ClTATKJI! Prosimo, poglejte na tterilke poleg naslova sa dan. ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebn Je list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih flelavceVV Ameriki. Reentered a« Second Clara Matter September 25 th 1940 at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 200. — Štev. 200. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 15. 1943. — PETEK, 15. OKTOBRA, 19£ VOLUME LI. — LETNIK LL 5. armada PREKORAČILA VOLTURNO Ameriška in angleška infanterija ter oklopne sile so ponoči udarile čez reko in sicer kmalu potem, ko so Nemci odnehali z napadom na naše čete pri Capuji. — Zračne sile so krile napad medtem, ko so čete gen. Clarka prisilile nemško pehoto, da je ostala v svojih obrambnih pozicijah in se ni mogla zagnati naprej. Poročilo pravi, da je bil napad tako močan in nenaden, da ni mogel niti en sam nemški tank poseči v bitko. Alžir, 14. okt. — Nemška prva naravna obrambna črta pred Rimom—ob reki Volturno—je zdrobljena na več krajih blizu Capua in Peta armada sedaj utrjuje svoje prednje postojanke na novi napadalni liniji. (Capua leži ob glavni cesti, katera vodi v Rim in zavezniške čete so se vkopale na obeh straneh mesta, ter so zavezniki glavno rimsko cesto presekali na severnem koncu Vol turne.; | Strašim bitka o njihovih načrtih. "Nemci so sicer priznali, da so zavezniške čete vprizorile velik napad, kateri pa ni izpade® postimo uspešno, vendar pa nemško poročilo v isti sapi omenja dejstvo, da so se zavez niške čete usidrale v nanovo zavzetih pozicijah na etieh straneh Caput*. Dalje proti g©verov7jliodu so britske in kanadske kolone po-lisnile sovražnika sedem milj nazaj ter -zavzele kraj Gi'Idone. Poročilo pravi, da je cela fronta ob .Jadranu gorela v topovskem ognju ter da so zavezniške čete, ki držo pozicijo se-verno-zapadno od Benevcnta, zavzelo trg Guardia, kateri lezi samo štiri miljo vzhodno od brega roke CaJore, ter komaj kakih devet milj vzhodno od gornjega toka Volturno. LETALA NAPADLA TIR ANO Poročilo iz gl. stana zavezniške armade v Italiji navaja, da so zavezniška letala poletela nad albansko prestolnico Tirano, katera je s tem doživela pni zavezniški zračni napad. Letalci so poročal, da so povzročili težke poškodbo letališki ibazi tamkaj. Bombardirali pa so tudi železniške progo in druige važne instalacije ter prevozne zveze. DA SOVJETI PRAVIJO, SE 0 MEJAH NE BO GOVORILO Moskva, 13. okt. — Moskovska Pravda je že ob prvem naznanilu konferenca treh sil, ki se ima vršiti v Moskvi, daila svetu vedeti, da Sovjeti no nameravajo razpravljati ob 't<\j priliki o kakih mejah ali o statusu (baltiških držav. Pravda je izjavila^ da glavno vprašanje "konference je popolen poraz Ilitflerja in pa druga fronta. "Vsakdo bi n>oral vedeti,"! je zapisala Pravda, "da meje sovjetsko unije ne morejo biti predmet razpravljanj na bližajoči se »konferenci kakor ne morejo ibiti, n. pr. meje Zdr. držav ali pa status Kalifornije/' Pni vda je tudi v svojem edi-torijalu komentirala o izjavah v ameriških listih, kateri menijo, da 1k> konferenca predvsem imela na vidiku politične prdbleme ali vprašanja in to posebno v zvezi s politično re-orgjužalijo Evrope. Moskovski list v tem oziru poudarja, da se ti listi ne zavedajo, da jie prod nami (zavezniki) še vedno glavna naloga, ki je, da skoro izvojujemo tisto vedno toliko označevano povojno doil)o. Veliki zračni napadi se bližajo — pravi London Iz Londona prihajajo poročila, ki pravijo, da prihaja v Anglijo velikanska množica a-uieriških težkih bombnikov, iz česar se more sklepati, da bodo zavezniki pričeli z -vso silo napadati nemško trdnjavo. ODLOČILNA POMORSKA BITKA. S E BLIŽA, — PRAVI TOKIJO Japonska »uradna časnikarska agentura "Domei" pravi, da bodo Amerikanci v 'bližnji bodočnosti z velikansko silo vdarili proti (riibertovim otokom in da ibo ta pomorsko bitka odločila usodo Japonske in Združenih držav. Ta napoved, ki jo bilia podana }>o radiju, ima najbrže svoj izvor v ameriških 'Zatrdilih, da so bili ameriški napadi zadnjih dveh mesecev samo nekaka prprava za večjo pnnor-sko ofenzivo na osrednjem Pacifiku. Da imajo Združene države zbrane na osrednjem Pacifiku zelo močno brodovje in zračno silo, jo razvidno iz zadnjega napada v torek na Rabatil na Novi Britaniji, ko je biilo uničenih ali pa do ncnporabljeno-sti poškodovanih 177 japonskih aeroplanov in potopljenih ali poškodovanih ladij, med njimi tudi trije rušilci. TUJI DIPLOMATI NAJ GREJO IZ RIMA London, 14. okt. — Osiščne oblasti so odredile, da se morajo odstraniti Lz Rima vsi tu-jezomski diplomati in sicer takoj. Naciji se pa medtem pripravljajo, da uredijo zadnje pripravo za obrambo Rima, 'kateremu so neizogibno bliža obleganje p> zaveznikih. Imfonnarcije, ki so do*Ie v [Madrid od italijanske meje govore, da naciji in pa lutkarska vlada Mussolinija opozarjajo Rimljane, naj si spravijo za mesec dni hrane, ker so lahko pripeti, da 'l>o dovoz potrebščin odrezan za negotov čas, ako vojna doseže Rim. Tujezemske diplomate ImhIo spravili nekam v gornjo Italijo. Rečeno je tudi, da bodo fašistični republikanci odšli iz Rima v slučaju, če bi se zavezniška armada začela približevati Rimu. Vatikan jo db vseli glavnih vhodih nabil razglase, ki pojasnjujejo, da jo Vatikan sovere-na in neodvisna država. Nemci so v smislu omenjenega razglasa prepovedali svojim četam vstop na vatikansko ofcemljc. 1 'Še nekaj o tem na _. strani. Rojfiej kovodil boj proti Partizanom Adolf Hitler, katerega divizijam zadaja jugoslovanska Osvobodilna vojska težke udarce, je postavil na čelo svojim silam v Jugoslaviji maršala Rommela, slavnega "pu ščavskega lisjaka" in enega najboljših nemških generalov. Nemci sedaj smatrajo Jug<>- " " -------—-- Pot na Krim zdaj odprta slovaue, kot prave sovražnike, ter jih ne označujejo več za navadno banditske tolpe, ki samo povzročajo krajevne sitnosti nemški okupacijski vojski. Berlinski radio jo dejal, da bo feldmaršad Rommel vodil boje proti jugoslovanskim partizanom. Vest jo bila očividno podana za domačo publiko, ki jo zadnje čase zelo vznemirjena vsled položaja na Balkanu Nemška tozadevna vest je sledila poročilu iz Švice, ka tero se ji' glasilo, da je bil nemški poveljnik za južno Italijo, feldmaršal Kesselring odpoklican, kot komandant i>otom, ko sta se z Roonmelom .spo rekla. Vkljub temu pa ne izgleda, da bi