AMERIŠKA
AMENCAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOBNING DAILY NEWSPAPER
*0. 289
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 10, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Otročnica je trpela polnih 5 dni
Wi idan je pa porodila in na svet je prišlo revše slabotnih udov, vse nebogljeno in zveriženo, ki pri vsej negi ne bo moglo ostati pri življenju.
"FAŠIST" GRDINA DO GOLEGA RAZKRINKAN
^ pondeljka do sobote zad-Je&a tedna ni nihče porajtal ne Zračno vojno v Evropi, ne za v Albaniji, ne za bombardi-iaJe ladij o Atlantiku, ker pogost vsega sveta je bila obr-6fla v Enakopravnost. Vse je pričakovalo strašnih od-' '•)» ki jih je obljuboval ured-Enakopravnosti vse od pon-d6 petka in v soboto je "tfla. gromska strela v svet, Je članek, ki je razgalil "fa-^' Toneta Grdina pred vsem
5 Polnih dni se je urednik davil in potil na porodnih Vsak dan sproti je oblju-"velikanska" odkritja in P^ja. In šele v soboto se je opogumil (menda je vzel f*- 1'icinovega olja) in priob-■ ^oj dopis, ki sem ga poslal v priobčitev še leta 1938. 'sHte, kako važen je moral ,ta dopis, da ga je uredništvo _varovalo polni dve leti kot svojega očesa in ga me-svojih arhivih in končno, dolgih letih, je bil dopis <«neden, da je bil zrel za ^itev. Strašno še čutim Učenega, da se posveča moji ^fii osebi toliko časti in da ^Jega dopisa ni vrglo eno-koš še leta 1938. 3 ta dolgi čas dveh let sem "Javil, ker se dopisa ni pri-Take fine dopise pa me-v koš, sem si mislil. Zdaj besedo nazaj in dajem y«tvu "E" čast in hvalo za . e''ko pozornost. Priobčitev ^°pisa po dveh letih mi pa ^di upanje, da bodo pri-svetlo tudi še drugi dopi-Sem jih v teku let poslal °Pravnosti in ki še niso bili Ceiii. Zlasti bi iskreno ženini priobčijo tistega o "po-kontroli" in ki leži pri "E" ftlSo časa. Lepo prosim, sto-to malo uslugo in ga pri-
'te T
(Piše Anton Grdina)
t

>4,
Mi
to
S:
A i
K	. . .
6 rojake, ki niso naročeni "akopravnost pa tem potom ; ^ jn opozarjam, naj si kje Enakopravnost od zadnje naj prečita j o tiste straha 'ari o meni. Garantiram v da bo ime} veliko za-tem. Gotovo je uprava ^'skala v soboto več številk, * njimi lahko postregla Torej pojdite, ljudje v uredništvo Enakoprav-i(0111 vprašajte za sobotno šte-;' Morda ne bodo celo nič zanjo, ker bodo veseli, j razkrinkanje Toneta
med narod. ^ boste čitali tisti moj dve r dopis, boste spoznali, ^Velikega kozla bi bil ustreli ki se bil ustrašil groženj v
S. h
»o

se bil ustrašil ^Pravnosti, da bodo dopis če ne bom priden. K J® bil prišel oni dan zastop-V' Mr. Steblaj, in mi je i||j da bodo tisti dopis prink'. ^ ne posredujem pri Slo-d1 Zvezi društev Najsv. Ime-\ «»to resolucijo, ki je bila j)t 6na v Ameriški Domovi »y^nji pondeljek, ustavi, "o bo prišla v javnost.
Pozabil sem bil že, s kakšnim dopisom mi pretijo, ker sem ga pisal in poslal na Enakopravnost še leta 1938. Od tistega časa sem napisal že sto in sto dopisov, torej kako naj vem, s katerimi mi žugajo. Torej boste razumeli, da sem bil zelo vesel, da bodo pozabljeni dopis priobčili, da bom vsaj videl, kaj sem takrat pisal. Zato se nisem dal ostrašiti in nisem posredoval glede resolucije, kar tudi ni bila moja zadeva.
Pri najboljši volji mi ne gre v glavo, zakaj Enakopravnost ni priobčila dopisa pred dvema letoma, ko je bil poslan za priob čitev. Dopis sem pisal v podporo španskim nacionalistom in dopis bi bil za tiste čase popolnoma na mestu. To je bilo takrat, ko je ves katoliški svet simpatizi-ral s katoliškimi Španci in bil proti lojalistom, ki so bili naščuvani iz Moskve za civilno vojno in tudi plačani zanjo, kar je zdaj dokazano in smo že takrat vsi vedeli, da je tako. To je bilo v času, ko smo mi simpatizirali s španskimi nacionalisti, a "E" in njeni drugi bratci so nabirali tisočake za ambulance španskim rdečkarjem. Vsak otrok ve, da so komunisti po vsem svetu nabirali prostovoljce za španske lojaliste in kot katoličan nisem bil in ne bom nikdar za kako stvar, katero začenjajo ali vodijo komunisti.
V tistih časih je "E" simpati-zirala s španskimi rdečkarji, jaz sem bil pa proti poleg milijonov drugih pravičnih ljudi. S tem sem se pa zameril "E" in tisti dopis zdaj vlači na dan, da se me razkrinka kot "fašista." Ali so potem fašisti vsi katoliški škofje in lajiki, ki so bili v simpatijah na strani španskih nacionalistov? Kaj je pa potem Enakopravnost, ki je takrat simpatizirala s španskimi rdečimi prekucuhi, in ž njimi s Stalinom, ki je danes v zvezi s Hitlerjem in Mussolinijem? če sem jiz radi tega fašist, potem je urednik "E" hitlerjevec in stali-novec, pa mussolinijevec, ker tisti občudovanci "E" so si zdaj bratci za uničenje Evrope.
Ali sem jaz zato fašist, ker sem obsojal klanje španskih ra-dikalcev, ki so morili škofe, duhovnike, onečaščali redovnice, požigali cerkve in razbijali svete podobe?
Takrat si je nekatoliška Enakopravnost v potu svojega obraza prizadevala, da bi prepričala slovenski Cleveland, da, je rešitev Španije samo v Stalinovem pogonu na katoliško Španijo. In proti taki gonji sem bil jaz takrat, zato sem pa napisal tisti dopis. Toda Enakopravnost ga ni hotela priobčiti, ker ni hotela, da bi njeni čitatelji slišali ali čitali tudi drugo, katoliško plat zvona in ne samo rdeče potrka-vanje. Zdaj pa, ko je španska civilna vojna že davno končana, pa dopis.priobčijo, misleč si, kako da bodo s tem udarili po meni. Pa slabo so udarili, ker jaz (Dalje na 2. strani)
Smrtna nezgoda rojakov
Ko so se vračali v nedeljo po poldne domov iz Sandusky, O naši rojaki: Mary Wretschko Rose Speh, John Rudman, Frank Avsec, David Wretschko, 4 letni Anthony Avsec in Mike Speh, ki je vozil avto, je osem milj od Sanduskya zadel vanje nek drug avto s tako silo, da so se vsi prevrnili. Odpeljani so bili v Providence bolnišnico v Sandusky kjer so jim nudili prvo pomoč. Dve uri zatem je podlegla po škodbam Rose Speh in pet ur pozneje John Rudman. Mary Wretschko je bila prepeljana včeraj domov, 14519 Thames Ave. s Svetkovo ambulanco Ostali, ki so dobili lažje poškodbe, so se vrnili kmalu po nesreči sami domov.
Pokojna Rose Speh je bila stara 22 let. Rojena je bila v Clevelandu in je stanovala na 14519 Thames Ave. Tukaj zapušča žalujočo mater Mary Wret schko, roj. Katernik, tri sestre Mary poročena Avsec, Stefania poroč. Zivanchev, Anna poroč. Ricey in dva brata, Mike Speh in David Wretschko. Bila je članica društva Blejsko jezero št. 27 SDZ.
Pokojni John Rudman je bil star 26 let in je stanoval na 14709 Sylvia Ave. Rojen je bil v Clevelandu ter zapušča žalujočo mater Mary roj. Delac in brata Josepha. Bil je član društva Pioneers št. 663 HBZ.
Skupni pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče Kalvarijo. Naj počivata v miru, preostalim težko prizadetim naše sožalje.
-o-
Društvo Žužemberk N,a seji 4. decembra je društvo izvolilo sledeče uradnike za leto 1941: Frank Jerič predsednik, Andrej Skerl podpredsednik, John Ubic, 1426 E. 55th St., tajnik, Joe Slogar blagajnik; nadzorni odbor: Frank Ra-zinger, John Jakšič; zastopnik za Klub društev in konferenco SND John Ubic; zdravnika dr. Oman in dr. Perme. Seje sa vsako prvo sredol v mesecu v) dvorani št. 3 SND ob 7:30 zvečer. Društvo sprejema člane v starosti od 16 do 45 leta in društvo ima tudi mladinski oddelek. Miklavž je nosil Pri družini Mr. in Mrs. Anthony Mervar, na 8605 Vineyard Ave. je prinesel Miklavž zalo hčerko-prvorojenko. Vse je zdravo. Mrs. Mervar je hči Terezije Bizjak, ki je zdaj prvič postala stara mama. Čestitamo!
Musso bo šel v Albanijo?
Iz Rima poročajo, da bo šel Mussolini v prihodnjih ;par dneh v Albanijo. Jako pametno! Pa požuriti se mora, če si hoče še enkrat ogledati Albanijo, pred,no bo vsa v grških rokah.
Nemška ladja je dala za angleško oklopne plošče
Montevideo, Uruguay. — Angleška pomožna križarka Carnarvon Castle bo dobila druge oklopne plošče, ki so jih vzeli od potopljene nemške ladje Admiral Graf Spee. Kižarka se je bila zadnji teden spopadla z neko nemško ladjo in je dobila pri tem 22 lukenj od topovskih krogel. Vendar je lahko dospela do tukajšnjega pristanišča, kjer sme ostati 72 ur, da jo popravijo. Nemško bojno ladjo Graf Spee je njena lastna posadka potopila lanskega debembra, da ni padla Angležem v roke. Podjetje, ki poprivlja angleško križar-ko, je kupil železje potopljene nemške ladje in tako bodo njene jeklene oklopne plošče prišle zdaj na angleško križarko.
