Književna poročila. 41
Književna poročila.
Dr. med. Kari Kan t s k y: Der Kainpf gegen (len Gebiirtenriick-guitg. Wien 1924, Verlag der Wiener Volksbiichhandliing. Str. 32.
Ta brošura je prišla iz socialnodcmokratičnih krogov in je zanimava baš radi tega, ker se ogiblje vsakih radiikalnih zaključkov, ki so sicei 'Pri propagandnih spisih enake vsebine v modi. Pisatelj razlaga vzroke zastoja pogostosti porodov, ugotavlja, da je umrljivost dojenčkov merilo kulturnosti naroda, daje pojasnila o načinu, kako je zaroditve sprečavati Pred lahkomišljenim podcenjevanjem nevarnosti umetnih splavov, tudi če so v prvih treh mesecih nosečnosti upoteni, svari z vso odločnostjo. Pr vsem tem označuje § 144 kaz. zakona za socialno krivico, ki se je izci-mila na podlagi kapitalistične politike glede rojstev, in dokazuje, da pomeni ta paragraf v svojih posledicah korumpiranje javne morale. § 144 mu je v današnji obliki lin uporabi neznosen. Zato zahteva njega omiljen je, ne pa — odprave! Pisatelj priporoča nasprotno zakonito zaščito telesnega ploda, obvarovanje žena pred »neomejeno brutalnostjo moških« glede zarojevanja. Zdravmiki naj bodo odvezani od dolžinosti, da morajo nazna-njevati vsak primer suma umetnega splava, češ to se ne sklada z varovanjem zdravniške tajnosti. Tudi naj imajo zdravmiki proste roke, če gre za potrebo ukinitve nosečnosti samo iz zdravstvenih razlogov, pa tud; pri »socialni indikaciji« naj bo odprava ploda po zdravniku dopustna. Politika socialnih demokratov bodi pa usmerjena, kar se tiče zaroda, da naj potreba umetnih abortov čedalje bolj ponehava, namesto tega naj se ¦pospešuje zaprečevanje zarojenj. Skrb za človeški zarod naj prične že ob nastanku telesnega ploda v materi, spremlja naj dojenčka, malega otroka, šolarja, nudi naj mu sveta, ko stopi v življenski poklic. — Četudi se ' prav vsem ne M mogli strinjati, kar zahteva pisatelj, iz večine'pa je le zadel pisatelj pravo; žal, da ni povedal, kje naj se dobijo dandanes sredstva za lizvedlio njegovih lepili idej. Dr. Metod Dolenc.
Profesor dr. Jiiliu s T andler: Ehe iind Bevolkerugspolitif:. Wien und Leipzig 1924, Morifz Perles. Str. 22.
Ta drobni spis je ponatis iz dunajskega medicinskega tednika 1924, vsebuje pa predavanje, ki ga je imel pisatelj v februarju 1923. Vsebina je ¦pravzaprav toiplo priporočilo za institut, ki ga je pisatelj na Dunaju usta--novil, to je bračna svetovalnica in ima namen s karitativno delujočim ve-
42 Književna poročila.
ščaškim aparatom odvračaiti take kandidate za zakon (brak) od sklepa zakona, pri katerih iz zdravstvenih razlogov ni pričakovati zdravega zaroda. Vzibuditi hoče čut odgovornosti bodočih starišev za svoj zarod. Splošni etiki naj se 'pridruži še »g e ,n er a t i v n a etika«!
Vsa izvajanja, ki jih podaja pisatelj v dosego očrtanega cilja, so zelo zanimiva. Kar skraja poseže globoko v zgodovino pračloveka, ko ima »klan«, primitivna družabna edinica. še svoj »totem«, skupno »sveto žival« a pripadniki istega »klana« se ne smejo med sabo ženiti ali možiti. Totemizem pomeni obrambo zoper incest m krvosramnost. Iz socioilosičnega elementarnega organizma vodi pisatelj bravca do modernih časov s kvantitativno obljudevalno politiko, ki je imela kot i m p e r i a 1 i-stična politika za cilj pospeševanje zarodov za vojaške bataljone, kot m e r k a n t il i s ti čn a pa pospeševanje zarodov za delavske bataljone. Pisatelj zahteva slednjič kvalitativno obljudevalno politiko za sedaj, a tudi ta se bo morala po njegovem mnenju umakniti v bodoče k o n s t i-t u C i o n a 1 n i obljudovalni politiki, ki bo negovala nadarjenost človeškega rodu. V skrajni koiisekvenci vodi Tandlerjeva zaiiteva zopet — do veto-pravice iz vzrokov obljudevanja, tako da bode zopet krožna krivulja zgodovine člove'štva sklenjena, ko pride do prvotne prepovedi sklepa zakona med pripadniki istega — »totema«! Pisatelj si obeta od takega človeštva, da bodo ljudje pojmili »dass die m e s s i a-nische Erfiillung ihrer eige.nen Qe n e r a t i o n die nachste ist.«
Dr. Metod Dolenc.