sediij Konmiel prevzel izključno balkansko predel je prnl svojo komando, pat pa bo najbrž nadzoroval nemško vojsko v Italiji in na Balkanu. Njemu podrejeni feldmaršal! baron Maksimilijan v-dilne vojsko in partizanskih oddelkov, ki delujejo v Črni gori. Zadnjo dva ali tri tedne se vrše strašni l»oji med našimi edinicami in četniki. Nemci in italijanski fašisti v okolici Ko-liusina, ki je v naših rokah. Tekom teh operacij je Vasojevi-čev partizanski bataljon aretiral 115 italijanskih vojakov. Zaplenili so več orožja, kakor tudi del arhiva t a koz va ne Vrhovne komande Draže Mihajlo-viča. Cetnik major Vlal»*»vič je bil med ubitimi tekom bojev za zasedi*) Kolajna, tf'etmiki so utrpeli velike izgube v poizku-ešili. da ]K>noviio zavzamejo Ko-lasin. JUGOSLOVANSKA FRONTA London. — Radio Svo vod jo vojne Italiji. Poročilo so glasi, da se je omenjena divizija prej borila na strani Nemcev in Mihajlovi-čevih oddelkov. (To je razvidno iz |K>ro<"-iiln, ki ga je dobila Inter-Continent News, ako je to ista italijanska divizija.) Londonski viri. ki imajo stike s Titovimi gerilei pravijo, da so ti podali glede italijansko nnipovedi vojne Nemčiji izjavo, katera naglasa, da ima sedaj ItaMjia priliko, da se reši o- zir. osvobodi. Toda obnein vlada neprijetno -ročilo obelodanja, da ^izstavljajo partizani jx> osvobojenih krajih politični ustroj. Rečeno je, tla se je koncem septembra obdrzavalo splošne volitve, ter da se je zborovanje prve skupščine, 1. do .'J. oktobra udeležilo 57'1 delegatov iz osvobojenih krajev Slovenije. Iz drugih krajev Jugoslavije je prisilo 92 delegatov Ljudskega osvobodilnega gibanja. Ambrosia, kajti oba sta označena po Jugoslovanih, kot vojna zločinca, ker so se pod njunim povoJjhtvom za vršil i nešteti zločini nad prebivalstvom okupirano Jugoslavije. (V londonski zbornici so bila včeraj stavljena vprašanja glede omenjenih dveh italijanskih generalov, katera sta štabna |>oveljnrka v Badoglije-vi vladi. Državni minister, Richard K- Law, je dejal, da angleška vlada namerava pod vzeti invcstigacijo njunih rekordov. Jugoslovanski krogi so izjavili, da obsodba generalov lah ko čaka, toda v moralnem pogle ljen odbor 120 članov in od teli je bilo 40 imenovanih v Jugo-slov auski p rot i-fašistični svet. Pavelic sestavil nov kabinet Iz Zagreba je bilo poročano, da je lutkarski poglavnik Ante Pavelic sestavil nov kabinet, predsednik katerega je dr. .Mi dan Butak, bivši poslanik v Berlinu. Butak jo nasledil pred nedolgo imenovanega in zdaj odstoplega ministrskega pred-setoliii<'i Kitajske, ki je postal znan jmm1 imenom Ki na predstavnikov, ki pa navzlic temu ni či-to »lična poslanski zbornici. Na vsak način pa je to skupina ljudi, ki ima v rokah ogromno oblast. Ta ljudski politični kongres ie sicer v mnogib oizirih iiodo-moral pasti v roko i)artizanov. .. 1 1 ben Ameriškemu kongresu, a ni NAPAD NA ČRNOMELJ ona zbornica, ki ustanavlja za- Sovjetske čete zavzele Zaporož. — Krimske proge pretrgane na več mestih. Ijondon, 15. okt — Sovjetske annade so včeraj vprizo-rile »Uud napad na Za^KU-oa ter ga zavzele vkljub tndim sovražnikovim odporom. blizu velikega Zaporož je Dnjeper rezervarja, ter je bil zadnja nemuška močna postojanka na vzliodnetn bregu reko l>njeper. Zavzetje tega važnega krajo je izoliralo Metitopol, ker so sovjetske čete zdaj pretrgale krimejske železniške proge na ve(6 strat^gičnilh mestih, ter u-darile naprej od postojank na Dnjopru in Soii proti gorečima moBtoma Kijev in Gomel. Premier maršal Stalin, ki je uradno zavzetje Za- nies t o smatrati, kot eno najvažnejših trdnjav na južnem ozemlju Dnjepra. Mesto ima o-ziroina, je imelo 300,000 prebivalcev. Tri tisoč Nemcev padlo v boju Moskovsko poročilo pravi, da j*? pri Zaporožu v zadnjih odločilnih bojih padlo cel regiment Nemcev ali okrog tri tisoč mo>z. Na celi ruski fronti, pravijo Rusi, je bik) včeraj ubitih 9500 Nemcev, eamih veteranov, ki so bili v vojevanju izurjeni poraze, — je dejal, — da je to im je spričo toga zadan e tem nemški armadi nadaljni poraz. V Melitopolu so nadaijujojo poulični boji in ruiski vojake Nemce takorekoč dobesedno mečejo iz mosta, ki gori na več krajih, kajti naciji hočejo izvesti svoj načrt uničenja preden se docela umaknejo iz mosta. Zadnje moskovsko poročilo o bojih za Kijev naznanja, da se Čezdalje Ibolj zaožujejo db-koliiline klešče sovjetskih armad, ki se na vzdržno pomikajo naprej v smeri mesta, usoda katerega je že izapečatena, kajti boji, ki eo zdaj v teku severno od Kijeva Ibodo odločili čas njegovega padca. Iz poročila radija Svobodna Jugoslavija je razvidno, da so Nemci bombardirali mesto Črnomelj na Dolenjskem. Obenem jo bilo napadenih tudi več sosednih krajev, katerih imena pa niso bila navedena. Žive duše ni več v Novem mestu Nemci so do tal porušiSi lepo Novo mesto iz raz/loga, da so ga smatrali za središče slovenskih partizanov. Poročilo pravi, da ni ostalo v mestu niti žive duše. Kam je prebi-va/Lstvo pobegnilo, ni povedano. Boji v Istri se nadaljujejo Nemško poročilo naznanja, da se boji v Istri uadaljrujejo brez prenehanja, ter da so par tizanske čete prodrle dvakrat do Reke ter izvedle močan napad na mesto. Te čete so prišle od Bakarja in 90 na poti uspele prodreti skozi obrambo Su-šaka. Uta mi', ko je bil formiran sedanji kongres, jo narod izvolil 164 članov izmed 240—>ko- ta'.;iki ljudski politični' kongres. To jo nekakšna skupšči-jraj 7<)% C('lok,,l,,u^a *tcvil«- ^ za to, da se je ta zbornica prelevila iz imenovanega telesa v voljeno skupščino, je morda treba Iskati v dejstvu, da je bila sestava oil vsega začetka jako neobičajna. Mrst«>, tlii bi. predstavljala strogo le geograf »ene predele Kine. ima v svojih vrstah predstavnike mi nori tet, predstavnike ]M>liti čnih strank in zastopnike raz lsih profesionalnih skupin, ter poleg tega Še predstavnike provinc in okrajev. Noglede na to. da je del abomicc še vedno i-menovan od Kuomintanga, 1110 ra torej hote ali nehote celota izvirati iz vseh mogočih slojev in predstavljati prorez kifaj skega ljudstva. kone. Posluje 11 a pmllagi zakonov na bazi interpelacij in kriticizma. OdObrnje in ol^sopi. Ruši. in zopet sezida. Pravico ima do raziskavanja v vseh na-čeJniških uradih vlado. In kar priporoča načelnikom teh vladnih uradov, jo zanje obvezno in mora biti storjeno. I11 vendar, to je presenetljivo, zbornica je začela