Angleži sedaj bijejo Lahe v Afriki
Va Danskem so se udarili domačini in naciji
Copenhagen, Danska. — Na isoče Dancev je oblegalo mestno ječo v mestu Iladerslev, kjer se je vršilo spraševanje radi
včerajšnjega spopada med dansko policijo in naciji. Ljudje so navdušeno vzklikali danski policiji in sramotili nacije. V boju je bilo ranjenih šest policistov in večje število nacijev. Narod je prepeval po ulicah danske narodne pesmi in ko se je prikazal pred ječo Fritz Clausen, vodja danskih nacijev, so ga ljudje iz-žvižgavaJi. Clausen je bil dospel na lice boja in je hotel posredovati, toda danski policisti niso hoteli govoriti ž njim.
To je bil eden največjih izgredov na Danskem proti Nemcem, odkar s0 zasedli deželo pred osmimi meseci. Do boja je prišlo, ko je prikorakalo v mesto iz okolice več sto nacijev in jih je hotela ustaviti peščica danskih policistov.
Davek za zunanje
Councilman Zingler iz 20. varde je naročil postavnemu oddelku, naj sestavi predlog, da se naloži kake vrste davek za vse one, ki delajo v Clevelandu, toda stanujejo izven mestnih mej. Tozadevni predlog bo stavljen v mestni zbornici prihodnji pondeljek.
Kardinal 0'Connell napada vojno propagando
Boston. — Kardinal O-Con-nell se je izjavil, da bi morala naša dežela delati za trajen mir in se na vsak način izogniti vojni. Kardinal obsoja propa-gatorje za vojno, tako doma kot v inozemstvu. Kljub vsej propagandi, da se spravi Ameriko v vojno, pa trdno upamo, da je vlada v Washingtonu resno mislila in še misli, kot je obljubila, da bo namreč storila vse v svoji moči, da Zed. države ne bodo šle v vojno, je rekel kardinal.
"Težko mi je umeti, zakaj se dovoli nekaterim hujskačem in agitatorjem propagirati za vojno. Kaj je njih pravi namen? To niso pravi Amerikanci, ker pravi Amerikanci najprej mi slijo na svojo lastno deželo. Toda svet ne more imeti trajnega miru brez pravice. To je bila napaka versaljskega miru, ker ni bil pravičen. Sila ni podlaga za pravico, ampak je vedno podlaga za imperializem in to je vir vseh prepirov," je rekel kardinal.
Nov grob
Na svojem domu, 1144 E. 63. St. je preminila Frances Smo-le-Levtsik, rojena Ponikvar. Doma je bila iz Slemena pri J^Mali, odkudiu: je. pd&la- v Cleveland pred 24 leti. Tukaj zapušča soproga John Levstika, dve hčeri: Sylvia Petro in Josephine, brata Josepha Ponikvar ja in dve sestri: Mary Me-hle in Margaret Perne, v Braziliji brata Franka, na Češkem brata Johna in doma pa brata Karla. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ, društva Mir, št. 142 SNPJ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Frank Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje. Dodatna zahvala
V zahvali za pokojnim Frank Leganom je bilo pomotoma izpuščeno ime Mr. in Mrs. Joseph Strumbel, ki sta darovala venec na krsto pokojnemu. Družina se jima tem potom iskreno zahvaljuje.
Darila in igrače
Zelo veliko zalogo božičnih daril in igrač imajo v Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. Ravno tako dobite tam tudi veliko izbe-ro električnih daril in najlepše električne dekoracije za božična drevesca in drugo.
Prva poročila zatrujejo, da so Angleži vjeli včeraj 4,000 Italijanov v Afriki, ubili enega generala in /; vjeli visokega častnika.
Cairo, Egipt, 9. dec. — Angleško poveljstvo v Sredozemlju poroča, da so angleške čete zajele nad 4,000 italijanskih vojakov v bojih na zahodnem koncu pu ščave. Poročilo nadalje zatrjuje, da je bil v boju ubit italijanski poveljujoči general in njegov namestnik vjet.
Prvo poročilo iz Londona je naznanjalo, da so se angleške čete spoprijele z italijanskimi in da so Angleži vjeli 500 Italijanov. Poznejše poročilo pripoveduje o 4,000 vjetih Italijanih.
Boj se je vršil južno od Sidi Barrani, kjer leži italijanska armada že tri mesece brez akcije. Uspehi Grkov v Albaniji so podžgali angleško vojsko v Afriki, da je šla poiskat Italijane. Vojaški krogi sicer trdijo, da je an-
gleška bojna operacija v Afriki v širšem obsegu, vendar poročilo ne pove, če so začeli Angleži s splošno ofenzivo proti Italijanom.
Angleško časopisje je naga-njalo angleško vlado takoj z dnem, ko je Italija vpadla na Grško, da začne s polno akcijo proti Italijanom v Afriki in tako se bi pritisnilo na Italijane na dveh frontah in jih uničilo. In morda je res začela zdaj angleška armada z iniciativo proti četam generala Graziania v Afriki.
Italijanska armada v Libiji je mnogo večja kot angleška. Toda od junija sem je pošiljala Anglija v Afriko redno nove Čete. Svet bo kmalu zvedel o velikih bojih v Afriki.
Grki prodirajo k novim bazam
Atene, 9. dec. — Medtem, ko je grška vlada odredila tridnevno narodno praznovanje radi zavzetja Argirokastro, prodirajo grške čete naprej proti Elba-sanu in Tepelfiil Grki "so zdaj gospodarji čez vso južno Albanijo in so vzeli Italijanom 4,000 štirjaških milj ozemlja Albanije, ki meri vsa le 17,000 štirjaških milj.
Na severu, onstran Ohridskega jezera ob jugoslovanski meji, so prodrle grške čete že 50 milj v Albanijo in so skoro že v sre-
dini Albanije.
Iz jugoslovanskega kraja Struga se poroča, da je devet grških in angleških bombnikov v treh poletih bombardiralo pristanišče Durazzo, glavno albansko pristanišče. Bombe so razdejale eno tretjino poslopij v pristanišču in razdejale mnogo skladišč za olje. Isti bombniki so potem poleteli na pristanišče Valono, kjer so bombe padle na italijanske barake in ubite ter ranile mnogo italijanskih vojakov.
Ljuti boji za Argirokastro
Nemčija je bolj prizadeta kot Anglija
Baltimore, Md. — Po enoletnem bivanju v Evropi, kjer je obiskal razne kraje, ki so v vojni, se je vrnil domov Warren Irvin, poročevalec za NBC radijski sistem. Irvin trdi, da so bombe prizadele angleško industrijo za 20 odstotkov, toda Nemčija pa je prizadeta za 30%. Poročila, ki prihajajo iz Anglije in ki poročajo o škodi, napravljeni po nemških bombah, mnogo pretiravajo, pravi Irvin.
Poročevalci, ki se nahajajo v Nemčiji, dobe poročila samo o škodi, ki so jo povzročili Nemci Angležem, toda nobenega urad-
nega poročila ni o škodi, ki so jo povzročili Angleži Nemcem. Tekom enega leta je bil Irvin v Londonu in Berlinu, v Copen-hagenu, Oslo in na Balkanu, kjer se je o položaju prepričal na licu mesta.
Angleški bombniki so bolj uspešni pri napadanju na nemška mesta, ker jih Nemci nimajo zavarovanih. Radi tega angleški avijatičarji lahko napadajo iz skrajne nižine. Medtem pa morajo nemški letalci leteti nad angleškimi mesti vsd od 15,000 do 20,000 čevljev visoko, da se izognejo protiletalskim baterijam. Vsled tega pa tudi ne morejo njih bombe tako uspešno
zadevati, ker cilj iz take višine ni viden.
"Pomoli v Hamburgu so popolnoma uničeni," pravi Irvin. Zelo je poškodovana industrija v Porurju in Cologne je v razvalinah. Nemci delajo noč in dan, da sproti popravijo škodo, ki jo napravijo angleški avijatičarji in kadar je vse popravljeno, pa peljejo tje časnikarske poročevalce in jim pravijo, da ni nobene ali prav malo škode.
"Tudi je velika razlika priti zjutraj iz skrivališča v Londonu in dobiti dober zajtrk, ali pa priti iz skrivališča v Berlinu in dobiti zajtrk, kakršen pač je," pravi Irvin.
Grške čete so zasedle mesto kmalu popoldne. Boji s0 se bili pričeli takoj zjutraj. Grki so se približali s strojnicami mestu tekom noči in postavili topove na strategične točke. Italijani so se bili zabarikadirali v močni mošeji. To je bil oddelek bersa-glierov, ki so imeli povelje zadrževati Grke, da se ostala armada lahko umakne.
Pet dobro pomerjenih strelov iz grških topov je porušilo streho na mošeji. Italijani so se nato umaknili v središče mesta v go-vernerjevo palačo, po ozkih ulicah so pa nastavili bojne tanke.
Grki so pritisnili v mesto, kjer so se morali boriti od hiše do hiše. Zatikali so puškina kopita v kolesa tankov, da se niso mogla vrteti. Z balkonov hiš so Grki skakali na tanke in metali skozi odprtine ročne granate. Končno so pregnali Italijane iz mesta, o katerem so Italijani trdili, da ne bo nikdar padlo.
V Atenah so bili ljudje v glediščih, ko je prišla vest od zavzetju Argirokastra. Ljudje so nato vreli iz gledišč in začeli plesati veselja po ulicah in drug drugega objemati. Kralj je nato razglasil tridnevni narodni praznik.
Vabilo na letno sejo
Članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ se opominja, da se jutri večer udeležite glavne letne seje, ki se prične ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Volitev odbora in več drugih važnih zadev bo na dnevnem redu. Po seji se boste šle pa skupno poslovit od sestre Frances Smole v Zakrajškov pogrebni zavod, v četrtek ob devetih se pa vse udeležite pogrebne maše.
Da ne bo plačal!
Louis Hočevar, star 61 let, stanujoč na 3604 W. 102. St. je raje zaprt, kot bi pa plačal svoji ženi Johani alimonije $7 na teden. Sodnik mu je rekel, da gre lahko iz ječe takoj, ko bo pripravljen plačati. Lojze pa pravi, da ostane do smrti raje v ječi, kot bi pa kaj plačal.
Dr. Skur se je preselil
Slovenski zdravnik dr. Anthony Skur je preselil svoj urad na 483 E. 152. St., vogal Daniel Ave., v Collinwoodu. Uradne ure so vsak dan od 1 do 4 popoldne in od 7 do 9. zvečer, razen ob nedeljah in praznikih, ob sredah pa od 1 do 4 popoldne.
