sem napisal za 5. maj, da nam ta dan dokazuje, kako iz malega raste veliko. Malo jih je glasovalo, pa je bilo veliko glasov. Letos lahko napišem za peti maj, da nam dokazuje, kako iz velikega postane malo. Dokaz zopet na istem Jevtiču. Krtova politika. Nekateri jugoslovanski poli-tikastri, ki jih je pa žal rodila slovenska mati, so začeli posebno krtovo politiko. Ne upajo na dan, rijejo skrivno pod zemljo, toda kaj več kot navadne krtine pa kljub vsemu ne morejo napraviti. Politična prosveta. Nekaterp. društva v Sloveniji so izjavila, da je prosvetno delo Prosvetne zveze politično. Ali ni mar pred vsem to i politika, ako ta društva razpravljajo o tem, katera društva delujejo politično? Kaj se vtikajo v politiko? Ali je to v smislu njihovih pravil? Pucelj duhovni vodja JNS. Tako sem slišal te dni nekega praviti, da je danes Pucelj pravzaprav smerodajatelj JNS v Sloveniji. Sedaj pa se je oglasil iz VrnjaČke banje. Bom šel pogledat, če je doli napravil podružnico svoje mesarije, ali ima doli kake druge opravke. Morda je zato doli, da bo potem dal v liste, da se da v Srbiji tudi lepo živeti. Seznam podkupljenih. V Avstriji je velik škandal napravila družba Feniks. Dobili so seznam vseh podkupljenih in bi ga radi izdali. Sedaj so sklenili, da bodo raje objavili seznam tistih, ki niso bili podkupljeni, ker je teh manj in bo knjiga manjša. Zakaj še ne* bo konca vojne v Abeslniji. Te dni je izšlo vojaško poročilo generala Badoglio, da še ne more biti konca vojne, ker imajo Italijani vedno dovolj municije, čeprav je ne do-važajo iz Italije. Posebna mednarodna komisija je zadevo preiskala in dognala, da vse bombe m granate, ki jih Italijani izstrelijo na Abesin-ce, katere pa se ne razlete, prodajo Abesinci Italijanom za polovično ceno ¡nazaj. Ta trgovina baje tako cvete, da je moral sedaj abesinski cesar zagroziti s smrtno obsodbo proti vsakemu, katerega bodo pri tej trgovini zalotili. Goring je postal kontrolor surovine. Listi objavljajo vest, da je Goring v Nemčiji imenovan za kontrolorja surovine, ki se uvaža v Nemčijo. Same odpovedi. Bivši nemški cesar Viljem II. se je odpovedal prestolu. Pucelj Janez se je odpovedal ministrskemu stolu. Kaj bo, kaj bo! Svoboda tiska. Nekateri listi, ki so svoj čaa uživali vso svobodo, ko so mene štucali, da sem komaj imel rešetko, ne pa rešeto, kakor se spodobi za moj veliki obrat, se pritožujejo, da ne vživajo nobene svobode tiska. Jaz jim povem, da sem lani prejel en recept, ki bi letos veljal za nje: Imate svobodo tiskati vse črke od a do ž, samo znati jih morate pravilno postaviti. Ali si že obnovil naročnino? Tevž je bil vedno bolj prepričan, da je za nesrečo rojen in da vse življenje ne bo drugače. Mojstru Krištofu je kratko odgovoril, da mu je dobro, da pa ima toliko dela, da ne utegne pisati. O svojih bridkostih in srčnih težavah ni črhnil besedice. Nezadovoljnost s samim seboj in sitnosti z gra-ščakom so ga slednjič nagnale, da je z oktobrom odpovedal službo. Ni še vedel, kam pojde potem; dejal pa si je, da bo že našel kje kaj — če drugod ne, jo bo odrinil kam na jug; vsaj o domačem kraju ne bo več kaj čul. Konec avgusta je dobil zopet pismo od krojača. Pisal je: Ljubi Tevž, bik zabikjeni! Na Malo Gospojnico pridem v Maribor in bom okoli enajstih pri »Grozdu«. Pridi gotovo tja, ker moram s Teboj govoriti, če ne prideš, pošljem vse mariborske policaje pote. Torej glej, da se mi ne spustiš v smuk, ker Te bom tako dolgo lovil, da Te ulovim! Medtem