poslovati v svojstvu izbranega, ne pa izvoljenega telesa. Ustanovljeno je bila toreji prav od onih ljudi, katere ima zdai nadzorovati. Zdaj jo že skoro 70% njenih članov voljenih. To je indikacija razvoja v smeri lokalne politične demokracije v vsej Kini, i>o njenih posameznih pokrajinah. Ta neobičajna zbornica smatra sama o sobi, da jo prehodna pojava, katere naloga jo da vrši posle do onega dne — zdaj že končno veljavno določenega za prvo leto po koncu vojne — k«» se bo sestal večji in popolnoma predstavniški kongres naroda, ki 1h> sklican, da izdela permanentno kineško konstitucijo. Do takrat pa bo ta začasna zbornica predstavljala ljudski glas, govoreč vladi — v kolikor pač mogočo. Ljudski politični kongres je bil formiran v teku prvega lota |x> izbruhu vojne v Kini, s ciljem, da "zedini narodne si -le, da uporabi in izkoristi najboljše glave, ter da olajša u-stvaritev in realizacijo smernic nacionalne politike." Prvi shod jo bil sklican |x>le-ti lota 1038 v I Tankov u in je imel 200 članov, katere je imenoval vso Kuoniintang. stranka, ki ima šo danes vlado v rokah, kot nekakšen poverjenik naroda. Po izvestilu kineško informacijske sIužiIk' je po dveh letih sledila prvi zborni<*i druga, ki je imela že 240 članov, od katerih jih jo 00 izvolil narod v onih provincah in okrajih, kjer so bile že nastale lokaltne demokrati-ne zbornice ljudskih zastopnikov. Sedanja perioda političnega varuštva, je druga perioda, v naprej določena od ustanovile lja kitajsko republike, Sun Vet-tSena. (»lasom obljube se danjoga vodstva kitajske vlade bo sledila tej periodi doba pra ve demokracije. Omenjena zbornica jo predhodnik, nekakšna predstraža, ki vodi vojno v njen zadnji, končni del. Narodni Politični Kongres je most, ki vežo ono kitaj-ko politično periodo z ono. ki ji 1h» sledila. (Office of War Information) 'my NAiCODA" a- NEW XOtt FRIDAY, OCTOBER 15, 1943 "GLAS NARODA __(VOICE OF THE PEOPLE" 99 Owmd «n6 FaUlAd Bw^i PwWilling Company, (A Oorpontte) rnnk Saftwr, PMNvt; IpMW Bote, Treunrer; JoMpti Lciaba, flat, I km«M «r UM —TwratVm aad adai—w at abort 816 WEST 18th STREET, NEW TOBK 11, N. T. 51st Year "Glaa Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly 17. Advertisement on Agreement. EA CELO LETO VELJA LI8T ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7,— ; ZA POIy LETA <3.50; ZA ČETRT LETA f2.—. "C las Naroda" Izhaja rsakl dan izTiemffl sobot, nedelj in praznikov. "tiLAS NARODA", 21« WEST 18th 8TKEET, NEW YORK 11, N. ¥ Tek^baoe: CHdac* S—1241 ZANIMIVO PISMO 0 RAZMERAH V SLOVENIJI DVA STRAHOVITA VDARCA ZA NEMČIJO V sredo so Ob istem rasu predsednik Roosevelt, premier Wiiwton Churehill in maršal Stalin oznanili svetu. «'a je Portugalska zaveznikom dovolila vporabo njenih • •tokov Azorov, ki se nahajajo .skoro sredi Atlantika, nekaj nad tisoč milj od Alžira v Afriki in nekoliko vet* od .Vuvc Fundlandije v Kanadi. Azorski otoki imajo več drtbrili pristanišč in letališč, < 1 koder bodo inogle zavezniške bojne ladje in aeroplani i« j-iujati nemške podmornice z Atlantika. Proti temu bo morala napraviti Nemčija nekaj nlra-Mičmga. Zemljevidi severnega Atlantika jasno kažejo, kaka bodo zavezniki uporabljali s teh otokov svoje aeroplane. To )k> z aeroplanom zavarovana morska pot k Se-verne Amerike v Evropo in Afriko. !>o sedaj so to črto mogli varovati samo aeroplaui. ki so prileteli iz Nove Fundlandije. Maroka, ali Gibral-Jarja. Tam pa tam je <1>ila na Atlantiku kaka matična ladja z aeroplane. Sedaj bo vse bojevanje v zraku nad Atlantikom osredotočeno na Azorih. Se so ui dobro oddafoiila od prvega strahovitega vdarea, ko je prišel že drugi, mogoče linjši od prvega: 1'mlsednik Rooeevelt. premier Winston Churchill in maršal Jo-ip Stalin so naznanili, da je Italija napovedala Nemčiji vojno. IMa hiša jv M)M»roeila. da je maršal Bailoglio naznani i j m. ved vojne Italije svoji bivši zaveznici generalu ; l>. Eisenhowefju, zavesiliškemu vrliovtieniu veljnikii v Sredozemlju. \ svojem TxjN»r t» m pretipane vwe vowi s sramotno preteklostjo in da »i it.djaitska vlada ponosna. da l*» mogla z zavezniškimi .irmadami do gntow zmage. 1'iM^reh, (Vmrrhill in Stalin so v akirjmi izjavi > prejeli "dejansko sodelovanje italjanskega naroda in "ln»rožeiH» silo kot sobojeviiieo v vojni proti Nemčiji." V -vojeni razglasu na italjaiiski narod pravi Bado-t:!io im-d drugim: "Ramo oh rami moramo korakati naprej z našimi prijatelji Združenih držav, Anglije in Rusije in vseh ostalih Združenih narodov." Sledeče pismo nam je bilo, poslano po Louis Adamiču, predsedniku Združenega odbora južnoslovanskih Amerikan-cev. Pismo je pisal slovenski begunec, ki živi sedaj v Londonu, nekemu Slovencu v Zdr. državah, kateri sedaj služi v ameriški armadi. Pismo je datirano 20. avgusta 1943 in se glasi: Drugi! Silno se lribil vesel Tvojega pisma od 2. junija. Nisem bil prav nič presenečen, ko praviš da si že soldat. Z zanimanjem sem Čital to kar pišeš o stari domovini, in tudi meni je bilo kar hudo po domu in naši lepi slovenski deželi. Tvoje fotografije so jako dobre.. Hvala Ti za pismo in za slike. Oprostiti mi moraš, da Ti pišem tako redkokdai- Boš pač razumel — sem silno zaposlen. Delani v.e pozna, in da je zaradi tega dobil tuberkuloBO, tako da je čisto pri koncu. (Iz Norveške so pobegrili v Švedsko, od tam pa v Anglijo). Če bi Ti vedel, kaj pripovedujejo! Iz njihovih izpovedi je popolnoma jasno razvidno, da je naš narod doma pioti Mihajloviču in proti vladi. Godile so se strašne stvari. Človek hi se kar razjokal. — Ni čndno, da so ljudje doma jezni na zaveznike, ker podpirajo take ljudi. 