UST
in denarništvo
Številka 5.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO EGONOM ICO 1TAL1ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i*. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
Ivliaia vsuk torek
• znaša in petek
LiuPlianat petek 16. januaria 1942-XX
CenaSZSZ 0 60
Milijon lir za zboljšanje kmetijstva
Visoki Komisar je zaradi velike važnosti kmetijstva v gospodarstvu pokrajine odredil, da se dodeli 1,000.000 lir kot poseben prispevek za izvedbo naslednjih pobud za izboljšanje in prospeh kmetijske proizvodnje:
1. Prispevki do 50% za stroške, ki jih imajo mali in srednji lastniki ter zakupniki kot poedinci ali zadružniki za naslednja melioracijska dela: obdelovanje neobdelanih zemljišč, urejanje terena, napravo teras, odpravljanje grmičevja in kamenja, kanalizacijo, drenažo in vsa druga dela za melioracijo zemlje, gradnjo poljskih potov.
Z. Prispevki malim posestnikom in zakupnikom do največ 40% stroškov za nabavo tehničnih strojev in orodja in kmetijskih strojev. Prednost bodo imeli oni, ki si bodo nabavili sejalne stroje.
o. Prispevki za pospeševanje zajčjereje.
4. Nagrade za natečaj za najboljše pridelovanje semenskega krompirja ondi vrst, ki 'najbolj ustrezajo terenu v pokrajini.
5. Nagrade za natečaj za gradnjo gnojišč.
0. Ustanovitev preizkuševališč in vzornih nasadov za vrste kmečkih pridelkov, katerih pride...vanje naj se v pokrajini pospesi.
Podpore za kmetijska melioracijska dela so določene predvsem za posestnike travnikov v čruo-meijskem okraju, kjer bi bilo mogoče doslej neobdelana zemljišča spremeniti v polja in njive. Kdor želi podporo za melioracijo, naj predloži kmetijskemu oddelku Visokega komisariata prošnjo z naslednjimi podatki:
Ime in priimek, očetovo ime in bivališče, kraj, kjer je zemljišče, ki bi ga bilo treba preurediti, površina te zemlje ter verjetni stroški in čas potrebnega dela.
Za podporo za nakup kmetijskih strojev pa bo treba predložiti kmetijskemu odseku Visokega komisariata poleg prošnje tudi odgovarjajoče fakture. Glede ostalih podpor bodo objavljeni posebni pravilniki.
znižani ceni dobilo od tvrdke Prelog.
Ostanek 8623 lir je Novinarsko društvo razdelilo v tej zimi v obliki denarnih podpor po 150 lir,
ki so jih bili deležni najpotrebnejši dijaki in dijakinje mnogih ljubljanskih šolskih zavodov.
Novinarsko društvo je tako izčrpalo ves dohodek svoje dobrodelne
akcije za revno dijaštvo in se ob tej priliki iskreno zahvaljuje v svojem in v imenu obdarovancev vsem, ki so z velikim razumevanjem to akcijo podprli.
Čigavo ie zadružno premoženje I
Pravnaf gospodarska in moralna razmišliania
Novinarji za revne dijake
Novinarsko društvo v Ljubljani je svojo zadnjo umetniško prireditev konec leta 1940. združilo s podporno akcijo za revno dijaštvo. Priredilo je nabiralno akcijo med gospodarskimi krogi mesta in dežele. Javnost, ki se je že mnogokrat prepričala, da novinarji s svojimi javnimi nastopi vselej služijo kakemu plemenitemu namenu, se je lepo odzvala. Nabiralna akcija je dala 39.550 din, oglasi na koncertnem sporedu pa 16.907 din. S koncertno prireditvijo vred so znašali vsi dohodki 80.309 din, po odbitku izdatkov za prireditev in za administracijo vse akcije pa je ostalo 52.801 din ali 20.064 lir.