Društvo Kranj
Glavna letna seja se vrši jutri ob pol osmih zvečer v SND, soba št. 4, staro poslopje, St. Clair Ave. Prosi se vse člane, da se udeleže.
V bolnišnico
Frank Recher se je podal v Glenville bolnišnico. Obiski so dovoljeni od 10:30 dopoldne do 8:30 zvečer. Nahaja se v sobi št. 315.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 289 Tues., Dec. 10, 1940
Judje in vojna
Kako gledajo judje na sedanjo vojno? Prav za prav velesile zelo malo briga, kar si mislijo Judje o tem evropskem vrvežu, ker morejo Judje v tem prav tako malo odločati kot drugi mali narodi. Premalenkostni ali pa preobširni bi bili računi velikih držav, če bi se morale v sedanjih velikih časih baviti tudi s takimi vprašanji, kakor so na primer zahteve malih narodov, posebno pa še takšnih, ki so raztreseni med drugimi narodi po vsem svetu, ponekod bolj, drugod spet manj porazgubljeni. Vendar pa tudi Judom ne more nihče ubraniti, da ne bi smeli imeti svojega naziranja o sedanji vojni in svojih teženj, ki naj bi jih jim ta vojna uresničila. Misli so še vedno proste, enako tudi želje, dokler ne zadenejo ob silo, ki je večja, pa ki ima zopet svoje misli in svbje želje.
Da si od sedanjih sovražnosti v Evropi Judje le nekaj obetajo oziroma so si vsaj obetali, dokazuje zelo zgovorno in na dlani članek, ki ga je napisal v glavnem judovskem glasilu Daljnega Vzhoda, v "Judovskem življenju," neki dr. Goldmann. Njegov članek je ponatisnilo tudi glasilo Jugoslovanskega protiameriškega protimarksističnega odbora v Belgradu. Ta članek med drugim govori:
"Judovstvo smatra sedanjo vojno za velik korak naprej po poti, ki vodi do uresničenja njegovih ciljev. Ko je bil leta 1938 sklenjen v Monakovem sporazum in ko se je že zdelo, da je nevarnost vojne minila, je Jude prevzel strah. V oktobru 1938 je bil položaj judovstva, če ga gledamo v celoti, najslabši. Obstojala je nevarnost, da bodo demokratske države sklenile končno veljavno mir z Nemčijo. Če bi se bilo to zgodilo, da bi se Francija in Anglija končno le sporazumeli z narodnim socializmom (nemškim nacizmom), bi bili Judje v Evropi v skrajnem primeru obsojeni, da v prihodnjem rodu izumrejo. Njihovo vprašanje bi ostalo izven splošnih evropskih vprašanj.
Razumljivo je, da so se Judje te zgodnje smrti hoteli z vsemi sredstvi rešiti, kakor se je otepa vsak. Napeli so vse sile, da' v Evropi ne bi bilo več ravnovesja. Judom je bila potrebna evropska vojna zaradi rešitve judovskega vprašanja. Da bi mogli uresničiti svoje želje, jim je bila potrebna vojna med narodi, vojna, ki se je sami neposredno ne bi udeleževali. Ko je res izbruhnila, so se tega nemalo razveselili. To so celo slavili kot svojo zmago.
Dr. Goldmann piše o tem naslednje:
"Prvič po mnogih letih stoji evropsko judovstvo ne samo pred strašno sedanjostjo, pač pa tudi pred upanjem, da bo doživelo krasno bodočnost. Boj, ki smo ga v preteklih letih vodili proti narodnemu socializmu, ni več osamljen boj. Mi se zdaj borimo skupno z državami, kakor je bilo to vedno v najlepših trenutkih naše zgodovine. Če Evropa doseže mir, podoben tistemu, ki je bil sklenjen leta 1918 v Versaju, potem to pomeni, da bo izbruhnila nova vojna čez deset let. Ustvarjena mora biti nova'organizacija političnega življenja v Evropi, in najboljše demokratske glave vojskujočih se, kakor tudi nevtralnih držav, se že ukvarjajo z vprašanjem, kako bo tedaj, ko bodo sklepale mir. Poučiti nas morajo izkušnje zadnjih dvajset let. Treba je poiskati odgovor na vprašanje, zakaj je bilo takšna rešitev evropskih držav, kakršno je prinesla versajska mirovna pogodba, zavržena že nekaj let po vojni. Nam je potrebno najti obliko za novo, stalno rešitev judovskega vprašanja v raznih krajih Evrope, izdelati nov sistem jamstev in zavarovanja judovskih pravic. Najti moramo za Jude položaj, ki bo temeljil na zamisli nove ureditve Evrope."
Iz vsega tega se pač vidi lahko tudi to, da glede očitka, kdo je kriv sedanje vojne, Judje tudi niso kar tako nedolžni. Saj v gornjem članku dr. Goldmann sam priznava, kako zelo so Judje želeli, da se Francija in Anglija le ne bi v Monakovem pobotali in preprečili novo vojno. Gotovo so tudi oni, kakor še marsikdo drugi, računali, da se bosta Francija in Anglija uspešno branili pred Nemci, ki so z Judi začeli v Evropi prvi obračunavati. Navdušenje in veselje nad izbruhom vojne pa se je brez dvoma pri njih podleglo tedaj, ko je bila Francija premagana. Zdaj ves njihov up visi še na Angliji in bogve, če tudi ta ne bo šel po vodi. Če se to! zgodi, potem po sedanji vojni ne bo prišla za Jude "krasna bodočnost," kakor o njej govori dr. Goldmann, pač pa črni dnevi, kakršnih še niso doživeli.
Die sov odbor
Diesov preiskovalni odbor, ki preiskuje delovanje raznih tujih elementov, ali pa domačih, ki so sovražni in nevarni naši deželi in kateri odbor financira kongres, je storil, po našem mnenju, v tem času obstoja dosti dobrega. S koncem tega leta poteče oblast tega odbora in kongresnik Martin Dies, ki mu načeljuje, že apelira na ameriški narod, naj vpliva na kongres, da bo odbor delal še naprej. To je na vsak način potrebno!
Federalna policija in Diesov odbor se sicer nekaj kre-šeta, menda bolj za to, kdo bo dobil ve!č kredita, za razkrin-kanje tujezemske propagande, ali sabotaže. Federalna policija je mnenja, da taktika Diesovega odbora ni prava, ki gre za tem, da se v javnosti obelodani vse akcije protiame-riških elementov in njih imena. Pač pa naj se, pravi fede-
Na Hubbard Rd. bomo imeli volitve
Ko sem bil oni dan v našem slavnem mestu Madisonu, sem se ustavil tudi v trgovini ali bolje rečeno v Gustinčičevi mesnici. Se reče, saj ni samo mesnica, imajo tudi grocerijo. Tisti mesar pa, ki seka meso, ni samo mesar, ampak je tudi Gustinči-čev zet. Doma pa je pa iz Nor-wooda, iz Clevelanda. To se pravi, da je poročil hčerko Gustin-čičevega ata in mame. No j a, saj je pa tudi hčerka tako prijazna, da je le kaj.
Pred nedavnim sem bral v tu-kajšnem angleškem listu, da so dobili tudi "bebička," sem pa prav pozabil, da ne vem ali je sinček ali hčerka in tudi ne vem kako mu je ime, ker nisem vprašal. Tisto pa vem, da če bi bila dva, da bi jima ata dal ime "grom in strela." V tistem času, ko sem bil tam, pa je Gustinči-čev sinko pripeljal domov precej blaga za odjemalce. To vam je prijazen fant in zdi se mi, da ga Gustinčičevi ne bodo imeli dolgo pod "komando," ker sem opazil, da amerikanske punce nekam precej rade mečejo svoje oči za njim.
No, saj to ni nič čudnega, saj se spominjam, da smo bili tudi mi nekoč mladi in vem kako smo se pa mi obnašali, ko smo bili v tistih letih. V trgovini pa sem videl tudi Mrs. Gustinčič, ki pa je hitela pospravljati in čistiti, saj se tudi vidi kako je vse v redu, ko stopiš v trgovino, takoj veš, da so bile ženske roke zraven. Kar tam kupimo, tudi s slastjo povžijemo.
Ludvika, se pravi, gospodarja, pa takrat ni bilo v trgovini. Ker sem vprašal tudi po njem, so mi povedali, 'da je šel v Penn-sylvanijo po srnjaka ali pa po srne, kaj se ve. Vprašal sem tudi, kako je kaj z njegovim rev-matizmom in če je že ozdravel. Pa so mi povedali, da ga še vselej prime, kadar je treba prijeti za kakšno delo, se vselej kar po policah naslanja. Kadar pa gre k srnicam v vas, tedaj ga pa ves rovmatizem pusti, al' smo te po-gruntali, Ludvik!
Kakor sem že rekel, Gustinčičevi imajo tu prav dobro idočo trgovino. Kadar se tam ustavim, vselej je tam tudi več slovenskih žensk, ki se prav po domače pogovorimo, kakor v Clevelandu, kadar pridem k našim prijaznim trgovcem.
Sedaj pa še malo o naših volitvah. Nekateri so bili mnenja, da bi bil Gustinčič precej sposoben za našega župana, ker pa on živi tam blizu jezera in je cesta precej kriva v tistem kraju, zato pa on ne spada v našo vas in to je tudi vzrok, da ne more biti naš župan. Tako se bodo vršile volitve samo v naši vasi. Zgleda., da bo naš stari župan spet ponovno izvoljen, ki bo prav gotovo prevzel to častno službo brez plače, to je, naš prijazni Babi- j čev Tone. Slišal sem, da je te j dni postal že drugič stari oče,' ker je njih sin Lojze naročil prav | zalega fantka tam doli v Clove- \ landu pri "štacnarju" Lautižar-' ju na 71. cesvti. Tako so mi po-j vedali, da ga je štorklja kar tam pustila. Moje čestitke in želim
posebno zdravja obema, mamici in sinčku.
Pri naših volitvah pa bo treba izvoliti tudi kakšno vplivno osebnost kot odposlanca z v Washington, kajti zima bo dolga in nobenih dohodkov, brez katerih pa se tudi shajati ne more, čeprav smo na farmi, kakor pravijo. Tudi naši želodci nečejo biti ob samem pečenem krompirju, treba je prinesti tudi kaj iz trgovine in kupiti tudi še kaj boljšega za pod zob.
ičiital sem, da so posodili ogromnega denarja Japoncem in iz Anglije pa da je na poti poseben odposlanec, ki bo zopet prosil v Ameriki za posojilo, kajti le ameriški državljani dajejo posojila, ker oni prispevajo denar. Tako sem si mislil, da bi bilo dobro, da bi tudi mi poslali kakšnega odposlanca, saj plačujemo davke, da bi kaj za nas izprosil, če oni dobijo, zakaj pa bi mi ne.