0e bo šlo DEKLETOVA PROŠNJA, Zate fante, vrle može, Dan za dnevom jaz srečujem, Ali za me le ti šteješ, ki te ljubim, obožujem. Pod zastavo Strica Sama So pozvali te pred tednom; Okoro pride dan slovesa Ko bos klical zadnji 'Zbogom' In ko daleč boš za morjem, Čast armade naše Večal, Vtm tla deve očarljive Boš na potih svojih srečal. Brhke Ornogorke s hribov, Tenmo-oke Italjanke, In Francozinje stasite, Razne Urše, Neže, Anke. Ali kot sem jaz ti verna, Iste prosim te usluge; Na -nv nikdar ne pozabi. Bodi e;luh in slep za druge. Ko pa vrneš se ]X) zmagi. Znance bomo povabili. In ob nruziki poskočni, Našo svatbo proslavili. Ivan Bukovinski. se na kratkih valovih 41 in, 31ni|tako naPvre.i< ** utegne zgoditi. in 2om (31m na dvt-h valovihh ob 8:15 zveeer. ^Mi-slim, da bo pri vas ob istem času 1:15 ali 2:15 popoldne. Silno me zanima. če boš kaj slikal. Ameriški »slovenski časopisi Prosveta in Enakopravnost, ki ju dobivamo v London, včasih priobčita kake odlomke iz oddaj. Doma v Sloveniji je strašno. Pred kratk im sem dobil pismo od očeta, ki mi piše da bodo Slover.ei popolnoma izsrinili če ho vojna trajala Še eno b>to. Dva moja bratranec a sta bila da bo r.a-š narod, 'ki se tako ju naško bori in ki je že toliko žrt vovfil. popolnoma izgubil za upanje v resnične namene zaveznikov. Jaz -em prepričan, da bodo zavezniki vsaj sedaj, po tolikih žrtvah, nekaj napravili za boljšo bodočnost sveta in s'e ravnali po načelih resnične de-mokraeije. Sicer to nastala še strarmjša revolucija, in to. po vseh zasedenih ozemljih. Najboljše bi bilo, če bi Angl'ezi in Amerikanei internirali vse RAZGLEDNIH KAJ VSE ŽENSKA, NE ZAGRESl! Ženska je dar (božji, - žen- in jih je razpostavi! okoli bvo- IZ JUŽNE AMERIKE (Poročila sta Anton Sak-sid iz Zalovšč ,pri Dornbergu in Jelka Spacapan iz Sempasa pri Gotricl. Dalje sta bi»!a porojena Alojz Ušaj iz Bilj pri Gorici in Ivanka Mlač iz Lokovca. u-troljena na G*renjsk.m pri J??™? mn.lne pnMl:tnv„,-u^i i___ ke Juiroslavi.ie v Angliji in A- PAPEŽ SKUŠA REŠITI VATIKAN Kot pravijo ]K>ročila, ki prihajajo čez mejo v &vioo, je papež J'ij NIL, ukrenil vse, da uJiraui Vatikan medotakil-jiv. Prebivalstvu Rima pa primanjkuje živeža in vseh drugih naj]M>trebnejlših stvari ter čaka, kdaj od nemško kontrolo, naznanja, da je marki j ('amLiitio Serafivi, governor Vatikana dal po vseli zidovih raz-f'las: "Govemer Vaitikanske-ga mesta po naročilu državne-ga tajnika kardinala iMaglio-neja izjavlja, da vstoj) v Vatikansko mesto, ki je suvereno in neodvisno nevtralno mesto, vživa pravico nedotakljivosti je prepovi»dan." Ifaz^las je bil objiivljen v italijanskem in nemškem jeziku. da portirani v Italijo, v razna taborišča, kjer žive v strašnih razmerah, fv«-daj jih ie samo v italijanskih taborKeih okrosr 40.000. v n".-m ških p:i okrosr OO.tlOO. Mnoiri izmed najinih prijateljev so lirrtvi. Olkar je prišla naša vlada v London, sem silno nesrečen. To so ljudje, ki še vedno mislijo na svoje lastne koristi, za usodo in strahotno trpljenje na roda doma pa se ne brigajo. Ni čuda, da je bila doma v Jugoslaviji osnovana nova vlada, ki v resnici predstavlja voljo naroda — vseh, da poudarim i Srbov, i Hrvatov i Slovencev. Naš narod je dal že take žrtve pa tudi dosegel tako slavne SMRTNA KOSA. Nagle smrti je preminila pre tečeni pondeljek znana rojakinja Mrs. Mary Hren, v John^ to\vnu, Pa. Pokojna je bila rojena v Dobrem polju na Dolenjskem. V Ameriko je dospela kot 14 letno dekle in sicer v Puelblo, Colo. Poročila -e je pozneje z Mr. Antonom Hren, nakar sta preselila v Johnsiowjn, Pa. Blogopokojni-ca je bila kljub temu, da je imela veliko družino, zelo a-ktivna na društvenem polju, bila je predsednica Oltarnega društva cerfcve sv Terezije, kakor tudi prva "altinja" v iamošnjiem cerkvenem pevskem 7.boru. kjer je njena hčerka Mirni organistka. 'Značilno pa je, da je bil tam na zdravstvenem oddihu ravno takrat župnik cerkve sv. _ ............... širila v \W Vorku. Rev. Pius manj pa v Sloveniji, razen pe J. Petrič. kateri j,- bil naglo-] ščicc sodclovakev s fašisti, ma poklican fc blagvtpolcojnici. Zapon.ni si dofero. kar Ti poda jo je dni r sveto olje. Tzdih- Vent: Vso slavo, ki jo pripisu- meriki. ter jih držali v taborišču do konca vojne medtem pa se ravnali edino po poročilih in po željah Jugoslovanov doma. FVv«>da bi zavfmiki morali delati i-kreno. Prepričnn sem. da bi na ta način bilo mnogo gorja }»ri1iranjenesra. obenem pa bi zavezniki našli pri invaziji v Jugoslavijo re« drbr. in zveste?« zaveznika v orožju — ne pa koristoloveev ki «o v» s <*;is sedeli udobno doma. bc.rantali s sovražniki in «e ves čas imeli dobro. Veš, dragi moj, žalostna je povest o Jugoslaviji. Ni čudno, da smo nekateri, ki smo verovali, in ki še verujemo v pravico in demokracijo, pretrpeli že težke ure in dneve. Jaz sa- ška je kup uesieC-e! Pa presodite! Četudi se naslednje, o čemer nameravam pisati, tiče samo New Yorka, pa sem vseeno prepričan, da 'bo naše čitatelje in čitateljice zanimalto, četudi žive tisoč milj od naše metropole. Poslušajte: to j*, povest o ženi, ki je zakrivila, da Ne\v-vorčani že od leta 1907 ne smejo več kaditi v poduliČnili, ali pa naduličnil) železnicah. Ta ženska je bila neugnana. pa temperamentna angleška i-gralka Mrs. Patricija Campbell, ki je bila tako dram, da jc 15. novembra, 1007 v čajar-Jni v Plaza hotehi prižgala cigareto. In Mrs. Campbell je bila prva žena, ki je v Ameriki na javnem prostoru kadlfl cigareto. Tega popodneva se je tudi proslavil današnji predsednik Waldo/-Astoria hotela Tvueius Boorner. ki je bil tedaj ]>o»l-predsednika Plaza hotela. 1'la-iZa hotel je bil tedaj nov in Bf»onner je v njem vpeljjd vse najmodernejše naprave. K<-r je bilo v ccAem New Yorku le Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošlji te Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru, „ .............I_______ 1840 W. 22nd Place, Chica-,maIo taksijev brez konj, iih j( ko, m. jega hotela. In v to slavnostno ozračje je prišunida Mrs. Campl>ell in je z dimom svoje cigarete skoro razdejala veliki hotel. Boomer, v polnem miru -s celim svetom je stal pri svoji pisalni mrai v svojem uradu, ko pribiti k njemu ves zatopljen natakar: "Monsieur! Škandal! Neka ženska kadi v čajalnici!" Boomerju je to sporočilo skoro zaprlo sapo. pa pri vsem tem mirno naroči natakarju: "Skuhajte pri njej doseči, da takoj preneha. 7?ee.ite ji, da je ravnateljstvo r veliki zadre-bi." Natakar obupno iztegne roke i,n pravi: "Saj sem že. pa se mi samo >meje " Pa navzlic temu se poslušno vrne k mizi visoke gospe. "Madame," pravi « poklo-nom in •s-koro med jffltom, "Madame, prosim, nehajte, prosim." Madama pa ga |*mos)io |*>-glwla. jrloboko p<»tegne dim in ga pihne natakarju v rfcra^. "Drasri prijatelj," pravi nato hladno, hotela sem pokjiewi-ti, da je to *vol»odiia dežela. IBoonner rz Pariza naročil SO In Iie b°n» strnila ničesar, da ___(bi premenila njen stalež." ^ Bm^uner pa je > stratečk«*- POSKUS SODELOVANJA Z ITALIJANI , ura prostora opazoval, kaj se (OSA) — \ isok Jugoslovan- "Mi smo z vami." m Iv gla- M^lteiu pm Canrrib«-!