ostanem Tvoj zvesti stric Krištof. Kaj hoče norčavi čudak? Gotovo ga pride v svate vabit. — Ne, ne pojde v Maribor. Toda če ne pojde, jo primaha in prirobanti mojster sem na graščino in ga spravi v še hujšo zadrego. Morda je tudi prav, če ga sreča; bo vsaj izvedel, kako je in kaj, in se bo znal za bodoče ravnati. — Tako se je odločil, da pojde na Malo Gospojnico v Maribor. Na vse zgodaj je bil tisti dan pri frančiškanih v cerkvi in je pri štirih mašah opravil svojo pobož-nost. Zelo pa se je moral otepati posvetnih misli, in čim bliže je bila enajsta, tem bolj je postal nemiren. Še preden je minula velika maša, je odšel h »Grozdu« in poprašal po krojaču. Gospodar mu je koj pokazal gor in mu odprl vrata v eno od sob v prvem nadstropju. Tu je sedel Krištof, na mizi pred njim je stal liter vina in krožnik svinjine. Ko je zagledal Tevža, je skočil s stola, ga objel in zavpil: »Krištof nebeški! Ali si, Tevž, ali nisi? Skoraj bi te ne bil spoznal. Od kdaj pa se ne briješ? Tako moški brkat si! Tak si mi po volji!« Tevž se je otresel krojača in mu hladno ponudil roko. • »Bog te živi, Tevž!« je bil mojster še ves iz sebe od veselja, »Bog te živi! Tako sem te vesel! Že sem mislil, da te ne bo. Tedaj bi ti bil na vrh frančiškanske cerkve zlezel. Sedi, jej, pij — pij, Tevž, da se ti jezik razveže!« Trčila sta, Tevž si je tudi nekoliko odrezal, govoril pa ni mnogo. italijanske roke, bo pustil proglasiti Mussolini italijan. kralja Viktor Emanuela za abesin-skega cesarja. Italijansko letalsko oporišče ob Tana jezeru. Na polotoku Gorgori na Tanskem jezeru so Italijani uredili začasno pristanišče za hidropla-ne ali vodna letala in sta tam že pristala dva hidroplana, ki so ju poslali iz Asmare. Sedaj grade z vso naglico tudi stalno pristanišče, poleg pa tudi letališče za navadna letala. Na kraju, kjer se jezero izteka v Modri Nil, ki je tam širok 200 m, so si Italijani zgradili močne U-trdbe, v katerih je že večja italijanska posadka Ženski svet Mati — vzgojiteljica. Najtežje materino delo je vzgoja otrok. Ta Zahteva od matere posebnih sposobnosti, izvan-redne bistrovidnosti, vztrajnosti in pred vsem volje in ljubezni. Ni dovolj, da skrbi mati za zdravje in telesno življenje svojega otroka, še veliko večjo pažnjo mora polagati na razvoj otrokove notranjosti, na vzgojo uma, srca in volje. Nadarjenost otrok je kaj različna. Nekateri otroci so obdarjeni z izredno bistroumnostjo, dočim opazimo pri nekaterih nekako umsko to-post, vmes pa so še povprečno umsko nadarjeni. Pri razvijanju otrokovih umskih zmožnosti je mati prva, ki lahko odločilno poseže v ta razvoj. Ona mora pričeti z navajanjem na samostojno mišljenje. To bo koristilo Otroku že v šoli, kjer umsko razviti učenci sledijo poulcO z veliko večjo lahkoto. večje važnosti pa je umska vzgoja za poznejše življenje. Saj vemo, kako težko je d-.n— omahljivim, nesamostojnim ljudem, ki se v življenju nikakor ne morejo znajti, ki niso sposobni napraviti odločnega koraka. Danes odločuje oster, jasen um. Taki ljudje lahko kaj dosežejo, ker so zmožni, s samostojnim, odločnim nastopom in bistrim duhom poiskati si pri ne-no mesto v današnji človeški družbi. Vsak dan in ob vsaki priliki lahko najde mati možnost, da se posveti temu važnemu delu. Kolika je pač njena krivda, če v tem oziru zanemarja otroka in mu posveča premalo časa! Saj ni treba zato posebnih ur, ker lahko vrši to vzgojo mimogrede, ob malenkostih, ki vzbujajo otrokovo pozornost. Vsak otrok je