Ker smo pa vsi, kar nas je tukaj precej zaposljeni in imamo vsak svoj urad, zato sem mislil, da bi ne bilo napačno, če bi izvolili našega prijaznega Al Mav-kota, ki se je te dni "primufal" v našo vas, k našemu sosedu Johnu in seveda z njim je tudi njegova prijazna soproga. On zna pravilno angleško govorit, zato mislim, da bi ga v Wash-ingtonu prav gotovo poslušali. Saj se vse povsod govori in hvali kako pomagajo farmarju, posebno se je veliko slišalo pred volitvami, ko so pravili, kaj vse je dobil farmar.
Mi, če se smemo imenovati farmarji, pa ne vemo nič o tem. To najbrž ni pravo ime za nas. Samo zato se tako kriči, da mestni "purgarji" mislijo, kakšna nebesa imamo na farmah. Volivni glasovi vedno naraščajo in tako bomo imeli v naši vasi pri letošnjih volitvah zopet en glas več. Ta novi glas pa nam bo dala Mrs. žužek, ki ja postala sedaj državljanka Zedinjenih držav. Prav ponosni smo nanjo in pa na njen glas, ki ga bo dala za nas. Precej časa je premišljevala, če bi stopila v našo družbo ali ne in končno se je pa le odločila in postala prava Ame-rikanka. Na tem mestu ji čestita cela naša vas in vsak posamezni.
Od Strnenovih iz Floride sem dobil prav lepo kartico, bi rekel skomine, ker je vse v zelenju in cvetju. Vidite v tem je moje veselje na tem svetu, na drugem pa nebesa,' če jih bom videl. Se precej bojim, ker mi je nekdo rekel, da jih bom jaz samo takrat videl, kadar bo konj zazijal. Tam v Floridi, pravijo, da imajo sonce kar v najemu in da jih ogreva neprestano. To prav rad verjamem, da ga imajo v najemu, zato se pa nam ne prikaže, sem si mislil, da nekje že mora biti. če se pa melo prikaže tudi pri nas, je pa tako mrzlo, da nimaš prav sobene koristi od njega.
Torej pošiljamo Strnenovim najtoplejše pozdrave in jim želimo vesele božične praznike, želim pa, da bi mi poslali tudi naslov, da bi jim tudi jaz kakšno kartico poslal iz naših mrzlih, zimskih krajev iz našega Hubbard Rd. Pozdrav vsem čitate-ljem.
Frank Leskovic
Otročnica je trpela polnih pet dni
ralna policija, tajno zasleduje te sovražnike našega reda in če kaj proti postavnega store, se jih prime.
Nam se pa zdi, da dela Diesov odbor prav. če se razkrinka deželi sovražne elemente in njih namene, se bo s tem preprečilo marsikaj,, morda celo velike nesreče, strahovite sabotaže itd. Kaj pomaga, če se take kriminalce prime šele potem, ko je škoda že storjena?
Kači je treba izruvati zobe prej, predno useka. Stalinove, Hitlerjeve in Mussolinijeve agente je treba napraviti neškodljive prej, predno nam zapalijo streho nad glavo in predno nam poženo tovarne r zrak.
Kdor ima čisto vest, se ne bo bal Diesovega odbora. Proti so samo tisti, ki imajo kake črne naklepe.
(Nadaljevanje s 1 strani)
sem še vedno tistih mislih, kot
sem bil pred dvemi leti in še vedno trdim, da sem kot katoličan zagovarjal dobro stvar.
Urednik Enakopravnosti je takrat imenoval španske nacionaliste, ki so se borili za to, da po-mandrajo Stalinov načrt po gos-podstvu v Španiji, za golazen. No, tista "golazen" je pokazala rdečemu elementu pot iz Španije in Stalinu je spodletelo, da bi prišel od Španije preko vse ostale Evrope. Kar se mu ni posrečilo takrat, se mu bo morda zdaj, ko seje zvezal s Hitlerjem. Lepega bratca imate, vi stalinovci, da se greste bratit z največjim sovražnikom slovanstva!
Glede druge opazke v "E," naj se rajši pridružim ameriški demokraciji nego fašistom, naj povem tole. Vsak pošten človek ve, ki me pozna, da jaz nisem bil fašist in ne bom. Kar se tiče moje ameriške demokracije, pa naj ve urednik "E," da sem bil jaz že ameriški demokrat, ko on še vedel ni, kaj je ameriški de-mokratizem. Šest in trideset let som ameriški državljan, vedno pristaš demokratske stranke in ne kaka švigašvaga, ki je enkrat pri tej, potem pri drugi stranki, kot je to delala prav "E" vsa svoja leta, odkar obstoja. Pa boste vi mene učili ameriške demokracije, ki vam je za vzor ruski boljševizem, ki vam je celo Pro-sveta očitala, da ste delali propagando za komuniste med našimi rojaki! Odkar je začela ameriška vlada stopati na prste komunistom, ste pa postali strašno vneti demokratje. Vedite pa, da vam nikdo ne verjame, da ste to iz prepričanja, ampak zato, ker mislite, da vam bo to neslo. Vi, ki ste pisali za Hooverja, za republikanske župane in bogve za kaj vse, boste mene učili ameriške demokracije! In prav ta urednik "E," ki je baje v tej de-žoli že blizu 30 let in je postal r.meriški državljan šele pred par leti, bo učil mene ameriške demokracije, ki sem se je zavedal tako dobro, da sem postal državljan že pred 36 leti.
Naj pride urednik "E" enkrat k meni in mu bom pokazal cele kopice zahvalnih pisem, ki sem jih dobil od ameriške vlade radi mojega dela za ameriško demokracijo v času prve svetovne vojno. Potem bo videl, kdo se zave-c"i ameriške demokracije.
Kakor rečeno, zelo sem vesel, da j a "E" priobčila tisti moj dopis. Bodo vsaj ljudje videli, kaj sem takrat pisal, če sem se takrat pognal za katoliško Španijo, si še danes štejem v čast. Večkrat so mi že grozili, da imajo spravljen nek dopis, ki ga bodo objavili, če jim ne bom pokoren. Nisem se jih ustrašil, nisem jih prosil, naj ga ne priobčijo, ker sem se zavedal, da sem vedno pisal to, za kar stojim. Delali so prav po načinu črno-rokavarjev, ki se polastijo kakih listin in potem grozijo z javnostjo, če se jim žrtev ne poda.
In kaj ste s tem dosegli? Nič j drugega kot to, da narod zdaj j "■'idi, da sem bil vedno to, za kar j se izdajam, namreč mož katoli-J škega prepričanja, česar se ne; bojim povedati, pa se tudi ne po-1 tajiti. Kot rečeno, sem "E" zelo j hvaležen za priobčitev tistega! dopisa. Hvaležen sem jim, da so 1 dopis tako skrbno hranili več
skromno osebo. Uradništvo "E" mi je s tem napravilo veliko reklamo, za kar sem jim iz srca hvaležen. Ne vem, kako vam bi povrnil to uslugo. Povejte sami, kaj bi radi! če bi vam poslal enega mojih lepih stenskih koledarjev, bo morda premalo, kaj?
K sklepu še enkrat opozarjam tiste, ki niste naročeni na Enakopravnost, da si preskrbijo list od zadnje sobote. Boste videli, kako lep dopis sem napisal pred dvema letoma. Tisti pa, ki ste že kdaj poslali kak dopis v Enakopravnost, in ni bil še priob-čen, ne obupajte. Bodo vsi prišli na vrsto, kot je prišel moj. Morda šele čez deset ali več let, enkrat pa gotovo.
Ker se z urednikom Enakopravnosti najbrže ne bova sešla pred prazniki, mu tem potom želim vesele in zadovoljne božične praznike. Naj jih prebije v sladki zavesti, da je storil Tonetu Grdini zelo veliko uslugo in še večjo reklamo s tistim dopisom. Ker najbrže ne bo šel v cerkev, da bi slišal ono našo večno lepo sveta noč, blažena noč in pa bla-govest mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, mu to iz srca želim jaz. Zdaj, ko ga ne straši več tisti moj dopis, bo tudi urednik "E" gotovo zadobil pokoj in mir v svojem srcu, česar je zelo potreben.
-o-
čudodelni oltar, ki je spet v Nemčiji
Iz Berlina poročajo: Isenbur-ški oltar, ena najslovitejših cerkvenih starinskih dragocenosti, kar jih ima Nemčija, oltar, ki ga je ljudstvo stoletja smatralo za čudodelnega, je zdaj spet v nemških rokah. V začetku svetovne vojne so tedanje nemške oblasti odstranile ta oltar iz Alza-cije, da bi to zgodovinsko dragocenost zavarovale pred morebitnimi poškodbami v vojnem času. Ko pa je bila zdaj Alzacija priključena nemškemu rajhu, je ostalo" v nemških rokah spet tudi to čudovito delo stare slikarske umetnosti. Vsako leto je romalo na tisoče in tisoče ljudi v Kolmar pred ta oltar, prvi kot romarji, drugi pa zopet samo zato, da so lahko občudovali starinsko umetnost. Eden največjih nemških delavcev na polju umetnostne zgodovine je pri neki priliki zapisal: "Kogar to delo ne more ganiti,, ne zasluži, da bi se imenoval človek."