Med zimo po prireditvi je Novi-harsko društvo razdelilo od tega ostanka 11.441 lir. Večje zneske je nakazalo Dijaški kuhinji in raznim drugim ustanovam za podpiranje revnih dijakov, podpore v denarju so dobivali tudi posamezni revni dijaki, mnogi pa so bili deležni tudi podpor v obliki oblačilnih Predmetov, ki jih je društvo po
To pravno, gospodarsko in v veliki men uiui moramo vprašanje je bilo pn nas v zanujem casu, ou-kar je uveljavljen Žano n o gospo-uarsHih zauruguh (žogz; z one 11. septembra 19o7, ponovno stavljeno na uuevm red. bpnco uoiociia iz § 118 (Z) Zogz so bile nase stare zauruge stavljene preu alternativo, na prilagodijo dotecianja pravila novemu zogz, ali aa se spremene v trgovske združbe privatnega značaja. Bojim se, da v zadruzni praksi na to vprašanje, ni bilo vedno pravilno odgovorjeno in tudi sodna kot registrska oblastva se niso dovolj posvetila temu za zadružno ideologijo važnemu vprašanju; tako je prešlo zadružno premoženje v privatne roke in sicer celo tako, da pri novi trgovski združbi niso sodelovali vsi zudružuiki stare zadruge, ki je dobila to ugodnost, da se lahko spremeni iz zadruge v trgovsko družbo brez plačila taksi Da moremo na to vprašanje pravilno odgovoriti, je treba pojasniti pravno stališče, ki ga je zavzel o pridobitnih in gospodarskih zadrugah avstrijski zakon z dne 6. aprila 1873. drž. zak. 70, ki je urejeval pri nas zadruge do 1.1937., in končno stališče, ki ga je zavzel novi Zogz iz leta 1937.
Avstrijski zadružni zakon
Vprašanje zadružnega premoženja se stavi predvsem ob likvidaciji zadruge, zato je likvidacija izhodišče naših razmotrivanj.
Po av.str. zadružnem zakonu so se ob likvidaciji plačale iz zadružnega premoženja (§ 48):
a) terjatve upnikov po vrstnem redu zapadlosti,
b) deleži zadružnikov,
c) ostanek premoženja pa se je razdelil med zadružnike v razmerju njihovih deležev.
V avstr, zakonu je bilo tedaj izraženo načelo, da je imovina, ki bi presegala zadružne deleže, privatna last zadružnikov. Obveljalo je v tem pogledu kapitalistično načelo.
V tej zvezi naj poudarim, da so temu načelu veliki ideologi zadružne misli vedno ugovarjali. Naj omenim samo velikega ideologa prof. dr. V. Totomianza ali Clarlea Gideja, ki sta kot ideologa zadružne misli zastopala strogo zadružno načelo, da je namreč zadružno premoženje namenjeno zgolj zadružništvu, ki ga je država vsestransko, včasih tudi z velikimi finančnimi žrtvami podpirala, in ni pravilno, da bi se to premoženje ob likvidaciji razdelilo med zadružnike, ki imajo samo pravico do svojega zadružnega deleža.
V nemškem zadružništvu je bilo — zlasti pri rajfajznovkah — že pred 1. 1868. izvedeno v praksi načelo, da se dobiček nikoli ne deli, temveč pripisuje rezervnemu fondu. Če je zadruga prenehala, je rezervni fond prevzela zveza, pri
kateri je bila zadruga včlanjena. Toda tudi ta ga ni obdržala kot svojo last, temveč ga je morala kot poštena hraniteljica izročiti novi zadrugi, ki se je v istem kraju osnovala vsaj v petih letih po prenehanju prve.
