Iz ruske zgodovine Od 1087. do 1093. leta. (Po Nestoru.) V 1087. in 1088. lčto je cčrkev svetega Mihaela v samostanu Vsevla-dovem posvetil metropolit Ivan, a igiimenstvo tega samostana je tedaj držal Lazar. V tem letu je Svetopolk iz Novega Grada šel v Turov na kneženje. To leto je tudi umrl Nikon, pččerskega samostana igiimen, a Bolgari so vzeli Miirom. V 1089. 16to je šla Janjka v Grke, hči Vsevladova, rečena poprčj, ia privedla je nietropolfta Ivana skopca; a vsi ljudje so dejali, videvši ga: nevo, nav (duh) je prišel!" Ta mož nij bil knjižea, nego uma prostega in pro-storek. V to leto je Prejeslavsko cčrkev svetega Mihaela posvčtil Efrem, te cerkve metropolit, katero je on sezidal, da je bila velika, kajti bila je metro-pdlija poprej v Prejžslavlji, in pvistrtfjil jo je z veliko pristrojo ter ukrasil z vsako krasofco in cerkvenimi pos6dami. Ta Efrem je bil tudi skopec, visocega telesa, in vzdignil je mnogo zidanja: dokončavši cerkev svetega Mihaela je zal(5žil cerkev na vratih gradnih v im6 svetega mučenika Teodora, in potlej svetega Andreja cerkov od vrdt strani, ter stvčril je karaeao posldpje kopelno, česar poprej nij bilo v ruskej zemlji. Tudi kamen grad je zal6žil od cerkve svetega mučenika Teodora, ter ukrasil Prejčslavski grad s cerkv^nim in dru-gačnim zidanjem. V 1091. leto je bilo znamenje v solnci, kakor da bi mn bilo poginiti, in malo ga je bilo ostalo ; kakor mesec je bilo, v 2. uro dae, m^seca maja 21. dan. — V to 16to je Vsčvlad zver lovil za Višegradom, a kadar so bili zastavili mreže in kličani (gonjači) zavpili, spade prevelika ztuija (kaea) od nebes, in preplašili so se vsi ljudjš. Ob tem časi je tudi zemlja st<5knila, kar so mnozi slišali. To leto se je v Rastovu pokazal v61hev (čarodižj), ka-teri je skdraj poginil. V 1092. )eto je predivao čudo bilo v Platsku. Slišalo se je po uo6i bobnenje, vzdihovali so po ulicah bžsi (zl6deji), tekaj6č, kakor ljudjč. Ako je kdo prišžl iz hramine, hoteč videti, naglo so ga bčsi skrivaj rauili; a s tega so ljudje umfrali ter nijso smšli iziti iz hramov. Poznčje so se začeli po dnevi javljati; a nij bilo videti njih samih, nego le njih k6nj kopita, in ' in tak6 so ranili ljudi platske in iz te obJasti. Zat6 so rčkali: nnavje (duhovi) bijo Plaščane." V te čase je tudi bilo znamenje v nebesi, kakor krog je bil po srčdi neba prevelik. (Evo, zopet nekoliko Nestorovega praznovčrja!) V to leto je bila suša, ia sami so se zažigali gozdje inaogi in blata; tudi mnoga znamenja so bila po nekatera mčsta. Kat (vojna) velfka je bila od Plavcev in od povsod. Vzeli so tri gradi (mesta): Pšščen, Prevlako in Pri-lok; a mnoga sela so vojevala po obeh stranah. V to leto so vojevali Plavci na Lehe z Basiljkom Rastislavičem. V to leto je umrl tudi Riirik, sin Rastislavelj. V ta lčta so mnozi umirali, da so govorili delaj6či krste *): nprodali smo krst od Filipovega dne do meso-pusta sedeui tisčč." A to je bilo za grčhe naše, ker so se bili umnožili grehi naši ter nepravde (kvivice). To je navedel na-nas Bog, veleč nam, imeti kajanje (kesanje) ter vztegniti se od greha in od zavisti in od drugih dčl zl6dejnih. ,, ..;n V 1093. leto se je prestavil veliki knez Vsžvlad, sin Jaroslavelj, vauk Vladimerov, mžseca aprila v 13. ddu, a pogreben je bil 14. dan, strastni (vžliki) t^den, v četrtek, in položen v grob v velikej cerkvi svete Šofije. Ta blagoverni knez Vs6vlad je bil iz džtskih 16t bogoljubiv, držfeč pravdo (pravico), skrbeč za uboge, čast vzdavaj6č vladikam (škofom) ia svečenfkom, a zeW je ljubil črnorizce (menihe) ter jim podajal trebovanje. Bil je tudi sam vzdr-žaje se od pijanstva in od pohotja. Zat6 ga je ljubil njega otec in mu rekel: nsin inoj! blagor tebi, ker slišim o tebi krotktfst, iu radujein se. Tf pokojiš mojo starost. Ako ti poda Bog, prijeti oblast inojega stola po bratih svojih s pravdo, a ne z uasiljem, to kadar te Bog odvede od žitja tega, da lčžeš, . kamor jaz ležeot, k mojemu grobu, ker te ljubim bolj, nego li brate tvoje." — Steklo se je to prerokovanje njega otca; kajti kakor mu je gov6ril, tak6 je ta po svojih bratih prijel stol otca svojega. Kadar je v Kijevu knčžil, iinel je več težav, negoli sedfeč v Prejeslavlji, ker sedečemu v Kijevu je bila bridk6st od sinovcev svojih, ki so ga začčli stiskati, hoteč vlasti. A on jih je iniril, razdavaje jim vlast. V teh ski-beb so mu vstale tudi bolezni ter prispčvala je starost k njini. Tedaj je začel preveč ljubiti zmisel ralajših mož ter stv6ril svfet ž ajimi. A ti so ga jeli voditi in prezirati njega prvo dru-žino ter nijso ljudžiu dajali dohajati pravde; a s6dci so grabili in ljudi pro-dijali, česar ta nij vedel v boleznih svojih. Razbolžvši se zel6 pošlje po sina svojega Vladlmera v Crnigov. Kadar pride Vladimer ter ga vidi vele bolnega, zaplače se. Prisčdla sta Vladimer in Rastislav, sin njega manjši; a prišel mu je čas, da se prestavi tiho iu krotko, ter se piiloži k otcein svojim, knž-živši 15 16t v Kijevu, a v Prejeslavlji 16to a v Črnigovu leto. Vladimer se je plakal z Rastislavom, bratoin svojim, in potein sta y pogreb pripravila njega tel6. Zber6 se vladike in iguineni in čraorfzci in svečeniki ^n boljari in prosti ljudjš, ter vzeiuši njega tel<5 z običnim pžtjem položš ga ? sv^tej Sofiji, kakor smo rekli poprej. (Dalje prih.) -, :/LMl .¦ •¦¦¦• ...... '< ¦;.,,.• ¦ -.itn -------------------- .!j •) Krsta je inrtvaSka truga. ' , i j . . '