radoveden. Mati se često naveliča njegovega večnega izpraševanja: Kaj je to? Zakaj? Kako to? itd. itd. Nekaj časa mu še odgovarja, potem pa ga odpravi. A pravilno to ni! Nikdar ne bi smela biti mati nevoljna radi detetovih vprašanj. Potrpežljivo mu mora odgovarjati, a ne površno, nevoljno ter si morda pomagati še tu in tam z lažjo. Njeni odgovori naj bodo pametni, stvarni ter primerni stopnji otrokovega razumevanja. čim bolj je razvit otrokov duh, tem bistrejša vprašanja etavi; kolikor razumnejša je mati, tem resneje in pametneje mu odgovarja. A tudi sama mora opomniti otroka na te ali one pojave in vzroke, katerih on ni zapazil. Uganke, zanimive povesti in zgodbice, računanje na pamet — pri vsem tem mora otrokov um bistro delovati in tega se lahko posluži mati ob vsaki priliki. Zelo napačno je ravnanje nekaterih staršev, ki otrokom izvršujejo domače naloge ali dopuščajo to starejšim bratom in sestram. S tem zavajajo otroka v lenobo, v nesamostojnost in brezskrbnest. Prav pa je, da se za njegovo šolsko delo zanimajo in mu tudi pomagajo, če je to potrebno. Samostojno delo, samostojno mišljenje otrokovo — to naj bo staršem pri vzgoji otrokovega duha vedno pred očmi Shranjevanje jajc. Jajca uporabljamo vsak dan skozi vse leto, a ker nam kokoši ne nesejo vse leto, moramo gledati, da spravimo jajca tedaj, ko jih je do-volj, to je v maju, avgustu ali septembru. V maju kokoši zelo nesejo in so jajca tedaj poceni. V avgustu in septembru pa so jajca najboljše kakovosti, ker se hranijo kokoši z žitno hrano in so zato za vlaganje najboljša. Pri shranjevanju jajc moramo predvsem gledati na snažnost. Nesnažna jajca se namreč kaj hitro izpridijo, zlasti še, če jih pustimo na zraku. Moramo jih umiti in zbrisati ter jih shraniti v suh pesek, v otrobe, pepel, žaganje, zrnje in podobno. V jajcu so namreč glivice, vsled katerih se jajca pokvarijo. Poleg teh pa prihajajo skozi luknjičasto lupino še druge iz zunanjega zraka. Gliv, ki so že preje v jajcu, pač ne moremo pokončati, lahko pa preprečimo zunanjim dostop v jajce s tem, da jih umaknemo z zraka. Najstarejši način vlaganja jajc je ta, da -jih vložimo v apneno vodo, kateri pridenemo nekoliko soli. Vlagamo tesno drugo ob drugo s špi-častim koncem navzdol. Predolgo pa ni dobro pustiti jajc v apnu, ker se navzamejo apnenega duha in se tudi lupine toliko zmehčajo, da se rade str?,; Jajca polljejo tudi s tak rs s o s sr^h M) 5 . 3 J ai * o | o Ji S, B c "3 »t ■ • jo ® > „ ° E S 3 - 3 > = .S s o 4! > > £ 3 ® > =>•2, g a 3 > * S s o-:: i t «•=> '¡g* J-3 e| 'g ®>o * i S ji « I «S e 1*1 o l 2 S s •S S M d So«3 S £ c ® " s 2 S £ a ** S 2 2 K ™ O Ji X N A «S ° ® T » CON© > :=» « i _ oi a* c > o S N >C S O .2. S N j t ©a s - o ©¡II ¡f S ©If S = = :£ cj « > § ta m s O ® ^ JS o "S s 'S ® 3 .3 *** * ® > C X! 0 X fl ® i»" g2 1 3 S S = * 2 ® -2 ' -E s - 3 K C - 3 3 •3 .2, S ® ^ "S 3 - B g 2 s. 5 4 a a >» C Ne vemo ne ure ne dneva ... V zadnjem času je »KARITAS« izplačala Cele zavarovalne vsote ob smrti sledečih svojih članov in članic: Seško Marija, Laško št. 131; švigelj Julijana, Maribor, Malgajeva 5; Lihteneger Fer-dinad, Mojstrana 65; Kemperle Frančiška, Podlonk 32; Bremec Marija, Lokovec 238; Stiplošek Helena, Sv. Vid 15; Rejc Franc, Javornik 45; Lapanja Josip, Ljubljana VII, Medvedova 22; Bider Anton, šinkovturn 18; Ilovar Marija, Sneberje 5; Večnik Julijana, Morje 10 pri Framu; štrekelj Frančiška, Tržič - Slap 111; Ber-gant Mikael, Ljubljana, Rožna ulica 15; Cuderman