- ^ki častnik v Kairi je pripovedoval dopisniku Overseas News Agency, kako se je |>onc-s reč i I drzen poskus navdahniti z Itorhenostjo italijansko sariko na obali, ter jih privesti - »Uil je povzročila v »"aza i»o- kovito naglico wiscsti obalo. telu ansrle-ka igralka Mrs. py- Pozneje mu je u>pel«. pr^kr- trjrija rnmpMl. Mi si malo ribiško ladjo in po- Tetlaj pa nenadna skoči! I»egnit? v Bnndisi. kamor jedo M ^rzorji-V dr n.arles G. ......* P" « dn-vnem TK>ti. pn '«. Tr;ijv.v-j| mnMk i- n;a ie iz prej-nje vojne, je pn mor a . . . .... 1 - i: ;• U • - fw*a *voj«fa easa. \-ak dan l 17 Brimhsija. kamor -e ChiK-njeni polkovnik je »o-' .. • - , i„,:' ..... ;.» i » * rv_» -t - - - J1 peljjiti v ixxitni<-no mu je posreeilo zb al- vonl 7 velikim razočaranjem o __■ • , , ' maeije. ko so se Italijani od- ten, iT!ijan~ken, p,stopanju in "T ^ ločili, da raje z^že. kot da bi j izjavil, da mu je popolnoma ^ ^ ^ St> bovj'i. (nerazumljivo, kako so se mogli preko noči tako premisliti in Polkovnik se je bil sestal z . . italijanskim komandantom 9. ka:' Je n/,nje tako nHK",no mo prosim Boga, da bi se vse septembra, da se z njim dogo- y.al°' V eneTn trenotku so bili čim prej končalo in da hi za-'voii c izvršitvi zavezniških vpravljeni, v skladu s vezniTci prinesli narodom od-'navodil $ede predaje. Itati- T)0sr°-1i PremirJa- boriti se. a fešitev čim prej. j janski komandant mu je oblju- kar liaenkrat nato- ?0 bili ^ Jaz bom - vsaj upam tako bil- bo deloval. ' ' f ljudi, katerih edina želja , j i t j - i ^ »je bila. da cim prej m ciin hit- se vedno ostal v Londonu m' (Prav do poznega Večera so Teje pobe-nejo delal naprej. Sicer bi rad šel Italijani kazali, da i-e namera- " ' ----o ------. ^ « ----------------! nuKun, un iiamciti- zmage nad sovražniki, kot še nazaj na univerzo, da bi do-jvajo boriti. Potem pa so na- TinVlOn ntvrn/l tn c-nrl/v-n^ "C1,.^«^.1« knnčnl rli^lrtm-of Vi com n-o nro _________-i- 1 noben narod zasedene Evropi. Zato pn je tragedija tem večja, ker naša vlada v Londonu ne prikaže resničnega položaja v Jugoslaviji zavivznikom, am pa je spravil pred občinski svet. ki .je -lednjič izdal odredbo. ]*> kateri je prepovedano kaditi v pod ulični železnici. In temu je kriva ženska! SONART REKORDI Lepe Melodije I St M 571 - Nt Mart j titer. poUM Kje so moje rolice fclarlčka |>egli—polka l)u(inwn<* C lil t **r«l t j raiohurln orkeeter At. M575 -Terrzluka polka N« plnirfncjih—raUVk Jrrr.T ICoprlrSek In orfcrster Za toz. cenik Id črne |>loM a» ol.ruHo na: JOHN M A RS ICR Inc., 1G3 W. 4 2nd St„ New Itrk HOČE! PUČ*TI VtČ KOT WWBf VMDNE CENE! HE SPREJMEM MOOMMHM iiw vi nbfffiwfi vinviviiiiiniviii IWL MB HE 4DMM 2NMNK1 brfvb niiw ▼wwnw fenvmn • Mali Oglasi uspeh 0 FRIDAY, OCTOBER 15, 1943 VSTANOVUEN L. 1»! LUVEO KUHAK: "Jej,' 'je velel hlapec in razstavil je V9e po zalboju ob postelji. "Gospodar j*, vesel, da si «e vrnil; ključ do 4c'etti mi je dal in rekel, pijta most, kolikor lioeeta, jutri, ko bo nedelja in bo čas, bo nam pa pripovedoval svoje zgodtoe." Ko je Cepin pojedel večerjo in popil precej mo&ta, je prise-del k njemu Lukač. Vzel je vrč in rekel: "Kt: si delal teli trideset let?" "Kaj sem delal! Dolgoumo pripovedovanje. Hodil sem po svetu od kraja sem delal v tovarnah, rtrdokopfh in sploh mnotfckje. Zraven sein se spridil, začel lenuhaTit; in po malem krasti. Ko sem se navadil prvega greha, sem se začel posluževati drugega. Zapirali so me kafcor za stavo, in končno sem bil zaprt v prisilni delavnici za dve leti. Tam so me iz pustili, ko sem se "pdboljšal' a to n čem, da se nikjer v nobenem drugem zaporu nisum toliko naučil, kakor tam. Veli ko se mtrpel na svetu in nikoli bi ne bil toliko, ko bi bil v domačen« kraju ostal. Menda mi je usojVno to življenje.'* 4'Usojeno, usojeno!" se je odzva! Ijuikač z mračnim glasom, čeravno on ni verjel v besedo "usojeno" Bil je prepričan o tem, da je vsak svoje sreče kovač, a vendar tega ni rekel na glas. da bi ne užalil n*o jfega komaj dobljene,irn prijatelja. "IVojeno, usojeno! — Muogj si že izkusil na svetu, v tem *em, kakor bi ne mogel ničesar več dobiti. "Tzgtrbljeno je vse," je mislil, "zame je vse proč! Ni mi vt * pomagati, je škoda, da bi mislil. Jae sem narare take, sem zapisan barabstvu! Ampak snoei sem bi! pijan!" Vzdignilo ga je kar samo od se"be in stopil )e k omari, jo odprl tn začel pregledovati. "Nimam kaj izbirati," je mrmral neveftjen, "ena stava vsakdanjega Lukačevega oblačila, borna, ali boljša, vseeno, kakor je moja." Začel se je lazpravljati in v dveh minutah je tičal v hlapčevi obleki, od Stkomjtv klobuka. Otopil je na dvorišče in se ogledoval s strokr,vnja*«kim pogledom po okolici., ft d je proti hiši in kmred praga je videl tam za plotom dva dečka, ki sta pasla in se iprala z mladim ju nekom. "Lnkač." je zavpil e bilo trovanjn. tiho povsod, k? v družinski sobi je tikala um. Skozi družinsko sobo je šel, v takih rečeh dobro izvedeni baraba, v čumnato in se lotil prve omare, ki mu je prišla pod roke. Po kratkem obdelovanju so se vra ta vdala in videl je pred seboj vse polno rawbesene ženske Obleke "Cap vse polno, drugega nič," je govoril polglasno in vtikal dalje. V desnem kotu je iztaknil skriven predalček in ko ga .ie potegnil ven, mu je za-Hlestel naproti knpček staie srebrninc. ffflastiro je pograbil vr=e stlačil v žep, potisnil predalček nazaj in zaprl omaro — pa naprej. Izkušnje so ga izučile, da fe boljše s petakom izrecno pobegniti, kakor pa s tisočakom priti v roke sodniji. Sel je čefc dvorišče, skočil čez plot, pa tja čez polje. Roke je potisnil globoko v žepe, da so se mu povesile rame in hitel čez opustošene njive in travnike proti gozdu. Nit____________....... ^ ^ več mislil o domovini, ne o Lu- še dovolj časa za pomagati, naj kaču, njegove misli so se suka-------* • ' *"» le o srečnem begn in o svetli srebrn m i. Pa je hitel in hitel in ko je dosegel gozd, se je oddahnil in ozrl. Tkan pa je bil lep, poln življenja. Solnee je sijalo, žarki w se lomili ob sencah in vejevju. jesensko vresje po robeh se je kopalo v solnčnini, brez-li-sfni bukovi in brezovi gozdovi so izirinjeva!i v solnčnem svitu. Preko polj je pihal veter in donasal glasove kravjih zvoncev. odmeve -petja in uka-n ia in klicev iz jesenskega živ-1 jpn ia. Ptice selivke so se zbirale po polju, obk ril je vale v iatah drevje, hisp. vnvi ?n izginjale