Emil Ooldmann: Bcitragc zur Geschichte des frdnkiscben Rechtes. I. Teil. Wien umi Leipzig, Fraiiz Deuticke, 1924. Str. 62.
Kdor zasleduje razvoj pravnozgodovinske znanosti glede našega slovenskega naroda, temu gotovo ni potreba šele dokazovati, kakšnega pomena je bilo za nas frankovsko pravo. Institut frankovskih tingov se je ohranil — seveda ne brez primesi slovanskega porekla — pri nas, po najnovejših virih (vino'gcTskih zapisnikih grajščine Klevevž na Dolenjskem) preko praga 19. stoletja, če pa je naš okvir vsaj deloma iz frankovskega prava, leži na dlani, da je vedno zasledovati glede našega prava, ki se je v tem okviru uporabljalo, tudi tiste klice, odkoder je to pravo izrastlo. V tem smislu naj opozorimo na naznanjeno novo delo dunajskega pravnega hi-storika. Vsebina dela je osmero razpravic o raznih prepirnih vprašanjih, ki se tičejo pravnih izrazov ali institutov iz starih listin. Pisatelj pojasnjuje izraz »farfalius« iz neke decretio 596. 1., daje originalno razlago o neki podobi, naslikani v lcx Ribuaria; prikazuje ritus, kako se je po lex Salica izvršil izpust iz roda; rešuje problem o »andelang« o »feltortus« in o »intertiatio«. Morebiti naj omenimo glede tega splošno znanega instituta pravne zgodovine, ki ima v srbskem »svodu« svojo jugoslovansko paralelo, da razlaga Ooldmann v nasprotju z dosedanjo teorijo ta izraz tako, da pomenja predajo spornega predmeta tretji osebi kakor sekvester za čas, dokler bo pravda tekla (»in tertiam manum mittere«). Še dve nadaljnji razpravici se pečata z nekimi nejasnimi mesti v lex Salica, ki nam tudi:
Književna poročila. 43
pojasnjujeta čas postanka t. zv. malberške glosc. Mislimo, da bo tudi Jolklorist, ki zasleduje elemente misticizma in simbolizma v našem narodu, našel v naznanjenem sprsu marsikaj zamrnivega. Dr. M. Dolenc.
Dušan Dj. Alimpič, Kosfa Junkovič, Diordje Matic: Policijski zbornik zakonov in zakonskih predpisov v politično-administrativni (upravno-poH-cijski) in samoupravni stroki, izdanih od L decembra 1918 do 15. junija 1924. Beograd 1924, str. 542. Cena 120 Din.
Tiskarsko podjetje »Prosveta« v Beogradu je izdalo pred kratkim na pobudo ministrstva notranjih del naznačeno delo. V »Policijskem zborniku so ponatisnjeni vsi zakoni in uredbe, ki so izšli v politično-administra-tivni (upravno-policijski) in samoupravni stroki v času od dneva narodnega ujedinjenja do 15 junija 1924. in ki so še v veljavi bodis.i za celo kraljevino ali pa v posameznih pokrajinah. Tu niso zbrani in sistematično urejeni samo-predpisi povojJie politično-upravne in samoupravne zakonodaje, an;pak so važnejše zakonske odredbe, posebno one, ki so bile pozneje izpreme-njene, še posebej obrazložene in komentirane.