Marija, Hotič; Vrabelj Alojzija, Ljutomer, Stara cesta 58; Močnik Marija, Javornik 38; Dolinar Franc, dekan v Cerkljah pra Kranju; Kavčič Helena, Vrhnika 187; štefe Franc, Milje 11; Benegalija Josipina, Ustje 13, Šmartno pri Litiji; Novak Alojzija, Besnica pri Litiji; Potočnik Ana, Primskovo pri Kranju; Smolej Frančiška, Jesenice, Cankarjeva 4; Pugel Marija, Maribor, Delavska 26; Novo-selič Josip, Sevnica ob Savi 180; Orehek Ana, Lačni vrh, p. Dob pri Domžalah; Mečnik Florijan, Sv. Benedikt v Slov. gor.; Šolar Terezija, Tepanje pri Konjicah; Florjančič Marija, Slov, Bistrica 157; Ocvrik Jurij, Ladkova vas 28; Horžen Franc, Čatež ob Savi; Anžič Anton, Bizovik priLjubljani 83; Soklič Marija, Bled; Slekovec Jurij, Terbegovci; Drenik Gizela, Moste pri Ljubljani, Poljska pot 38; Prek Ivana, Ljubljana VII, Celovška 72; črtanec Marija, Gmajna 22, p. Cernuče; Stergar Josip, Celje, Oska 5; Zorko Antonija, Hrenca 6, p. Maribor; Vršič Elizabeta, Marija Snežna; Malik Josipina, Ljubljana, Ciril-Metodova 19 I; Ljubič Frančiška, Ljubljana, šmartinska 4. Vsem dragim rajnim naj sveti večna luč, svojcem pa naše sožalje! »KARITAS«. BAHOVEČ Veliki svetovni uspeh Planinka čaja, katerega uporablja na tisoče bolnikov tudi v inostranstvu, je zahvaliti njegovemu zdravilnemu svojstvu. Zdravilna zelišča, iz katerih je Planinka čaj sestavljen, se povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah in to v tistem času, ko se nahajajo Učinkovite zdravilne sestavine v razstli-nah v največji meri. Pri katerih boleznih se je pokazal Kla-ninka čaj Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju ln lenivostl črevesja, he-meroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih bolezni, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6—^tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja zaživljenje se dosežejo s pomočjo Planinka kure. Zahtevajte v apotekah izrecno Planin-ka čaj Bahovec za Din 20.—, Heg. S. 529-36. RAZNO: Izdelujem hiše iz ilovice, svojo pripravo in odgovornost stavbe. Horvat Franc, Spodnji Du-plek 86. 591 Seno! Na travniku stolnega kapitlja J^lenče pri Pesnici v izmeri 1 ha 17 a 47 m^ se odda pod ugodnimi pogoji seno s travnika. Interesenti, ki morajo seno sami pokositi in spraviti, naj se do 23. maja 1936 oglasijo pri upravi »Slov. gospodarja«. 610 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264 Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kanc-Wolfram, Maribor, Gosposka 33. 525 Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Slivnica pri Mariboru, r. z. z n. z., se vrši v četrtek dne 21. maja 1936, ob 8. uri dopoldne v posojilnici v Slivnici. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 4. Razni predlogi in slučajnosti. 609 Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov. gor., r. z. z n. z., vabi na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 24. maja ob treh popoldne, v po-sojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov navzočih, se isti vrši po § pravil pol ure pozneje pri vsakem številu. — Načelstvo. 604 Vabilo na 25. redni občni zbor živinorejske zadruge za Tolsti vrh in okolico, r. z. z o. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 17. maja 1936, ob 11. uri dopoldne v gostilni pri Toneju na Dobrovi štev. 14. Dnevni red: 1. Pozdrav in govor predsednika. 2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev načelnika in enega člana načelstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Odbor. 