Do pred kratkim je prevladovalo mnenje, da je ta čudoviti oltar izdelal Matija Grunwald. Zdaj pa so na podlagi znanstvenih raziskovanj ugotovili, da Matija Grunwald sploh ni nikdar živel, vsaj ne kot umetnik ne, in da je oltar delo Matije Neidhardta iz Wurzburga. -o-
Učenjaki o koncu sveta
Učili smo se, da se zemlja zavrti v 24 urah enkrat okrog svoje osi. V zadnjem času pa dokazujejo nekateri učenjaki (ne vsi!) da se je vrtela naša zemlja v prastari dobi veliko hi-j treje in da se je zasukala okoli osi v 4 do 5 urah, tako da sta noč in dan trajala le po dobri dve uri. Na tej podlagi trde, da je vrtenje naše zemlje vedno počasneje in da se zaradi tega daljšata dan in pa noč. Učenjak E. Brown celo zatrjuje, da se je hitrost zemlje v zadnjem stoletju zmanjšala kar za 30 sekund, radi česar se je podaljšal dan za pol minute. Po-
Ce»l
te-
to zgodilo čez 300,000 let. Najnovejša raziskavanja pa Pr?' vijo, da pojema hitrost vrtenJ8 naše zemlje vsakih sto let b»Je samo za eno desetinko sekun Zato ne bodimo v skrbeh za nf" še življenje in življenje dalj" naših potomcev!	, J
Nadalje zatrjujejo učenja > da pojema tudi hitrost so^ svetlobe, ki napravi v eni sekj1 di tristotisoč kilometrov do« pot. Baje pojema svetlobna trost v sekundi za 500 do kilometrov, zato bi znašal* sekundo samo 299.300 k«1, bi šlo to pojemanje hitrosti ^ dno naprej, tedaj bi sV JJ ne imela po 80,000 letih no^ hitrosti več in svet bi bil ^ sončne svetlobe in toploto bi imelo za posledico smrt ^ ga življenja na naši zemlJ1-ti sklepi o koncu sveta pa ^ ^ veda samo šele ugibanja jakov! iiiiiiiiiiiiiiiiiiii:
Če
verjamete al' pa ne
iimiimiiiiiiiiiii
Kdor ne verjame lovsk1111 ni j am, naj se previdno « ^ s poti, kadar vidi prihaJa ^
In
Jii
un^f
kega našega jagra. sta namreč skupaj, bo 1°,^
napeljal pogovor na srn® čel: "Ja, kaj takega se«11^ ni primerilo, kot letos, tem bo pripovedoval »a d ^ široko toliko časa, doklel ^ kdo voljan poslušati. ^ se ravno na lovu pripet' ^ izrednih slučajev, ki če n1 j ^ volj "izredni," jih izva111' \
Kibi
'Al h
Pc
j 'vil
lovci sami.
Ampak kar je res Je take se pripete na lovu, i človek nikdar ne pri&^ga !1a verjame jih le tisti, ki Je p . kdaj matafiril po gozdu- ^ % so vse izmišljene, dasi f ^ \'aS] nekatere prav vidno o^ Cje lepo pribiti na steno. ^t Mg
Recimo, tukajle bom en^of^o dal, na katero prisega vsemi štirimi. Boste vid res nekaj posebnega.
"Stal sem ob debelij^y cprezaval za srnjaki/ ^ duje Christ Man del . ušes je pel severnjak s žično pesem, v nosu je ^ ■
yj O4,
šati gnezdo ščinkavec, ■ w se začeli nabirati leden1 ti. Koncem prstov v de gavicah so se pa Pr^e's„ itf mravljinci k paradem3 ^ sem začel delati zaobljen« v petih minutah pobere*11 ^ po, ko stopi izza srnica. Kot mlada gosP3 prestavljala svoje nož'ce'
0
• v r
"Dobro jutro sem J1 voščil in pomeril nanj0' sv< rešil vsega hudega te^ tfi Pa predno morem Pr't';IIik petelina, zaslišim za
■ fir
k
H
kot dve leti, ker bi ga bilo pac - • .	,. , .
a, , x ' .,	časneje vrtenje zemlje bi nam
škoda, ce bi bil zletel v uredni-1 „„	. ,	,	,
„ .	v , ,po tem takem podaljševalo
sk, kos Prosim vas se enkrat, dneve in noči in sicer ysakih sto
priobčite se druge moje dopise, let 2a 30 sekund Kaj sledi iz
ce jih morda hranite. Prvič vam tega? v daljni bodožnosti bi
morda jemljejo prostor v vaših |se lahko ustavilo vrtenje naše
predalih, drugič bi bila pa res zemlje in nekateri kraji bi ime-
plrArt n Xn K« iil« M«« U...1.1 i___-1* ____ I
li večen dan, drugi pa zopet večno noč. Na svetu bi ne bilo nobene spremembe. Na eni strani zemeljske krogle bi pripekala silna sončna vročina, na drugi pa bi vladal večen led in mraz. Po gornjih računih bi se
***v
tem nek šum. Odnehal ^ in se obrnem, da vidi111' trka na zadnja vrata- ^ bil? I, kdo neki! Stf^ srnjak, ki je šel nai'av ^ ti meni. Menda je vs° ^ val in je šel zdaj dom0v „ v sanjah, da me ni zavohal.	..
"Kaj bi? Ali bi srn0' * j nja.ka? No, najprej sl ^ ! zavarovati hrbet. Tak0 ^ 1 tudi Hitler, predno je 11 p u zahod in je Stalinu da1 'l^ # da ne bo kaj ongavil- ^ j di jaz sunkoma okre«e^ binko pritisnem k licU' d(/ srnjak je poskočil, se ču pO čudil toplemu pezdravt1' se je pa vsedel v sneg- ^
"Boš vedel ljudi sem rekel, se obrnil p0^, meril puško, da še si"11 ^ dim s svinčenko.
škoda., če bi jih ne brali tudi vaši naročniki.
To je moj odgovor na treska-! nje in bombardiranje zadnji te-1 den, da je res čudež, če sem šel cel in pri najboljšem zdravju pri j vsem tem torpediranju na mojo
lim oči, pa ne vidim dj11^ ^ ^ nekaj belega, ki mi v ,n ^ to
v pozdrav. Bil je to sij^ a njegova lastnica Je gostim grmovjem- ^ zdrava ostani, sem '^p,' njo in se obrnil do si'11-',^ ^ nehote odkupil s s'v°J nj.em svobodo svoji d
vage ^ >
S i s.
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
ttt&TTYT^TTTTTXXXXXXXTXXXXXTXXXIXXirgTIXIXJgXXXIXIi:i
primeri s tako res sijajno jji kostjo je bila moja, v neseno platno zavita osebnost 'jpada vse prej potepuška in ^tška ko pa priročljiva. Za-
dan z besedo!"
"Obljubite mi najprvo, da zaenkrat nikomur ne bodete izdali, kar vam bom povedal!" "Besedo vam dam! Govori-
nisem več čudil, da me je te!"
domo mislil vreči čez \ in prav nič se tudi nisem da si je haciendero žaljen pogladil črno brado s *t>Ho negovano roko pa rado fr j50 in obenem ne vol j no nasr-ib» 'obrvi ter povedal — bolj sa ene y sebi ko meni >r«1 Napovedali so mi knjigovo ^ in kdo je vstopil? Človek, vse; m-
^ ki je taki službi v vsakem ,5XU kos> don Timoteo!" sem poudarkom segel v besedo, 'vfegov naduti in zabuhli "se-lf Adolfo" je lahko bil sirov nevljuden, ni me mogel raz-Hacienderu pa nevljud-? nisem smel dovoliti, že za-"e> ker bi si bil pokvaril ves
K
gati haciendero se ni ^ar takole ugnati. Posmeh-? Prestrašeno je dvignil gla-111 dejal s porogljivim nagla-
Italijanske želje v Afriki • t • • • m Aziji
ii
r\
/ litt
lo
—! Občutljivi smo — ! Pa smo prav za prav —?" p(|^ko me je nagovoril —! Ali naj kazal užaljenega? i bil videti bahač, prej je 1 Podoben dobrodušnemu |bo-k bi se rad nekoliko poli1 " z navadnim, siromašnim
nogo smo, o čemer niti slu-senor Timoteo!" sem >viltudi posmehljivo. "In lah-zgodi, da bom za vas zelo ^ in potrebna osebnost. Za-,Sl 'ahko čestitate, da sem vas
Mr
daN!
9ti urejal se je.
"ielo —! Smo morebiti ce-/ ^'ftesli novico, da je don Ti-Pruchillo izvoljen za me-^a vladarja — ?" » ^sprotno —! Prišel sem z lc°> da najbrž v najkrajšem bodete več niti'vladar Wiende."
|'et se je veselo nasmejal. «po —! Imenitno —!" je in pokazal na stol po-
%e
edimo! Zakaj pa me misiji maloštevilni podaniki
prestola?" 0 vam že še povem. Poglej-
k
kci
v**

„.'Prosim, predvsem moje pa-
P
\
/ / it
P rt t*
4
t
r*
Ji
b p
/
K .f
"to
»al
sem mu potni list, potrjen ^hiškega konzula v San ^iscu.
. ga je prebral je izginila ;^Ijivost z njegovega ob-

mi je potni list. f' seveda nikakega dvoma," H "da je tale potni list va-
"st__V"
j) .
b r'inerjajte, prosim, popis '!e°sebnosti s človekom, ki se-N vami!"
že videl, da se ujema, se-
čemu ste prav za prav [j1- Zakaj ste se dali napove-knjigovodja?" ,6rmi je Melton obljubil ta-,Južbo."
\)i ^ tem ne vem nič. Knjigovodje ne potrebujem. Tiste ji« j kostne vpise, ki so petrels" ^V,tll0:'eni gospodarstvu, oprali J^stnoročno."
i,.,,0 sem si seveda tudi sam 'Hi» V
— čemu pa ste potem
\' '
„oi >. ot°vo ne brez tehtnih vzro-
)PT' In —-------------------

*iti
'Pet
zato vas moram nujno smatrajte vso zadevo za zaupno!"
Se je posmehljivo pres-
«1. \
;;>tno
nevarnost /ePričan .sem, da vam pre-^ Timoteo!" es —•? Torej pa le kar na
"Ali vam je znano, da so na potu k vam nemški izseljenci?""
"Vem. Danes menda pridejo. Tudi vi veste za nje?"
"Prihajam od njih. Ste jih sami naročili?"
"Da."
"In Melton je vaš pooblaščenec?"
"Da. Ga poznate?"
"Srečala sva se v Guaymasu.
Povejte, kdo je prav za prav sprožil misel, da bi naj prišli nemški izseljenci na haciendo, vi ali Melton?"
"Melton."
"Tako —? Nagovoril vas je, da bi si naročili delavce?"
"Da. Opozoril me je, da potrebuje hacienda delavcev in da jih tod ni dobiti, ker rdečkarji niso za tako delo, naših ljudi pa ni. Ponudil se je celo, da bo sam vse oskrbel, izročil sem vso zadevo njemu."
"Gotovo ga dobro poznate?"
"Da. Zakaj vprašate?"
"Rad bi vedel, ali mu zaupate."
"Popolnoma. Poštenjak je, marsikatero uslugo mi je že storil."
"Ga že dolgo poznate?"
"že leta sem. Priporočili so mi ga ljudje, ki je vsaka njihova beseda tehtna za mene.
Zdi se mi, da drugače sodite o njem —."