K takemu razpolaganju z dobičkom in rezervnim fondom, torej z lastno imovino zadruge po zakonu niso bile prisiljene. Ideologi iv praktični zadružni delavci pa so kljub pomanjkanju zakonite odredbe smatrali že tedaj — torej v prvotnem razvojnem obdobju zadružništva — za kršitev zadružnih načel, če. bi se iz zadružnega delovanja nastalo dobroimetje zadružništvu odtegnilo. Mnoga zadružna zborovanja so prisvojila to načelo kot edino ustrezajoče temelju in pravcem vsakega zadružnega dela: samopomoči in skupnosti. (Parisi-us, Komentar nemškemu zadružnemu zakonu k § 20.)
Sedanji zakon o gospodarskih zadrugah
To zadružno načelo je sprejel naš Zakon o gospodarskih zadrugah iz 1. 1937., ki je sprejel glede razdelitve zadružnega premoženja sicer načelo ad a) in b) (plačati se morajo terjatve in zadružnikom vrniti deleži), kakor je zgoraj navedeno, ni si pa usvojil načela ad c), da bi se preostalo premoženje razdelilo med zadružnike.
Zakon v § 70 normira, da se »preostala imovina« izroči revizijski zvezi, v kateri je bila zadruga včlanjena ob času, ko je prenehala. Zveza je dolžna hraniti to imovino pet let odtlej, ko je bila zadružna firma izbrisana iz zadružnega registra. Če se ustanovi v tem času na sedežu bivše zadruge ali v sodnem okraju bivše zadruge druga zadruga z enakim predmetom poslovanja, se izroči preostala imovina le tej novi zadrugi.
Med avstr, zadružnim zakonom in Zogz iz 1. 1937. obstoji tedaj temeljna razlika ideološke narave. Zmagala je na vsej črti zadružna ideologija. Zadružno premoženje pripada zadružništvu, ne pa zadružnikom!
Jasno je, da je bil prehod od pridobitne (kapitalistične) ideologije na čisto zadružno ideologijo za marsikatero zadrugo, ki je plavala v kapitalističnih vodah, pretežak! Ni se treba tedaj čuditi, da so praktični zadružniki izposlovali v prehodnih določbah, 1 j. v § 118 Zogz. normo, ki je tak prehod »olajšala«. Norma se glasi tako-le:
»Zadruge, ki bi glede na svoje dosedanje poslovanje ne mogle spraviti svojih pravil v sklad s predpisi tega zakona, morejo izvesti likvidacijo v treh letih od dne, ko dobi ta zakon moč, oziroma se smejo v istem roku spremeniti v združbe, drugačne oblike, oboje brez plačila taks.«
Citirana pravna norma daje sta-
rim zadrugam privilegij, da se spremene v združbe drugačne oblike, n. pr. v delniško družbo ali družbo z omejeno zavezo in podobno. Pri pravilnem pravnem gledanju bi morala zadruga dokazati, da svojih pravil res ne more spraviti v sklad s predpisi Zogz in te v tem primeru bi smela sodišča dovoliti spremembo zadruge v trgovsko družbo. Na to se pa ni gledalo! Pri takih spremembah v združbe drugačne oblike je nudila ta prehodna določba zadružnikom starih zadrug možnost, da si preko nove trgovske združbe razdele imovino, kakor je to predvideval avstr, zadružni zakon. Lahko se je sklenila popolna likvidacija; v tem primeru se razdeli premoženje po načelu starega zadružnega zakona, t. j. premoženje se porazdeli med vse zadružnike, če zadružna pravila glede tega nimajo drugih posebnih norm. Zakonodavec je starim zadrugam vsestransko pomagal v veliko škodo zadružne misli in ni hotel, da bi starim zadrugam, ki so dejansko delovale na pridobitni osnovi, oktroiral nov sistem, ki je dejansko v skladu z zadružnimi načeli in po katerem zadružnik nima pravice do zadružnega premoženja.
Nastane pravno, gospodarsko in tudi moralno vprašanje, in to je predmet teh vrstic, v kaki meri so stari zadružniki sodelovali v novi
združbi, in sicer zlasti glede premoženja.