607 9-50 SVILA 56 — ŠEVIJOT 94 — KAMGARN Dobre birmanske ure kupite najceneje pri Grajskem urarju Ignacu Jan v Mariboru. 466 Radi povečanja obrata išče „NARITAS" večje število — 20 — potnikov ter nad 100 krajevnih zastopnikov. Sprejemali bomo samo poštene in solidne ljudi. Zastopniki bivših in še obstoječih samopomoči ne pridejo v poštev. Prednost imajo starejše osebe. V prošnji je treba poleg osebnih podatkov navesti reference. Po možnosti je prošnji priložiti tudi priporočilo občine ali župnega urada. Prošnje je treba najkasneje do 14. maja 1936 osebno ali po pošti dostaviti na: 604 ti KARITAS Maribor, Orožnova m. 0. 9) „Vulkan" kose apno, cement in raznovrstno železnino si nabavite po zmernih cenah v staroznani trgovini železa Vincenc Kiihar n%slednik 605 Alfon/Meuz, Maribor pri frančiškanski cerkvi. Original francoske Vermorel škropilnice in žve-plalnike ter vse nadomestne dele k tem ima v zalogi po zelo ugodnih cenah Lovro Petovar, Ivanjkovci. 608 Širite „Slov. gospodarja"! 536 ako kupujete kakoršno koli modro galico, ali modro galico, katera Vam jamči za uspeh. Zato iščite izrecnn 99—100% izkušeno Petančič Davorin: 14 Povest. »Pregnali smo ga. Bil pa je nekdo, bogve s kakšnimi nameni!« Na Gorah vso noč niso spali. Janez je ostal pri njih in ugibali so sem in tje. »Jaz pa vem, da ni bil živ človek! Oče so bili, oče, ki pomoči prosijo. Miha, za mašo bo treba dati. Zvonila jaz ne bom več!« Pepa še ni doživela toliko strahu naenkrat. »Človek je bil. Paziti bo treba, Miha.« Janez je zjutraj odšel, še prej ko se je delal dan. Preiskali so na vse strani, če bi vodili kaki sledovi, pa ni bilo ničesar opaziti. Tudi na podstrešju je ležalo vse neizpremenjeno. Vse to je Pepo še bolj potrdilo v veri, da v cerkvi straši. Pavle je prišel še predpoldne, da bi kaj več zvedel o strahovih. • »Sinoči je bil Janez pri vas,« je pozdravil Lenčko. »Kako ti to veš? Ponoči je prišel, ponoči je odšel. Kaj si ga videl?« »A, ne. Pa vem,« in se je skrivnostno smejal. Lenčki je bilo preneumno, da bi ga še dalje spraševala. Na Gorah so bili volkovi in strahovi.., Grunt. Pepe in Janez sta se prebudila na kozolcu že kesno popoldne. Trgovec se je skobacal čez mrvo, ki je dišala po vročem poletju, poiskal steklenico in naredil požirek. »Še teden dni me bo dolgčas jemal!« »Samo teden dni? Saj je res. Jutri teden je Božič.« Zvijal se je, da mu je pokalo v sklepih. Razgrnil je slamo v strehi in pogledal za vremenom. »Nebo se motno kisa. Jug bo zopet prinesel sneg.« »Tako vreme bo še bolj pripravno. Vsa stvar je dobro pripravljena, kaj se ti zdi?« si je laskal Lah. »Ti si od gada, Pepe. Samo teden dni je še časa. Na Vrhunce bom moral radi grunta, kakor sva se domenila.« »Seveda boš moral iti. Rečem ti: Miho vzami s seboj in pred njim razgrni denar! To bo zazeval stari škrtavec! Rad bi bil zraven. Pa ne smem, ker me že mesec dni ni v teh krajih in bom šele čez mesec zopet prost.« Janez se je oblačil. »Lase si popravi in brke, ko greš na oglede. vem, da greš in ne zastonj. Koga pa še ni deriS* preobrnil ? »Ne vem,« je odkimal Janez, a godilo mu je vseeno Pepetovo govorjenje. »Kaj tisto sovo so že natlačili? Pravil si mi, da jo kani Lojze.« Janezu se je ob spominu na sovo veselo razpotegnil obraz. »Tista je bila dobra. Res da! Pa kje si živo sovo vlovil?