Knjiga ima 14 poglavij in dodatek. V prvem poglavju je natiskana Vidov danska  ustava nd 28. junija 1921 s potrebnimi objašnjunji.,
V drugem so zbrani vsi zakoni in uredbe o organizaciji ministrstva notranjih del (uredba o u.strojstvu ministrstva notranjih del,, uredba o ureditvi tehnične službe v oddelku za javno varnost pri ministrstvu notranjih del i. dr.). V tretjem o razširjenju zakonov bivše kraljevine Srbije na osvobojene in prisojedi-njene kraje tekom balkanskih vojn. V četrtem o organi-zaci ji p o ili t i č n o-a d m i n i s t r a t i v n i h (u p r a v no-poHcijskih) o b 1 a s t e v (zakon o obči upravi, naredba o ustanovitvi policijskega ko-misarijata v Mariboru, uredba o službi komisarjev železniške in parobrod-ske policije, naredbe o ustanovitvi in pristojnosii policijskega oddelka pri okrajnem glavarstvu v Ptuju in Celju i. dr.). V petem o organizaciji s a m o-u p r avn i h ohlastev (zakon o oblastni in srezki samoupravi, uredbi o poslovnem redu v oblastni in srezki skupščini, zakon o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, pravila o občinskih poštah i. dr.) V šestem o administrativni razdelitvi države (uredba o razdelitvi države na oblasti, izpremembe v sedežih srezov i. dr.). V sedmem so zbrani vsi zakoni in uredbe, ki se nanašajo na volitve (zakon o volitv! narodnih poslancev v narodno skupščino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakon o volilnih imenikih, zakon o voHtvi v občinska zastopstva v Sloveniji i. dr.). V osmem o zaščiti javne varnosti in reda v državi (zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, razpis o dajanju tiskovin narodni knjižnici, pravilnik o izdajanju in vidiraniu potnih listin za državljane Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev i. dr.).
V devetem o skrbi za varnost življenja in imetja (zakon o posesti in nošenju orožja, pravilnik za izvrševanje zakona o posesti :n nošenju orožja, naredba o izdajanju pušk in streliva policijskim in občinskim oblastvom, zakon o orožništvu, začasna pravila za vršenje orožniške
•44 Književna poročila.
.službe, zakon o orožniškem pokojninskem zakladu, naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se izpreminjajo nekatere določbe glede kazenskega postopanja političnih (policijskih) oblastev in glede višine in izpremembe političnih kazni, navodila za sestavljanje in izdajanje tiralic in objav, zakon, s katerim se izdajajo nova določila o doneskih požarnih zavarovalnic in družb v korist gasilnih straž in v podporo ponesrečenim gasilcem, uredba o postopanju v slučaju nereda, štrajka in pobune na železnicah v kraljevini i. dr..) V desetem o redu in miru (naredba poverjeništva za notranje zadeve o delni izpremembi gledališkega reda, zakon, s katerim se odpravlja institucija ženitovanjskih zglasilnic, pravilnik za izvrševanje predpisov iz tarif post. 61, 63, 64, 65, 66 in 67 taksne tarife zakona o taksah i. dr.). V ednajstem o prometu. V dvanajstem o državljanstvu (uredba o pridobitvi in izgubi državljanstva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo). V trinajstem o državnih uslužbencih (dnevnina policijskih uradnikov in uslužbencev za službena potovanja po okrožjih in srczih. naredba poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani o pristojbinah političnih in policijskih uradnikov in o pristojbinah policijskega varnostnega moštva za službe v privatnem interesu). V štirinajstem o državnih praznikih.
To je vsebina knjige, katere naši politično-administrativni in policijski uradniki pri svojem uradovanju ne bodo mogli pogrešati. Do sedaj še nismo imeli nobene slične zbirke ;poIitičnih zakonov, ki bi bila za praktično' uporabo tako dobro in pregledno urejena. Služila pa bode jako dobro tudi vsem onim, ki se bavijo s praktičnim uporabljanjem zakonov ter jim prihranila mnogo dolgotrajnega iskanja po obširnih in nepriročnih letnikih našega »Uradnega lista«. Dr. Alo.;7i.i Trstenjak.
Dr. Iran Ž m a v c: Energeticke zuklddy sodotcchnicky. Obccnd nauka o Udske prdci jakožto prvku vedecky založene společnosti. V Prazc 1923. Nakludem Masarykovy Akudemie prdce. (Energetični temelji societelmike. Splošno učenje o človeškem delu kot prvini znanstveno osnovane družbe. V Pragi 1923, Založba Masarykove akademie dela.)
Avtor, naš rojak in svoje dni sotrudnik našega lista, je k številnim svojim delom, spisanim v slovenskem, češkem in nemškem jeziku, pridružil novo knjigo tehtne vsebine. Knjiga obravnava: temeljne pojme in probleme gospodarske vede; elemente splošne teorije dela, podaja oris filozofije človeškega dela; govori o produkciji in razdelitvi gospodarskih ¦dobrin; razmotriva temeljni zakon nove in stare etike in razpravlja o eksaktnih temeljih svetovnega miru.
A1asarykova Akademija, ki je knjigo založila, je organizacija prirodo-slovno izobraženih tehnikov, pravnikov, (narodnih gospodarjev in sploh prirodoslovcev, ki streme za tem, da se omeji razmetavanje energije v industriji ter da se pripomore k zmagi ekonomičnemu principu v narodnem gospodarstvu. ) Dr. R. Krivic.