Iz prakse so mi znani primeri, ko so se stare zauruge spremenile v nove trgovske družbe in je pri tej transakciji sodelovalo le pičlo število, včasih dva do trije odstotki vseh zadružnikov. Vprašati se moramo kot gospodarstveniki in pravniki, če se pri teh transakcijah na osnovi § 118 (2) Zogz — označil bi te transakcije kot privilegirane preosnove brez taks — niso izvršile nekatere nerodnosti, na katere bi človek z zdravim razumom in tudi zakonodavec, ko je stiliziral § 118 (2) Zogz, niti daleč ni mogel misliti. V tej zvezi se spomnimo na znani izrek velikega sholastika iz XIII. stoletja Tomaža Auvinskega:
»Državljanski zakoni ne morejo prepovedati vseh grehov, kajti človeška narava je nepopolna.«
Zadružno premoženje ima določeno funkcijo, je bilo zbrano z delom vseh zadružnikov, deloma s podporami države in ni dopustno, da bi se to premoženje odtegnilo namenu. Ce je pa novi zadružni zakon predvideval tako odtegnitev, je ta mogoča le, če sodelujejo pri novi združbi vsi zadružniki. Ni pa dopustno, da se zadružnega premoženja polasti majhna skupina, ki slučajno sodeluje v zadrugi.
Obveljati mora načelo, da imajo ob spremembi stare zadruge v novo družbo vsi zadrugarji iste pravice in da vsi sodelujejo, in da jim ne gre samo zadružni delež v prvotni višini, namreč likvidacijski delež, preračunan na osnovi končne bilance, če bi ne hoteli sodelovati. Sprememba se sme dovoliti le, če zadruga dokaže, da svojih pravil z ozirom na dosedanje, poslovanje ne more prilagoditi novemu Zogz, ne pa brez te pravne preizkušnje.
Nehote se spomnim na izrek velikega filozofa Montesquicua: Kršitev morale je uničila več držav kakor kršitev zakonov.
Dr. Anton Urbanc.
Častni sodniki v trgovinskih zadevah
Zbornica obvešča, da je Visoki Komisariat imenoval v smislu čl. 8 uredbe o častnih sodnikih z dne 22. VIL 1933, Službeni list 459/72, za častne sodnike v trgovinskih zadevah pri okrožnih sodiščih v Ljubljani in Novem mestu nasled-ne gospode:
L Pri okrožnem sodišču r Ljubljani:
Souvan Leon ml., trgovec z manufakturo,
Stepič Mirko, trgovec z vinom, Cemažar Josip, tiskarnar,
Čebin Dominik, trgovec s kurivom,
Grom Srečko, car. posrednik, Jurčič Simon, trgovec s špecerijo,
Lukič Zvonimir, trgovec s konfekcijo,
Volk Avgust, trgovec s poljedelskimi pridelki, inž. Zupančič Fran, trgovec z lesom,
dr. Dermastia Josip, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice, dr. Pavlin Fran, ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke, dr. Skala Leon, ravnatelj zavarovalnice »Sava«,
Erce Franjo, ravnatelj Zadružne gospodarske banke,
Brilli Janez, diplomirani tehnik v strojnem podjetju,
Habič Ivan, blagajnik Kemične tovarne,
Hlebec Josip, prokurist pivovarne Union,
Markelj Janez, tesarski delovodja,
Pirc Edvard, trgovski nameščenec — vsi v Ljubljani.
II. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
Kastelic Edmund, trgovec z me šanim blagom,
Paučič Josip, trgovec z mešanin blagom,
Mikolič Ferdinand, trgovec z ma nufakturo,
Mohorčič Karol, trgovec s pisar niškimi potrebščinami,
Ogrizek Josip, trgovec s koles in radijskimi potrebščinami, Matko Josip, trgovec z lesom -vsi v Novem mestu.
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se zadrugi: Novinai ska nabarljalna zadruga z. o. j. Ljubljani ter Produktivna čevljai ska zadruga »Krka« z o. j. v 2i
žemberku.