« Lah se je razpletel v pripovedovanje : »Zanko sem naredil in jo obesil pred šupljo v onem hrastu. Prejšnji večer je sova vriskala na njem. Potem sem mirno spal in se nisem dal motiti. Ko se je do dobra zvečerilo, me je potegnilo. Ujela se je. Zdaj bo vsak sum izključen na naju. Mene ni v teh krajih, ti pa uživaš sedaj vse spoštovanje in zaupanje. Drugo te ne bo izdalo, le sebe se boj! Človek je sebi največji sovražnik. Pazi na svoj obraz, na roke, besede in glas.« Janez si je nataknil klobuk na glavo in počepnil na lestvo. »Adijo!« je zaklical prijatelju, ki se je zopet zaril v krmo, da bi spal. Na Gorah so ga veselo sprejeli. »Miha, bi šel z menoj na kupčijo?« »Kam ?« Janez se je naredil skromnega- »Tisti gruntec bi si rad kupil na Vrhuneah. Človek je le rad, če ima kaj svojega. Nekaj sem si prihranil zadnja leta in bi kar vtaknil v zemljo.« Miha je zazeval od presenečenja: »Tisto kmetijo greš pogajat. Na Vrhuneah je grunt, ne kočarija. Treba bo šteti.« In je računal po svoje. »Več je bo zemlje kot naše. Osem glav lahko rediš in še konja. Janezu je bilo po godu, da mu je tako dobro uspelo. »Radi dpnarja se ne bojim. Če ne bo mojega zadosti, pa ga dobim od graščine na posodo, da bom odslužil. Ne mudi se mi res še ne, ali take prilike ne bi rad izpustil, ker sem vedno želel, da bi se naselil kje v bližini Gor.« Miho je imelo: »Glej ga hudirja! Pa sem mislil, da je suh. Zdaj ti pa računa na kmetijo na Vrhuneah. Je to čudno! Da ima toliko denarja.« Janez ga je uverjal še dalje: »Navadno mislijo, da pri graščini slabo plačujejo, pa ne. Dajo od rok in si lahko prihraniš, če vsega ne zapraviš.« »Vidiš ga hudimana. Zato ti je Janez tako škrtal zadnje mesece. Lenčka ni mislila slabo.« Zarila sta se v pot, ki je vodila med visokim skladovjem snega. »Da boš za mene govoril, Miha, ko se bolj razumeš na grunt in na tako kupčijo.« »Bom že, Janez!« Janez! Ime je šlo Mihi iz ust danes gladko in se mu je naenkrat priljubilo. »Lovec Janez! Ali se to sliši lepo za uho!« si je mislil. »Potem bomo pa sosedje!« de glasno. Janez je hodil zložno in se veselil pri sebi: »Lah pozna ljudi. Kako sem ugnal tega-le Miho. Sladek je ko med na jeziku!« Ko sta pregledala hleve in svinjake, prehodila po hiši in še razgledala skozi okno na joosestvo, so se začeli pogajati. Janezu se je zdela cena nizka in se ni spustil v barantanje. Miha pa je pozabil, da bi moral vzpod-bijati navzdol, ker ga je skrbela sama radovednost, koliko bo Janez takoj položil na mizo. Ta je segel z bahavo kretnjo po denarnico in naštel na mizo vso vsoto z malomarnim izrazom na obličju. »Tako, Vrhniški. Zdaj je vse, kar stoji in giblje, moje. Daj roko. Miha, ti si pa priča!« Mihi je vzelo presenečenje dar govora. Poželjivo je zrl v kup novih denarjev, ki so ležali na 'mizi. »Če bi bili moji...!« Lakomnost ga je prijela, da bi najrajši kar segel, stisnil tolarje in jih porinil v žep. Spili so likof, potem sta pa z Miho še enkrat pregledala vso bogatijo. »Da ne bo kaj zginilo med tem časom, dokler je še stari gospodar tu. Dolgo ga ne bom pustil. Po Novem letu se oženim in se spravim na svoje.« Zdaj se je Mihi posvetilo: »Zdaj bo treba omleti, ko je vode ...« Ko sta se vračala mimo Osojnikovega križa, se je prihulil k njemu in ga toplo pobaral: »Z Lenčko sta imela besede ...« Janez je že slutil, kam meri. »Pa me ne mara ...« Miha se je razbesnel v sveti jezi: »Ona da te ne mara ? Kdo je pa to iztisnil! Vedno je bila za tebe. Kako te je hvalila! Da si lep, pameten ... Pa Pepa! Za svetnika te ima. O, če ti je za Lenčko, potem kar brez skrbi pridi! Denarja res ...