v vrsini. Pri fari pa je zvoni- PRIREDITVE LETOŠNJE SEZONE V CHICAGU 'Ko ste že večkrat čitali v ča sopisju, bo tenorist Tomaž Cu-kale, priredil koncert v nedeljo 31. Oktobra v Boliemian A-inericaji Hali, na 1840 West 16th St. Chicago, 111. Ta koncert obeta biti zelo zanimiv in vreden, da ga posetimo. Tomaž Cukale bo gotovo .podal vse, kur najbolje zmore. Na programu bo nastopilo več pevskih zborov, kakor tudi posameznikov kot boste lahko mz-videli iz programa, kateri bo priolrVn v vseh slovenskih ča sopisih. V; a k zaveden Slovenec se bo gotovo udeležil te prireditve, ker zavedati se moramo, da danes je že zelo težko splaviti Itako dobro kulturno prireditev na oder. Včasih smo skseija. ko je prišel v Calu- so zbudi vsaj sedaj ko so zavez niške čete že takorekoč na pragu Jugoslavije, oziroma Slovenije. Za božične praznike bomo že skoro gotovo pisali v svobodno Jugoslavijo, tisti, kateri smo imeli sorodnike tam1 in jih imamo še, samo ne vemo, ako bodo ponesli vse grozote vojne in ako jih bo naše pismo dobilo še pri življenju. Sorodnikom bomo pomagali mi, kdo pa bo pomagal tisočem slovenskim siromakom, kateri so toliko nesrečni, da sploh nobenih sorodnikov tukaj nimajo. Alli naj oni poginejo od gladu? Naša dolžnost je, da tem uho gim pomagamo in pomagati moramo sedaj, ker ako bomo čakali, bo nav'a pomoč prepozna. Kar boste .potrošili na kon eertu sV morate zavedati, da polovico tega bo šlo za kruh , lačnim ljudem v vaši rodni Želim, da bi vaš list še dolgo Sloveniji, izhajal ter dobil mnogo novih T i ge enkmt Vabim YSe naročnikov in predponrkov. |glovm- Ako u- srčni jxizdrav od nas vseh, ter mazane m.Potne od1 ^ €e ostajam vedno vam naklonjen ^0 PreUe11 v m inn r Potiti mnmmn no nTrn naročnik, John Rossnaan, Kane, Pa. Naoiji usmrtili štiri . Bertmčane radi pesmi N«mžka Jiovinatnaka aigencija je poročala te dnit da so i>ili v BerUnu uempoeni trije moški in ena žettska radi peemi, ki so spat. Pazijti moramo na otroke, da si mnijejo nogfc, ako so bili čez dan bosi. Tudi život-no perilo manj trpi. ako ga po-gwsto mencamo in perem o ftm manj umazano je perilo, tem hitreje je oprano, tem manj trpi gospodinja. ^enapravljajm o si preVeč pranja hkrati! Bolje je, da pe-remo večkrat po malem, kakor _ , , -j^ ... f-r j. 3° opisali in katera, so dejale.--------^^ met, Mroh. pred 30 leti. U^ta- naci>*e dblaati, je imrfa namen' Pa velikanko mr,ožino tfkrati. vil se je pri cerkvi, kjer nas ^ ^^ .ken tliat Croatians became Croatians? And that Serbians became Serbians? Croatians and Slovenians are Catholics and write latinica, while Serbians are pravoslavni aud write cirilica Why? $ Did Primož Trubar save the Slovenians as a na-tiou? Why aud liow did the "Yugoslav idea" start in Croatia? How did Napoleon. Jernej Kopitar, Vuk Karadjif-. Bishop Strossmayor. Ivan Cankar, Peter Radič, King Peter I, Svetozar Priblčevič, Anton Korošec and Yugoslav immigrants in America contribute to the development of the "Yugoslav idea?" 5 What went on in London and on Corfu during lftlC—18? What sort of man was Nikola Pasic? Why did be aud Sforzn become close friends? Wbat sort of man is Sforza? Why were Primorsko and Istria sold out to Italy? $ Was Yugoslavia created too hastily In 11)18? Whose fault was that? What were same of the other mistakes committed In Belgrade. Zagreb aud Ljubljaua? Did Kiug Alexander order Peter Radie killed? Wbv diil he exile Tribičevič? Why did Korošec serve Alexander and Prince Paul during the dictatorship? $ Who killed Kiug Alexander and why? Why did he appoint Prince Paul as chief regent? Why did Paul sell out Yugoslavia to Hitler and Mussolini? What about MIlan Stojadinoivič, Milan Nedic. Ante PaveliC-, Miha Krek. Franc Snoj, Marko Natlačen? i What really happened in Yugoslavia in March and April 1M1? Why was the Yugoslav army unable to resist Hitler even for a few days? Who betrayed whom? $ Who il I>raža Mihajlovic? Who are the Partisans? Who is Tito? Are Josip Vidmar ajid Boris Kidrič the new leaders of Slovenia? Why did llie Slovenian Partisans kill 15 priests? Are they " criminals?1 or patriots? Why did they kill the Reverend Lambert Ehr-lich in front of his church in Ljubljana? Why did they assassinate Natlačen? S Is Vladko Maček, the Croatian leader, a Slovenian? What has lieen his role in Yugoslavia before and after 1WI? $ How mauy Serbians were killed by Pavelic's 1'staalli? How many Croatia us were slaughtered by Mihajlovič's Chetniks? f How many Slovenians were kilb-d by Italian* and Germans? How many Slovenian viUages were burued? Will anything be left of Slovenia after the war? S What alKmt l*rimorsko ami Trieste and Isiria, Itieku and Zadar? Will Italy keep them? Are pan-Serbian politicians still working with Sforza? If so, why? S Has Yugoslavia a future? How strong are the Partisians? Who will control the South-Slavic countries aftT tbe war—America. Britain or Russia? Might not tbe Balkans bo sovietized? What kind of arrangement iu southeastern Europe is the Vatican working for? 5 Is a South-Slavic or a Balkan federation possible? Will Britain permit It? g What is President Roosevelt thinking abont Yugoslavia, about, the linlkans, about the postwar problem generally? Will he run iu 1044 aud be reelected? If not. bow will Hint affect the future of the Balkans, of Yugoslavia, of Slovenia? S What can you do to help bring ulx>ut a better future for the Slovenian, Croatian and Serbian i>eo|>les? These are some of the questions answered in "My Native Land," Louis Adumic's eleventh and most substantial book. It deals with Slovenia, with Yugoslavia, but also with the whole European problem as if concerns us as Americans ichcther we were born in Yugoslavia or not. THESE ARE 53« PAGES DF SMOOV9I. EXCITING READING; 7 MAPS AND OVER 60 PICTURES. INCLUDING DRAWINGS OR PHOTOGRAPHS OF LJUBLJANA, TRIGLAV, BOHINJ; OF PRIMOŽ TRUBAR, ANTON KOROŠEC, IVAN CANKAR. OTON ZUPANČIČ, AND LAMBERT EHRLICH LYING DEAD IN FRONT OF HIS CHURCH WHERE THE PARTISANS KILUBD HIM . . . Due to paper shortage, only a limited number of copies of "My Native Land" are being printed immediately, awhile the demand for the fcook is bound bo great. If you want one or more copies, order them AT ONCE to insure getting them. Go to your local bookseller, tell him how many you want, and ask him to reserve them