Let o XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za “i leta 35 lir. za 'i< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 ilr Plača in toži se v Ljubljani
Časopis	za	trgovino.
Pojasnilni predpisi k na-rcdbi o prilagoditvi mezd
Visoki komisar za Ljubljansko I pokrajino je izdal naslednjo na-| redbo:
Poiatnila o neracionira-nih tekstilnih izdelkih
Clen 1. — Odstotno zvišanje po pokrajino je izdal pod štev. VIII. členu 1. naredbe z dne 5. julija N°- 4776/205-41 naslednjo okiož-1941-XIX št. 60 se mora uporab- nico:	......
ljati, razen na dejanske prejemke, Izdelovalnice konfekcij, ki pio-tudi na najnižje mezde, na global-1 bajajo direktno občinstvu, (indu-ne prejemke in na ekvivalente za I strijci, obrtniki ali izdelovalnice, prejemke v naravi, določene z od- priključene trgovskim podjetjem), redbo o minimalnih mezdah za ne- l^i proizvajajo konfekcijo po tabeli kvalificirane delavce (delavke) z si bodo lahko nabavljale za te dne 28. septembra 1940. VI. štev. I konfekcije potrebne surovine po 28.710/1, z odredbo minimalnih teh pogojih: mezd za trgovsko in ostalo višje a) Naznaniti morajo kategorij-pomožno osebje z dne 16. oktobra skim nacionalnim združenjem na-1940. VI. št. &005/10 in z odredbo kuPe surovin, namenjenih takim o minimalnih mezdah v gostinskih posebnim konfekcijam, napravlje-podjetjih z dne 14. decembra 1940. ae v 1939-1940. Naznanila mo-VI. št. 33.008/2, kakor tudi na mi- 1 ai° biti dokazana z rednimi fak-nimalne mezde, določene s kolek- turami
tivnimi delovnimi pogodbami in b) Kategorijska nacionalna zdru-mezdnimi sporazumi in tarifami za Uenja morajo: akordno delo in za nagrado, dolo-l ugotoviti točnost predloženih
Visoki komisariat za Ljubljansko nakupljenih surovin za produkcijo
predmetov tabele B.
Po teh navodilih se je treba ravnati tudi pri novi nabavi racio-niranih izdelkov industrijskim ali
čenimi od podjetij.
Clen 2. — Za delo, ki se plačuje s provizijo, se plačuje zvišanje na provizijski odstotek samo tedaj, če
dokazov,
2. sestavljati sezname zahtevajočih tvrdk, ločene po pokrajinah,
3. zahteve tvrdk zopet ločiti po
•o poviški, ki so morda dopustni 12	kategorijah	in	p«
*	’	imenu dotičnega predmeta.
na blagovne cene na dan 15. marca
.v., j .....	,	i	Na	ta	način	ugotove	srednji	letui
194 1-XIX, rnzji od pribitkov k do-	zahtevJjočih	lvrdk.J 0 ta.
enim prejem om.	I	seznamij1	morajo	napraviti	re-
Ljubljana, dne 31. dec. 1941-XX. | kapitulacije ter jih takoj naznaniti
comcorditu, da odredi višino periodičnih akontacij, ki se smejo dovoljevati zahtevajočim tvrdkam.