"čisto drugače!"
"Najbrž vas je razžalil?" se je nasmehnil.
"Nasprotno! Celo zelo prijazen je bil z menoj. Naj vam pripovedujem, kako je bilo!"
Udobno se je razpoložil na stolu in me pričakovaje gledal.
Pripovedoval sem mu, kaj sem doživel v Guaymasu, kako sva se srečala z mormonom, kaj vse sem opazil in slišal na potu in I kaj sklepam iz svojih opazovanj.
Molče me je poslušal, trenil ni. Ko pa sem končal, mu je šinil po obrazu neprijetno porogljiv smehljaj, neverno in po strani me je gledal pa vprašal:
"Pa mi res pripovedujete dejstva?"
"Niti besedice nisem zinil preveč."
"Hm! Bral sem v vaših papirjih, da pišete za časopise. Ali ste že kedaj pisali roman?"
"Da."
Ves razigran je skočil na noge, tlesknil v roke in se smejal.
"Saj sem si koj mislil —! Takle romanopisec vidi povsod re či in ljudi, ki živijo le v njegovi domišljiji! In tak človek ste vi senor!
Melton, najolikanejši, najpo-štenejši, da, najpobožnejši ca-ballero, kar jih poznam, — on da bi bil lopov!? Tako more trditi le, kdor živi popolnoma v ozračju svoje bujne domišljije, v kraljestvu bajk, ki je nepoznano in nedostopno nam navadnim smrtninf ljudem.
Senor, res zabavni ste, ze;b zabavni \"
Stopical je po sobi, si mel roke pa se smejal in si pokimaval. Menda se je res izvrstno zabaval na moj račun.
Počakal sem, da si je za hip oddahnil, pa dejal malomarno:
"Prav nič ne oporekam, da vas je moja povest spravila v tako dobro voljo! želim le, da bi vaši dobri volji ne sledilo v kratkem bridko razočaranje!"
"Ne bojte se, prav nič se ne bojts za mene, senor! Slone vi-
Že tedaj, ko se je Italija vojskovala z Abesinci, se je posluževala v bojih na suhem po veliki večini askarskih domačin-skih čet, ki so se dobro obnesle pred vsem zaradi tega, ker poznajo tamkajšnji svet in so se že davno prilagodili tudi vremenskim razmeram, ki vladajo tam. Italija je pri tem dobro računala. Ni nobenega dvoma, da se tudi v sedanji vojni vojskujejo askarski domačini na italijanskih posestvih v Afriki.
Egipt je tista pokrajina v Afriki, ki so ji Italijani v sedanji vojni posvetili morda največjo pozornost. Dobro se zavedajo, da tu lahko največ škodujejo svoji sovražnici Angliji. Italijanska vojska ne stoji samo ob zahodni egiptovski meji, pač pa tudi na južni, v Abe-siniji, saj neprestano beremo o italijanskih napadih od te strani. Italijani so v abesinski vojni osvojili tudi pokrajino okoli jezera Tana, ki je za Egipt še prav posebnega pomena. Tisti, ki ima v svojih rokah to jezero, lahko ogroža egiptovsko poljedelstvo, ker ima možnost usmeriti Nil drugam. Predvsem stremi Italija menda za tem, da bi si osvojila severni del angle-ško-egiptskega Sudana in na ta način spojila ozemlje Libije z Abesinijo. Ob libijski-egiptski meji so, kakor pravijo italijanska poročila, zbrani močni vojaški oddelki. Egipt se danes še ne vojskuje in zato ni nič čudnega, če so Egipčani z angleško pomočjo lahko organizirali obrambo, ki vsaj v neki meri spominja na utrdbe na evropskih zahodnih bojiščih, čeprav je popolnoma drugače zgrajena.
Arabcev in se zato po svojih fašističnih organizacijah, ki jih
pomagati Arabcem, ker da sama ni prizadeta na tem ozem-ima med priseljenimi Italijani lju. Italijanska prizadevanja
ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja, prizadeva, kako bi pridobila arabsko prebivalstvo za fašistično stvar.
Italijani so številčno in kulturno najmočnejši tujci v Egiptu. Vojaško pomorsko oporišče Aleksandrija je delno v rokah italijanskih gospodarstvenikov, ki jim od časa do časa pomagajo tudi številni Grki. Kljub temu pa niso dosegle fašistične organizacije pomembnejših uspehov med domačini v Egiptu, čeprav so nekatere egiptovske stranke prevzele tu pa tam to ali ono iz fašističnega programa.
Drugače je v Siriji in v Palestini, ki nista tako samostojni državi kot Egipt. Tam so ime-1? italijanski priseljenci kot no-sitelji fašizma med Arabci že precej uspeha.
Ni dvoma, da je za Italijo dosti večjega pomena, če more učinkovito vplivati na egiptsko javno življenje, kajti Italija trdno upa, da bo nekoč zagospodovala nad Egiptom, ali pa da bi z Angleži vsaj delila oblast nad Sueškim prekopom in Rdečim morjem, če pomislimo tudi na, to, nam postane se-
v Jemenu ter v Omanu, kakor tudi pogajanja z Ibn Saudom, d.o katerih je prišlo pred nekaj leti, in končno zgraditev italijanskih postojank ob Rdečem morju na Arabski strani, pa jasno dokazujejo, v katero smer gre italijanska politika na tem področju. Sicer pa so ta italijanska prizadevanja čisto razumljiva, če upoštevamo, da ima Italija ob Rdečem morju velike kolonije, ki jih hoče na vsak način zavarovati. Rada bi zaščitila pred vsem pot do svojih pristanišč Asaba in Mas-saue. Poleg tega pa bi Italija, če se ji posreči stopiti na obal Arabskega polotoka, lahko ogrožala tudi angleška oporišča v Adenu, na otoku Sokotri in francoski Džibuti, ki je maršali Petainu odrekel pokorščino.
Neki nemški časnikar je zapisal tudi značilne besede: "Če bi Italija zavzela Aden, bi bilo doseženo popolno ravnotežje. V tem primeru bi se Italija odpovedala Suezu, kajti s posest-vijo Adena bi lahko zadržala angleške ladje, ki bi hotele v južni del Rdečega morja in dalje v Indijski ocean, seveda v primeru, če n. pr. Angleži ne bi
v sivo pretelost. V zadnjih le- ti. Zdaj so ga vtaknili v za
danja italijanska vojna v Afri- dovolili italijanskim ladjam
Italija želi postati zaščitnica
ki morda bolj jasna.
Svojčas je pokojni italijanski maršal Balbo pri neki priložnosti dejal v Tripolisu pred arabskimi poglavarji, da Italija lahko uresniči vsaj del arabskega programa. Glavni cilj, za katerim teže Arabci, pa je ustanovitev samostojne arabske države, ki bi segala od Sredozemskega morja do Indijskega oceana in od Sueškega prekopa do Perzije. To področje bi bilo vsekakor dosti obširnejše kot pa Arabski polotok. Res se
proste poti skozi Sueški prekop."
Nemci poudarjajo svoje prepričanje, da bi takšna razdelitev najvažnejših oporišč v tem delu sveta olajšala položaj tudi na Sredozemskem morju.
-o-
Stare in najsodobnejše
utrdbe
Okrog tega naravnega prekopa med Evropo in Azijo so bile vedno trdnjave. Sledovi utrdb
morda zdi, da bi Italija mogla na dardanelskih obalah vodijo
tih je zgradila Turčija najmodernejše utrdbe. Na polotoku Galipoli, ki leži na severni, evropski strani, kjer so bili v svetovni vojni hudi boji, je že narava sama poskrbela za obrambo. Strme in visoke obale, ki so dobile še okrogle stolpe s težkimi topovi, morejo v polni meri zaščititi dostop k tej ožini z boka. Evropska in maloazijska obala, ki tvorita nekak zid ob dardanelski ožini, imata že na njenem čelu dva silna stražarja, Kap Hele in Kum Kale.
Te dve utrdbi spadata med najsodobnejše in najmočnejše sploh. Na galipoljskem grebenu okrog Kapa Hele je kakih 20 utrdb, Kap Hele sam pa ima 13 najtežjih obalnih topov. Na sosednji strani pa je Kum Kale enajstimi podobnimi topovi. Vzhodno so 4 močne trdnjave, galipoljsko stran pa varuje še 28 različnih utrdb na kraju, kjer je ožina najširša (7200 m). Tu bi sovražnika pred desetimi polji min pričakoval del turške vojne mornarice, v prvi vrsti nekaj podmornic. Tudi najmočnejši nasprotnik se ne bi mogel prebiti skozi dvojni pas utrdb (20 jih je na malo-azijski strani), obalnih baterij (na vsaki strani okrog 30 topov) in min do najširše ožine (1000 metrov) med Kild Baro in Canko. Od tu pa se veriga utrdb vleče na obalah Farmar-skega morja do širine Nagare.
Čeprav se morda zdi, da je vsa ta obramba naperjena proti sovražniku iz zunanje, egej-ske strani, ne smemo pozabiti, da tudi vhod iz črnomorske stran ni zavarovan že pred samim Carigradom. Štiri velika polja min zapirajo pristop k Carigradu, cela vrsta prenovljenih utrdb na azijski in evropski obali bi skušalo preprečiti vdor ruske vojne mornarice v Marmarsko morje. Po nekaterih virih ima Rusija zdaj v Črnem morju okrog 150,000 ton brodovja s 100 podmornicami.
/Dardanele se zde res skoro nepavzetne. Vendar je rekel francoski admiral Darlan pred tremi leti, da ni na svetu trdnjave, ki bi bila nezavzetna, če so njena obrambna sredstva šibka. To je bilo v polni meri tudi dokazano v sedanji vojni. Za uspešno obrambo Dardanel bi bila potrebna večja mornarica kakor jo ima Turčija in več protiletalskih topov, kot jih ima vsa turška protiletalska obramba.
IZ DOMOVINE
por, da se preiskava nemoteno izvede.