for yon and to notify you when they arrive. II :1 ill Use the order blank below and you will receive copies autographed by Louis Adamic. Order for your friends, for your lodge or club, as many copies as you wish; only order as noon as possible. Price ffl.75 a copy. —— Order to-day. ^ ORDER BLANK FOR AUTOGRAPHED COPIES Send gift copies of "My Native Land" to the boys In tbe Army and Navy. If you can buy several copies, present them to your local public, college and high-school libraries and to preeminent people in your dty or neighborhood— to editors and radio commentators, to clergymen, teachers and club officials T-^o everybody who. oughts to know about Slovenia and Yugoslavia. LOUIS ADAMIC. MILFORD, NEW JERSEY ( Please send me............copies erf ''My Native Land'* at $3.o0each. I enclose check or money order for $.......... My address (write clearly) : HLM NAMOA" ^ NSW IONI FRIDAY, OCTOBER 15, 1943 p OD SVOBODNIM SONCEM SOMAN — Spisal: P. S. FTN2QAB. ---34- Kiog poldneva so se odprla vrata- Cel sprevod Bpafro-ditovih tkalcev je začenga) ipohohd. Za njimi je šla črna truma kuharjev nato brez števila bogato oblečenih sužnjev. Z vzklikanjcm so se ponušali med nje postopači in kričavi berači ter razglašali slavo Epcfiodita, ljubljenca Upravde. Za * somi jo šla to!pa skopljoneev in dv( nosilnici; v prvi, preprosti, je sedel Iztok, v drugi, iz najdražje sile in razkqfcno potlači, ni, Epafrodit. Po oestah in forih se je zgrinjala množica. Ves klečeplazni Bizanc je že vedel, kako je odlikovan Epafrodit. Tisoči j.o ga preklinjali s kletvami, ki jim jili je narekovala bleda zavist. Ko pa se je približal, so se mu klanjali in irm navdušeno klicali ter ga obsipali z najčastnejšimi naslovi. Epafrodit je vljudno odzdravljai. A v njegovih svetlikajočih se malih očeh je bilo veliko poroge in večni klic: Lažniki! Hinavci ! Nesraroneži I Velikaši so slavili Epafrodita, narcd je veličal Iztoka. Iz ostankov zelenja po stenah, ki so bile okraišene za triumf, so trgali vejice lovorja in jih irfetali v Iztokovo nosMnico. Iztekali so za njim! roke, jih dvigali, kakor bi prožili tetive, pa pa udarjali v plosk in navdušene vzklike. Prt d bronastimi vrati se je spremstvo razdelilo in se umaknilo na desno in levo Palatinski vojaki v blesteči opra vi so pozdravili, težka vrata so se odprla in nosilci sta izginili v Justinijanovi palači. Dvorni sužnji so .poljubljali trgovcu roko. Nosilnici sta obstali pod marmorno arkado. . Izstopila sta. Naznanili so jima, da bo sprejem v Orlovi dvorani. Vedli so ju skozi labirint poslopij, dvorov in scb, dokler niso prišli v čakalnico V8TANOVLJKN L. IflM TAKO JE PAČ OB PRIČJETKU S KMETIJO Piše Ignac Musich 'Danes je pa III. svpteinbia in otroci so pričeli s solo. Vse je tako prazno in tiho po sobah, Ic popoldan, ko pridejo domov bo •žgolenja, da 'bo kaj! .faz hočem to in to — toliko »vezkov, toliko svinčnikov, ravnilo, in dru go take robe. 1 Toda šola danes ni najbolj izvenstojee predmet v naši hi ši. Pač pa je nekaj drugega, ki me zanima in se človek oddahne, ko je take vrste stvar dokončana. Saj večinoma vsi prihajamo iz kmetov in vsakdo če pomisli nazaj, se lahko spom ni, kako se je kmet oddahnil, ko je spravil svoj pridelek pod streho. Celo leto je hodil čistit, ogre-bat in okopavat, ter se veselil dneva, ko bo to deio poplačano in bo zi nje ali kar je že prideloval, enkrat v lepo suhih ^prostorih. S kakim užitkom je presipal iz roke v roko, zlato pšenico, ajdo ali fižol. Na obrazu si mu bral blaženo sta-nfe, k' se je nahajalo v nje-povi duši, in pihal je v por išče, ter izpiliaval prah. da je bil pridelek čistejši videti- Nlo, tukaj po mestih se ne more kaj takega pričakovati, vendar pa se vse zanima tudi fižol," sem & NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS v njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 40 centov "Izgleda, kot menil "To, kar je," mi je pojasnila- No, /daj bo pa še malo boljše — se nisi mislil — malo jaz prineseni in malo se pridela do ma, pa bomo že nekako potegnili. Ti kar prilivaj in bomo videli, kakšen bo'kaj pridelek! N ^.T^T^ « TT in če dobro uspe. ga bom Spra- v^^'oJwJt mil vil na varno in drugo leto ga ' v VTf J ^ pa spet posadimo. | Street> Ncw York N. Y. •No. in danes pa vem, koliko I ~ * — se je piidelao in kako se je vsaj ^M M • stvar obnesa. Iz enega fižoa.j Jf GKfl ki ga je -žena vtaknia v posodo 7>oeg ene cvetice, smo pri- 24ATIJA COREL delali šestdeset lepih fižolov.j POZDRAVLJA "SLOVANA kaftere sem spravil v koverto in j Hi bom drago leto zasejal in ,po sedanjem pridelku jih bo pri&lo 3600. Oe bi pa tretjo leto hotel nadaljevati, bom moral pa -že kupiti farmo. pred Orlovo dvoran«. Mnogo dostjanstvenikv, senatorjev, mladih dvornih patriciji\, diakoni in duhovniki, vse je kleče za kmeta in krrfečke pridelke. p azilo v čakalnici in čaka1© dolge ure, prenmogi kar dneve, tedne in mesece, da se jim je ponudila prilika pasti v prah pred božanskim d«spotom in poljubiti Teodori roko. Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, so jo dvignil loj dehtečih dvornih prilizovaleev in j* pozdravljal z vznesenimi čestitkami in najponižnejšiini pokloni vsa ista igra, polna za-visti in laž:, pred vrati carja kakor spodaj na široki ulici. Ni utegnil Epafrodit, da bi vso dostojno zahvalil. V prozorno tenčico za\ it skopljenec je odgrnil težko zaveso. Dvorni eeremonijar je namignil trgovcu. Vstopila sta. Prod njima s*o jv? zableščala dvorana, da se je ztnedel za trenotek sam '.»ogati Epafrodit. Samo zlato in srbro, ob blestečih stenah dragoceno trofeje, uplenjene zmaganim krajem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z razprostrtimi pe-j skačejo preko ogiai druge ra-' Otmi. Pod njim na bagronem prestolu Justinijan, slok in .suh,Mline, kot salato in peteršil ^ težkem škrlatu, ob njegovi strani Teodora, ovenčana z dia-: domala uničijo. Kljub temu pa d'emom. Preko škrlatna tunike v katere rob so bili uvezeni so leto« prebrskali marsikate sv. Trije kralji z zlatimi frigijskinri kapami na glavi, je imeal ro ozadje hiše in prazne lote, težak pal i j, ves po*ut z žlahtnimi kameni. Krog nje zbor ter .posadili z zelenjavo, ki je dvorjanic. krog carja vi sta dvomili ljubljencev. j mogoče včasih tudi uspela. Kpafrodit in Iztok sta od daleč pokleknila, se drsala poi Mi pa živimo višje proti Kolenih proti carju in legla pred njim po dolgem na obraz.