4. Na podlagi odredb comcordita morajo kategorijska nacionalna združenja poslati zahtevajočim podjetjem »nakupno dovolilo« (pooblastilo), Zbornici za TI pa pre-
visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Iz italijanskega gospodarstva
Premije za večji pridelek slad konic repe bodo uvedene v sred-lpis priloženega obrazca, v katerem nji in južni Italiji, da bi se tudi sta označena ena izmed 12 blagotam dvignilo pridelovanje ter na znanskih kategorij in dotični pred ta način ustvarili pogoji za ustano- met z navedbo količine in števila vitev sladkorne industrije. Premi- točk. ja bo znašala 10 lir od meterskega 5. Zahtevajoče podjetje zahteva stota.	na podlagi »nakupnega dovolila«,
Madžarski uvoz iz Italije se je I ki ga je. prejelo od kategorijskega dvignil od 37,9 na 92,9, izvoz v nacionalnega združenja, od Trgo Italijo pa od 56,2 na 67 milijonov vinsko - industrijske zbornice »na pengov. Tako je imela Madžarska kupne bone« do višine (v točkah), z Italijo v prvih devetih mesecih navedene v dovolilu. lanskega leta za 25,9 milijonov 6. Zbornica izda »nakupne bo pengov pasivno trgovinsko bilan- ne« (ki jih bo prejela od coincor-co, prejšnje leto v istem razdobju dita) z upoštevanjem isitili navodil, pa je bila trgovinska bilanca ak- kakor za sestavo nabavnic. tivna za 18,3 milijona. Na Italijo c) Podjetja so dolžna dokazati in Nemčijo je prišlo lani okrog tri nacionalnim združenjem in drugim četrtine vsega madžarskega trgo- organom, ki jih bo navedel com-vinskega prometa z inozemstvom. | cordit, resnično uporabo od njih Nasadi sladkornega sirka so bili pred nekaj leti samo na poskusnih poljih milanske univerze, lani pa so obsegali že 2400 ha. Sladkorni sirek ni samo izvrstno krmilo, temveč tudi važna industrijska rastlina, iz katere se pridobiva gorilni špirit. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je dalo dovoljenje za ustanovitev Studijske in raziskovalne postaje, ki bo načrtno propagirala saditev sladkornega sirka.
Železniško progo Drač-Elbasan, ki bo zelo važna ne le za zvezo Al banije z Italijo, temveč tudi za zveze z drugimi balkanskimi deželami, gradi 1200 delavcev, stro-1 ški gradnje pa bodo znašali 330 milijonov lir. Proga bo dolga 381 kilometrov.
Razdelitev pocinkanc železne | žice kmetijskim obratom je uredilo ministrstvo za korporacije.
Predvsem bodo oskrbljeni vino-1 gradniki in sadjarji. Nakup žice bo omogočen na osnovi bonov, ki jih bo izdajala nacionalna zveza zadrug kmetijskih proizvajalcev.
Trgovci bodo morali sporočati vse nabave in prodaje pokrajinskim | korporacijskim svetom.
Velika kompenzacijska kupčija je bila sklenjena med Italijo in Bolgarijo. Bolgarija bo dobavila Italiji 7000 metrskih stotov fižola, v zamenjavo bo pa dobila iz Italije konopljeno prejo in konopljene izdelke.
Dobave sukanca je uredila fašistična konfederacija industrijcev tako, da bodo dobili trgovci in obrtniki v Italiji 70°/o svoje normalne potrošnje v letih 1930. do 1940.
obrtniškim podjetjem v razne na mene, a različne od onih, o katerih je govora v navodilih za racio-nirano prodajo tekstilnih izdelkov itd., n. pr. za slikarje pri novi dobavi platna za slike na roko, za oleografije, za stenske preproge, za vojaške krojačnice pri nabavi podlog in drugih tkanin (sukno izključeno), ki so potrebne za konfekcijo uniform in čepic.
Nacionalna kategorijska združenja, katerim se poverja ta posebna naloga sodelovanja s comcorditom in kontrola podrejenih podjetij, morajo poskrbeti, da se potrebe podrejenih podjetij ugotovijo čim prej zato, da se jim omogoči čim hitrejša dobava v izmeri, ki se bo določila.
Podjetja pa naj poskrbe, da se lahko izvede najstrožja kontrola in da se dvignjeno blago v resnici uporabi za konfekcijo predmetov, omenjenih v tabeli B, ali pa za predmete, drugačne od onih, ki jih navajajo navodila Visokega komisariata in da se ne prodajajo občinstvu v originalni obliki.