« je,hotel napeljati še vodo na svoj mlin. »Ga ne rabim* Naravnost: nočem ga. Jaz bom vzel Lenčko, ker jo imam rad.« Mihi se je topilo srce od dobrote. Predznamenja za predajo Addis Abebe. Poročilo iz Addis Abebe od 28. aprila pravi, c'a so zgradili na povelje abesinskega prestolonaslednika izven pre-stolice ogromno vojaško taborišče za tisoče vojakov, ki so pribežiUi s severne fronte. Pretežni del pribeglih vojakov tvorijo težki ranjenci. Mnogo jih trpi na strašnih posledicah za-strupljenja s strupenimi plini Prestolonaslednik je zapovedal, naj bo Addis Abeba »prosto mesto«, da ga ne bodo Italijani obstreljevali s topovi. Abesinske čete, ki so se zbrale v pre-stolnem mestu, se re-krutirajo po pretežni večini iz preostankov armad rasa Kase in rasa Sejuma. Italijanske čete se bližajo od raznih strani. Koj za avtomobilskimi kolonami je na potu celotni italijanski generalni štab, ki bo zasedel 'Addis Abebo v imenu Italije. Italijanska letala so krožila 28. aprila nad mestom ).n ugotovila, da visijo iz oken hiš beli prti kot znamenja prostovoljne predaje. Roparske bande. V izpraznjenem ozemlju med Desije in Ad-dis-Abebo so se pojavile močne tolovajske bande domačinov, ki čakajo na trenutek, ko bi bila prestolica povsem izpraznjena in bi obhajale one slovesen vhod v mesto pred prihodom Italijanov. Kaj bi pomenilo tako pred' zavzetje od strani roparjev, si lahko vsakdo predstavlja. Čete abes. prestolonaslednika nimajo opravka samo z zadrževanjem prodira-jočih Italijanov, ampak bijejo tudi srdite boje s tolovaji, ki prežijo na plen, ki se jim obeta V glavnem mestu. Bodoči guverner abesiu-ske prestolice. Iz Pariza poročajo, da bo bivši italijanski poslanik v Abesiniji grof Vinci takoj po vkora-kanju italijanskih čet v Addis Abebo imenovan z guvernerja abesinske prestolnice in okoliških pokrajin. Kolesa in dele kakor tudi gumo kupite najceneje pri Jugu d. z o. z. Maribor, nasproti Narodnemu domu. 410 Cepljeni trs traminec rip. portalis, muškat-sil-vanec Goethe dobavlja Straka Joško, Blato, Konjice. 578 Naznanilo o&vorifie! Podpisana vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da sem otvoiila 1. maja t. 1. v svoji hiši na Aleksandro '' c. 19 trgovino K« 1J Sk (preje Luna) €€ zgalanterijo, pleteninami (tudi lastnega izdelka), nogavicami, čipkami, vezeninami, krojaškimi potrebščinami itd. Prevzamem tudi plisiranje, ažuriranje, entlanje, predtiskanje, izdelavo vsakovrstnih gumbov iz blaga in usnja. Prizadevati si hočem, cenj. občinstvo kar najboljše in najtočneje s popolnoma novo zalogo najceneje postreči ter prosim isto, da me s cenj. obiskom blagovoli po-r - stiti in si mojo bogato zalogo vsakovrstnih modnih predmetov brezobvezno ogledati. 593 Se priporočam z odličnim spoštovanjem Sa Î I €31 €€ V maju Mariji oltarček! Marijine kipe in slike v raznih velikostih in izpeljavah po najnižjih cenah, kakor tudi Slomšekove in druge šmarnice kupite v prodajalni Tiskarne su. Cirilo Ptuj.Slouensiiiiro? Amolllo Tlsciilcr, MtarlDor Aleksandrova cesta 19. birmo blago od 4 Din naprej dobite v 1425 TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR Vetrinjska ulica 15. 1291 Zidake, strešnike dobavi najceneje opekarna Ormož. 512 SOKO" OBLEKE prignano najboljše, najcenejše, za birmance in botre, v največji izbiri zaloga v Mariboru, Glavni trg 11, J. Karničnik. 508 »»-V iSC-v ji'V rfV S» V i/t #V J»"VJC\ wwywyyywywyyy U mesec mm vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino cm 17 22 25 30 35 25.-50 30.- 50.-58 Din cm Din 172.- 188.