[strehi, zato ni govora o kakš-Iztok bi bil zaškripal 7 zobmi in planil pokonci ter zadavil tegainem vrtu. Toda ženske so iz-tirana, tako ga je peklo, ^vol>odnega sina prostih dobrav, to'najdljivc in če si naprej vzame Victory garden jo postal kar neke vrste potreba, če se že ne pridela toliko, je pa vendar neke vrste injsredovalec, da prine-e mestnim ljudem malo j bližje spoznanje procesa, ki (ima ooraviti z gojenjem rast-S-in. Če živiš v pritličju, je po navadi par podi zemlje n'ekje za hišo, včasih v senci in v gotovih slučajih pa tudi lepo na solncu. Nekateri, posebno Italijani posade te male fličiee ze mlje z grozdjem, ker mački, ki grozno, hinavsko ponižani* "Pred teboj v prahu piosita milosti božanskega despota nujnevrednejšega hlapca," je izpregovoril I^>afrodit. ' Izvršeno je bilo poeošvnje. Upravda je dal znamenje, do sta vstala. Ttodorini pogled: so zarili bolj kakor dragulji, v diademu in se padi na Iztoku. Dvignila se jo vsa njena preteklost, ko je še brodila po blatu, ko je zamamljala na igralskem odru s prelestno lepoto in živela v razkošnih orgijah. Odložila bi diadem, slekla škrlat, da bi zamamila tega SJovena in si ogrela na teh junaških prsih vse plamene strasti. S Teodoro so se naslajale ob Iztoku dvorjanice. Na na-["mama ima tak fižol tam-le *protili strani j, zeleuel od jeze poveljnik Azbad. Ni izgrešil v Škatlji, ga vsak petek kuha, leodorinega pogleda. Ali to ga ni bolelo. Iskal je tiste da že kar iz mene gleda!" modre oči, ki so ga včeraj .pogledale pomilovalno, celo po-1 "Ne. To jo res fižol, ki je rogljivo, in mu privoščile poraz v hipodromu. Njegvi pogle- bil pridelan doma!" «11 80 prosili in jokali pred terrti mtodrimi očmi in beračili za milost. Toda Irena se ni ozrla kar naredi. Torej danes, ko je pridelek srečno pod streho, in ko sem ta pridelek držal in presipal iz roko v roko. kot se spominjate, da je delal kmet. sem poklical otroke skupaj. "Ali vidite, kaj ie to?" "Fižol," se odreže ena starejših. "Da. fižol, prvi fižol, ki bil pridelan doma." 'Oh. šur," s and GRAY FALCON, By Rebecca West. New York, Viking 1941. THE UNTAMED BALKAN By Fred. Kovacs, New York, Matija Corel, sin znane družine Corel v Brooklynu, je poslal na upravnika "Glasa Naroda" karto, na kateri pravi, da prav k,po pozdravlja vse fante pri "Slovanu," katere?^ član je tudi sam, ali sedaj, ko ima. kot vojak ameriške armade, druge posle., se seveda ne more udejstvovati v zboru. Toda Matija se zahvaljuje fantom od "Slovana" za prijetne uie v njihovi družbi tekom njegovega nedavnega o-biska donia. zamešal in izgubil kak poslan dopis. Naša naročnica naj nam to zadeve spregleda in se spet ob priliki kaj ogiasi s kakim dopisom — katerega prav gotovo ne bomo zamešali al: zgubili. Note KLAVIR ali za PIANO HARMONIKO STARA NAROČNICA SE OGLASA. "Glas Naroda" ram je za-res priljubljen list v naši hiši. Moj mož ga bore že od prv* številke — naročen je nanj 48, Broadway let.. Dopade se nam posebno to, ker prinaša vedno lope dopise. "Pod vaško lipo" dalje dopisi Bukovinskeira. kolona Petra Zgago in zdaj kolona Mrs. Krasno, vse to vedno vzbuja zanimanje nVed čitato-Iji, ki imajo radi po domačo povedano besedo. Pozdrav vsem pri listu! Mrs. Mary Masol, Beacon, Iowa. Xasmrjle se «lo solz ob prigodah in komedijah ameriške najzabavnejše družine in amerikega iiajzabavnejšega filma v katerem nastopajo! MARY FRAXCIIUT MARTIN T O X E IUCK VICTOR POWELL MOORE "True to Life" je v resnici to kar zttari naslov in še mnogo zabavnejše. I Mai lio k filmu ]iast)i]ii oselxio aiiio riški najzoanejši kvartet, TI IK INK SI'OTS. t,-r TON v CASTOR i„ „j,-,.v orkester, dalje PAT IIKNNINC. i.ivij zvezdnik v Ceor?-- White SeanOals. ter TOY in WIXC, mia.le kitajske plesalke. PARAMOUNT THEATRE «rd St., Nevv York 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of S|»rine Time of Blotusom (Cvetni (aa) f Po Jezeru Kolo ¥ Tam na vrtni gredi Maribor Waltz ¥ Spavuj Milka Moja Orphan Waltz * Dekle na vrtu Oj. Maricka, pegljaj * BarHca Mladi kapelane ¥ Gremo na Stajemko Stajerlš ¥ Ilappr Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dance Vanda Polka ¥ Žiriana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mala * Pojdi z menoj Dol s planine * Kailar bo5 ti vandrat Sel t^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Narofite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 316 W. 181 h Street New York 11. N. V. DOPIS SE JE IZGUBIL. Xasa naročnica M»rs. Marv Babnik. nant piše, da je prod tremi temini poslala listu dopis, katerega pa praA'i, da nismo priobčili. To so ji, kot 35 letni naročnici ne z
  • O u o a: H co S < O 2 MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of Spisal znani profesor oa Stereos I list ft iite of Terhnology t aneleUiol George W. Barnwell mHm Podlago za mehanično znanje al morete dobiti a to knjigo. Ta velika knjiga poplsnje In T slikah pokale kmeljna dela mehanika. Razloži vae natanko, kar nora znati naj feoljM mehanik. Pojasnuje t po rabo vsakega stroja, orodje in meril, načrte (blue prlnta. i loou allk In rtzb. B7fl «tr. Cena $1.98 Ne glede na to, ali ste fteie potetnik. Vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE 40 DANES! 2 c7) > 2 > > 2 O r m c/> m 2 m N C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y Bfi P" »iiioina, uj una, HZOl.Tif» mlade, kot mravlje, ker ga je Modern 1941 toliko." J PEASANT LIPE IN YUGO Kjav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet kov r starem slovanstvu do daDaSnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu vezano Cena $2— Državljanski priročnik (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. Cena 50 centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga Ona $&- Govedoreja Spisal R. Legvart 145 strani • slikami. Ona $L— Knjiga o dostojnem vedenju 111 »tranl Cena M centov Mlekarstvo «r Z.-j 8plsal Anton Pere. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga ta mlekarje in farmerje r splošnem. Cena M centov Obrtno knjigovodstvo 288 stran L eaana. — Knjiga je namenjena v prvi Trsti ■■ stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter telezollvanrtva Ona II— Ako naročite knjigo, priložite k naročilu U. S. oziroma Canadian Money Order ra omenjeno svoto. Manjše sveto, lahko pošljete v U. & znamkah po 2. oziroma 3 cente. S