Ce potrebujejo podjetja, navedena v tej okrožnici, nujno in dokazano novo dobavo (dobave izjemnega značaja), jim lahko izda nacionalno kategorijsko združenje »nakupno dovolilo«. 0 tem naj takoj obvesti zbornico, ki bo izdala ustrezajoči nakupni bon.
Akontacija, ki jo bodo kat. nacionalna združenja dovoljevala z varčnostjo in sorazmernim upoštevanjem potreb podjetja, se bo odštevala od dokončnega nakazila, ki ga svoječasno določijo nacionalna kat. združenja na podlagi gori omenjenih odredb.
Sukanec za ustanove, hotele itd.
Dodatno k okrožnicam Visokega komisariata z dne 24. XI. 1941, VIII. No. 4776/107 odd. V, z dne
11.	XTI. 1941, VITI. No. 4776/154 toč. 1 in z dne 17. XII., VIII. No. 4776/172-41 toč. 3 se sporoča:
Trgovinsko - industrijska zbornica, ki ji ustanove, bolnišnice, hoteli in vobče skupna gospodarstva pošiljajo prošnje za dovolitev sukanca zu šivanje ali krpanje, mora takšne prošnje reševati z naj-ve^jo strogostjo.
Posebno glede skupnih gospodarstev morajo biti njihove prošnje v pravem razmerju z resničnim številom njihovih članov, upoštevajoč pri tem, da količina blaga, kakršna se sme dovoliti nabaviti v vsakem četveromesečju v dobi od 1. novembra 1941-XX do 31. oktobra 1942-XXI, ne sme presegati količine blaga, ki bi ga smeli dvigniti vsi pripadniki skupnega gospodarstva na podlagi osebnih izkaznic, ako bi jim bile te izdane.
Ko to ugotovi, naj Trgovinsko-industrijska zbornica predloži prošnje Fašistični konfederaciji v Rimu, obenem s sporočilom o svojih ugotovitvah. Omenjena konfederacija bo poskrbela za to, da se izdajo nalogi za izročitev blaga pristojnim Pokrajinskim obrtnim združenjem, društvom in skupnim gospodarstvom.
Samo po sebi se razume, da je preskrba s prejo za šivanje za ustanove, društva in uprave, ki se obračajo na ministrstva vojske, mornarice, zrakoplovstva, notranje zadeve, Vzhodno Afriko, finance in za promet ter na Prostovoljno milico za državno varnost, kakor tudi preskrba ženskih šol še na dalje urejena po določbah obseže nih v ministrski okrožnici št. 145/ 17246.
Deželni in industrijski pridelki
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je prejelo od Vis. Kom. na svojo vlogo z dne 23. decembra št. 1540/41 sledeče pojasnilo:
Pod izrazom »deželni pridelki in industrijski živilski izdelki« v čl. 1 točka 1 naredbe Visokega ko misarja za Ljubljansko pokrajino z dne 27. XI. 1941-XX štev. 165 Sl. list 96/41 se morajo razumeti vse življenjske potrebščine, ki služijo za človeško prehrano, ki niso v uradnih maksimalnih cenikih ali za katere ni določena maksimalna cena s posebno odločbo oblastva.
Zlasti se smatrajo kot industrij ski živilski izdelki v spredaj nave denem smislu sočivne in sadne konserve, nadalje sardine in druge
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
JOSIPA STUPICA
trgovca in posestnika
se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, zdravniku dr. Igorju Tavčarju za vso skrb in požrtvovalnost ob času bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica je bila darovana v četrtek, dne 15. januarja ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 16. januarja 1942.
Žalujoči ostali
merske ribe v škatlah, ribje paštete, mesne konserve in paštete, razni izdelki iz žita za otročjo hrano, n. pr. ovseni kosmiči, Žikin zdrob, Nestle, Erle in Fosfatni moka itd. Izvzeto pa je: kandirano sadje, ananas v škatlah, kaviar, konserve iz rakov, bonboni, kakao itd.