—Izdajal se je za študenta. Pred dnevi se je z lahkim kov-čegom v roki javil pri puštal-skih baronicah Hildi in Izi Wol-kenspergovi mlad mož. Predstavil se je za študenta Tonija Jelaska. Vstop v grad mu je bil odprt. Jelasko se je v gradu počutil docela domače. Za jed in pijačo mu niso računali niti beliča. Tako je minilo nekaj dni. Kdo ve, koliko časa bi ostala zadeva kar tako, če bi mu ne bilo vljudno namignje-no, da bi si nemara svoje bivanje na Gorenjskem kako preuredil. Zavoljo tega je Jelasko zapustil Wolkenspergov grad. Z njim je šel tudi kov-čeg. Mož je dejal, da odhaja v Zagreb. Ni pa še dobro odnesel pet, ko je ženica, ki mu je nesla kovčeg na postajo, vedela povedati, kako je bil težak. Nekaj ni bilo v redu. Ob prihodu je bil kovčeg lahak, ob odhodu težak. Pa se je vsa reč le hitro razjasnila. Pri Wolken-spergovih so brž opazili, da so izginili boa, več steklenic mezge, zlat ščipalnik pokojnega barona, zlat prstan, nekaj gotovine in druge reči, kar je bil stlačil žepar Andrijaševič iz Splita, kajti to je njegovo pravo ime, v svoj kovčeg. Iz škofje Loke so nemudno opozorili upravo policije v Ljubljani nanj. No, in v Ljubljani so nepridiprava prijeli ter mu vzeli plen. Andrijaševič, ki je znan tat, bo znova sedel.
—Velik vlom v Slovenjem Gradcu. V nedavni noči so neznanci vlomili v gostilniške prostore pri Golobu, katere sta šele pred kratkim prevzeli ga. Tišlerjeva in gdč. Greinova. Vlomilci so odnesli večjo količino masti, gnjati, sardin in kruha in fotografski aparat. Mladi gostilničarki, ki sta šele začetnici, trpita veliko škodo. Zadevo preiskuje orožništvo. -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Velika razstrelim v Toppenish, Wash., je zahtevala sedem človeških žrtev, 20 oseb pa ie bilo ranjenih, Slika \mm, kaže silni požar in posledice te strašne razstrelbe. Vsaka pomoč delavcem, ki so bili zajeti mecl razvalinami, je bila nemogoča, Vzrolc te razstrelbe je bil uhajajoči plin.	,
dite, kjer ni niti najnedolžnejše-besede donijo že kar j ga komarja!"
"Ampak tisti Weller, tisti ladijski sobar —!"
"Je ladijski sobar in se imenuje Weller, druga nič!" (Dalje prihodnjič)
Prav kot bi mi t"
Slika, nam kaže kako prisrčnega sprejema je bil deležen v Mehiki naš novoizvoljeni pod,predsednik Wallace, ki je zastopal Zed, države o zaprisegi novega mehiškega predsednika v Mexico City.
—S kolesom v smrt. Iz Pod-turna pri Dolenjskih Toplicah se je ono nedeljo zvečer večja družba kmečkih fantov in deklet iz Podturna in okolice na kolesih vračala domov. Z njimi so bili Albina Fabjanova, njen brat Karel in 23 letni Jože Avguštin. Ker Albina ni imela kolesa, jo je Avguštin vzel na svoje. Nastopala je tema in kolesarji so imeli slab razgled po cesti. Ko so prišli do ovinka, je Avguštinovo kolo udarilo ob debel kamen kraj ceste. Fabjanovo, ki je sedela spredaj je vrglo preko krmila in cestnega roba, da je priletela z vso silo na pot, ki teče spodaj, kjer je mrtva obležala s prebito i lobanjo, da so možgani brizg-Inili na vse strani. Po čudnem | naključju se Avguštinu ni zgodilo nič hudega.
—Novo hišo ji je zažgal. V Leskovcu pri Pragerskem je zgorela še ne čisto dograjena hiša posestnice Marije Sorša-kove. Orožniki so osumili njenega soseda, da je podtaknil požar, in ga aretirali. Soršako-va se z njim ni razumela in je imela z njim nevšečnosti. Omenjeni sosed je sam že trikrat pogorel. Poleg tega pa so pogoreli že trije posestniki, pri katerih je hranil svoje seno, katero je imel zavarovano. Nikoli pa se mu ni dalo nič dokaza-
MALi OGLASI Križman Market
6030 St. Clair Ave. Sveži parki ji in kosti, ft. . . 5c
Sveži vampi, 2 funta____15c
Suha rebra, 2 funta ... .25c Meso za juho, 2 funta . 25c Imamo najboljše domače suhe klobase in
želodce, funt..........25e
Riževe in krvave klobase,
6 za..................25e
Za praznike bomo imeli veliko zalogo domačega suhega mesa. Odjemalci izven mesta pošljite svoja naročila pravočasne in vam garantiramo točno postrežbo.
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini, 6 sob spodaj in 6 zgorej; 7605 Aberdeen Ave. Za več podrobnosti vprašajte
F. J. Turk
La Salle Realty 878 E. 185th St. IVanhoe 6668. KEnmore 3153 Hiša je v najemu, zato ne narlegujte ljudi, predno ste se posvetovali z nami.
Stanovanje se odda
obstoječe iz 7 sob, furnez in garaža; vse na n,ovo dekorirano. Vpraša se na 19811 Kewanee Ave.	(290)
Soba se odda
s hrano ali brez. Vpraša se na 1081 E. 66. St.	(290)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kopališča in kleti. Vprašajte na 1096 E. 67. St. (290)
K M
Kifi
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 8T. C L AIR AVE. HEnJerson 2978
H
naznanja cenjeni slovenski javnosti, da je preselil svoj
urad na
483 E. 152nd St., vogal Daniel Ave. Collinwood
Uradne ure: 1 do 4 popoldne; 7 do 9 zvečer, izvzemši ob nedeljah in praznikih. Ob sredah od 1 do 4 popoldne; izredne ure po dogovoru.
Telefon v uradu: KEnmore 3297. Na domu: KEnmore 3307.
Izberite jih sedaj, dokler je naša zaloga popolna
Pri nas dobite največjo zalogo
ELEKTRIČNIH DARIL
kakor tudi vsakovrstne električne dekoracije za vaš dom, za zunaj in znotraj hiše.
Naša zaloga IGRAČ, vsakovrstnih vozičkov, bi-cikljeV itd. je ena največjih v tem! kraju.
Pridite in oglejte si našo lepo zalogo. Cene so kakor po navadi vedno najnižje.
ENdicott 9559
Trgovina bo odprta do božiča vsak dan od 8 zj. do 7. zv,
Drugače pa ni bil niti pogledal nobene ženske — vsaj tako ne. To sam ve — z Norvežanko, in zraven še ena-korodno — ne, nikdar več bi ne našel miru v svojem scu, če bi prevaral Kristino. Ampak ta pot na jug, s tole na krovu — ta bi mu pač utegnila postati nevarna.
Nekoliko je pomagalo to, da so spotoma imeli večidel viharno vreme, tako da je imel vse drugačnega posla, kot pa da bi se šalil z gospo. V Dynoyu je moral zapeljati v zavetje in več dni čakati. In medtem ko so bili tam zasidrani, se je zgodilo nekaj takega, kar je imelo za posledico, da se mu je gospa
SANTA CLAUS
bo pri nas od sedaj pa do božiča. Bo razdajal vsakovrstna darila za matere, očete, za brate in sestre ter prijatelje. Vsakovrstnega blaga imamo veliko izbero, vse kar se potrebuje pri hiši: zastore, deke, kovtre in vse drugo.
Lepe suknje, obleke, spodnje perilo vse vrste, za žene in dekleta. Ravno tako tudi za otroke suknje in obleke, kape in klobuke, za moške in fante lepe srajce, kravate, nogavice in spodnje perilo. Enako tudi za male fante.
Pridite in izberite. Plačate nekaj malega na račun, mi vam pa lepo zavijemo in spravimo za vas, da vzamete, kadar potrebujete.
Se vam toplo priporočamo,
ANZLOVAR'S
vogal 62. St. in St. Clair
• This beautiful table—• . model gives you the utmost in musical enjoyment.
• Its convenience, cost, and appearance make this the ideal table model.
• Here's the table modei answer to your complete listening enjoyment.
Veliko popusta dobite za vaš stari radio. Plačate lahko samo $1.00 na teden.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St.
JOHN SUSNIK, JERRY BOHINC, lastnika.
ONLY ZENITH HAS THE RADIORGAN
unniva jela dozdevati dokaj manj zapeljiva.
Erlend in Ulf sta z nekaterimi hlapci spala v isti kajuti, v kateri je ležala Sunniva s svojimi deklami. Nekega jutra je bil sam v kajuti in gospa še ni bila vstala. Poklicala ga je ter mu rekla, da je zgubila v poste, lji zlat prstan. Moral je k njej, da bi ji pomagal iskati — lezla je na kolenih po postelji in je bila v sami srajci. Vedno znova sta se obračala drug k drugemu in vselej se jima je v očeh zaiskril nekakšen tatinski smehljaj. Potem pa je stegnila roko po njem —. Res, tudi on sam se ni preveč dostojno vedel, čas in kraj nista napeljevala k temu — ampak ona se mu je tako nesramno ponujala, da se je izenenada čisto ohladil. Ves rdeč od sramu, da je kar gorel, je obrnil hrbet temu obrazu, ki se je razlezel od smeha in objestnosti; brez vsake pretveze se je iztrgal in odšel ven. Nato je poslal dekle, da so šle k svoji gospodarici.
Ne, hudiča vendar, saj ni mlada podgana, ki se da ujeti v posteljni slami! Zapeljati, že prav — a dati se zapeljava-ti, to je nekaj drugega. Vendar pa se je moral tudi smejati popihal jo je bil od lepe ženske kakor tisti egiptovski Jožef. Da, da, kaj se vse ne dogaja na morju in tudi na kopnem.
Ne, gospa Sunniva —. O, moral je misliti nanjo — nanjo, katere srce pozna. Šla je, da se sestane žnjim v prenočišču za popotne vojščake — in prišla je bila tako sramežljivo in dostojanstveno kakor devica kraljevega rodu, ki gre k maši. V gozdovih in skednjih je bila njegova, Bog mu odpusti, pozabil je bil na njeno rodbino in poštenje; ona je bila na vse to radi njega pozabila, da bi pa to zavrgla, tega ni mogla. Njen rod se je oglašal v njej, celo kadar ni na to mislila.
Bog te blagoslovi, Kristina moja — meni pa naj Bog pomaga; zvestobo, ki sem ti jo bil na skrivaj in pred cerkvenimi vrati obetal, hočem držati, ali pa naj se ne imenujem moža. Tako je.