-Marija Brezmadežna cm 21 25 28 50.-60 94,- 37 102,- 42 1Ï0." 300- 30 42 60 Din 30.- 56.-Lurška Marija cm 20 25 fin 40,- 50.-Marija z Jezusom cm 45,- 62,- 70.- 80.- 150,- 300.- 37 1027- 25 42 125- 32 50 160.- 65 170.- Din 55.- 66.-Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU. fit^S «»"V »vv jrv Jt jr» irv i* v jr%. JV JT%l -fV yywyvšA(yyyyyyyww Za pomlad I Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija' S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brez-pTačno. „KOSMOS" razpošiljalnica ostankov MARIBOR, D vo rakova cesta 1. 1003 Sanaforif ¥ Maribora, dosposlfa ni. 49 telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. raz« reda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51 KÎAVÂTE KLOBUKI ČEVLJI UtiNIRI- Dospela sva, toda še danes morava k Lahu, da si obnoviva oblatila; že med potjo sva zvedela, da se tam kupi dobro poceni, tudi za birmance! Čivk, čivk!! Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna raz-pošiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11. 548 Prodam ključe za cepljenje Kober 5 B B, Kramberger Ferdo, ejlenče, p. Pesnica. 597 Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Juriju ob ščavnici, r. z. z n. z., kateri se vrši v soboto dne 16. maja 1936, ob 5. uri popoldne, v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 6. Slučajnosti. — Načelstvo. 599 Za veliko Cel|e si >e manufaktuma trgovina Franc Dobovičnik v Celiu nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke znana tvrdka C40 Franc Dobovičnik, Celic, Gosposka ulica št. 15. katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost. «An Za birmo! žepne ure Din 35.— Anker ure Din 50.—, 90.—, 140.— zapestne ure Din 95.— zlate ročne ure Din 230.— Budilke Din 45.— kuhinjske ure Din 80.—. Poročne prstane, 14 kar. zlato, komad Din 70.—. M. 3LGERJEV SIN urar — juvelir Maribor, Gosposka ulica 15. Olajšani plačilni pogoji. - Cenik « brezplačno. 564 Inserirá jfe! OOOOOOOOOOOOOOOO Za mesec funif vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo cm 20 30 32 40 Din 20.- 55. 30.- 35.- 37,- 40,- 48,- 55.- cm 50 55 65 75 90 100 Din 70.- 100.- 155.- 300,- 310.- 1720.- 2150,- Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm 22 25 30 40 Din 100,- 120.- 160,- 280. Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU. Ustanovljena leta 1904. Točna in solidna postrežba. pase trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Fr. Podgoršeka naslednik: Fran Bela, bandažist, Maribor, Slovenska ui. 7 Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju. 433 □ □ □ □ □ □ □ □ □ a a o a o □ □ Hranilnica Centralo: Marmor ivsKc banovine Maribor Podružnico: Celic v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenshe ulice. nasproti pošte, prej Julnošta- g ierska hranilnica. g Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun-proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim o premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarnostroko spadajoče posle točno in kulantno. □ 8 « VSA. K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE E P M I SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ©L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 % KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje in najvarneje pri Spodn|€Sta|erskl ljudski posojilnici posposKa mica v Mariboru Ulica 10. oktobra regislrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Matfboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.