Izmed deželnih pridelkov spadajo posebno pod udar točke 1. naredbe o določitvi pribitkov v prodaji na debelo in drobno: ješprenj, prosena in ajdova kaša, ajdova, ovsena in sojina moka, leča, suhi grah in bob, dokler njih cena ne bo maksimirana.
Za odobritev cen blaga, ki se uvaža in za katere slične vrste so že določene maksimalne cene v drugih provincah, je treba zaprositi pri uvozu za odobritev cene, kakor je bilo to običajno.
Cena za kislo repo in kislo zelje ter čebulo in česen je maksimirana s ceniki za sočivje in sadje in za to blago ne pride v poštev uvodoma navedena naredba.
Gospodarske vesti
Nemškohrvatski plačilni sporazum je bil sedaj razširjen tudi na
Lotaringijo, Alzacijo in Luksemburg.
Ilrvatski zadružni svet, v kate-em bodo včlanjene vse hrvatske ■evizijske zveze, se je ustanovil v Zagrebu.
Ta mesec bo dobil v Zagrebu vsak prebivalec le 10 dkg surovega masla.
Cigarete so se v Srbiji precej 'odražile in velja odslej 20 cigaret Morava 12, Zeta 11, Ibar 9 in Drava 7 din. Hkrati so se podražile udi vžigalice in velja mala škatlica vžigalic 75 in ne več 50 par.
Romunska vlada je izdala navedbo o omejitvi nakupovanja vseh predmetov. Vsak lahko nakupi ži-/il samo za 3000 lejev, drugega blaga pa za 5000 lejev.
Mednarodni vzorčni velesejem bo v Plovdivu od 6. do 19. aprila.
Klanje bivolov in vprežnih volov starih manj ko 10 let je turška vlada prepovedala.
Nakaznice za moko, kruh in močnate izdelke so se uvedle na Madžarskem 15. januarja.
Trije popolnoma brezmesni dnevi so se uvedli na Madžarskem. Vse vrste mesa pa se bodo dobivale samo ob sobotah in nedeljah.
Predsednik trg. ind. zbornice v Hamburgu je izjavil, da so velike hamburške tvrdke, ki so prej trgovale z ameriškimi, afriškimi in azijskimi deželami, sedaj začele kupčevati z vzhodnimi in južno-vzhodnimi evropskimi državami. Mnoge hamburške tvrdke so v teh krajih že ustanovile svoje podružnice.
Nemške državne železnice so imele lani 9 milijard mark dohodkov, 1. 1940. pa le 7.8 milijarde mark. Premoženje nemških drž. železnic je naraslo v 1. 1941. na 20.2 milijarde mark, vse naložbeno premoženje železnic pa na 40 milijard mark.
Število zavarovancev za primer smrti je v Nemčiji naraslo v letu 1940. od 8.77 na 9.3 milijona oseb.
Novi švedski proračun predvideva 2.324 milijonov kron izdatkov in 2.194 milijonov kron dohodkov. Primanjkljaj bodo krili z zvišanjem davkov in taks ter podražitvijo nekaterih monopolskih predmetov.
Dnevni vojni izdatki Anglije so
se po švedskih poročilih povečali že na 15 milijonov funtov.
Občni zbori
šentjanški premogovnik And. Jakil, d. d. v Krmelju ima 13. redni občni zbor 31. januarja ob 11. dopoldne v rudniški pisarni v Krmelju.
Premogokopna združba »Belo-krajina« v Črnomlju ima občni občni zbor dne 31. januarja ob pol
12.	v rudniški pisarni v Krmelju;
barva, plesira in
7p II 91 uran	snail
L G f L4 Ultlll ohleke. klobuk« itd. Skrobl in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega li.ta<, njen predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur., d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vrt - Ljubljani