Pri Yrjaru je potem spravil gospo Sunnivo na kopno, imela je tam sorodnike. Najlepše je bilo to, da tudi ona ni bila videti kdo ve kaj huda, ko sta se razstajala. Bilo je čisto odveč, da je izpočetka povešal glavo in strmel predse kakor menih kesneje sta se še mnogo šalila in kratkocastila. Za slovo je podaril gospe več dragocenih kosov krzna za plašč, in obljubila mu je, da jo bo smel v njem videti. Saj se bosta nemara tu ali tam vendar še kdaj srečala. Ubožica, njen mož ni bil več mlad in poleg tega malce bolehen —.
Erlend pa se je čutil srečnega, ker se vrača domov k svoji ženi, ne da bi ji moral kaj prikrivati, in bil je ponosen na svo jo stanovitnost, Ki je prestala preizkušnjo. In bil je ves zme den in vrtoglav od hrepenenja po Kristini — saj je vendarle najslajša in najlepša roža in lilija — in njegova!
Kristina je bila spodaj pri fjordu, da bi sprejela Erlenda, ko je pristal pri Birgsiju. Ribiči so bili prinesli na Vigg vest, da so videli Margygren tam zunaj pri Yrjaru. Kristina je imela s seboj oba starejša sinova in Margreto, doma na Husabyju pa je bilo vse pripravljeno za gostijo s prijatelji in sorodniki, s katerimi naj bi se proslavila Erlen-
dova vrnitev.
Kristina je bila postala tako lepa ,da je Erlendu zastala sapa, ko jo je zagledal. Bila je pa vendar spremenjena. Dekliški čar, ki je poprej tudi še po vsakem prestanem porodu trepetal nad njo — vse, kar je bilo pod žensko avbo nežnega, slabotnega, samostanskega — je bilo zdaj izginilo. Bila je mlada, cvetoča žena in mati. Lica so ji oblo in sveže blestela med belima koncema platnene avbe, grudi so ji bile visoke in napete pod verižicami in zaponkami, ki so se bliskale na njih. Boki so se bolj široko in mehko okroglih pod pasom za ključe in pozlačenim tokom za škarje in nož. Da, da, le še lepša je postala — nič več ni bilo videti, da bi mu jo mogli tako lahko odpeljati v nebesa kot nekoč. Celo njene velike, ozke roke so bile postale bolj polne in bele.
Prenočili so na Viggu v hiši tamošnjega opata. Ko sta drugo jutro odrinila proti domu, je jezdila z njim na gostijo na Husabyju mlada, rožnata in vesela Kristina, nežna in brezmočna od sreče.
Bilo je toliko resnih reči, o katerih bi se bila morala porazgo-voriti s svojim možem po njegovem povratku: tisoč reči o otrocih, skrb za Margreto, potem njeni načrti, kako bi znova spravila gospodarstvo na noge. Toda v omotici veselic je vse to splahnelo.
Pohajala sta od gostije do gostije in Kristina ga je spremljala, kadar je jezdil po deželi kot kraljevi namestnik. Erlend je imel zdaj na Husabyju še več ljudi, prihajali in odhajali so sli
z dopisi med njim in njegovimi poverjeniki in zaupniki. Erlend je bil zmerom dobre volje in objesten, češ, on da ne bi bil dober za kraljevega namestnika — on, ki se je bil s svojo črepinjo že zaletel v malone sleherno deželno postavo in krščansko pravico? Teh stvari se človek kmalu nauči in jih ne pozabi lahko. Mož je bil lahkega in hitrega duha in v mladosti je bil v dobri šoli. Zdaj je prišlo to pri njem znova do veljave. Navadil se je, da je sam prebiral pisma, za pisarja pa si je bil najel nekega Islandca. Poprej je Erlend pritiskal svoj pečat pod vse, kar so mu bili drugi prebrali, in je le nerad pogledal kakšno pisano besedo — o tem se je morala prepričati Kristina zadnji dve leti, ko je pregledala vse, kar je ležalo v njegovih skrinjicah za pisma.
Zdaj jo je obšla taka lahkomi-šljenost, kakršne nikdar poprej ni poznala. Postala je bolj živahna in kadar je bila v družbi, ni toliko molčala — kajti čutila je, da je zdaj zelo lepa, poleg te-
ga pa je bila prvič po poroki docela zdrava in sveža. In zvečer, ko sta z Erlendom ležala na tuji postelji v podstrešni sobi na kakem večjem dvoru ali v kakšni kmetski hiši, sta se smejala, šepetala in se šalila iz ljudi, s katerimi sta se sestala, in iz novic, ki sta jih bila izvedela. Er-lendovo govorjenje je bilo bolj neresno kot kdaj koli, in videti je bilo, da so ga imeli ljudje rajši kot kdaj poprej.
Opažala je to pri svojih lastnih otrocih — bili so kakor prevzeti od zanosa, kadar se je oče semtertja ukvarjal z njimi. Na-akkve in Bjorgulf sta se zdaj igrala samo še z loki, kopji in sekirami. Večkrat se je pripetilo, da se je oče med potjo čez dvorišče ustavil, ju nekaj časa gledal in ju poučil: "ne tako, sinko — tako moraš prijeti" — popravil je prijem drobne pesti in naravnal prste. Tedaj so bili otroci od same vneme vsi iz sebe.
Starejša sinova sta bila neločljiva. Bjorgulf je bil največji in najmočnejši med njimi, bil je prav tako velik kot Naak
kve, ki je bil poldrugo leto starejši in bolj rejen. Imel je močno kodraste, vranje črne lase, mali obraz je bil širok, pa vendar lep, oči modro črne. Nekega dne je Erlend zaskrbljeno vprašal mater, če ve, da Bjorgulf z enim očesom ne vidi dobro — da tudi čisto malo križem gleda. Kristina je bila mnenja, da ni nič na tem, da bo nemara že prešlo. Bilo' je tako naneslo, da se je za tega otroka zmerom najmanj brigala — prišel je bil na svet ob času, ko je bila vsa izčr-
pana od skrbi za NaakkyeJ^ njim je pa tako hitro prišel.
te. Bil je najkrepkejši j otrok, gotovo tudi najbW
meten, a redkih besedi.
Erie
ni )s
zof
je imel tega sina najrajši-
čeprav se Erlend tega i no zavedal, je imel nekaj Naakkveja, to pa zato, fant nerodno prišel na s* je bil krščen na ime nje^
očeta. Gaute pa spet m
kakor bi bilo njemu po
(Dalje prihodnjih)
Tudi na Daljnem Vzhodu še vedno divja strašna vojna in tudi tukaj so na svojem razdejalnem delu smrtonosne bombe. Slika vam kaže prizor iz kitajskega glavnega mesta Chungking, katerega so obiskali japonski bombniki. Sliko je posnela Madame China Kaishek in jo poslala v Ameriko medicinskemu oddelku v pomoč Kitajski.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Močno žalostni naznanjamo sorodnikom in prijatelj®"| žalostno vest, da je previden s svetimi zakramenti za unitf joče za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in
Matija Mihelčič
Pokojnik je bil rojen 1. januarja, leta 1876 v vasi pri Brod-Kupi. Preminul .je dne 10. novembra ter bil P° v pan iz August F. Svetkove kapele pc opravljeni zadusnic ccrkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na sv. Pavla P kopališče dne 14. novembra.
Pokojni je bil član društva V Boj, št. 53 SNPJ, drt^" Blejsko jezero, št. 27 SDZ in društva Washington, št. 32 ^
Tukaj zapušča poleg močno žalujoče soproge, dveh su> in štirih hčer več bližnjih sorodnikov.
V hvaležnosti nas dolžnost veže, da se najlepše za k0t limc onim, ki so položili vence ob krsti blagopokojnega * tudi onim, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo da""0* v mirni pokoj blage duše ter onim, ki so dali svoje avto«" bile brezplačno na razpolago.
Iskrene hvala Rev. J. Čelesnik za podelitev svetih \e mentov, opravljeno zadušnico, spremstvo iz pogrebne k»P na pokopališče ter opravljene pogrebne obrede.	p,
Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod August ^ Svetek za najboljšo postrežbe, velike naklonjenost, tolažbo lepo urejen pogreb.	. .j.
Najlepšo zahvale naj prejmejo sorodniki, sosedje in p. jatelji za izdatno pomoč ob času največje žalosti v družin^ .Hvala lepa delavcem Nickel Plate Foundry za p»klo«J dar ob smrti blagopokojnega.	0.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega P^*' pit, so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na P0^0^ lišfče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so dobre storili ob času tuge in žalosti v družini.	^
Dragi soprog in ljubljeni oče! Veliko prezgodaj si sf vedno poslovil od nas in nas zapustil žalostne tava." ^ Tvojimi blagimi spomini. Rosno nam je oko in skele^ ( ,
rana v naših srcih, ko klečimo nad Tvojim grobom in k ^ klteemo: "Daj našemu ljubljenemu soprogu in dobre očetu večni počitek v tuji zemlji." Žalujoči ostali:
MARY MIHELČIČ, soproga. ANTHONY in MATT, sinova.	rlf.
ANTONIJA, poročena HREN; LOUISE, poročena MAN; MARY, poročena RAKAR, in JOSEPHINE, porW*' VALETIC, hčere.
Cleveland, O., 10. decembra, 1940.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slove«1 katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:

Katoliškale«
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet.
POSLUJE ŽE 47. LETO	,afi j
Ustanovljena 2. aprila 1894, lnkorporirana 12. januarja 189» v Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,00° SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
c1ajjl
K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odra in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18*
Skupnih
V Clevelandu, Ohio Je 15 nožih krajevnih društev, jnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom sv°Je
obstanka nad $7,400,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in
Če se h očal zavarovati pri dobri, pošteni in solvent«!• '^ w organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-SIovenski Katoliški Je01'0U "
c» lnl-ilen MironHpS 7.a smrtnine. razne Doškodbe, oDeraci.e>
se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, ifizni in cnemoglostl,
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo Člane in do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zav lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavt- )£, . razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddei^js. $e nirtk in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom n%tX°ltV' slučaju smrti otroka se izplača $500 .ali $1,000 posmrtnine. y, fl" I lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarov" izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:	.„, P9
Zavaruješ se lanko za $2.00; $1.00 in 50c na dan a« teden. Asesment primerno nizek.	,
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrs vanja.	, <1
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripa"" rezervo izplačano v gotovini.	(f) $
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadau mentov.	„
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno^«**®' haja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku W ^ dobiva vsak član in članica.	,9) ^
Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarova ^ K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nis» 6e članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, poff" pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah W f^fii društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. KJerkoU Se nimate spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacija vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta- ^ ji daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajni*®' ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet. Illinois.
i o-K